ČASOPIS   ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
STATISTIKA PREBIVALSTVA V PREKMURJU L. 1698
IVAN ZELKO
Najstarejše statistične podatke za ozemlje
današnjega Prekmurja najdemo v cerkve-
nih virih XVII. stoletja. Po odgonu Turkov
iz Prekmurja in prekmurske bližine (Velike
Kaniže) sta se obe škofiji, katerima je bilo
podrejeno prekmursko ozemlje, intenzivneje
zanimali za versko stanje na sebi podreje-
nem področju.
Dolnji del Prekmurja je spadal v cerkve-
no-upravnem oziru pod zagrebško škofijo.
Bil je v sklopu beksinskega arhidiakonata
(archidiaconatus Bexin) kot nižje cerkveno-
upravne enote ter v prekmurskem distriktu<
(districtus Transmuranus).
Po turški zasedbi in pustošenju je bil naj-
bolj prizadet prekmurski distrikt,
ker se je njegovo ozemlje razprostiralo do
neposredne bližine Velike Kaniže, sedeža tur-
ške oblasti.i V turškem zasedbenem področju
zagrebška škofija ni mogla izvajati svoje
jurisdikcije. Vzporedno kakor je ponehavala
turška napadalnost in se zaradi protivoja-
ške sile odmikala turška zasedbena oblast iz
^prekmurskega distrikta<, tako je zagrebška
cerkvena oblast obnavljala ter ponovno uva-
jala svojo upravo. Nazorno sliko o umikanju
Turkov dobimo iz zagrebških vizitacijskih
zapisnikov XVIL stol. (prim. zemljevid št. 1).
L. 1640 je beksinski arhidiakon vizitiral
cerkve v svojem arhidiakonatu. Zaradi tur-
ške nevarnosti ni šel čez Muro, da bi vizitiral
prekmurski distrikt. Dolnjelendavski župnik
Franc Kormendi je prišel v Selnico, v
Medžimurje, in tam vizitatorju poročal o
stanju svoje cerkve.^ Izmed vseh župnij v
prekmurskem distriktu je v tem razdobju
le Dolnja Lendava v katoliški upravi.
Vizitacijski zapisnik za 1.1649 poroča že o
štirih prekmurskih župnijah: Turnišču, Do-
brovniku, Dolnji Lendavi in Kerka Szent-,
Zemljevid št. 1. Legenda: 1 kraj, 2 sedež župnije, 3 škofijska meja, 4 sedanja jugoslovanska državna meja, 5 pikčasta črta
z letnico označuje, kako daleč je zagrebška škofija v navedenem letu ponovno uvedla svojo cerkveno upravo. — Vmesna
krdžčasta črta pomeni, da je področje zaradi turške bližine v nevarni coni, kamor vizitatoi osebno ni šel. Pač pa je zaradi
vizitacije poklical tamošnjega župnika ali Ucenciata v sosednjo, bolj varno župnijo.
85
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
Miklosu.^ Ostale župnije so še v turškem
območju in v protestantski upravi. V nasled-
njih 20 letih se je turško območje krčilo ter
se odmikalo v smeri Velike Kaniže. L. 1669
so bile v prekmurskem distriktu vizitirane
cerkve: v Dolnji Lendavi, Bogojini, Dobroo-
niku, Reszneku, Csesztregu, Szecsiszigetu,
Kerka Szent-Miklosu, Szemenyu in Turni-
šču. Ostalo ozemlje >prekmurskega distriktaa
je še vedno turško področje. Ob koncu za-
pisnika vizitatorja pripominjata: >So še
druge župnije v smeri Kaniže, ki jih uprav-
ljajo krivoverci in katere nam ni bilo do-
voljeno vizitirati tako zaradi strahu pred
krivoverci kot pred Turki« (Sunt etiam aliae
parochiae versus Canisam et circa quas pos-
sident Haeretici, quas visitari nobis non lice-
bat tam propter timorem Haereticorum,
quam Turcarum).^ — Šele malo pred 1.1693
— po odgonu Turkov iz Velike Kaniže — je
zagrebška škofija obnovila svojo upravo v
prekmurskem distriktu vse do bližine Ve-
like Kaniže, oziroma za nekaj časa celo v
Kaniži sami in je s tem dejstvom posegla
na področje veszpremske škofije.^ Veszprem-
ska škofija namreč zaradi stoletne turške za-
sedbe ni bila zmožna takoj po odgonu Tur-
kov organizirati svojo cerkveno upravo tudi
po obronkih svoje škofije.* Toda ta zasedba
po zagrebški škofiji, čeprav manjšega ozem-
lja, je izzvala medškofijski mejni spor, ki se
je začel 1. 1740 in končal z delnim porazom
Zagreba 1.1777, ko je bil celoten >prekmurski
distriktu priključen k novo ustanovljeni ško-
fiji v Szombathelyu.*
Politični položaj v XVII. stoletju ni bil
stabilen, marveč se je pogosto menjaval. Za
Thokolyevega upora (1678—1683) se je tur-
ško zasedbeno področje spet razširilo na za-
hod, in sicer vse do Mure, torej dalje kot
kdaj koli prej.' — Prve sledove turške oku-
pacije Prekmurja zasledimo že v 1. 1627, ko
je trg Salovci v turškem zasedbenem pod-
ročju (»... miulta hodultsagra jutot a Varos
az Torok rablasa miat.. Turniški tržani
se pritožujejo 1. 1650, češ da so zaradi tur-
škega podložništva zelo obubožali.' Martjan-
ski prebiDalci pa 1. 1652 iščejo razsodbo v
svoji verski zadevi pri turškem glavnem agu
v Veliki Kanižd.*" Tako osvetljitev vpraša-
nja, kdaj in kateri del Prekmurja je bil pod-
rejen turški oblasti in kakšen je bil značaj
te zasedbe, zahteva posebno obravnavanje.
Izmed zagrebških vizitacijskih zapisnikov
XVII. stol (iz let: 1640, 1649, 1668, 1669, 1687,
1688, 1690, 1691, 1692, 1693, 1698 in 1699)"
vsebujeta statistične podatke zapisnika 1669
in 1698. Najpopolnejše statistične podatke
najdemo v vizitacijskem zapisniku iz 1.1669,
toda le za turniško pražupnijo.'^ Za posa-
mezne kraje manj pregledno število prebi-
valcev, vendar sumarično za vse župnije
prekmurskega distrikta navaja
zapisnik iz 1. 1698. — Prav za isto leto 1698
najdemo tudi podatke za gornje P r e k -
m u r j e v gyorskem vizitacijskem zapis-
niku. Ta okolnost torej omogoča sestaviti
statistiko prebivalstva za celotno sedanje
prekmursko ozemlje za leto 1698.
Gornje Prekmurje je pred nastankom
somboteljske škofije (1777) cerkveno uprav-
ljal G y o r. Po gyorskih škofijskih zapis-
nikih iz XVII. in XVIII. stoletja je bilo gor-
nje Prekmurje del vasvarskega arhidiako-
naiaP Obseg vasvarskega arhidiakonata je
istoveten z Železno županijo. Ozemlje vas-
varskega arhidiakonata je bilo po reki Rabi
deljeno v dve polovici. Južna polovica —
za G y 6 T preko Rabe (ultra Rabam) — se
je sestajala iz štirih distriktov. Najjužnejši
je bil distrikt T 6t s ag (slov.: Sloven-
ska krajina). Ime T otsag je staro-
madžarski izraz za slovansko pokrajino.'*
Gyorski zapisnik tudi razloži, zakaj se tako
imenuje. Domačini, ki govore slovenski je-
zik, distrikt tako imenujejo: Quarta demum
vocatur Toisdg, sic dieta ab indigenis
linguam sclavonico-croaticam terentibusi:.^^
Distrikt Slovenska krajina (Tot-
s a g) je na zahodu mejil na štajersko voj-
vodstvo in se na severu razprostiral do reke
Rabe (... extensa ex p ar te occidentis usque
ad ducatum Styriae; et ad septentrionem ter-
minala per fluvium Rabam).'*
Na vzhodu Slovenske krajine je
bil sosednji distrikt Orse g (slov.: Straz-
na krajina; 1. 1208: terra speculato-
rum'«). Kiaji Hodoš, Krplivnik, Domanjševci,
Lončarovci in Središče so bili že v distriktu
O r s e g u.
Najstarejši ohranjeni gyor6ki zapisnik iz
poreformacijske dobe za župnije gornjega
Prekmurja je v primeri z zagrebškimi zapis-
niki pozen, saj je šele iz 1. 1698. Po nalogu
gy6rskega škofa Avgusta Kristijana je
vizitacijo izvedel vašvarski arhidiakon Šte-
fan K azo. V distriktu Slovenska kra-
jina (T 6 t s a g) se je mudil od 12.—27.
marca 1698. Sestavil je obširen, 70 strani dolg
zapisnik, ki predstavlja za XVII. stoletje
izredno bogat vir tako za cerkveno ko<t ostalo
zgodovino gornjega Prekmurja.*' Iz navede-
nega zapisnika sem povzel statistične po-
datke za kraje gornjega Prekmurja in jih
navajam v razporedu dn obliki, kot so v za-
pisniku. Le v oklepaju so dodana današnja
krajevna imena.
86
ČASOPIS    ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
I. KRAJEVNA IMENA S ŠTEVILOM PREBIVALSTVA
V DISTRIKTU
Slovenska krajina (Totsag) 1.1698
1. Župnija sv. Nikolaja v S elu :
2. Župnija sv. Benedikta v K anč ov cih :
5. Župnija sv. Martina v Martjancih:
4. Župnija sv. Fabijana in Sebastijana
v P e č ar ov cih:
Martjanska podružnica sv. Marjete
v Pužavcih:
5. Župnija so. Nikolaja
o Murski Soboti:
6. Župnija so. Marije vnebovzete
na Tišini:
7. Župnija sv. Helene v P e r t o č i:
87
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
8. Župnija sv. Jurija v R o g a š ov cih :
9. Župnija sv. Marije vnebovzete
v Gornji Lendavi:
O Gornji Lendavi pravi zapisnik: »In j
oppido Folso Lendvensi sunt universim ani-j
mae 280, ex his catholici praeier parvulos 46, i
parvuM et indifferentes 106.« — Vsi ti soj
všteti v številu 982.
Podružnica sv. Lenarta v Bodoncih :
Podružnica sv. Kozme in Damijanal
v Kuzrni: \
10. Župnija sv. Štefana kralja
v Dobri^»:
11. Župnija sv. Martina ob Rabi:
12. Župnija Marijinega obiskanja
v C e pincih :
Podružnica sv. Janeza Krstnika
na Gornjem Seniku:   ,
88
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
13. Župnija sv. Trojice
v Gornjih P etr ov cih :
14. Župnija sv. Nikolaja
v Velikih Dolencih:
Ko je opat Štefan Kazo obiskal in
popisal cerkve in župnije: Velemer — Selo
— Kančovce — Martjance —■ Pečarovce —
Pužavce — Soboto — Tišino — Pertočo —
Sv. Jurij — Gornjo Lendavo — Dobro —
Sv. Martin ob Rabi — Markovce (Čepince)
— Gornje Petrovce in Dolence, je ob koncu
dolenske župnije zapisal, da se tu neha in
končava distrikt Totsag (Atque hic de-
sinit et terminatur districtus Totsag appel-
latus).2«
V distriktu Slovenska krajina
(Totsag) je bilo 1.1698 12.932 prebivalcev.
■— V župnijah in vaseh, ki so danes v Jugo-
slaviji — odpadejo župnije Dobra, Sv. Mar-
tin ob Rabi, Gornji Senik ter Ritkarovci —
je opat Štefan Kazo naštel 1. 1698 10.269
prebivalcev. i
II. KRAJEVNA IMENA S ŠTEVILOM PREBIVALSTVA    I
V DISTRIKTU '
Stražna krajina, Madž. Orseg, 1. 1698 '
(jugoslovansiki del) j
V mejah Slovenije so tudi kraji Hodoš, |
Krplivnik, Domanjševci, Lončarovci, Sredi- ■
šče, Ivanjševci, Pordašinci in Motvarjevci.
Prvih pet se omenja 1. 1698 v distriktu Or-
seg U.21 — Lončarovci, Središče in Ivanj- i
ševci so 1. 1366 spadali pod upravo gornje-j
lendavskega dominija in k velemerski žup-J
niji.^2 Iz tega moremo sklepati, da je vele-
merska župnija z navedenimi kraji v XIV.
stoletju pripadala k Slovenski kra-
jini. Vizitacijski zapisnik iz 1. 1698 župnije
Velemer ne prišteva k distriktu Orsegu
kot poznejši somboteljski šematizmi.^' Ven-
dar jo tudi v končnih pripombah o distriktu
Slovenska krajina vizitator Kazo
pušča ob strani.^" Vzrok je verjetno v tem,
ker je župnija v tem razdobju že pomadžar-
jena. — Za župnijo K e r c o se konča vizi-
tacija distrikta Orsega, tako pripominja vi-
zitator. Nato sledi opis župnije Velemer,
kamor je spadal kraj Motvarjevci (Szent
Laszlo) in o katerem pravi zapisnik, da leži
večji del kraja v Žalski županiji (... quoad
aliquam sui partem siquidem potiori ex
parte continetur in Cottu Saladiensi...) —,
in se opis nadaljuje z ostalim ozemljem Slo-
venske krajine v razporedu, ki je po-
dan v poglavju I.
Statistični podatki za navedene kraje so
naslednji:
Župnija sv. Andreja ap. na Hodošu :
(jugoslovanski del župnije)
Podružnica Marijinega rojstva
v Domanjševcih:
O Motvarjeocih (Szent Laszlo) je vizitator
zapisal, da ima 20 prebivalcev, »hi sunt om-
nes acatholici praeter parvulos«.
Pordašinci (1455: Perdasinch;^^^ 1793: Por- [
dasintz^*) je bil in je še danes manjši kraj.,
L. 1793 je imel 37 prebivalcev^« in 1. 1831 51 ]
prebivalcev.^^ Ker pravi vizitator 1. 1698 o
Motvarjevcih, da se kraj razprostira v Že-
lezni in Žalski županiji — dejansko je tako,
da so bili Pordašinci na ozemlju nekdanje
Železne županije, Motvarjevci pa v Žalski
županiji, — so verjetno v številu 20 všteti
prebivalci obeh krajev.
Manjkajo podatki za Središče (Szer-
dahely) ter I v an j š ev c e (Janosocz) in
nejasnost obstaja glede Pordašinec. Ce za-
radi pomanjkanja točnih podatkov vzame-
mo za zadnje tri kraje le približno število,
in sicer 100, kot je bilo sorazmerno prebi-
valcev po sosednjih vaseh, potem dobimo za
89
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO
leto 1698 statistiko za kraje, ki so bili v
Stražni krajini (Orsegu) in ve-
lemerski župniji, namreč: 267 pr ebi-
D alc eo.
III. KRAJEVNA IMENA S ŠTEVILOM PREBIVALSTVA    '
V PREKMURSKEM DISTRIKTU i
(Districtus transmuranus:
Zagrebško »Prekmurje«) 1.16982«
1. Župnija Marije vnebovzete
v Turnišču: 5675 prebivalcev
Kraji:
In oppido Turnischa seu Czernecz (1688:
in oppido Turnischie aliter Csernicz (Tur-
nišče),
Belatincz (Beltinci), j
Lipa (Lipa), j
Gomilicza (Gomilica), !
Chrenszlocz (1688: Chrenszoiicz) (Čren-^
sovci), i
Bisztricza (Bdstrica), j
Palina (Polana), |
Brezovicza (Brezovica), j
Nedelicza (Nedelica), |
Braioncz (Bratonci), j
Isakocz (Ižakovci),
Deklesin (Dokležovje),
Odriancz (Odranci),
Melincz (Melinci),
Ganicha (Gančani),
Lipocz (Lipovci), |
Renkocz (Renkovci). !
Krajevnih imen Trnje in Žižki zapisnik ne j
navaja. Omenjeni krajevni imeni še ne na- i
stopata samostojno. Njih prebivalci so upo- \
števani pri kraju Crensovci, kakor je raz-;
vidno iz viz. zapisnika 1669.^
Zagrebški vizitacijski zapisniki navajajo j
le eno krajevno ime Bistrica, medtem
ko madžarski viri že v XIV. stoletju ločijo
dve Bistrici: Notranjo in Veliko Bi-\
strico, — ali Notranjo in Zunanjo Bistrico j
(1381: Belseubezterche, Nogbezterche; 1589:;
Belseubestriche, Kylseubreztriche).^^^ •
2. Župnija sv. Trojice v  Bogojini:   i
.. 736 prebivalcev i
Kraji: j
Bagonya (Bogojina), \
Filocz (Filovci), !
Sztrelecz (Strehovci), 1
Ivancz (Ivanci). j
3. Župnija sv. Jakoba |
v Dobrovniku:  1701 preb. j
Kraji: \
Oppidum Dobronak (1690: in Dobrounik)
(Dobro vnik).
Gonterhaza (Genterovci),
Gaborhaza (na Madžarskem),
Sziartohaza (na Madžarskem),
Szombatfa (na Madžarskem),
Bodehaza (na Madžarskem),
Josecz (Jošavci, na Madžarskem),
Radamos (Radmožanci),
Kamanhaza (Kamovci),
Sikolcz (Zitkovci).
Pet vasi, ki so 1. 1698 spadale k dobrov-
niški župniji, je sedaj na Madžarskem, osta-
lih pet pa v Jugoslaviji. Prav iz teh raz-
logov je mogoče ugotoviti le približno število
prebivalcev. Za izhodišče korekture vzemi-
mo podatke iz šematizma 1793." L. 1793 je
bilo v vaseh, ki so v Jugoslaviji, 1318 pre-
bivalcev. V ostalih petih pa, ki so pod Ma-
džarsko, — 698. Na madžarski del odpade
dobra tretjina od celotnega števila. Isto raz-
merje vzemimo tudi za leto 1698 in prisodi-
mo jugoslovanskemu delu dobrovniške žup-
nije: 1100 prebivalcev (slabši dve tretjini!).
Kobilje. Zaradi popolnosti v celotni
statistiki sedanjega Prekmurja ne sme-
mo prezreti Kobilja. Kobilje je 1. 1698 v
cerkveno-upravnem oziru spadalo k župniji
Sv. Jurija v Dolu (Szentgyorgyvolgy, Ma-
džarska), kjer je dušno pastirstvo vodil kal-
vinski duhovnik in zato zagrebški vizitator
tja ni imel dostopa. Na ta način so statistični
podatki v zapisniku izostali.^^ Zadovoljiti se
moramo le s približno številko. L. 1793 je
bilo v Kobilju (K e b e 1 e) 347 prebivalcev^«
in po podatkih iz leta 1778 271 preb."" Upo-
števajoč navedena podatka in ozirajoč se
na turška pustošenja v XVII. stoletju, priso-
dimo Kobilju za leto 1698 250 prebival-
cev. — Tako smemo skupno število prebi-
valcev župnije Dobro vnik s Kobi-
ljem vi. 1698 ceniti na 1350.
4. Župnija sv. Katarine v Dolnji Lendavi:
.. 3040 prebivalcev
Kraji:
Ecclesia parochialis S. Catharinae... in
praesidio Also Lindva (Dolnja Lendava),
Sadrd (zaselek na Madžarskem),
Banuta (Banuta),
Hidveg (Mostje),
Hoszufalu (Dolga vas),
Hotiza (Hotiza),
Kapcza (Kapca),
Gyertyanos (Gaberje),
Also Gyertyanos (Dolnje Gaberje; danes
Kot?),
Also Lakos (Dolnji Lakoš),
Peteshaza (Petišovci),
Harmasmalom (Trimlini),
Csente (Centiba), j
90
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO    ZGODOVINO   KRONIKA
Feriifalu (marof Centiba),
Vdlgyifalu (Dolina),
villa kiilso Varaš (zaselek Zunanji trg),
villa folso kiilso Varaš (zaselek Gornji
Zunanji trg);
montanistae: Szent Haromsag (Sv. Tro-
jica),
In monte Uj Thomas (prevod: v hribu j
Novi Tomaž), j
In monte Mely Vdlgy (Globoka dolina).
In monte Supra Csenti (Nad Centibo),
In monte Oknyak (v hribu Oknjak),
In monte Bako labja penes vineam Do-
minii (v hribu Pod Rabljem poleg gospo-
skega vinograda). J
Tudi pri župniji Dolnja Lendava ne mo-
remo v celoti upoštevati števila 3040. Po-
trebna je manjša korektura. Zaselek Saard
odpade, ker ni v okviru jugoslovanskega j
Prekmurja. Zato odštejmo 10 prebivalcev.'
Med kraji, ki so 1. 1698 spadali v župnijo
Dolnja Lendava, pa ni P inc. Kraj P i n c e
(Pincze) je pri štetju bil upoštevan pri žup-
niji Kerka-Szent Miklos (na Madžarskem),
kjer vizitator našteje v sedmih vaseh 1412
prebivalcev. Spet težava. Koliko od teh sme-
mo prisoditi kraju Pince? — L. 1831 je bilo
v Pincah 235 prebivalcev,«^ I. 1859 275^^ in
1. 1889 268^K Na kraj Pince je v navedenih
primerih odpadla 1/7 celotnega prebivalstva
v župniji. Isto razmerje vzemimo tudi za
Zemljevid št. 2. Legenda: 1 kraj, 2 sedež župnije, 3 škofijska meja, 4 sedanja jugoslovanska državna meja, 5 bivša avstro-
ogrska meja, 6 meja med župnijama Železno in Zala, 7 meja med distriktom Slovenska krajina (Tčtsagom) ter monoštersko
opaitijo in Siražno krajino (Orseg-om), 8 ozemlje zagrebške škofije, 9 ozemlje veszpremske škofije, 10 ozemlje veszpremske
., . . škofije, ki je med leti 1693—1777 bilo pod upravo zagrebške škofije.
91
KRONIKA    ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
1. 1698, in sicer 200 prebivalcev. Tako dobi-
mo za področje dolnjelendavske župnije z
vasjo Pince končno čeprav le približno
število prebivalstva: 3230 prebivalcev.
Razen naštetih so bile 1. 1698 v -»prekmur-
skem distriktui in v cerkveni upravi zagreb-
ške škofije še naslednje župnije: Chesztreg
(Csesztreg), Szent Gedrgy v6lgy seu vallis
S. Georgij (Sv. Jurij v Dolu, na Madžar-
skem), Nempthy (Lenti), Eccl. S. Nicolai su-
pra Kerkam (Kerka-Szent Miklos) Szecsi-
sziget, Paka, Banok Szent Gydrgy, Tout Szent
Marton (Totszentmarton) in Canisa (Velika
Kaniža). Njih statistični podatki pa nas v
tej zvezi ne zanimajo.
Po ne povsem natančnih podatkih je bilo
I. 1698 na ozemlju bivšega dolnjelendavskega
okraja ali sedanje dolnjelendavske dekani je:
10.991 prebivalcev.
Statistika za sedanje prekmursko ozemlje
v letu 1698 je torej naslednja:
Zanesljivost statistike
Ako primerjamo rezultat štetja v letu 1698
s statistiko iz 1. 1931, spoznamo, da soraz-
merje naseljenosti v 1. 1698 preseneča. L. 1931
je bilo v bivšem murskosoboškem okraju, ki
se v glavnem krije z ozemljem ^»Slovenske
krajine«, 52.775 prebivalcev ali 58,560/0 od
celotnega prebivalstva Prekmurja.^« Istočas-
no je bilo v bivšem dolnjelendavskem okraju,
to je na jugoslovanskem področju zagreb-
škega »Prekmurja« 57.353 prebivalcev ali
41,44 «/o.'5
L. 1698 je sorazmerje drugačno. V bivšem
murskosoboškem okraju je bilo 1. 1698 na-
štetih 10.516 prebivalcev (odšteti Motvar-
jevci!) ali 48,85 "lo — in na ozemlju bivšega
dolnjelendavskega okraja 11.011 prebivalcev
(všteti Motvarjevci) ali 51,15 "/o. Nikakor ne
smemo misliti, da je bilo ozemlje gornjega
Prekmurja po Turkih bolj prizadeto in opu-
stošeno kot dolnje Prekmurje. V vizitacij-
skih zapisnikih je obilo dokazov, da so tur-
ško pustošenje in neprestane vojne vihre
XVII. stoletja v vsem Prekmurju, v posebni
meri pa še v vzhodnem delu, uničevalno
vplivale na razvoj in porast prebivalstva.
Vzrok, zakaj so 1. 1698 v gornjem Prekmurju
našteli manj prebivalcev, iščimo drugod.
Opat Štefan Kazo je sestavljal statistiko
tako, da je dal poklicati pred komisijo po
nekaj ljudi iz vsake vasi. Kakor so mu ii
poročali, tako je zapisal. V Gornjih Petrovcih
se je pritoževal nad neiskrenostjo zaslišan-
cev. Pravi namreč: »Čeprav je bilo nad tri-
deset ljudi, potem ko so jih zaprisegli, strogo
izpraševanih, vendar število duš ni povsem
resnično. Bilo jih je več« (Quamquam autem
deposito oorporali juramento, ultra triginta
hominum fuissent rigorose examinati, tamen
circa numerum animarum non est vero-simile
veritatem fuisse expressam. Siquidem nume-
rotiores essent, quam sint numerati).'" — Po-
dobno izjavo daje tudi o župniji Sv. Bene-
dikta v Kančovcih." Tako je bilo 1. 1698 v
gornjem Prekmurju dejansko več prebival-
cev, kot jih je zabeležil vizitator Kazo.
Nasprotno so v dolnjem Prekmurju šte-
vilke deloma pretirane. Za preverbo vzemi-
mo turniški primer. Vizitacijski zapisnik iz
1. 1698 pravi, da je bilo na ozemlju turniške
pražupnije 5675 prebivalcev. Natančnejšo
statistiko za turniško pražupnijo je sestavil
turniški župnik Vinko Juretič 1. 1669.
Popisal je vsako družino posebej z navedbo
poglavarja in s številom družinskih članov
po posameznih vaseh.* Zato o točnosti nje-
govega štetja ne moremo dvomiti. Po njego-
vih ugotovitvah je imela 1. 1669 turniška
pražupnija 3405 prebivalcev. Prirastek 2270
v 29 letih ni stvaren. Tako je številka 5675
verjetno zaokrožena navzgor.
Ako upoštevamo navedene okolnosti, pri-
demo do zaključka, da je bilo v gornjem
Prekmurju 1. 1698 več prebivalcev, kot jih
navaja vizitacijski zapisnik, v dolnjem Prek-
murju pa nekoliko manj. Na ta način se pri-
bližamo istemu sorazmerju v letu 1698, kot
je danes, namreč: da je v bivšem mursko-
soboškem okraju, ki je po teritoriju večji,
od celotnega prekmurskega prebivalstva
večje odstotek kot v bivšem dolnjelendav-
skem okraju.
OPOMBE
1. Visdtatio canonica 1M8. Nadbiskupski arhiv
Zagreb. Protokoli: Archidiaconatus B e x i n Anno 1698; —
prim. Fran Kovačič, Gradivo za prekmursko zgodoviino.
Časopis za zgodovino in narodopisje. Manibor 1936, 19—20;
H o 1 u b J6zsef, Zala megye tortenete a kozepkorban. I.
Pecs 1929, «Mf—415. — 2. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Pro-
tokoli: Br 1/1 — Kanonske vizitacije: RazMčne. — 7. Nad-
biskupski arhiv Zagrel). Protokoli: Br 5/I1I — Kanonske
vizitacdje: Različne. — 4. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Pro-
tokoli: Br 70/1 — Archidiaconatus Bexin, Anno 1680—1593;
— in Br 75/VI vis. can. 1747. — 5. Karacsonyii Janos,
Magy>aro(rszag egjhaztortenete fobb vonasaiban 970-tol 1900-»g.
Veszprem, 1929, 154—195. — 6. Fara Jozsef, Murakoz torte-
netenek rovid foglalata (Die kurzgefasste Geschichte der
Muninsel). Szombathely, 1942, 19, 25; G e f i n Gyula,
A szombathelyi egyhazmegye tortenete. SzombatheIy, 1929,
35, 411. — ?. Barthos Indar — K u r u c z Gyorgy,
Magyarorszag tortenelnu atlasza. Budapest, 1939, 11; Ka-
racsonyi Janos, n. d., str. 150. — S. P a y r Sandor,
Egyhaztorteneti emlekek. I. Sopron 1910, 118. — 9. K1 e k 1
Jožef mL, Torniišče. Kalendar Srca Jezusovega 1910, 50. —
10. I v a n 6 c y Franc, Vdzlatok a regmult korbol. Szom-
bathelyi Ujsag 1900, št. 15. — 11 Nadbiskupski arhiv
Zagreb. Protokoli: Br. l/I, Br. 3/111, Br. 70/1. — Kanonske
vizitacije: Archidiaconatus Bexin; prim. Kovačič, Gra-
divo za prekmursko zgodovino. CZN 1926, 9. — 12. Nad-
biskupski arhiv Zagreb. ProtokoK: Br. 3/1II. Kanonske vizi-
92
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO   KRONIKA
tacije: Različne; prim. Kovačič, n. d., CZN, 1926, 13.
— /J. Visitationes canonJcae 1'698, 1714, 1756.
Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 14, Kniezsa Istvan,
A szlavok ostorlenete. A magyarsag es a szlavok. Buda-
pest 1942, 19; Moor Elemer, Die slawischen Orisnamen
der Theissebene. Zedtschrift fiir Ortsnamenforschung. Miin-
chen, VI, 152—154; M e 1 i C h Janos, A honfoglalaskoTi
Magyarorszag. Budapest, 1926—1929, 417—418 <A magyar
nyelvtudoimany kezilkonyve). — 15. Visilatio can. Ka-
zoiana 1698, opomba v uvodu. Sko-fijski arhiv v Szom-
bathelyu. - 16. Milko Kos, Gradivo za zgodovino Slo-
vencev. V. zv. V Ljubljani, 1928, št. 900. — 1?. Zapisnik j«
ob ustanovitvi somboteljske škofije 1777 prešel iz gyorskega
arhijva v somboteljski škofijski arhiv iji je tamkaj inveai-
tariziran z označbo: tVisitatio canonica Kazoiana. Biblio-
theca Episcopalis Sabariensis B Yi. 18. V izvirnem za-
pisniku posamezne številke niso seštete. — 19. Po gjorski
cerkveno-upravni razdelitvi iz 1. 1698 tudi ponemčeni žup-
niji Dobra in Sd. Martin ob Rabi spadata v okvir >Slo-
venske krajine<. — 20. Visitatio can. Kazoiana 1698, 795. —
21. Vis. can. Kazoiana 1698, str. 716 dalje. — 22. C s a n k i
Dezso, Magyarorszag tortenelmi foldrajza a Hunya<liak
koraban. II, Budapest 1894, 716. — 23. Prim. Schematismus
venerabilis cleri diocesiis Sabariensis pro anno MDCCCXXXL
Sabariae, 84; in Schem. 1859, 76 — ter Schem. 1914, S8. —
27. a C s a n k i D., n. d., II, 784. — 24. C a t a 1 o g u s
deri diaecesis Sabariensis pro anno MDCCKCIII. Sabariae,
56. — 25. Schem. 1831, 94. — 26. Povzeto po zagrebškem
vizitacijskem zapisniku 1698. Nadbiskupski arhiv Zagreb.
Archidiaconatus Bexin. — 26. a CsanKi D., n.  d., III,
57. — 27. C a t a 1 o g u s , 39. — 28. Vis. can. 1698. Nad-
biskupski arhiv Zagreb. Archidiaconatus Bexin. — 29. C a -
talogus, 58. — ?0. Vis. can. Szilyi>ana 1778. Škofijski
arhiv Szombarthely. — 31. Schem. 1831, 114. — 32. Schem.
1859, 102. — 33. A szc»mbathelyi pUspoki megye papsagiinak
nevtara. Szombathelv 1889, 118. — 34. Krajevni leksikon
dravske banovine. Ljubljana 1957, 453. — 35. Krajevni
leksikon dravske banovine. Ljubljana »37, 300. — 36, Vis._
can. Kazoiana 1698, sir. 791. — 3?. Vis. can. Kazoiana'
1698, str. 795. J
93