Poštnina pavšalirana. 59, V Ljubljani, dne 18, maja 1320. Letnik II. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST deželne vlade xa Slovenijo« VseMaa: Is „Službenih Novi« kraljevstva Srha, Hrvata i Slovenscc6. — Tarifa izvoznih carin. — Naredba celokupna deželne vlade za Slovenijo o pobiranja občinskih doklad in naklad v nekaterih občinah bivše Koroške. Naredba poverjeništva za uk in bogočastje, obsezajoča izpraševalni predpis za usposobljenostno preizkušnjo iz slovenske stenografij« za srednje in njim sorodne šole. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Tzpremensbe v osebja. Razglas, da je notar Anton Galle poverjen za nadaljnje izvrševanje notarskih poslov. Razpis služb obrtnih nadzornikov. Razglasi poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v občinskih gerentstvih. Razglaš upokojencem iz Bosne in Hercegovine. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželno vlade za Slovenijo od dne 18. do dne 24. »prila 1920. Izkaz o stenju Živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 15. maja 1920. — Razglas delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro: Izpremembe v osobiti. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. Iz „Službeni!?. Hovin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 100 z dne 8. maja 1920.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti-prestolonaslednika Aleksandra.?, drve 29. aprila 1920., s katero se Fran Staral, kanclist pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani, imenuje za protokolista III. razreda pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika, Aleksandra z drve 29. aprila 1920., s katero se sprejemlje ostavka Eda Kunsta, tajnika IV. razreda pri ministrstvu za trgovino in industrijo, na državno službo. Objava generalne direkcije državnega računovodstva, da je dr. Jožef V i d m a r, sodni praktikant in abs. pravnik,imenovan ’za začasnega pristava v IX. činovnem razredu pri finančni pro-kuraturi v Ljubljani. Objava generalne direkcije neposrednjih davkov, da je Josip V r e s n i k. davčni oficial IX. či-novnega razreda v Ptuju, upokojen. Objava generalne direkcije neposrednjih davkov, da je minister za finance sprejel ostavko Gvidona Debelaka, davčnega praktikanta, na državno službo. Naredba Njegove kraljevske Visokosti pre-1 stolanaslednika Aleksandra z dne 1. majaj 1920., s katero se sprejemlje ostavka Janka J o-! v an a, direktorja I. razreda oddelka za prehraL no pri ministrstvu za prehrano in obnovo dežel, na državno službo. Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika, A1 e k s a n d r a z dne 30. aprila 1920., s katero se Pavel D o ko, knjigovodja II. razreda pri odseku ministrstva za prehrano in obnovo dežel 'v Ljubljani, odpušča iz državne službe. Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika, Aleksandra z dne 29. aprila 1920., s katero se ustanavlja generalna inspekcija, voda s sedežem v Ljubljani in z območjem za vso Slovenijo. Številka 103 z dne 12. maja 1920.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 20. aprila 1920., s katero se Kazimir Mi ha j lović, pravnik in rezervni pehotni podporočnik-prostovoljec, imenuje z,a začasnega pomočnika komisarju železniške policije v Špiljah. Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 17. aprila 1920., s katero se Arnošt Golob, tajnik V. raz- Objava ministrstva za trgovino in industrijo, J re(ja prj ministrstvu za socialno, politiko, imenuje za tajnika III. razreda pri istem ministrstvu. Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 30. aprila 1920., s katero se dr. Antom Brecelj, bivši primarij in praktični zdravnik v Ljubljani, imenuje za načelnika invalidskemu odseku poverjeništva za socialno: skrbstvo1 pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani v V. Činovnem razredu. da je Fran Staral stavljen na razpolago deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani. Številka 101 z dne 10. maja 1920.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra! z dne 29. aprila 1920., s katero se imenujejo: pri ministrstvu za zunanje zadeve dr. Roman Ravnihar, tajnik V. razreda kraljevskega poslaništva na Dunaju, za tajnika IV. razreda; dr. Ivan Perne, pisar j I. razreda kraljevskega poslaništva v Atenah, za j tajnika V. razreda; pri kraljevskem; poslaništvu j v Pragi Srečko Brezigar, tajnik V. ra'zređa i istega poslaništva, za tajnika III. razreda. j Objava ministrstva za pravosodje, da je mi-; nister za pravosodje z razpisom z dne 24. aprila j 1920., st. 26,712/19, premestil notarje. Mühaela : Ministrski svet je v seji dne 16. aprila 1920. Korberja iz Sevnice v Maribor, drja.. An reja; na; precjj0g. ministra za trgovino in industrijo Kuharja iz Litije v Ljubljano, drja Josipa ^ nasto B a r 1 e t a iz Kozjega v Maribor, Avgusta j D r u k a r j a iz Gornjega grada v Laško, Matijo j Marinčka iz Tržiča v Šoštanj, Frana Jere-! ba iz Črnomlja v Konjice, drja. Antona Bartola iz Velikih Lašč v Brežice, drja. Vilkla Narsie osrednje vlade. 2ii. oaiooibo.* Člen 1. Notranji promet z blagom je popolnoma Maurerja iz Logatca v Kočevje, Otmarja1 prošt. Goloba iz Kranjske gore v Marenberg; za no-: Razveljavljajo sc vse omejitve, .ki ovirajo tarje pa je imenoval: notarja drja. Iva Šorli j a j promet z blagom iz ene pokrajine v,drugo, ozi-v Pulju za Rogatec, bivšega notarja drja. Josipa j roma jz enega kraja v drugega. Kr e vi a za Litijo, notarske kandidate Frana j Za promet z blagom v obmejnem pasu (15 Košenino za Gornji grad, Mihaela P i n - j kilometrov) tostran meje predpiše minister za! tar j a za Kozje, Frana Krisperja za Črno- j prehrano v sporazumu z ministrom ža trgovino melj, Ivana Ušlakarja za Sevnico, dirja. Rasta : in industrijo in z ministrom za finance posebna Kunca za Slovenjgradec in Ivana Ašiča za ^ določila. Istotako izda ministrski svet na predlog Ljutomer. | ministra za prehrano v sporazumu z ministrom številka, 102 z dne 11. maja 1920.: j f tr^ovin« še PO^bna določila, ki jim je namen, J ; da se z njimi pobija draginja v državi m pre- Objava dvornega maršalata, da je Njegova i prečuje spekulacijsko nakupovanje in kopičenje kraljevska. Visokost prestolonaslednik vsied j življenskih potrebščin, smrti Njene kraljevske Visokosti švedske pre- j---------- stolonaslednice Margarite odredil tridnevno! * Razglašena v „Službenih Novinah kraljev- dvomo žalovanje, od dne 6. do vštetega dne ! siva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 91, izdanih t. m. j dne 27. aprila 1920. Člen 2. Izvoz blaga v inozemstvo je prost; ne smejo pa se izvažati ti-le predmeti: 1. pšenica, ječmen, rž, oves in koruza; 2. moka; 3. mlevski izdelki iz žita in koruze; 4. testo (tudi pečeno) ; 5. fižol, sočivje, grah; 6. krompir: 7. velike in mäle živali (žive in zaklane) in svinje (razen, konj za klanje, katerih Izvozi je dovoljen); 8. sveže meso; 9. mast in jedilno olje; 10. sladkor in med; 11. volna in volneni odpadki in izdelki iz volne (razen preprog, katerih izvoz je dovoljen) ; 12. konoplja, lan in izdelki iz njiju (razen vrvi, katerih izvoz je dovoljen) ; 13. goveje, bivolske in konjske kože in izdelki iz njih; 14. soda in proizvodi iz sode; 15. zlato in srebro; 16. železo sirovo; železo polobdelano (razen hladno valjanega obročastega železa); železo staro; železne valjane žice; žeblji (razen kovanih žebljev) in manganova ruda; 17. premog (razen lesnega oglja, čigar izvoz je prost); 18. mineralna olja. Vsi drugi, tukaj ne našteti predmeti so prosti za izvoz ob pogojih, navedenih v členu 4. te odločbe. S tem določilom se ne razveljavlja člen 15. zakona o splošni carinski tarifi. Člen 3. Če bi se pri predmetih, navedenih v členu 2., pokazal presežek preko kritja domačih potrebščin, dovoli minister za trgovino in industrijo na predlog ministra za prehrano in obnovo dežel in po zaslišanju gospodarskega sveta izvoz tudi teh predmetov, toda samo po organizaciji, ki je ustanovljena po členu 6. te odločbe. Člen 4. Blago se sme izvažati v inozemstvo samo za valuto, katero odreja minister za finance, ki določa tudi način, kako jo je zavarovati, in proti plačevanju carine, določene v priloženi tarifi. Carina se plačuje od čiste teže po odbitku tare, določene v uvozni tarifi, za dotične predmete. Pri izdelavi tarife je vpoštevati tudi potrebščine za obnovo dežel. Carina se pobira ob izvozu pri carinarnicah. Člen 5. Za izvoz blaga (tudi sirovin) v predelavo in popravila izda minister 'za trgovino v sporazumu z ministrom za finance in po zaslišanju gospodarskega sveta posebna določila. Člen 6. Minister za trgovino in industrijo, minister Za prehrano in obnovo dežel in minister za finance se pooblaščajo, da ustanove organizacijo pod imenom: „Središna zadruga za snabdevanje i izvoz“ („Osrednja zadruga! za zalaganje in izvoz") z glavnico 30,000.000 dinarjev, ki bo ob kontroH minjistra 'za trgovino izvrševala te-le posle: a) zalagala bo vojsko in pasivne krajine s predmeti, navedenimi v členu 2. te odločbe; b) izvrševala bo nabave za državo, ako bi to posamezna ministrstva zahtevala; c) izvažala bo presežek predmetov, navedenih v členu 2. te odločbe. Država se bo udeleževala te organizacije s polovico delniške glavnice. Razen države smejo biti člani te zadruge: 1. ) zemljedelske zadruge in njih zveze; 2. ) konsumne zadruge in njih zveze; 3. ) producenti kmetijskih proizvodov; 4. ) trgovske firme (posamezniki ali družbe), ki se po potrdilu trgovinske zbornice bavijo z izvažanjem blaga, kakor tudi podjetja, ki ,se poleg predelave bavijo z izvažanjem svojih proizvodov (mlini, klalnice itd.). Prednostno pravico do podpisa delniške glavnice imajo zemljedelske in konsumne zadruge, njih zveze in producenti kmetijskih proizvodov. Delničarji smejo' biti samo naši državljani. Dobiček se po dotaciji rezervnega zaklada porazdeljuje tako-le: a) 8 % se daje članom zadruge kot dividenda; b) od ostanka je uporabljati; -/8 za podporo invalidom in vojnim sirotam; -/s za organiziranje zemljedelskega (kmeti-škega) kredita: V* se odstopa ministrstvu za finance; 3/« se uporabljajo za ustanavljanje zalog, ki naj z 2/.i pripadajo državi in z V» drugim delničarjem. Določila člena 4. o carini in zavarovanju valute veljajo tudi za zadrugo. Tuja valuta se bo izročala ministrstvu za finance v zameno za dinar po borznem kurzu za to vezanih čekov dotičnega dne. Natančnejša določila o poslovanju, pravicah in dolžnostih te organizacije, o udeleževanju in nadzorstvu države se predpišejo s posebnim statutom. Člen 7. Ko stopi ta odločba v veljavo, se morajo ukiniti, oziroma odpovedati vse kompenzacijske pogodbe razen onih, za katere bi po predlogu ministra za finance in ministra za trgovino — ta predlog se mora staviti v roku 15 dni — ministrski svet sklenil, da jih je pustiti v veljavi. Člen 8. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da ukine centralno upravo za trgovski promet z inozemstvom ter izvrši njeno likvidacijo. Člen 9. Ko stopi v veljavo ta odločba, nehajo1 veljati vse odločbe, naredbe itd., ki se ne skladajo z njo, bodisi da datirajo iz časa pred ujedinjenjem, bodisi da so bile i’zza ujedinjenja sprejete po ministrskem svetu, posameznih ministrih ali po: po- j sameznih pokrajinskih upravah. — Vendar sej določila te odločbe ne tičejo trgovine z mono- j polnimi predmeti. Člen 10. Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novina!i kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca". V Beogradu, dne 17. aprila 1920.; IV. br. 4858. Minister za trgovino in industrijo; j dr. M. Minčič s. r. Tarifa, izvoznih carin. Priloga „A" odločbi ministrskega sveta j z dne 16. aprila 1920.; IV. br. 4858. j I. seznamek predmetov, katerih izvoz je prepovedan (člen 2. sklepa IV. br. 4858 z dne 16. aprila 1920.), ob-dačenih s carino, kadar se jim izvoz dopusti na podstavi člena 3. odloka ministrskega sveta. Imenovanje Carina 1. Pšenica, ječmen, rž, oves Din. in koruza...........60-— za 100 kg 2. Moka (tudi kostanjeva) . 60-—za 100 kg j 1 m e n o v a n j e 3. Drugi mlevski proizvodi: a) ječmenček, pšeao, zdrob itd............ b) otrobi, mlevske pleve 'in ostružki . . . . 4. Kruh in druga testa, pečena in nepečena . . . 5. Fižol, grah, sočivje — vse tudi oluščeno . . . 6. Krompir ...... Carina din. 60-— za 100 kg 10-— za 100 kg 60-— za 100 kg 100-- - za 100 kg j 10-— za 100 kg 7. Goveda: fr. frankov a) živa............... 1000-— za glavo b) zaklana............ 200-— za 100 kg' 8. Koze in ovce: din. a) žive...............80-—za glavo b) zaklane............ 600-— za 100 kg 9. Svinje: a) žive............ 80-— za glavo b) zaklane ........... 600-—zjalOOkg fr. fr. 10. Konji in kobile 11. Mule in osli . 1000-— za glavo din. 1500-—za glavo j fr. fr. 12. Mast in jedilno olje . . 350-—za 100 kg j 13. Sladkor m med, precejen ali v satovju........... 700-—za 100 kg 14. Volna, volneni odpadki in izdelki iz volne, razen din. preprog................. 2000-—. za 100 kg j 15. Konoplja, lan ih izdelki iz njega (razen vrvi) . . 200-—za 100kg | fr. fr. 16. Kože goveje, bivolske in konjske in izdelki iz njih 700-—za 100kg 17. Soda kristalna in žgana din. in natrijev bikarbonat . 10-—zaTOOkg 18. Zlato in srebro in izdelki iz njiju................100 % od vrednosti 19. Želez'o: din. a) staro................tOO-—za 100 kg b) sirovo ; pol izdela no (razen hladno valjanega obročastega) ; že-leznavaljana žica; tudi jeklo v palicah . . . 10-—za 100kg' c) žeblji, razen kovanih 10O-—za, 100kg 20. Manganova ruda . . . !•—za 100 kg 21. Premog ................100 % od vrednosti 22. Mineralna olja .... 100 % od: vrednosti Priloga „B" odločbi ministrskega sveta z dne 16. aprila 1920.; IV.br. 4858. II. seznamek predmetov, obdačenih s carino ob izvozu iz kraljestva. Ime n o v a n j e 1. Ajda in prosena kaša (proso) . . - . . . ■ • 2. Grahovica (soržica )' . • 3. Riž................. • • 4. Slad iz ječmena in drugega žita ...••• 5. Sočivje in povrtnina: a) zelena: zelje, ohrovt, koleraba, karfijola, ze- • leni fižol (v strokih), zeleni grah in bob, kumare, glavnata in druga salata, vodena melona, sladkorna melona (dinja), buča. redkvica, špargelj, špinača, paradižniki modri in rdeči, paprika, zelena, artičoka, česen, čebula, drugi luki in drugo ..................... b) zrela: čebula, česen, bob, lebledija (neke vrste grah pražen) in nepražen grah . . . c) sočivje in povrtnina zgoraj omenjena, oso- Canna Din. 60-— za 100 kg 60-— za 100 kg 200*— za 100 kg 60-— za 100 kg / 10-— za 100 kg- 50-— za 100 kg I m e n o v a n j e Carina Ijena, okisana, skuhana, posušena in zdrob- din. Ijena...............15‘—za 100 kg' 6. Paprika posušena, zdrobljena in zmleta .... 100-—za 100 kg 7. Gobe sveže in suhe . . 100-—za 100 kg 8. Sadje: a) sveže: namizno grozdje in grozdje za vino, jabolka, hruške, kutine, marelice, višnje, češnje, breskve, slive vseh vrst, nešplje, lešniki, orehi, mandelni, smokve, rožiči, oljike, kostanj in drugo sadje 20—za 100 kg b) preprosto pripravlje- no, razen mošta, tudi posušeno—suhe slive, češnje, višnje, koščice mandelnove, lešnikove, orehove itd. . . . 30'—za 100 kg 9. Kavni nadomestki — cikorija ................... 10. Lovorovo zrnje in listje 11. Makovo seme, bukov žir, seme solnčnično, repično, sezamovo1, bombaževo, laneno, konopljeno, bučno, drugi oljnati plodovi in druga semena . . . . 12. Semenje povrtno, seme detelj no, tobačno, sladkorne pese, seme Inkovo in paradižnik, tudi seme sirkovo................ 13. Janež (anason) . . . . 14. Seno in suha detelja, sla- ma, pleve, krmska repa, grašica, bar, bolhač, kokelj, izžeti razrezki sladkorne pese............. 15. Bombaž sirov . . ' . 16. Hmelj in moka iz hmelja 17. Sladkorna pesa . . . . 18. Koren iz rožja za indu- strijo ščetk in sirkova slama.................. 19. Rastlinje za zdravilstvo, sveže, suho in' predelano 20. Bolhač — svež, suh in zmlet ................. 21. Opij................... 100*—■ za 100 kg 20-— za 100 kg 200-— za 100 kg 40-— za 100 kg 100'— za 100 kg 10-— za 100 kg 500'— za 100 kg 100-— za 100 kg 100-— za 100 kg 100'—1 za 100 kg 50-— za 100 kg 100-— za 100 kg 1000— za 100 kg 22. Perutnina živa in zaklana: a) gosi in pure .... 15-—za vsako b) kokoši, race in drugo 8-—za vsak-o fr. fr. 23. Konji za klanje in taki, ki niso za drugo uporabo 350-— za glavo ali....................70-— za 100 kg* 24. Gnjati, klobase, salame, nadevano meso (švargle) in meso drugače konser-virano, suho, v razsolu, prekajeno............... 500'—za 100 kg 25. Slanina nasoljena, suha in prekajena.............. 500-—za 100 kg din. 26. Divjačina in njeno meso 1000-—za 100 kg 27. Mleko sveže ali kislo, smetana od mleka . . . 200'— za 100 kg fr. fr. 28. Jajca.................. 300'-— za 100 kg 29. Cebelni vozek čist ali din. zmešan z drugimi podobnimi živalskimi materijami . - 500—zalOOkg 30. Mast in olje iz kosti . . 1000'—zalOOkg 31. Loj raztopljen in neraztopljen ....... 1000-—zalOOkg 32. Kozja volna............ 200-—zalOOkg 33. Dlaka živalska (razen ščetin in dlake iz grive in repa) ................. 200-—zalOOkg' * Natisnjeno po popravku, priobčenem v ,,Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca" št. 68, izdanih dne 5. maja 1920. I m c nova nj e Carina 34. Ščetine in dlaka iz grive . din. in repa 2000-— za 100 kg 35. Perje 200-— za 100 kg 36. Kokoni 200-— za 100 kg 37. Kože jagnječje in ko-zličje 2000-— za 100 kg 38. Kože ovčje in kozje, fr. fr. svinjske, oslovske in mulje 700-— za 100 kg 39. Kože lisičje, kunovne, vi-drovne, dehorje, divje mačke in jazbečje . . . 1000*— za 100 kg 40. Kože zajčje, volčje, medvedje in druge divjačine in pasje 500-— za 10O kg 41. Rogovi, parklji, kopita. din. kosti, čreva in želodci, kri zaklane živine, žile in troskve 300-— za 100* kg 42. Ribe sveže, suhe, nasoljene in preprosto predelane 100‘— za 100 kg 43. Kaviar črni in rumeni . fr. fr. 500-— za 100 kg 44. Školjke in raki sveži in din. predelani 100-— za 100 kg 45. Proizvodi gozdarstva: a) drva 10-— za 1 m3 b) odpadki lesa pri izdelovanju ekstrakta za strojenje 5-— za 100 kg c) lesno oglje 50-— za lOOkg č) les v hlodih za nadalj- fr. fr. njo predelavo, mehak in trd 20-— za 1 m* d) les za stavbe in za nadaljnjo predelavo ote-san ali razžagan: 1) mehak 7-— zal m3 2) trd 20-— za 1 m3 e) les za tlakovanje ulic, les za kolarske izdelke pripravljen, les za vesla, obroče, kline in skodle, les za sodarske din. izdelke pripravljen 2-50 za 100 kg f) skorja za strojenje, jezice, ruj 50-—za 100 kg g) trska in ločje, žir in divji kostanj . . . . 101—za 100 kg h) kolofonij in terpenti-nova smola, katran iz lesa 50-— za 100 kg 46. Olje za tehnično uporabo 1000-—za 100kg 47. Škrob in gume iz škroba 100-— za 100 kg 48. Salepova moka' in sale jr . 100-— za 100 kg 49. Melasa 100-—■ za 100 kg 50. Močne alkoholne pijače: arak, rum, liker, konjak . 1000-— za 100 kg 51. Manj močne alkoholne pijače : slivovec in tropinovec 500-— za 100 kg 52. Vin,ai 100-—za 100 kg 53. Pivo 50-— za 100 kg 54. Kis 100-— za 100 kg 55. Mineralne vode .... 10-— za 100 kg 56. Preostanki pri izdelovanju mastnih olj, špirita, piva in škroba 10-—za 100 kg 57. Kolači, slaščice, bonboni, kakao, čokolada 500-— za 100 kg 58. Mleko sterilizirano, škr-lup (skorup), maslo in sir 500-— za 100 kg 59. Soki iz plodov s sladkorjem : slatka in kompoti in plodovi z alkoholom . . 500-— za 100 kg 60. Rastlinske in sadne kon-serve v hermetično zaprtih posodah 1500.— za 100 kg 61. Konserve iz rib in mesa, v hermetično zaprtih posodah 1500-— za 100 kg 62. Ilovica, glina, barvilna prst, prod, pesek, kamen vsake vrste, lomljen, ne- otesan 1-— za 100 kg I m e n o v a n j e Carina 63. Kreda, mavec sirov, ma-gnezit, dolomit v kosih, tripel, skrilavec, bavksit, din. tupina (lapor) . . . . !•—za 100 kg 64. Cement 10-— za 100 kg 65. Apno žgan) ..... 10-— za 100 kg 66. Pepel jača . . . . ., . 10-— za 100 kg 67. Rude: svinčeve, železove, žveplove, bakrove, cinkove itd.; kovaške žlindre 10-— za 100 kg 68. Asfalt 50-— za 100 kg 69. Katran Iz premoga, olje iz premogovega katrana 50"— za 100 kg 70. Vosek beljen in parafin . 1000*— za 100 kg 71. Sveče brez razlike . . . 1000-—zalOOkg 72. Milo in tekočine, prirejene za pranj e . . . . . SOO1— za 100 kg 73. Glicerin 100’— za 100 kg 74. Kolomaz, voščilo in mazilo za obutev in za parkete 200-— za 100 kg 75. 2ivo srebro in njegove zlitine in soli 100-— za 100 kg 76. Antimon in antimonov oksid, feromangan in fe-romanganov silicij . . . 50-—za 100 kg 77. Aluminijev oksid (glino-zem) 50'—za 100 kg 78. Glaj in svinčev minij . . 50-— za 100 kg 79. Kalijev soliter , . . 50-— za 100 kg 80. Natrijev sulfat .... 10'— za 100 kg 81. Hlor in hlorovo apno, tri-hloretilen, tetrahloretan . .dO1— za 100 kg 82. Žveplova kislina . . . . 101— za 100 kg 83. Solna kislina 50'— za 100 kg 84. Železov in bakrov sulfat 200-— za 100 kg 85. Svinčev in. natrijev acetat in kalcijev acetat . . 200-— za 100 kg 86. Kalcijev karbid . . . . 50-— za 100 kg 87. Tekoči plini 100^—za 100 kg 88. Kisova esenca in kislina 50Ö-—za 100 kg 89. Sreš (vinski kamen) . . 100-—zalOOkg 90. Klej in čevljarski klej 200-— za 100 kg 91. Ekstrakti za strojenje 100-—za 100 kg 92. Prstene barve, tudi olepšane 10-— za 100 kg 93. Patoka (fuzelna olja) . . 100-— za 100 kg 94. Metilalhohol,formaldehid, aceton in druga o]ja, pridobljena pri suhi destilaciji lesa 100'— za 100 kg 95. Olje iz brinja in rožr marina 10-— za 100 kg 96. Kalcijev amidocianid . . 10-— za 100 kg 97. Cunje: 1. nesortirane 2000-—• za 100 kg 2. sortirane druge, razen volnenih 100-— za 100 kg 98. Bombaž in izdelki iz njega . 2000-— za 100 kg 98. a Preproge iz volne . . 200-— za 100 kg 98. b Vrvi 100-— za 100 kg 99. Svila predena in odpadki 1000-—za 100 kg 100. Izdelki iz svile . . • • 1000'— za 100 kg 101. Človeški lasje in Izdelki iz njih 5000-—za 100 kg 102. Dna za sita iz konjske dlake in lesa 10-— za 100 kg 103. Moški in ženski klobuki brez razlike !•— za kos 104. Koža, ustrojena vsake vrste, razen govejih, bi- «. volskih in konjskih in fr. fr. izdelkov iz nje . . • ■ 2000*— za 100 kg 105. Izdelki i’z trdega kav- din. čuka 100*— za 100 kg 106. Košarski in pletarski izdelki 50*— za 100 kg 107. Metle iz sirka • • 50*— za 100 kg 108. Ščetarski izdelki . . . 200*—za. 100 kg 109. Sita in rešeta .... 10-—za 100 kg 110. Volna in moka iz lesa . 5*— za 100 kg Imenovanje 111. Deščice tanjše od 1 cm, deščice in šibice iz lesa za parkete, zobotrebci, leseni klinčki in lesene ši-bičice.................. 112. Palice iz lesa.......... 113. Sodarski, kolarski, rez- barski, mizarski in drugi izdelki iz lesa in čevljarska kopita.............. 114. Izdelki iz celuloida, gala-lita, kosti in roženine . 115. Celuloza in lesna masa . 116. Karton, papir za izdelovanje kvart................... 117. Vse vrste papirja in izdelki iz njega . . . 118. Kamenorezni izdelki . . 119. Mlinski kameni, kamenje za glajenje, izdelki iz cementa in asfalta . . . 120. Opeka, strešna opeka in keramika................ 121. Navadni lončarski izdelki 122. Cevi iz prsti in iz kamene mase.................... 123. Kositrni in tera,kotni ornamenti ...................... 124. Plošče za na tla in stene . 125. Izdelki iz fajanse in porcelana ....................... 126. Steklo brez razlike in stekleni odpadki . . . 127. Hladno valjano obročasto železo ysrpi. kose in drugo orodje; železna žica izvlečena; vrvce in konopci iz žice; kovani žeblji . . 128. Navijalniki in dvigala . 129. Drugi izdelki iz železa, razen polizdelkov . . . 130. Elektrodi in lepek za elektrode............... 131. Emailirane pločevinaste posode ................. 132. Sirovi svinec in cink v zrnu, drogih in prahu . 133. Stari baker in njegove zlitine ................ 134. Baker sirov............. 135. Stroji in deli brez razlike 136. Vozovi.................. 137. Ladje, vlačilne ladje in pontoni ................ 138. Glasbeni instrumenti . . 139. Strune za instrumente in drugi izdelki iz črev . . 140. Strelna orožje .... 141. V se druge sirovine, poliz- delane in izdelki, kolikor jih ni navedenih v izvoznih tarifah, plačajo izvozne carine...............100 % od; vrednosti Opomba. Pri številkah, kjer je označeno, da se carina plačuje v francoskih frankih, se carina tudi lahko plačuje v dolarjih, angleških funtih, španskih pe-zetah, nizozemskih goldinarjih, švicarskih frankih, grških drahmah, italijanskih lirah po pariteti, ki jo ima francoski frank na; borza proti omenjenim: vrstam denarja, in sicer bodis;i v gotovini bodisi s čekom .na Pariz. Za zneske nad 10.000 frankov se sprejemljejo poroštvena pisma od bank, ki so pooblaščene za prodajanje tujih deviz. Nadaljnje potrebne odredbe o pariteti francoskih frankov in omenjenih denarnih vrstah izda minister za finance. Carina din. 5-— za 100 kg 50-— za 100 kg 10-— za 100 kg 100'— za 100 kg 10'— za 100 kg 50-— za 100 kg 200-— za 100 kg 10-— za 100 kg 5-— za 100 kg S'—za 100 kg 51— za 100 kg 10'— za 100 kg 10-—za 100 kg 15'—za 100 kg 50*— za 100 kg 50-— za 100 kg 10-— za 100 kg 50-— za 100 kg 100-— za 100 kg 10-— za 100 kg 50-— za 100 kg 100'— za 100 kg 500-— za 100 kg 500-— za 100 kg 10-— za 100 kg 50-— za 100 kg 30 % od vrednosti din. 10-— za 100 kg 200-— za 100 kg 10-— za 100 kg Naredbe deželne vlade za Slovenijo. 212. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o pobiranja občinskih doklad in naklad ▼ spodaj označenih občinah bivše Koroške. Na podstavi § 78. občinskega reda, izpremenjenega po zakonu z dne 11. aprila 1887., dež. zak. št. 17, in § 3. zakona z dne 1. aprila 1882., dež! zak. št. 9, bivše vojvodine K»roške se dovoljuje nastopnim občinam, da v upravnem letu 1920. pobirajo nad 200°/Ono doklado na neposrednje davke razen dohodarine in plačarine, oziroma nad 50°/ono doklado na užitnino, oziroma naklado nad 1 K za vsak hektoliter piva ali nad 3 K za vsak hektoliter žganja. Tek. št. Občina Doklada na neposrednje davke v odstotkih Naklada na Politični okraj pivo za hi K žganje za hi K za občinske potrebščine za potrebščine šole po vrhu še 1 j Borovlje — — 5 24 Borovlje 2 Hodiše 166 a) Hodiše 106 b) Škofiče 60 c) Ribnica 80 — — Borovlje 3 4 Kotrnara vas 56 Kapla ob Dravi 150 — — Borovlje Loga vas 102 Loga vas 100 5 — Borovlje 5 Medgorje 160 in še 65 za škarbinsko pot po krajevnem delu Skarbinu vasi Zaklate. Grabštanj 115 — — Borovlje 6 Slovenski Plajberk 228 in po vrhu še za popravo potov po davčni občini slovenskoplajberški 16 in po davčni občini ljubeljski 26. Slovenski Plajberk 85 Ljubelj 162 — — Borovlje 7 Sele 273 Sele 198 Batišče 184 Hodiše 36 — — Borovlje 8 Sv. Jakob v Rožu 100 Sv. Jakob v Rožu 150 4 6 Borovlje 9 Svetna vas 90 Kapla ob Dravi 150 — — Borovlje 10 Žihpolje 57 Golšovo 168 — — Borovlje 11 Radiše 305 Radiše 202 Medgorje 34 Golšovo 140 — - Borovlje 12 Bistrica pri Pliberku 100 Šmihel pri Pliberku 100 Pliberk 150 Zgornje Libuče 108 1 — Velikovec 13 Blato 100 Pliberk 151 — — Velikovec 14 Grabštanj 105 Grabštanj 115 Tunje 123 — — Velikovec 15 Globasnica 130 Šmihel 100 5 20 Velikovec 16 Grebi nj — — 340 8 Velikovec 17 Kotlje 124 Kotlje 105 — — Velikovec ! IB Libuče 80 Pliberk 151 — — Velikovec ; 19 Prevalje 110 Kotlje 105 3 10 Velikovec 20 Rikarja vas 250 Sv. Primož 70 Mohliče 77 vŠkocijan 28 Žitara vas 50 Dobrla vas 25 — — Velikovec 21 Tolsti vrh 200 To]sti vrh 190 Črneče 14 Guštanj 30 — — Velikovec — Velikovec 22 Tinje 202 Tinje 123 — — Velikovec 23 Važenberg 182 Slovenski Šmihel 132 Srednje Trušnje (Želinje) 97 Mali Sv. Vid 65 Velikovec 65 Tinje 123 Šmarjeta 56 — 24 Železna kapla — — 2 12 Velikovec 25 Ledenice 80 Ledenice 140 — — Borovlje 26 Otok — — 4 — Borovlje 27 Rožek 116 Rožek 82 — — Borovlje V Ljubljani, dne 5. maja 1920. Dr. Brejc s. r, predsednik. Fon s. r. Dr. Gosar s. r. Jan s. r. Remec s. r. Inž. Sernec s. r. Dr .Verstovšek s. r. 213. Naredba poverjeništva za nk in bogočastje, obsezajoča izpraševalci predpis za asposoblje-nostno preizkušnjo iz slovenske stenografije za srednje in njim sorodne šole. Tl. Usposobljenostna preizkušnja iz slovenske stenografije za srednje in njim sorod.ne šole se deli na dva dela: na pismeno in na ustno preizkušnjo. § 2. Pismena preizkušnja obseza te-le dele: a) klavzurno nalogo, za katero so določene tri ure; kandidat naj izdela 2 do 3 vpraišanja iz učne snovi, ki je določena v § 3. pod točko b); b) diktat štirih minut in 50 besed v minuti v poslovnem! pismu; c) diktat petih minut in 90 besed v minuti z uporaba stavkovnega krajšanja; č) napis na šolski tabli po diktatu. Diktata pod b) in c) je ocen jati po pravilnosti in lepoti pisave, diktat pod c) pa po stopnji natančnosti in spretnosti, s katero kandidat čita svoj lastni stenogram. § 3. Ustna preizkušjnja je sestavljena iz teh delov: a) iz preizkušnje o stenografiji kot predmetu: 1. ) kandidat pokaži, da natančno pozna zgradbo Gabelsbergerjevega in slovenskega stenogra-fijskega sestava; 2. ) da pozna vsa stenografijska pravila in vse zakone ter njih uporabo; 3. ) da pravilno in spretno čita predloženi stenogram; b) iz preizkušnje o zgodovini stenografije: 1. ) kandidat mora; poznati občo zgodovino stenografije od najstarejše dobe do današnjega dne; 2. ) natančno mu mora biti znan zgodovinski razvoj Gabelsbergerjevega in slovenskega stenografi j skega sestava; 3. ) poznati mora predmetno literaturo; c) iz preizkušnje o učnem postopanju: kandidat pokaži, kako bi učil v šoli to ali ono poglavje učne snovi. Ali naj se sploh vrši ustna preizkušnja iz zgodovine stenografije (§ 3., b), oziroma v koliki meri, določa za vsak primer posebe izpraševalna komisija na podstavi klavzurne naloge. Vsekakor se mora ta preizkušnja vršiti v popolnem obsegu, če je uspeh klaVzume naloge negativen. § L Uspeh iz posameznih delov pismene in ustne preizkušnje se ocenja z redi: izvrstno, hvalno, povoljno, zadostno, nezadostno, napis na tabli še zraven tega z redi: prav lično, lično, manj lično. § 5. Ce je kandidat iz vseh delov pismene in ustne preizkušnje, iz katerih je-bil vprašan, prejel najmanj redi „zadostno“, se označi za usposobljenega. Ce ni prejel v nobenem delu nižjega reda nego „povoljno“ in če , je povprečni red iz vseh redov najmanj „hvalno“ in se je označil napis na tabli z redom „prav lično“, se kandidat usposobi z odliko. V L j u b 1 j an i, dne 24. aprila 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za uk in bogočastje. Poverjenik: dr. Verstovšek s. r. Razglasi deželne vlade za Slovenijo. Izpremembe v osebju. Ravnatelj državnega kmetijsko-kemijskega preizkuševališča v Mariboru, inž. Henrik Mohorčič, je pomaknjen v VIII. činovni razred. V službo pri veterinarski upravi poverjeništva za kmetijstvo; je sprejet višji živinozdravnik Franc C ek v Voloski-Opatiji. Premeščeni so uradni živinozdravniki Anton Sok iz Slovenske Bistrice v Dolnjo Lendavof, Franc Lobnik iz Sv. Lenarta: v Gornjo Radgono, Pavel Kolenc iz Litije v Spodnji Dravograd in Ivan Vandot iz Žužemberka na Je- s&1licc' jan s. r. St. 1608/20. ' Rsiglas. Ministrstvo za pravosodje je z ukazom z dne 7. maja 1920., št. 13.383, sprejelo na, znanje in si usvojilo sklep celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 10. aprila 1920., da se sklep z dne 26ega; marca 1919., s katerim je bila deželna vlada odrekla poverilo notarju G alletu v Ljubljani, reasumira in da se Anton Galle na podstavi naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 10. februarja 1919., Ur. I. št. 350, poveri za nadaljnje izvrševanje notarskih poslov na svojem notarskem mestu v Ljubljani. poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani, dne 15. maja 1920. St. 4617/pr. Razglas upokojencem u Bosne in Herce-go?ine. Deželna vlada za Bosno in Hercegovino, oddelek za notranje zadeve, v Sarajevu nar znanja z dopisom z dne 23. aprila 1920.,, br. 43.234/1920—I—3 to-le : Vsi upokojenci, ki jku deželna vlada v Sarajevu mesečno izplačuje pokojnino po poštnih nakaznicah in ki žive v por-krajinah izvun Bosne in Hercegovine, morajo po veljavnih predpisih redno vsakega prvega dne v mesecu poslati deželni vladi v Sarajevu uradno potrdilo bodisi župnega bodisi drugega državnega j urada, ki naj osvedočuje, ali upokojenec in drugi j rodbinski člani še žive ali ne. To se daje na znanje na prošnjo imenovane deželne vlade, da se preprečijo nepotrebne reklamacije glede izplačevanja pokojnin po imenovani vladi. V Ljubljani, dne 8. maja 1920. I 5187/20. Poverjenik za notranje zadeve: Razplas. Ministrstvo za socialno politiko objavlja pod št. 10.912 dne 3. maja 1920. nastopni razpis služb: * Ministrstvo za socialno politiko potrebuje tri obrtne nadzornike (privredne inspektore), ki bi v zmislu določil §§ 1. in 8. naredbe o delovnem času nadzirali položaj rudarskih delavcev ter skrbeli, da se točno izvršuje naredba o delovnem času pri rudarskih podjetjih. Za razpisane službe se smejo potezati samo rudarski inženjerji. Sedeži teh obrtnih nadzornikov so: za Hrvatsko s Slavonijo in za Slovenijo v Ljubljani, za Srbijo in Vojvodino- v Beogradu, za Bosno, Dalmacijo in Črno goro pa v Sarajevu. Plača obrtnega nadzornika znaša 4500 do 6000 dinarjev poleg draginjskih doklad in dnevnic za potovanje. Prosilci naj vpošljejo svoje prošnje z dokumenti najkesneje do dne 2 5. maja 1 920. V Ljubija n i, dne 8. maja 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo. Poverjenik’: dr. Gosar s. r. Razglasi poverjeništva za notranje zaäeve o izpemembali ? občinskih gereižMvm. St. 7827. Namesto Marka Vavpotiča in Marka Cajnka sta, imenovana za prisednika gerent-skega sosveta v Noršincih Peter Bru.nčič, posestnik v Noršincih, in Janez Bežan, posestnik v Babincih. St. 8145. Za občinskega gerenta v Kotmari vasi je ime_ novan Matija P ros e k a r, posestnik na Plešivcu, ki so mu dodeljeni za prisednike: Janko KI um, trgovec v Kotmari vasi; Janez Stih, p. d. Vrtič, v Ilovljah; Jožef Lesjak, čevljar in posestnik v Kotmari vasi; Rajmund Ratz, mlinar v Dolini; Janez Hafner, p. d. Andrejevec, v Sent Gandolfu; Valentin Krušič, p. d. Zihman, na Gorjah; Janez H e d e n i k, najemnik v Kotmari vasi. St. 8174. Za občinskega gerenta v Libeličah je imenovan Ignacij L' r a n š e k, p. d. Lorber, v Libeličah, ki so mu dodeljeni za prisednike: Janez Stana, p. d. Ridl, v Libeliški gori; Peter S k u b 1, p. d. Kapnik, v Ivniku; Franc Skuk, p. d. Kancijan, v Potočah; Boštjan V e r n e k e r, p. d. Janež, v Gorčah; Mihael Pšeničnik, p. d. Lužnik, v Libeličah; Jakob C ebner, p. d. Ha/že, v 'Črneča li ; Gregor Lipnik, p. d. Rjak, na Suhi; Filip Kuse j, p. d. Dobmik, v Gorčali; Josip R o z m a n, župnik v Črnečah ; Karel D o b r š e k, šolski voditelj na Suhi; Anton Sujler, p. d. Podarčnik, v Črtveški gori. V Ljubljani, dne 8. maja 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Poverjenik za notranje zadeve: Remec s. r. Remec s. r. St, 4261. ?M@g§kš imu y saiMjivüi boleznih na ozeralfs đelšlse «a Slovenijo. (Od dne 18. do dne 24. aprila 1920.) Okraj 1 Občina Ostalih Na novo obolelih J Ozdravljenih fj Umrlih Ostali v nadaljnji oskrbi Škrlatica (S c a r 1 a t i n a). Ljubljana mesto j Ljubljana mesto . . 3 i 2i • 2 D a v i c a (D i p b t e r i a). Kranj Škofja Loka 2 - 2 1 Smlednik 1 , i • Krško Kostanjevica .... 1 1 Maribor okolica Maribor okolica . , 1 1 Maribor mesto Maribor mesto . . . 1 1 Radovljica Orsišče 1 1 Velikovec Dobrla vas 1 1 j Trebušni tiluz (Typhus abdominalis). Celje Žalec 1 a? j l Ljubljana mesto Ljubljana mesto . . 1 X 1 Ljutomer Sv. Juri • 8 • 8 Kraljevo 4 . 1 . 4 t 1 1 Ptui okolica .... 2 2 Griža (Dysenteri a). Brežice Sv. Peter O . 2 Borovlje Sele 2 2 Ljubljana mesto Ljubljana mesto . . 1 1 Velikovec Rikarja vas 1 . 1 Grebinj 2 2 P e g a v i c a. j i Ljubljana mesto Ljubljana mesto . . 1 • ■ 1 • 1 Koze (Variola). Brežice Brežice 3 3 3 . 3 Križe 5 5 Anže t 1 1 1 Gorjane 2 1 1 Celje okolica Dobrna n 1 2 10 Velika Pirežica . . . o 2 Polzela i 1 Nova cerkev .... i 1 Krško Krško 2 2 Cerklje 22 3 16 9 Kostanjevica .... 12 12 t Sv. Križ 5 5 Velika Dolina .... 4 4 Konjice Oplotnica 1 Zreče 12 4 4 2 10 Raka * • . . . 2 2 I Kot t 1 I Skomer Ljubnica 2 2 Brezen 9 3 Tolsti vrh 2 2 Vrhole 11 5 2 4 Loče 2 2 Ljubljana okolica Preserje 2 5 2 1 4 Ljubljana mesto Ljubljana mesto . . 2 2 Maribor okolica Maribor okolica . . 40 1011 5 aV Maribor mesto Maribor mesto . . . 8 8 Ptuj okolica Ptuj okolica 2 1 3 Slovenjgradec okolica Slovenjgradec ckoi. 5 . 1 i Velikovec Libuče 1 . i ; . 5 j Libeliče . . . 3 . .!. Mežica 4 i 3 Okraj Ostalih Na novo obolelih, Ozdravljenih Umrlih 1 Ostali v nadaljnji oskrbi Gripa. Črnomaljski okraj 1 . 1 Cerkniški okraj 2 7 3 6 j Novomeški okraj 1 1 ! Ptujski okraj 7 7 i Velikovški okraj 17 2 16 4 Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 5. maja 1920. Sanitetni šef; dr. Oražen s. r. St. 1908. Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni v Slovesi]! z dne 15. maja 1920. Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Obstoje: Slinavka in parkljevka. Borovlje: Borovlje 2:3. Brežice: Dren-sko rebro 1:3, Pleterje 2:10, Podsreda 1:6, Pre-vorje 1:1, Sevnica 7:29, Zabukovje 6:27. Celje: Celje okolica 1:1, Petrovče 1:2, Sv. Lovrenc nad Prožinom 3:13. Kočevje: Rob 1:1. Konjice: Brezen 1:18, Grušovje 5:48, Konjice okolica 10:70, Ljubnica 2:45, Padeški vrh 2:2, Spodnji Dolič 1:24, Stranice 2:10, Sv. Kitnigunda 3:42, Zreče 7:67. Krško: Kostanjevica 2:3, Sv. Križ 2:4. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Cerknica. 3:6. Maribor: Gradiška 1:3, Razvina 1:1, Sp. Gasteraj 1:1. Novo mesto: Žužemberk 1:2. Slovenjgradec: Sv. Janž na Vinski gori 1:1, Šoštanj okolica 3:6, Topolščica 2:2. Velikovec: Grebinj 7:12, Pustrica 3:6. Maribor mesto 1. Civilni komisariat Murska Sobota, D. Lendava: Doikležovje 1:1, Ižakovci 1:1. Vranični prisad. Civilni komisariat Murska Sobota, D. Lendava: D. Lendava 1:1. Novo mesto: Dobrniče 1:1. Sramna k u g a ko n j. Slovenjgradec; Labod 1:1. Mehurčasti izpuščaj konj. Kočevje; Ribnica 2:2. Konjice: Grušovje 1:1, Konjice okolica 1:1, Tepanje 1:1, Žiče 2:3. Krško: Kostanjevica 2:2. Ljubljana: Tomišelj 2:2. Ljutomer: Bolehneci 1:1, Sv. Juri 1:2. Ptuj: Jurovec 1:1, Središče 1: 5, Vodranci 1:1. Mehurčastr izpuščaj goved. Celje: Celje okolica 1:1. Kočevje; Ribnica 2:2. Garje konj. Borovlje: Borovlje 1:1, Loga vas 2:2, Medborovnica 1:1, Medgorje 2:3, St. Jakob 1:1, Vetrinj 8:3, Zihpolje 1:1. Brežice: Drcnsko rebro 3:5, Podsreda 1:1. Celje: Celje okolica 1:1, Dramlje 1:1, Gotovlje 2:3, Jur-klošter 1:1, Sv. Juri ob južni železnici trg 1:1, Škofja vas 1:1, Sv. Pavel pri Preboldu 1:1, Sveti Peter v Savinski dolini 1:2. Črnomelj: Radoviča 1:1, Stari trg 1:1. Kočevje: Borovec 1:2, Sodražica 1:1, Željne 1:1. Konjice; Bezovica 1:1, Kot 1:2, Konjice okolica 1:1, Skomarje 1:1, Spodnji Dolič 1:1, Tepanje 1:1, V rhol j e 1:1. Kranj: Cerki j e 2:2, Preddvor 1:2, Šenčur 1:2. Krško; Skocijan 1:1. Litija: Litija 1:1, Muljava 1:1, Šmartno 1:1. Ljutomer: Godemarci 1:1, Rihtarovci 1:2. Maribor: Črešnjevec 3:12, Dogoše 1:1, Hošnica 1: 2, Na Ranci 1:1, Pekre 1: 3, Pesnički dvor 1:1, Pohorje 1:1, Radvanje 2:9, Rdeči breg 1: 4, Ruše 1: 3, Selnica ob Muri 1:1, Skoke 2:2, Sveta Trojica v Slovenskih :goricah 1:1, Vrtiče 1:1. Perutninska kolera. Dolnja Lendava: Odranci 1:5. Deželni veterinarski urad v Ljubljani, dne 15. maja 1920. Predstojnik: Korošec s. r. Novo mesto: Prečna 1:1, Žužemberk 2: 2. Ptuj: Jurovec 1:2, Kog 1:1, Kostrivnica 1:1, Ptujska gora 1:1, Rogaška Slatina 1:1, Vitanj 1.1, Slovenja vas 1:1, Sikola 1:1, St. Janž na Dravskem: polju 1:1, Trgovič 1:1, Vurberk 1:1. Slovenj gradeč: Labod 1:2, Ribnica 1:1. V e li k o v e c: Sv. Peter 1:1, Važenberk I : 4. Ljubljana mesto 1. Maribormesto 3. Civilni komisariat Murska Sobota: Krašič 1:1. Steklina. Celje: Polzela 1:1. Črnomelj: Metlika 1:1. Maribor Studenci 1:1. Svinjska kuga. Brežice; Sromlje 2:3. Celje: Celje okolica 1:2, Teharje 1:1. Črnomel j: Tančja gora 2:2. Litija: Gorenja vas 1:1, Križka vas 2:3, Krka 2:5, Leskovec 1:1, Polica 1:2, Žaljna 2: 2. Maribor: Bistrica pri Limbušu 1:1, Ga- bernik 1:1, Jarenina 1:2, Jelovec pri Kamnici 1:1, Jelovec-Makole 1:2, Karčevina 1:2, Limbuš 1:1, Maina 1:5, Plač 1:1, Razvanje 1:1, Slatinski dol 1:1, Spodnji Jakobski dol 1:2, j Mariboru; Martin Hraš o! ve c, kanclist pri Studenci 1:3, Sv. Juri ob Pesnici 2: 2, Sv. Mi- davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, k fi-klavž 1:2. Novo mesto: Ambrus 2:4, Dvor 1: 3, Zagradec 4:4, Žužemberk 3: 4. Ptuj: Gaj ovci 1:5, Pacinjc 1:4, '« ZaboVci Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Isspremsmb® ¥ essblu. Premeščeni so: Franjo1 Simčič, pisarniški adjunkt pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, k finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Ljubljani; Andrej K r i ž m a n č i č, pisarniški adjunkt pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, k davčnemu okrajnemu oblastvu nančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Mariboru; Ivan Pušnik, pisarniški adjunkt pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, k finančnemu! 1:1.""V el i k o v e c: Bistrica 1V1, Blato 1:1, Pii- okrajnemu ravnateljstvu v Mariboru; Ivan berk 1:1, Preval je 1:1. M a r i b o r m e s t o 2. Civilni komisariat Murska Sobota, D. Lendava: Beltinci 1:4, Ižakovci 1:7, Dol. Lendava 1:1, Dol. Bistrica 1:1. Svinjska rdečica. Borovlje; Vctrinj 1:1, Žihpolje 1:1, Celje: Grajska vas 1:1. Črnomelj: Suhor 1:1. Kamnik: Podgorje 1:1, Kranj: Zjiri 2:2. Litija: Sv. Lambert 1:1. Ljubljana: Smarje 1:1. Maribor: Lapojrje 1:2, Tezna 1:1, Zamarkova 1:1. Novo mesto: Prečna 1:1. Ptuj: Destinci 1:1, Kog 1:7, Majšperk 1:1. Radovljica: Gorje 1:1. Maribor m e st o 2. ; Perutninska kolera. Ljutomer: Veržej 1:11, Vučja vas 1:1. Maribor: Sv. Miklavž 1:4. Slovenj- gradeč: Marenbcrk 1:11. Civilni komisariat Elsner, pisarniški adjunkt pri finančnem okraj nem ravnateljstvu- v Ljubljani, k delegaciji mi- Z 13/20. Poizvedba. 74€ Matevž W e i c h s 1 e r, rojen dne 15. septembra. 1898. leta v Goriškem vrhu in tja pristojen, zakonski sin pok. Marka Weichslerja in Apolonije Weichslerjeve, rojene Ravnjakove, srednje velike, široke postave, belega okroglega obraza, rjavih oči in obrvu, rumenih las, velikih povešenih uhljev, z majhnimi rjavimi brki, hlapec, oblečen v sivo vojaško obleko, ovojne gamaše, pokrit s starim rjavim klobukom, obut v vojaške čevlje, govoreč slovensko in malo nemško — je osumljen hudodelstva tatvine; zato naj se prime ter odda v tukajšnje zapore. Okrajno sodišče v Slovenj gradcu, oddelek II., dne 12. aprila 1920. Obsodbe. Hedviga Sare, rojena leta 1879. v Mariboru, pristojna v Ljubljano, trgovka v Ljubljani, Sele.n-burgova. ulica št. 5, je bila, ker ni označila cen, po podpisanem uradu obsojena na 300 K denarne globe, eventualno na pet dni zapora. — Razsodba je pravnomočna. Ivan M ar n, rojen leta 1860. v Sneberjah, pristojen v Ljubljano, stanujoč v Ljubljani, Kapiteljska ulica št. 11, je bil po podpisanem uradu z razsodbama z dne 15. aprila 1920. in 18. aprila 1920., št. 1303, 'zaradi navijanja cen obsojen na v Metliki, k davčnemu, uradu v Ribnici. Za delegata: Špindler s. r. Razglasi drugih uradov in oblasten. Razpis. Odda se mesto višjega pisarniškega oficiala v IX. čiribvnem razredu pri okrajnem sodišču v za Prekmurje-Murska Sobota; Murena So- j Krškem> oziroma pri istem ali drugem sodišču bota 1:4. D. Lendava: Lipa 1:5, Lipovci 1:3. Prestale so: Slinavka in p a r k i j e v k a. Brežica: Anže 1:1, Blanca 13:54, Golobi-njek 2:9, Gorica 1:2. Celje; Sv. Ema 4:10, Sv. Štefan pri Zusmu 4:11, Šmarje pri Jelšah okolica 1:6, Zibika 2:7. Maribor: Krčevinal 1:12, Lajtersperk 1:1, Podova 1:4, Rače 1:8. Slovenjgradec: Sv. Ilj pri Velenju 1:1, Skale 3:9. Šu stavec (šumeči prisad). Brežice: Buče 1:1. M e h u r č a s t i izpuščaj konj. Brežice: Sevnica 1:1. Celje: Sv. Peter na Medvedjem selu 1:1. Konjice: Konjice trg 1:1. Krško: Studenec 1:1. Ljubljana: Črnuče 1:2, Devica Marija v Polju 1:1, Ježica 1:1. Ljutomer: Bučečovci 1:1, lljašovci 1:1, Križevci 1:1, Vučja vas 1:1. Ptuj: Bukovec 1:3, Prvenci 2:3, Spuhla 1:2, Stojnci 1:3, Sveti Marka 2:3, Trnovec-Sela 1:1, Zabovci 1:1. Velikovec: Dobrla vas 3:4, Globasnica 2: 2, Ribarja vas 2:2, Škocijan 1:1, Žitara vas 1:1. Garje konj. Črnomelj: Podzemelj 1:1. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 4: 4. Maribor: Pivola 1:1. Svinjska kuga. Celje: Petrovče 1:1. Maribor: Sv. Ilj v Slovenskih goricah 1:2. Ljutomer: Cven 3:7. Ptuj: Mala vas 1:1. Svinjska rdečica. Ljutomer: Bunčani 1:5, Kristanci 1:1, Pristava 1:1, Veržej 1:2. nistrstva financ v Ljubljani; Franc Bele, 500 K in 800 K denarne globe, 8 dni in 14 dni davčni praktikant pri davčnem uradu v Novem • zapora in zapad nekoliko- klobas. — Te razsodbi mestu, k diajvčnemu uradu v Metliki; j Viktor j je kazenski senat pri odseku za prehrano v Ljub-K u m e r, davčni praktikant pri davčnem- uradu j Ijani potrdil. Matija Miklavc, rojen leta 1858. v Rudniku, j pristojen v Rudnik, stanujoč v Ljubljani, je bil po podpisanem uradu z razsodbo z dne 17. aprila 1920, zaradi navijanja cen obsojen na 800 K denarne globe, osem dni zapora in zapad 62%- parov klobas. — To- ra'zsodbo je kazenski senat pri odseku za prehrano v Ljubljani potrdil. Ana Grandovec, rojena leta 1871. v Gam-beščah, pristojna v Gambešče, stanujoča v Glo-govici, je bila po-podpisanem uradu z razsodbo z dne 15. aprila 1920., št. 1529, zaradi veriženia in navijanja cen obsojena na 200 K denarne globe in štiri dni zapora. — To razsodbo je kazenski senat pri odseku za prebrano, potrdil, zaporno kazen pa milostnim potem znižal na 24 ur zapora. Apolonija D u m i c, rojena leta 1850. v Ljubljani, poročena, branjevka, stanujoča na Ilovici št. 45, je bila po- podpisanem uradu z razsodbo z dne 29. aprila 1920., št. 1577, zaradi navijanja cen pri jajcih obsojena na 50 K denarne globe I in zapad 280 jajc. — Razsodba je pravnomočna. FrančiškaJK oz am e r n i k, rojena leta 1880. Preds. 564/4a/20—1. 3—1 mesto pisarniškega uradnika v IX., X. ali XI. činovnem razredu, ki se morda izprazni po premestitvi ali morebitnem imenovanju. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože najkesneje do dne 3 0. junija 1920. pri podpisanem predsedništvu, in sicer jih mo- i na Brezovici, pristojna tja, stanujoča na Brezo-rajo vložiti prosilci, ki so že v državni službi, po ■ vj'cj št. 30, je bila po podpisanem uradu zaradi službeni poti. _ _ ' navijanja cen pri smetani obsojena na 200 K Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega- jezika v govoru in pisavi ter prošnji priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, nravnostno izpričevalo, izpričevalo uradnega zdravnika, da so za zaprošeno mesto1 sposobni, izpričevalo o oprav-lieni prvi pisarniški in zemljiškoknjižni preizkušnji. Končno morajo izkazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa- da so je trajno oproščeni. Vojaški certifikatisti se opozarjajo na predpise zakona z dne 19. aprila 18*2., drž. zak. št. 60, in na. ministrsko naredbo z dne 12. julija 1872., drž. zak. št. 98. vojni invalidi pa na naredbo celo- ^ ^ kupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918.,!^^ u^jte]:st št. 115 Ur. 1. Ur. 1. Invalidnost morajo izkazati z listino, s katero so bili za invalidne spoznani. Kot taki veljata plačilno nakazilo za stalne prejemke, izdano bodisi pa naših, bodisi po1 bivših avstrijskih ob-lastvih, in izvid nad pregled a, izdan po predpisih j naredbe poverjeništva za narodno brambo z dne j denarne globe in tri dni zapora. — To razsodbo je kazenski senat pri odseku za prehrano potrdil. Državni urad zoper navijalce cen. verižnih e in tihotapce v Ljubljani, dne 7. maja 1920. Vodja urada, policijski svetnik: Kerševan s. r. St. 5212. Razglas Poverjeništvo za uk in bogočastje je z odlo-j kom z dne 4. maja 1920., št. 1848, Mirka Kosina, nadučitelja v Igavasi, imenoval za zastop-va v šolski odbor cerkniški. Višji šolski svet v Ljubljani, dne 9. maja 1920. Predsednik: Vadnjal s. r. St. 129/pr. 732 2—1 Razpis službe, Na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani se 6. decembra 1918., št. 2D k-Tr-h _ . _ i razpisuje za prihodnje šolsko leto 192Ö./1921. Ker se odda tudi mesto, M se izprazni po j s t a j n a s j u ž b a 1 i c e j s k e 1 j u d s k o š o 1 s k e premestitvi, naj prosilci v svojih prošnjah j u č i t e 1 j i c e z običajnimi prejemki rečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako ; praviino opremljene prošnje naj se vlože po bi se izpraznila. j službeni poti do vštetega dne Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, j 15. j u n i j a 19 2 0. dne 12. maja 1920. I Pri predsedstvu mestnega, magistrata. _________ j Mestni magistrat ljubljanski, I dne 11. maja 1920. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.