GLASBENA MATICA V LJUBLJANI.
m
29. leto društvenih koncertov.
Sezona 1920/21.
V ponedeljek, dne 7. marca 1921, ob 8. uri zvečer
priredi
Orkestralno društvo „Glasbene Matice“
II.sinfonični koncert
pod vodstvom konservatorijskega prof. Karla Jeraja.
Sodeluje kot solist koncertni mojster konservat. profesor g. Rihard Zika in orkester Kraljevega Narodnega gledališča pomnožen z nekaterimi godci muzike dravske divizije.
		y,
'rš		
SPORED:
Stanko Premrl: Allegro za godalni orkester (prvič izvajan).
Anton DvoFäk: Koncert za gosli s spremljevanjem orkestra, op. 53.
a) Allegro, b) Adagio, c) Finale: Allegro giocoso. ODMOR.
L. v. Beethoven: Sinfonija štev. 3, Es-dur (Eroica), op. 55, za veliki orkester.
a) Allegro con brio, b) Marcia funebre (Adagio assai) c) Scherzo (Allegro vivace), d) Finale (Allegro molti
Cena 2 K.
mim
MAKS HROVATIN, LJUBLJANA.
L. V. BEETHOVEN
ROJEN 16. DEC. 1770. V BONU, UMRL 26. MARCA 1827. NA DUNAJU.
o o
TRETJA SINFONIJA OP. 55
,, S I N F O N I J A E R O I C A ‘ ‘ .
o o
INSTRUMENTI:
Godalni orkester, flavte, oboe, klarineti, fagoti, trije rogovi, dve trobenti, pavke (pihala in trobila so pri p.-oizvajanju podvojena).
O o
L. 1798 je bival na Dunaju general Bernadotte, s katerim se je Beethoven seznanil in mu obljubil, da napravi kompozicijo v proslavo konzula Bonaparte. Sinfonija je bila avgusta leta 1804 končana in prvotno posvečena Napoleonu; ko pa se je konzul oklical za cesarja, je skladatelj posvetilo posplošil in dal sinfoniji,
ki je 1. 1806 izšla, naslov: „Sinfonia eroica composta per
festeggiare il sovvenire di un Grand Uomo . . . .“
Po naslovu soditi je torej „Eroica“ programatična skladba, to je, komponist hoče vzbuditi pri poslušalcu optične predstave. Beethoven nam predočuje v svoji sinfoniji s pesniško svobodo naravo junaka v najrazličnejših močnostih razvoja: kot zmagujočega vojščaka, kot padlo žrtev in kot ustvarjajočega činitelja.
V prvem stavku nastopi tema osebnega junaštva. Dve liniji je zaslediti v ustroju stavka: bojna narava junaka in tužna resignacija. Junaštvo 2maga.
Drugi stavek — marcia sulla morte d’ un eroe — je skiciral Beethoven že spomladi 1. 1801 in sicer povodom smrti angleškega generala Abercomby-a, ki je padel v bitki pri Aleksandriji dne
H-	.	'	.—'1	■■[
21. marca 1801. Skladatelj nam podaja v žalobni koračnici občutke gledalca, mimo katerega se premika iz daljave prihajoči mrtvaški sprevod, dokler ne izgine njegovemu pogledu. Narahlo se naznanja bližanje sprevoda. Presenetljivo • priprosti tema koračnice prekine za trenutek tolažeča es-dur melodija in zopet se nadaljuje žalni tema z železno neizprosnostjo. Melodija življenja velikega človeka je izzvenela.
Tretji stavek nam podaja Scherzo v veselem tričetrtinskem ritmu in trio z znamenitim uvodom rogov. Po mnenju nekaterih komentatorjev naj nam predstavlja ta stavek živahno vrvenje v vojaškem taboru. Prepuščamo fantaziji poslušalca, da si natančneje izslika, kar sliši.
Tema 4. stavka, iz katerega razvije Beethoven celo vrsto variacij, je uporabil skladatelj že v sklepni glasbi k Prometeusu in v klavirskih variacijah op. 35. V finalu poveličuje Beethoven junaka kot osvoboditelja in nosilca kulture simboliziranega v osebi Prometeusa. Prometeus naj se predstavlja kot vzvišen duh, ki je našel svoječasno ljudi v stadiju nevednosti, jim prinesel na zemljo ukraden nebeški ogenj in jih pričel uvajati v znanost, umetnost in kulturo.
MIROSLAV MUŠIČ
ŠELENBURGOVA ULICA ST. 6.
PRVA IN NAJSTAREJŠA
TRGOVINA GLASBIL.
Velika zaloga lokov, strun in glasbenih potrebščin vseh vrst. Velika izbi/a špecijalnih strun, kakor: Elite, francoske Reiians, angleške Black Ends, saške špe-cijalitete in druge. Mojsterski ioki za violino in čelo : Stoes, Tourte, Tubbs, Bausch in najfinejši fernambuki.
Prvovrstne violine in viole, nove in preigrane, kakor tudi prave violine starih mojstrov.
POPRAVILA STROKOVNO IN CENO.
L1UBL1RNR
5TRlTRRlEUFi ULICR 5T. 2.
30 oo □ au
Telefon št. 261 in 413.
Brzojauni naslou: „Banka“, Ljubljana.
□D □□
DD DC
Podružnice u Splitu, Celoucu, Trstu, 5a-rajeuu, Sorici, Celju, (Dariboru, Borouljah, Ptuju in Brežicah.
ao 88
Delniška glaunica z rezerunimi zaklaöi okrog
95,000.000 kron.
no on co au
Sprejema
uloge na knjižice in tekoči račun
prati ugodnemu obrestouanju.
So oo □ oo
Kupuje in proöaja use urste urednostnih papirjeu, ualut in douoljuje
usakourstne kreöite.
oo ao Qü no
Proöaja srečk razredne loterije.
FRANC BAR
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
V Sloveniji naj večja zaloga pisalnih strojev
barvnih trakov, ogljenega papirja, razmnoževalnih aparatov in vseh pisarniških potrebščin.
Mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn.
K PUČNIK
Ljubljana, Sodna ulica št. 3.
Krojaška tvrdka za gospode in dame.
Izdeluje vsakovrstna krojaška dela po naj novejši
modi.
Prvovrstno delo. - Fino angleško blago vedno
v zalogi.
?SS8S®gSSSS®gS~gS®SS~gSSgSSSg®8S®SS®?
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
0=
s
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
oc
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA Maribor, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Sprejema vloge na hranilne knjižice
žiro in druge vloge, ter prevzema vse bančne posle
pod najugodnejšimi pogoji.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
=0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
=0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
•o
o
M
ffi
SLOVENSKA
ESKOMPTNA
BANKA
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA UL.1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
SPREJEMA:
Vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
KUPUJE IN PRODAJA:
devize, valute, efekte itd.
ESKONTIRA: menice, terjatve, fakture.
DAJE: kredite in predujme na blago, efekte itd.
IZDAJA: akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
POSPEŠUJE: trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz.
BRZOJAVI:	ESKOMPTNA.	-	INT.	TE	EFON	146.