IZ CELJA... ...IN ZALEDJA ..PARTIZAN" CELJE SE PRIPRAVIJO NA NOVO SEZONO Senttjur v luči borbe za stanovanja Pred kratkim se je sestala ožja upra- va TD »Partizan« Celje k posvetu o delu v novi sezoni. Predvsen^ je treba ugotoviti, da se v »Partizanu lotevajo dela še vedno pod »dojmom lanske poplave, kajti njene pogubne posledice še v telovadnici niso docela izbrisane. Lani je sicer bila te- lovadnica z nemalo truda in material- nimi žrtvami obnovljena in urejena za vsakdanjo uporabo po šoli in društvu, vendar je ostalo še marsikaj nedokon- čanega in neurejenega, odloženega na čas počitnic. Sedaj so počitnice pri kra- ju in pri kraju so tudi dela, ki so te- lovadnico dokončno usposobila za njen namen. Želeti je, da bi prenovljena in izboljšana privabila še večje število mladine kot do sedaj. V tej zvezi t. j. v zvezi s telovadnimi objekti, ostaja pa še naprej odprto vpra- šanje letnega telovadišča v neposredni bližini telovadnice. Društvo je sicer z nemajhnimi lastnimi sredstvi zemljišču že dalo najbolj gro^bo obliko telovadišča oziroma športnega igrišča, vendar je mogoče govoriti šele o polovici izvrše- nih del. Imobilizacija sredstev je nada- ljevanje del ustavila. Zdaj nedokončano telovadišče kliče ix> pomoči. Treba je uvideti, da telovadišče ne bo služilo samo društvu, temveč v največji meri šoli in sta tedaj intervencija in pomoč zadosti upravičena. Eto sedaj je društvo vložilo že milijon in pol dinarjev; prav bi bilo, da bi sodobno telesnovzgojno prizadevanje ne ostalo na pol pota. Se- veda si društvo JK) zgotovljenem telo- vadišču v prosti naravi — enega naj- prUjubljenejših objektov vsakega telo- vadca in športnika, oibeta ne le večje živahnosti, marveč tudi večjega priliva novega aktivnega članstva. Neugodno vreme, ki je preprečilo glavne prireditve letošnjega Pokrajin- skega zleta »Partizana«, je tudi naše- SPOMINI NA PRVO SLOVENSKO MATURO NA POPOLNI SLOVEN- SKI GIMNAZIJI V CELJU Letos junija je preteklo 35 let, odkar so prvič polagali na popolni slovenski gimnaziji (v poslopju, kjer se danes nahaja I. gimnazija) v Celju dijaki maturo. Bilo nas je 18 maturantov, od teh se nas je polovica udeležila prve svetovne vojne in poznejših koroških bojev. Rav- natelj gimnazije je bil takrat profesor Jeršinovič, razrednik prof. Rozman, oba sta že davno i)okojna. Od profesorjev ki so v našem letniku podučevali, je živih samo še pet in sicer profesorji Mravljak, Mastnak, Heric, Holeček in Rajič, prva dva živita v Celju, tretji v Varaždinu, četrti v Ljubljani in i>eti v Mariboru. Od takratnih 18 maturantov jih živi danes še petnajst, vsi so še aktivni v raznih poklicih. Vsakih pet let smo se doslej zbrali k proslavi obletnic in tako se tK>mo tudi letos ob 35-letnici sestali in sicer v soboto 8. oktobra ob 20. uri v hotelu »Evropa« v Celju, drugi dan pa bomo napravili z družinami izlet v Dobrno. Kakor običajno ob vsaki obletnici, so tudi letos vabljeni na proslavo vsi oni starejši letniki, ki so med prvo svetov- no vojno v raznih dobah posamično polagali maturo, vabljeni so tudi na proslavo vsi bivši maturanti letnika 1921, ki živijo v Celju. Prijave za udeležbo je poslati do 3. oktobra 1.1. na naslov: dr. Mejak Er- vin, Celje, Kocenova 2. Pridite polnoštevilno! I>r. M. mu društvu preprečilo razvitje društve- nega prapora. Zdaj namerava društvo razviti prapor za letošnji praznik Re- publike. Slovesnost bo združilo s pri- merno akademijo z nastopom vseh od- delkov. Pripravil jo bo načelnik tov. Kokot s svojimi sodelavci. Razen tega pa si bo društvo še naprej prizadevalo, da bo po svojih močeh sodelovalo na vseh drugih partizanskih telesno vzgoj- nih manifestacijah — tekmovanjih, na- stopih in pd. Celje je nekoč slovelo po dobrih in narodno zavednih telovadcih prav iz vrst delovnega človeka. Ali naj bi da- nes, v eri delovnega človeka, v tem po- gledu popustilo? V zavesti, da je parti- zanska telovadnica, zlasti danes, ko nu- di najrazličnejše možnosti telesnovzgoj- nega izživljanja, še vedno prvovrstni diružbenovzgojni zavod, vabi Partizan Celje tudi letos v njeno telovadnico. Gibanje prebivalstva v Celju v času od 3. do 10. septembra 1955 je bilo rojenih 29 dečkov in 32 deklic. Poročili so se: Uragutin Novak, gradbeni delovodja iz Celja in Angela Stergar, matičarka iz Latkove vasi; Stanislav Kutin, skladiščni delavec iz Jesenic in Vjekoslava Lazički, elektrovarilka iz Celja; Jurij Sarlah, administrator in Marija Vidmajer, evidentičar, oba iz Celja; Vincenc Cerovšek, mizarski pomočnik iz Pečovnika in Zdenka, Ro- žica Lančič, skladiščna delavka iz Zagrada. Umrli so: Emilija Cervinka, roj. Vagner, druž. upoko- jenka iz Celja, stara 76 let; Milena Cestnik, otrok iz Prebolda, stara 10 dni; Ivana Robnik, otrok iz Krnce; Irena Kovač, gospodinja iz Trnovelj, stara 55 let; Marija Žibret, posestnica iz Ilrušovja, stara 62 let. KRONIKA NESREČ v gostilni v Gornji vasi pri Preboldu jo je v pretepu izkupdl s kosiščem po glavi Avgust Soklič iz Gornje vasi. — Tudi v Drešinji vasi pri Petrovčah so se v gostilni stepli fantje. V pretepu je dobil težje poškodbe po glavi Avgust Gomilšek. * Z motorjem je padel Slavko Leskov- šek iz Dvora pri Šmarju. Dobil je težke poškodbe na glavi. * Pri padcu si je poškodoval rebro Pavel Rožič iz Železnega pri Žalcu. * KAM V NEDELJO IZ CELJA? Na Braslovško Dobrovlje, vsem nam dobro znano pozorišče težkih partizan- skih bojev! Peljali se bomo do Polzele in jo mah- nili v Braslovče, odkoder pelje parti- zanska cesta na Dobrovlje in je dogra- jena doslej v dolžini kakih 3 kilometrov do kmeta Rovšnika. Partizanska cesta bo speljana v Nazarje. Najvišji vrh Dobro vel j je Strmec (860 m), najlepši razgled iz Dobrovelj pa je s Končkega križa, od koder vidiš po vsej Savinjski dolini ter na vse vrhove naših Mozirskih in Savinjskih planin. Od Končkega križa je v Nazarje samo še četrt ure hoda. S Končkega križa pa lahko nadalju- jemo ix>t po grebenu na Creto, nato pa se spustimo v dolino čez naselje Potok v Kokarje. prečkamo cesto, preidemo skozi gozdove v Gorico in od tam v Pobrežje. Ta pot je zelo prikladna za ribiče. Domov se vrnemo skozi Mozirje, od koder vozi avtobus k vlaku v Šmart- no ob Paki ali pa neposredno v Celje. Na Dobro vi j ah je opaziti kraške po- jave, kar je zelo zanimivo: dva ne- usahljiva izvira vode, prvi in močnejši je Destovnikov izvir, drugi pa je na Creti. Pri Končkem križu bi bilo primerno mesto za zgraditev planinske postojan- ke. Zdravstvena oblast pa se zanima za zgraditev okrevališča za bolnike na pljučih nekje na grebenu Dobrovelj. Le malokateri planinec iz Celja je pešačil po Dobrovljah. zato vsakomur priporočamo ta izlet! Dr. M. Anton Maruša iz Cankarjeve ulice si je pri padcu poškodoval nogo. * Pri nakladanju drv si je zlomil nogo Janez Sivka iz Etobležič pri Pilštanju. * Jakob Cujež iz Lekmarja pri Slivnici je streljal s puško. Pri tem se je ob- strelil v desno roko. * Kolesar je podrl na cesti v Smarjeti Faniko Končan. Dobila je poškodbe na levi nogi. • Pri padcu z drevesa je utrpel pretres možganov in si poškodoval roke Ivan Hojak iz Žalca. * S kolesom je padel Franc Cander iz Lahovne. Pri padcu je utrpel težje po- škodbe na glavi in tilniku. • Pri kopanju si je na črepinjah pre- rezala nogo Miroslava Avžner iz Pol- zele. DROBNE NOVICE Zopet nesreča z nabojem. Na Polu- lah so otroci v bližini nove šole našli naboj. Znosili so skupaj kupček slame, jo zažgali in vrgli naboj v plamen. Naboj je eksplodiral in zadel petlet- nega Stanka Krajnca v levo oko. Pri- mer nesreče naj bo staršem v OJK)- min, da poučijo svoje otroke, naj se ne igrajo z najdenimi eksplozivnimi stvarmi. * Umrla je v Smartnem v Rožni dol. MUka Stožir, lastnica bivše znane go- stilne »Pri Poharcu« v Smartnem. Med vojno je njena hiša vsak čas nudila zatočišče in hrano partizanom, ki so imeli postojanke po teh krajih. * Nov transformator so pričeli graditi pod Kalvarijo. Transformator bo služil potrebam okoliša Jožefovega hriba. * Na Ostrožnem so se v bližini hiše Velenškove gostilne igrali otroci na cesti. Ko je privozil avtobus iz Smart- nega, se je neki otrok vlegel na cesto. Šofer je v zadnjem trenutku zavrl avtobus z vso silo in preprečil nesrečo. Starši naj bi pazili na svoje otroke in jih podučili, da je za igranje cesta ne- primeren kraj. Kadar govorimo o vzrokih mizernega stanja šentjurskega političnega, gospo- darskega in družbenega življenja, se najprej ustavimo pri ljudeh samih in potem pri financah. Razumljivo je, da sta to dva temeljna vzroka; dobila sta pa svoj poseben odtenek v borbi za sta- novanja. Šentjur iz leta v leto životari in ljudje, od katerih bi sicer nekaj pri- čakovali. si prizadevajo samo še, da ne bi bilo slabše. Danes je Šentjur središče Voglajnske komune. Govorilo se je že, če ima ta komuna sploh kakšne piosebne perspek- tive, a prevladalo je negativnejše mne- nje. Ne bi se tukaj spuščal v to pod- ročje, o tem drugič. Sentjurčanom nam- reč ne more biti jasno, kako naj ko- muna zaživi ob pogojih, ki jih nudi trg. Vse iluzije so se podrle, ko se je pojavilo vprašanje, kam s komuno, kam z uslužbenci in kam z ljudmi, ki bodo v bodoče marali prebivati v Šentjurju, če hočemo, da bo komuna res komuna in ne samo prazna upravna forma. Res ni pretirano, če pravim, da so se Sent- jurčanom podrle iluzije. Danes šteje trg 732 prebivalcev in od teh jih že danes velik odstotek prebiva v slabih in nezadovoljivih stanovanjih. Pri upravi stanovanjskih zgradb pa leži 29 prošenj, ki nujno terjajo rešitve. Ni osamljen primer, da mora magistra pre- nočevati kar v lekarni. Tudi zdravnik ne more -v Šentjur, ker nima stanova- nja in ravno tako poštna upravnica. Poleg tega se vozi v Šentjur šest pro- svetnih delavcev, kar se v zgodovini ti"ga še ni zgodilo. Na obrat LIP se rav- no tako vozi skoraj ves upravni aparat. Podobno tudi v vsa trgovska podjetja. Tudi direktor Tovarne poljedelskih strojev se vozi v službo, kar gotovo ni najlxiljše. Skratka, v Šentjur se vozi več kot EMDlovica ljudi, od katerih bi mogel trg sam nekaj pričakovati. Tako pa! Ljudje prihajajo in odhajajo in za Šentjur kot tak, za njegovo notranjo rast in življenje ostajajo slej ko prej mrtvi. Do sedaj se to morda še ni tako poznalo ali v bodoče se bo. Nemogoče je govoriti o komuni, če bodo ljudje, ki bodo vodili in usmerjali njen razvoj, ostali tej komuni in od nje odmaknjeni. V teh ljudeh ne bo žive potrebe boriti se za zgraditev raznih komunalnih na- prav ali doseganje športnih, kulturnih in podobnih uspehov. Kar se zdi člo- veku potrebno in nujno, zato se bori, sicer bo kaj kmalu avtomatično izločen. Brez potreb ni dejavnosti, in kako naj nekdo usmerja dejavnost, ki ne čuti potreb?! Tukaj se končajo vse pravljice o razumevanju! V Šentjurju smo se lah- ko o tem prepričali! Ob tem se vprašajmo: kaj se obeta Voglajnski komuni? Večina ljudi se bo samo vozila v Šentjur opravljati svoje službene dolžnosti. Poleg tega pa se IZ SLOVENSKIH KONJIC Sindikalni odbor podružnice lesnega obrata v Slov. Konjicah je že pričel s prvimi pripravami za redni občni zbor, ki bo predvidoma v začetku meseca oktobra. Na zadnji seji so postavili že nekatere komisije, ki bodo iKjmagale pri sestavi letnega poročila, napravile volilni imenik in pripravile ostale teh- nične stvari. Ko bo poročilo sestav- ljeno, ga bodo dali članstvu v raz- pravo, da se bodo že pred samim zbo- rom seznanili z delom svojega odbora. Prav tako bodo na skupnih sestankih v posameznih oddelkih in izmenah predlagali kandidate za novi odbor, kar bo v veliki meri olajšalo delo pri dokončni sestavi kandidatne liste. GRADBENO PODJETJE »SAVINGRAD« CELJE sprejme v službo ADMINISTRATIVNO MOC s perfektnim obvladanjem stroje- pisja. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na upravo pod- jetja. vozijo in se bodo vozili delavci v Store, kjer bodo ustvarjali letno dve tretjini, to je okroglo 660 milijonov din dobička. Izgleda, da se bo življenje v glavnem odvijalo na železniški postaji! Komuna od tega verjetno dosti ne bo imela, niti od tistih, ki bodo prihajali še manj od tistihi, ki bodo odhajali! O vsem tem so v Šentjurju mnogo govorili. Komunski odbor se bo začasno naselil v Zadružni dom in zgradbo Ma- rije Rom. Upajmo, da samo začasno, kajti Zadružni dom bi res moral biti pravi dom za množične organizacije in društva, ki do sedaj niso imela nobene- ga prostora. V prihodnosti namerava komuna odkupiti stavbo tov. Novaka, kjer je .sedaj pošta. Z vso to proceduro bo končno prišla v urejene prstore, a stiska za stanovanji ne bo nič manjša, raje večja. V tej zvezi naj poudarim, da namerva v Šentjurju odkupiti ne- katere zgradbe tudi štorovska tovarna. Čudno, da tovarna raje ne gradi, kajti z odkupom nekaterih hiš v Šentjurju bo samo še povečala tisto, kar hočejo v Šentjurju z vsemi silami zmanjšati. Res čudna ;politika! Ce bi štorovska tovarna zgradila v Šentjurju vsaj nekaj stano- vanj za svoje uslužbence in delavce, bi bilo kmalu boljše, tako pa hoče kar gotove hiše, v katerih že stanujejo ljudje, ki bodo verjetno morali ven, če hoče imeti tovarna prostor, kar je go- tovo njen namen. Zares čudna politika! Kaj pa z uslužbenci komune? Govore, da se bodo naselili na Kmetijski šoli v poslopju sedanje Gospodinjske šole, kar je zopet čuden napredek. Solo drugam, v EKDslopje stanovalcev. Kaj bi ne mogli v Šentjurju nekaj zgraditi? LIP in Tovarna poljedelskih strojev nekaj stanovanj, tovarne Štore nekaj stanovanj, morda komuna nekaj stanovanj in marsikaj bi bilo boljše. Morda bi kazalo razpisati interno posoji- lo? O tem bo morala razpravljati ne samo komima v Šentjurju, ampak tudi zve- za komun. Ce se res ne bo dalo ničesar storiti, potem pač glejmo in ugibajmo kaj bo, kakor že tako gledajo in ugibajo mnogi Sentjurčani! ICA ZA TEDEN OTROKA V VELENJL' Pred dnevi se je ponovno sestal od- bor Društva prijateljev mladine v Velenju. Med najvažnejšimi točkami dnevnega reda je bil razgovor o pripravi za Teden otroka, ki bo od 2. do 9. ok- tobra. Za začetek Tedna bodo vrteli mla- dinski film. V petek, 7. oktobra, bo cbčni zbor društva, združen z vzgojnim predavanjem pedagoga iz Celja. Se pred tem bo v torek roditeljski sesta- nek nižje gimnazije Velenje. Gibanje prebivalstva v celjski okolici v časa od do 10. septembra 1955 je biU rojenih 15 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Franc Kuzdevšek, kmet iz Studenc in Marij« Putunec, gospodinjska pomočnica iz Gotovelj: Ivan Ledinek, traktorist in Marija Sevšek, vrt- narica, oba iz Vrbja; Rafael Divjak, rudar iz l^aleka in Olga Kelner, delavka iz Gotovelj: Srečko Kojc, žeiezokrivec in Leopoldina Skočaj. delavka, oba iz Podkraja; Ciril Polavder, rudar iz Pankraca in Rozalija Hriberšek, delavka iz Žalca; Vincenc Jagodič, trgovski pomočnik ia Irena Rac, poljedelka iz Uniš; Janez Cerovski. steklar iz Plata in Ljudmila Conč, poljedelka iz Topol; Franc Tanšek. poljski delavec iz Ja- vorja in Terezija Romih, poljska delavica iz Turnega; Alojz Ofentavšek, miličnik iz Rogaške Slatine in Cvetka-Terezija Pečnak, uslužbenka iz Šmarja pri Jelšah. Umrli so: Elizabeta Skorc, prevžitkarica iz Kristanvrha. stara 78 let; Jantz Zupane, prevžitkar iz Spod- nje Ponikve, star 88 let; Frančiška Zakošek. poljska delavka iz Grobelc, stara 65 let; Srečk* Sirca, rudar iz Zabukovce, star 33 let; Jožef Esih, prevžitkar iz Podgaja, star 65 let; Simoa Osek, poljedelec iz Topol, star 23 let; Marko Kovač, kmetovalec iz Loke pri Planini, star 79 let; Jožef Meličar, poljski delavec iz Babne reke, star 44 let; Marija Pertinač, kmetovalka iz Sv. Petra, stara 57 let; Jože Nunčič. kmet i* Kuretnega, star 75 let; Tatjana Šepec. otrok iz Pijovc. stara 8 mesecev. KMETIJSKA ZADRUGA V MOZIRJU SPREJME S PRVIM OKTOBROM TRGOVSKEGA PO- MOČNIKA, VEŠČEGA V MEŠANI STROKI, VOJAŠČINE PROSTEGA. PLAČA PO TA- RIFNEM PRAVILNIKU. Umetno jezero v Košnici že drugo teto? Večje število delavcev iz tovarne usnja KONUS v Slov. Konjicah si je pretekli teden ogledalo zagrebški vele- sejem, kamor so potovali s tovarniškim kamionom. Tudi iz oplotniške granitne industrije in iz vitanjske kladivarne je razstavo obiskalo več skupin de- lavcev. L. V. IZ ROGAŠKE SLATINE Preteklo nedeljo je Prostovoljno ga- silsko društvo v Rogaški Slatini pro- slavilo 75. obletnico svojega obstoja. V ta namen so pripravili veliko slove- snost. Popoldne ob 14. uri so imeli gasilci sektorsko vajo v središču Ro- gaške Slatine. Po uspešno opravljeni vaji so se čete zbrale pri gasilskem domu, kjer je komisija dala splošno oceno vajam. Vaje so bile res dokaj uspešno izvedene in zaslužijo gasilci Rogaške Slatine vso pohvalo. Vendar bi bil uspeh lahko boljši, če bi bilo več discipliniranih in požrtvovalnih to- varišev. Iz kronike društva je videti, da je rogaško Prostovoljno gasilsko društvo prehodilo že dolgo in zelo uspešno Evot. s I> J. IZ VELENJA V soboto je bil v kinodvorani pevski koncert pomlajenega moškega pevskega zbora Svobode. Na sporedu je bilo sedemnajst na- rodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Posebno so ugajale solo točke sopra- nistke Jevškove. Koncert je v celoti mpel. Tai^ koncertov si Velenjčani želijo še več. -V- V Celju se je hitro razvedelo, da namerava celjska občina v Košnici urediti umetno jezero. Ta novica je večji del Celjanov veselo presenetila, je pa tudi dosti takih, ki se za »celj- sko« jezero ne navdušujejo. O tem, če je nekaj takega, kot je jezero, Celju potrebno, res ni treba go- voriti. Ze od nekdaj Celje ni imelo posebno ugodnih kopališčnih naprav, zadnje čase jih je pa celo vedno manj. Kje so se Celjani kopali? V kopališču, ki je skrito v senci drevja Mestnega parka bolj malo, ker je ta objekt za- starel tip prejšnjega stoletja, ko .so se ljudje bali sonca in rjavfe kože. Zato so se veliko bolj kopali na drugi strani, dalje na obeh straneh ob Savinji navzgor do Petrička, ter navzdol IK) »žvalu« na prodnatem ovinku i>od gra- dom. Toda temu se pač ne more reči kopanjč, če pomislimo na tisto stisko, gneče, umazane pritoke, izlive itd. Vrh vsega je Savinja v letnih mesecih še tako izredno plitva in je naravnost čudno, če zna toliko Celjanov sploh plavati. Zdaj je z regulacijo Savinje odpadel »žval« na ovinku, drugo leto odpade zaradi tega tudi breg na levi strani Savinjskega nabrežja ter polagoma tudi ostale »plaže«. Potreba po kopališču je velika. To ne samo zaradi šFMDrtnih potreb. Te bi lahko mimo podredili higienski in zdravstveni prednosti. Pomislimo samo na naša zastarela stanovanja brez ko- palnic, na temačna stanovanja, kamor komaj kdaj, ali pa nikoli ne posije sonce. Le redki so v Celju tako srečni, da se lahko sončijo na svojih terasah in se hladijo v lastni kopalnici. Vsi drugi pa, ki nimajo takih ugodnosti ZA SMEH IN DOBRO VOLJO DOBER ODGOVOR Župnik; Vas pa nikoli ne vidim v cer- kvi; kako pa je to? Krivosečnik: To je pač tako, ker me v cerkvi nikoli ni. STROGA MATI Hči: Mati, gospod, ki pri nas stanuje, me je ljubeznivo pozdravil. Mati: Prismoda! Jaz ne potrebujem nobenih Iju^beznivosti! Jutri je prvi in jaz hočem imeti plačano stanarino. doma, se v poletnih mesecih z^atečejo v valoVe Savinje in se na bregovih iz- p)ostavljajo soncu. Savinja je že dolgo premajhna in bo vedno bolj nezadostna količina njenih voda spričo rasti prebivalstva v Celju. Samo z graditvijo kopalnega bazena bi ne bilo veliko pomaganega. Kopalni bazen olimpijskega obsega lahko sprej- me nekaj sto, toda ne nekaj tisočev kopalcev. Poleg tega je bazen name- njen predvsem športnim prireditvam. Le-tem na ljubo bi se morali ohla- ditve željni Celjani dostikrat umakniti iz betoniranega korita. Vsekakor je ideja o umetnem jezeru v Košnici nadvse vabljiva in koristna. Štiri milijone dinarjev za predvidene zajezitvene stroške, spričo 7000m2 po- vršine bodočega jezera, je pač zelo majhen izdatek. Olimpijski bazen, ki je tudi potreben v Celju, bo nepri- merno manjši, pa bo stel veliko več denarja. / Kraj, kjer naj bi bilo bodoče jezero, je zelo simpatičen. Ves. dan v soncu, obkrožajo ga travnata pobočja in go- zdiči, tla obetajo kristalno čisto vodo itd. Ob jezeru bi se dala zgraditi prav- cata naselja v^eekend hišic, okrepče- valnice, športne naprave itd. Padec vode pri jezu bi lahko poganjal manj- šo električno centralo za pKDtrebo raz- svetljave vseh teh objektov. V zimskih mesecih pa bi se jezero lahko spreme- nilo v veliko drsališče. Vsekakor je ta misel zelo privlačna in je prijetno razburila Celjane. Vpra- šanje, če je to mogoče izvesti, pa je vendar še nekoliko odprto. Strokov- njaki morajo ugotoviti, če ima potok, ki bi napolnjeval jezero, dovolj vode. vsekakor več kot bi je jezero v letnih dneh izhlapevalo? Drugič je važno tudi to, če bodo tla zadrževala vodo in da je ne bo preveč »pobegnilo« po nepred- videnih odtokih. Nič manj pa ni va- žno prizadevanje nas vseh, če bomo znali zamisel realizirati in da ne bo »naše celjsko jezero« po nekaj navdu- šenih sejah in razpravah »padlo v vodo«. Na zadnji seji Sveta za gospodarstvo so o tem razpravljali, po seji pa so si člani sveta teren tudi ogledali. Izvolili so komisijo, ki bo načrt izvedla. V komisiji so Zoran Vudler, inž. Blaž Pristovšek, Rado Jenko in inž. Trček. Ce bo šlo vse po sreči in če bodo obeti postali resnica, se bomo drugo poletje že kopali v novem jezeru. Trgovsko podjetje OZZ Celje. SKLADIŠČE ŠENTJUR odkupuje vse poljske pridelke: jajca, polže in gozdne sadeže po najvišjih dnevnih cenah. — Ima na zalogi razno opeko in ostali gradbeni material, katerega nudijo potrošnikom kmetijske zadruge po najnižjih dnevnih cenah. Prav tako odkupuje preko kmetijskih zadrug.