1 Leto XIV. | Štev. 158 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U D R A V E: 25-67 la 2S-67 POSLOVALNICA CEUE. Prešernov« a teL 280 TELEFON LJUBLJANA: «-91 Maribor, torek 16. {ulija 1940 NAROČNINA NA MESEC* Prejeman v spravi ftll DO DOŠtl 14 din. P 0$W (Si $°8 V16N MM« mu.<* Cena din 1._ Najprej napad na Egipt? Napad na Anglijo samo naj bi bil le postranska operacija - Glasovi italijanskega tiska o spopadu z Veliko Britanijo • V Angliji se mrzlično pripravljajo na odbitje napada - V Ameriki ne verujejo V Skorajšnji napad mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm NEV/ YORK, 16. julija. Ass. Press poroča iz Rima, da so tam prepričani, da se bo zaključna faza vojne z Anglijo pričela še ta teden. Toda glavno bojišče ne bo Anglija sama, ampak severna Afrika te Mala Azija, kjer se bo odločila usoda te vojne. Napad na angleški otok bo operacija drugovrstnega značaja. Po vesteh iz Bengazija je novi vrhovni poveljnik in guverner Libije, maršal Graziani, že končal vse priprave za napad na Sueški prekop, kakor tudi v južni smeri na Sudan. Ta dva napada bosta izvršena z vsem) razpoložljivimi s Hami že v prihodnjih dneh. V rimskih političnih krogih menijo, da se bo sedanja vojna na v*ak način končala še pred koncem letošnjega leta. Prav tako pa računajo italijanski vojaški krogi z možnostjo angleške ofenzive iz Egipta proti Libiji hi Abesiniji, In sicer proti Abesiniji z vojaškimi s Ha mi, ki jih je Anglija zbrala v Keniji. Nobenih obzirev de Egipta BERLIN, 16. jul. DNB. Pod naslovom »ialija, Anglija, Egipt« piše »Berliner Bdrsenzeltung« med drugim: »Lord Ha-lifax je govoril zavestno neresnico, ko je trdil, da je prišlo v Egiptu do vladne iz-premembe po volji naroda, da bi lažje izpolnjeval obveznosti v lojalnosti do Anglije. Egiptski narod s svojim vladarjem ni dal povoda za vojno na tieh Egipta. Med Egiptom in Anglijo ne obstajajo posebno prisrčni odnošaji. če izkorišča Anglija Egipt za svoja vojna oporišča, po tem lahko nastop) Italija proti njemu z odgovarjajočimi ukrepi, čeprav je Musso lini sv«čano zagotovil deželi mir, če se bo držala ob strani. Zdaj je Italija upravi, čena, da postopa na vojaški način z Egip tom. Egipt bi moral demantirati Halifaxa, da ima v Kahiri vlado, ki je pripravljena podpirati Anglijo v vojni.« Italijanski glasovi o spopadu 16. juliji*. Stefani. Komentirajoč Churchillov govor, pravi »Giomale d’lta-lia«, da je lepo, da Clmrchtfl veruje v angleško zmago, da pa razpolagata Nemčija in Italija s takimi bojnimi silami, da lahko ogrozita ves britanski imperialni sistem. Priprave za končni spopad z Veliko Britanijo bodo končane v nekaj dneh. Tedaj bo Velika Britanija pozvana, da sama Izbere: ali se ukloni silam, |d presnavljajo Evropo, ali pa se poda v strahoviti spopad, katerega rezultat je lahko Samo poraz. Najvišja ura nove zgodovine Evrope se naglo približuje. SIM, 16. julija. Stefani. »Popoto di Ro-ftta« piše v uvodniku o kritičnem trenutku VeHke (Britanije ter meni, da »se Churchill pripravlja za nadaljevanje vojne. Z ganljivimi apelom se obrača na USA, kar je že samo po sebi priznanje Nabosti. Minister za mornarico je ponov-po predlagal, naj se sedež vlade prestavi ** Londona v Kanado, kamor je že Slo «*! 100.000 angleških državljanov. Vlada, stavija takšne ukrepe, bo težko predala svoj narod o končni zmagi. Naj- boljši dokaz slabosti Velike Britanijo je pa zadnji Churchillov govor, po katerem naj postane London bojno polje, čeprav bi se izpremenil v prah in pepel. Anglija pravi, da hoče rešiti svet, s svojo politiko je pa spravila v nearečo vrsto držav. Zdaj ne more rešiti niti sebe same. Zgodovina bo pokazala, da ni Velika Britanija zdaj v vojni le z državami osi, nego z vso evropsko celino.« RIM, 16. julija. Stefani. »Popolo di Roma« se bavi z ukrepi, ki jih je po Churchillovih besedah pripravila Anglija za napadalce. Izjava, da bo Anglija rajše pustila razrušiti London, kakor pa da bi se vdala napadalcem, pravi Hst, »je tipična za Churchilla, ki je pripravljen žrtvovati mesto in milijone ljudi. Mesta m meščani naj bodo tisti, ki naj trpe zaradi Churchillove trmoglavosti.« ) MILAN, 16. julija. Stefani. »Popolo d Italia« odgovarja angleškemu državnemu podtajniku Buttlerju in pravi: Podtajnik je prepričan, da se bo Velika Brijta na koncu le rešila 'n nevarnosti. Ne vldhno načina, kako bi se naj to zgo- dilo, razen ako Churchill in tovariši ne sestavijo neko tajno skrinjo, v kateri bodo skupaj s Haliejem Selasijem in nekdanjim židovskim levom ušli odgovornosti. ralnem vtisu, ki so ga napravili neprestani zračni napadi na Anglijo, piše '»Popolo di Roma«, da se vlada Velike Britanije trudi, popraviti mučrte posledice težkega položaja. Nespretna propaganda je pa samo še pospešila padec morale RIM, 16. julija. Stefani. Pišoč o mo- prebivalstva. Položaj in razpoloženje v Angliji LONDON, 16. jul. Reuter. Južnoangle-ška letovišča In kopališča, kjer je sicer v tej sezoni mrgolelo na sto tisoče kopalcev, so pusta in prazna. Na vsak korak pa naleti človek na utrdbe, žične ovire, baterije, tanke in straže Namesto izletniških avtobusov ali luksuznih limuzin, srečavaš vojaške tovorne avtomobile. Tu in tam vozijo ostanke sestreljenih sovraž Ameriško mnenje o spopadu linu pričakovali. Razen tega so neki znaki, ki kažejo, da bi premestitev prevelikih sil na otok neugodno vplivala na stabil. nost ravnotežja na oddaljenejših predelih Evrope. ftlh letal. Ljudje pa si zatrjujejo, naj raje, kakor da bi se vrnila prejšnja negotova leta, pride do odločitve, ki bo iz Evrope pregnala stalni nemir in vojno nevarnost. Z ozirom na zatrdila nemškega radia, da bo Anglija zavzeta že do 27. julija, odgovarjajo v Londonu, o'a si ničesar bolj ne žele, kakor tega poskusa. NEW YORK, 16. jul. NBC. V dobro Informiranih krogih dvomijo, da bi se pričel nemški napad na Anglijo že v bližnji bodočnosti. Zadeva s francoskim brodov. jem se je obrnila drugače, kakor so v Ber Zasedena bo vsa Francija ? LONDON, 16. julija. Diplomatski ko-respondent »Evening Standarda« javlja preko Berna, da »bo Nemčija v kratkem razširila zasedeno ozemlje na vso Francijo, češ, da Francija ni izpolnila vseh obveznosti premirja. V Berlinu očitajo, da pripravlja Laval ustanovitev latinskega bloka Francija-španija-ltalija. Obenem so v Berlinu mnenja, da se Moskva zanima za položaj Francije, kjer hoče rovariti s podtalno komunistično propagando.« VICHV, 16. julija. DNB. Prva seja no- ve vlade pod predsedstvom prezident* republike Petaina je bila sinoči ob 18. WASHINGTON, 16. julija. Reuter. Zunanji mnister C. Hull je dejal, da je ameriški veleposlanik pri francoski vladi Bul-litt na poti v USA. Prihaja na poročanje. AH m kdaj se bo vrnil ato svoje mesto, bo odločeno šele pozneje. Z ozirom na zahtevo nemške vlade o odstranitvi V6eh diplomatskih predstavnikov USA v novo-zasedenih državah, je dejal Hull, da so nekateri teh predstavnikov še vedno na svojih mestih. Premirje med Madžari in Romuni BUKAREŠTA, 16. julija. United Press. Med Madžarsko in Romunijo je prenehala časniška kampanja in polemika. Kakor se zatrjuje, se Je to zgodilo na podlagi uradne intervencije te zaradi tega, da se omogočijo v mirnem ozračju po- Popolna japonska blokada Kitajske Zaprta so i« zadnja itlrl, doslej svobodna kitajska pristanišča . Oster odmev japonsko-angleikega sporazuma na Kitajskem - StaliiČe Amerike 5apooSku JOKK) ,16. Mia- Reuter. Zastopnik vlada je včeraj javite, da od danes da- vlade Je včeraj dejal, da je imel angleški fe še preostale štiri kitajske luke: f učao, veleposlanik pri tokijski vladi * zastop-Nang-Po, Nang-Cao in Veng-Cao ne bo- triki zunanjega ministrstva nadaljnji raz-do več pripuščene plovbi. Zaprte bodo govor, ki je trajal cele tri ure. O vsebini ni bilo mogoče izvedeti ničesar. *a vsak promet LONDON, 16. julija. Reuter. Z ozirom na to, da je Japonska odredila blokado ^ vseli preostalih 4 kitajskih luk, Je včeraj angleški veleposlanik v Tokiu, sir Cralgle, vložil v Imenu »voje vlad« pri laponski vladi oster proteat. Angleška vlada opozarja japonsko na to, da ji bo °dgovoma zn vso Škodo, ki bi nastala toigleškirn ladjam, ki se pred tajfuni ne “i mouie več zatekati v omenjena kltaj-ska pristanišča. Začasna ustavitev pro. met« preko Birme je bila sprejeta le pod '"dlkotn, da ho Japonska začela napram ‘'•tajski voditi miroljubno politiko. MOSKVA, 16. julija, Tass. Kitajska vlada ostro kritizira sporazum, ki sta ga skleidll Japonska In Anglija glede ustavitve promota preko Birme. Kitajska vlada se zaveda, da taka odredba, ki zadeva najvažnejšo pot njenega oskrbovanja za obrambo, ni v ničemer utemeljena, najmanj pa v mednarodnem pravu. Kitajska Je napadena žrtev In ni nlkaka vojskujoča se država, da bi zaslužila take krivične ukrepe. Japonska politika napram Angliji Je osnovana na golem izsiljevanju te na grožnjah. ČUNGKING, 16. Jtftja. Reuter. Kitajska vlada Je vložila pri angleški vladi protest zaradi ukteHve dobave vojnega materiala preko Birme. WASHINGTON, 16. julija. Revfcr. Ameriški zunanji minister Cordell Hull je včeraj, ko je bil objavljen sporazum med Anglijo in Japonsko glede ustavitve prometa preko Birme, Izjavil, da bodo USA na Daljnem vzhodu napram Japonski vodile samostojno te neodvisno politiko. Malo preje je imel dolg razgovor z angleškim veleposlanikom lordom Lothia-nom. MOSKVA, 16. julija. Tass. Kitajski listi močno zamerijo USA, da še vedno Izvaža njih Industrija orožje te vojni material na Japonsko, Id ga ta uporablja v vojni proti Kitajski, gajanja med zastopniki obeh držav v smislu monakovsldh nasvetov. V času teh pogajanj ne sme noben madžarski ali romuuski Ust objavljati nobenih novic, ki ki bile naperjene proti Romuniji, odnosno Madžarski. Kar tiče pogajanj samih, se prisoja poseben pomen zlasti razgovorom, ki Im je Imel madžarski poslanik v Bukarešti. Zatrjuje se, da Je bilo doseženo že znatno cbllžanje te da Je nofte-če verjeti v sporazum glede madžarske narodne manjšine v Transilvaniji. Voditelj madžarske manjšine, grof Mik los Banskv bo vstopH v romunsko vlado kot zastopnik madžarskega življa v Romuniji, Popoldne soja angloiko vlado LONDON, 16. juHja. Reuter. Danes popoldne se sestane angleški parlament. Minister Attlee bo podal Izjavo o odložitvi evakuacije otrok v prekmorske dežele. Medtem pa se med angleškimi In ameriškimi dobrodelnimi društvi nadaljujejo razgovori o evakuaciji. Beseda »begunci« bo nadomeščena z besedo »gostje«. AMERIKA NABAVLJA TANKE NEW YORK, 16. julija. Reuter. Ameriška vlada je odobrila vojnemu ministrstvu kredit 2 In tričetrt milijona funtov 11* nabavo 620 lahkih taknov. Konvenl ameriške demokratske stranke Na včerajšnji prvi seji letošnje prezidentske so govorili samo o zunanji politiki volitve bo najbrie le Roosevelt Edini resni kandidat za CHICAGO, 16. jul. Reuter. Včeraj se je tu pričel konvent demokratske stranke. Uvodno besedo je imel William Bank-h e a d, ki je očrtal zunanjo politiko stran ke. Dejal je, da je strankina politika os. novana na obsodbi napadalcev ter da mo rajo USA s t©m v zvezi v okvira obstoječih zakonov nuditi Vel. Britaniji vso možno pomoč. S tem, da je prezident Roo sevelt svoječasno apeliral na evropske državnike za mir, se nikakor ni mislil vmešavati v evropske zadeve. Hotel je le, da bi se preprečilo rušenje in uničevanje, ki je z vojno v zvezi In ki bi se v končnih posledicah moglo prenesti tudi na ameriško celino. Kajti vojni cilji obeh evropskih totalitarnih držav, ki sta v vojni, so naperjeni proti vsem demokracijam, in torej tudi proti USA. Za njim je govoril predsednik demokratske stranke James Fairley, ki je dejal, da USA ne bodo poslale v Evropo niti enega svojega vojaka. S iem pa nikakor ni rečeno, da bi USA ne bile prisiljene voditi najstrožjo po litiko v smislu Monroeve doktrine in bodo zaradi tega morale preprečiti vsak poskus, da si ne bi poskušali napadalci izsiliti dohod tudi na zahodno poluto. Kot tretji je govoril čikaški župan. CH1CAO, 16. jul. Reuter. Prezident Roo sevelt doslej na konventu demokratske stranke še ni spregovoril. Zadržan je z važnimi zuanjepolitionimi problemi v Beli hiši v Washingtonu. Na drugi strani se uporno širijo govorice, da bo edino njegova kandidatura za prezidenta prišla resno v poštev. Nasprotno se pa kot kan-didatje za podprezidentsko mesto imenujejo številne osebe. Praske in spopadi v Evropi in Afriki Tudi včeraj in ponoči so se nadaljevali letalski napadi in spopadi — Angleži izvršili največji letalski napad na Nemčijo? — Napad na grški otok NEMŠKO POROČILO BERLIN, 16. julija. DNB. Vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Naše letalske sile so z uspehom napadle v Rokavskem prelivu angleške trgovske ladje in njihovo oboroženo spremstvo. Potopile so pri tem za 17 tisoč ton sovražnega ladjevja. Razen tega so blie zadete še druge enote: en rušilec, ena pomožna križarka in štiri trgovske ladje. Med našim in angleškim letalstvom se je vnela bitka, med katero smo zbili štiri sovražna letala, dve pa poškodovali, da sta gotovo tudi izgubljeni. Tekom noči so izvedla naša letala vrsto napadov na vojaške naprave v južni Angliji. Nastale so mnogoštevilne eksplozije, katerim so sle-d%i požari. Istočasno so napadla angleška letala severno in zahodno Nemčijo, niso pa povzročila nobene znatne škode. Pri tej bitki je izgubil sovražnik nadaljnji dve svoji letali. ITALIJANSKO POROČILO RI'M, 16. julija. Stefani. Uradno poročita št. 35, ki je bilo izdano včeraj, se gfasi: V zahodnem delu Sredozemlja Je naša podmornica potopila angleško protl-torpedovko In podmornico. Močni so. vražni letalski napad! na Tobruk niso po- vzročili niti žrtev niti škode. V Vzhodni Afriki je bombardiralo naše letalstvo letališče in pristanišče v Adenu. Pri Buni so naša letala s strojnicami napadla sovražne kolone in uničila dve sovražni letali. Sovražni napad na Asab je ostal brez vsakega učinka. Za časa tega napada smo zbili eno sovražno letalo. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 16. julija. Reuter. Sinoči so nenadoma utihnile vse radiopostaje v državah, ki jih je zasedla Nemčija in nemške radiopostaje same globoko v notranjost. Gre za ozemlje od Belgije do centralne Nemčije, ki meri v premeru 1100 km. Molčale so vse belgijske, holandske, danske bi nemške postaje med Berlinom, Monakovim, Dunajem In Breslauom. Umolknite v radiopostaj je vedno znak letalskega napada. Dasl davi do 9. ure letalsko ministrstvo še ni izdalo nobenega uradnega poročila, so se vendar razširile govorice, da gre za dosedaj največji angleški letalski napad na Nemčijo. LONDON, 16. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo, da so bila sinoči nemška letala nad Severovzhodno Anglijo. Letefa pa so silno visoko in niso metala bomb. ANGLEŽI DEMANTIRAJO GIBRALTAR, 16. julija. Reuter. Demantirajo se vesti, da je bil Gibraltar včeraj trikrat bombardiran. Sovražna letala so res letela nad luko, toda zelo visoko in niso metala bomb. OPERACIJE V AFRIKI LONDON, 16. julija. Reuter. Vojni komunike iz Nairobija javlja, da se je angleška posadita umaknila iz britanske Moyale. Letala RAF so bombardirala italijansko Moyalo v Abesiniji. Britansko letalstvo je uspešno bombardiralo italijanska oporišča v Libiji In Eritreji, zlasti Assab in Tobruk, kjer Je nastal gost črn dim, kakor nastaja pri požaru olja. PRVI NAPAD NA PALESTINO HAIFA, 16. julija. Reuter. Palestina je včeraj zabeležila svoj prvi zračni napad. Italijanske bombe so napravile nekaj materialne škode; bilo je tudi nekaj žrtev med prebivalstvom. NAPAD NA GRŠKI OTOK LONDON, 16. julija. Reuter. Včeraj so italijanska letak bombardirala grški otok Akepolenijo, ki leži zahodno od grške ceKne. ANGLEŽI IZGUBILI PODMORNICO LONDON, 16. julija. Reuter. Admira-lTteta javlja izgubo podmornice »Stank«. Kalija obvlada Sredozemlja RIM, 16. julija. Diplomatski urednik agencije Stefani je na osnovi zbranih podatkov o italijansko-angleški pomorski bitki podal naslednji zaključek: »Britske poroorske sile v zahodnem in vzhodnem delu Sredozemlja so se morale umaknhi v Gibraltar In Aleksandrijo. Tako Je splahnela legenda o angleški premoči v tem bazenu. Italija Je s svojimi pomorskimi in letalskimi silami dokazala, da Je s pomočjo svoje strategične lege v stanu, dominirati nad Sredozemskim morjem in onemogočiti manevriranje Angležev. Velika Britanija je morala svoje sredozemsko brodovje ločiti v dve skupini, nasprotno pa ItalHa kontrolira Sicilski kanal In Mesinsko morsko ožino ter lah- ko vsak čas zedini svoje edbtfce z vzhodnega in zahodnega dela polotoka. Angleška eskadra je bik na poti v Aleksandrijo uspešno bombardirana od italijanskih letalskih sil s Sicilije, Libije in Do-dekaneza. Prav tako je bila močno poškodovana angleška zahodna skupina ladij na umiku v Gibraltar. Največja angleška bojna ladja »Hood« je morala zmanjšati hitrost od 31 na 8 vozlov, ker je bila težje poškodovana, kar dokazujejo tudi fotografski posnetki. Vsako iz-nenadenje angleške vojne mornarice je tedaj izključeno, Velika Britanija tudi nima v Sredozemlju arsenatov, kjer bi ladje laihfko popravHa. Angleži pa to zanikajo LONDON, 16. julija. Reuter. Z ozirom na napačne vesti tuje propagande, admi-raliteta ponovno zanika, da bi bila britanska sredozemska mornarica o priliki zadnjega spopada pri Malti ali kje drugje utrpela kako škodo. Italijanska eskadra pri Malti se je sestajala iz 2 linijskih ladij, večjega števila težkih križark in iz 25 rušilcev. Ta se je pred angleško eskadro umaknHa in se zakrila v dim, naše letalstvo pa jo je še dalje zasledovalo in je direktno zadelo sovražno težko križarko. Navzlic italijanskim zračnim napadom naše brodovje ni utrpelo nobene škode. Druga eskadra, v kateri sta bila »Hood« in »Ark Royak je sestrelila 4 sovražna letala, 7 pa jih je težko poškodovala. Tudi ta naša eskadra ni utrpela nobene škode. Z ozirom na našo akcijo pri Oranu ponovno pojasnjujemo, da sta imeli Nemčija kakor Italija, namen uporabiti francosko mornarico proti nam. Ni res, di bi bila naša mornarica streljala na civiliste in na demobilizirane mornarje. Ko je naša mornarica čakala 8 in pol ur na odločitev francoske mornarice, je ta nastopila proti nam, nakar smo bili prisiljeni tudi nastopiti. OBLETNICA SOVJETSKEGA PREKOPA MOSKVA, 16. julija. Tass. Včeraj je Moskva slavila trrletnioo, odkar je bil zgrajen prekop Moskva—Volga. Ta oskrbuje Moskvo s pitno vodo in služi Hek-trarnam in industriji. Razen tega je dvig- i nil površino reke Moskve, ki je na ta način postala plovna. V treh letih je bilo čr-pano v reko Moskvo 3% milijona kubičnih metrov vode. V tem času je plulo v prekopu 160.000 ladji, ki so prepeljale 4,800.000 ton blaga in 6,500.000 potnikov. Obrežja prekopa služijo Moskovčanom kot prijetne izletniške točke. Sporazum med Irsko in Anglijo ? NEW YORK, 16. julija. TASS. Po ve steh iz Dublina trdijo Irski poučeni čini' telji, da Je bil dosežen sporazum med de Valero in Veliko Britanijo. Na podlagi tega sporazuma bo britanskim četam dovoljeno vkorakati na ozemlje svobodne Irske v primeru, ako bi Irsko napadla kaka tretja sHa, in to zaradi tega, ker Irska sama ni pripravljena na obrambo, ker ne razpolaga niti z zadostnim vojaštvom, niti z orožjem in tmmicijo. AMERIŠKA MORNARICA HONOLULU, 16. julija. Reuter. Dve eskadri USA sta zapustili luko in križarila po Tifiem oceanu. SMEŠEN VTIS MOSKVA, 16. julija. Tass. DNB objavlja: Angleški radio in tisk skušata te žaven položaj Anglije zakriti z objav Ijanjem vesti, ki naj bi kalile nemško-sovjetsko razmerje. Pri tem angleškemu tisku pridno sekundirajo ameriški listi. Citirajo izvlečke iz izjav in govorov v. Ribbentropa iz časa pred sklenitvijo nem-ško-sovjetske nenapadalne pogodbe. Vsa ta tendenciozna poročila napravljajo smešen vtis. . NOVA MOSKVA MOSKVA, 16. julija. Tass. Nna prosla- vi petletnice začetka izgrajevanja Moskve po novem načrtu je bilo javljeno, da je t>ilo za prezidavanjn carske Moskve v socialistično Moskvo doslej porabljenih nad 10 milijard rubljev. ŠPORTNA PARADA V KIJEVU KIJEV, 16. julija. Tass. Včerajšnje športne parade v ukrajinskem glavnem mestu sc je udeležilo 20.000 športnikov. Mnogi so bili odlikovani za zasluge v vojni proti Finski. Pred ofenzivo proti žita BERLIN, 16. julija. Nemški radio je včeraj pozival prebivalstvo, naj stalno pazi, da ne bi nastal kak gozdni požar, ali kak požar na žitnih poljih. Vsak sumljiv znak naj nemudoma preišče, oziroma javi najbližji orožniški postaji. NEW YORK, 16. julija. NBC. Pri m-tenzifikaciji blokade se nameravajo voju-joče se stranke posluževati posebnega kemičnega praha, ki ga bodo letala sipala na zoreča polja, čim pride prah v stik z gorljivo snovjo, se vname. JAPONSKA VLADA ODSTOPILA TOKIO, 16. julija. Reuter. Japonska vlada je odstopna. BENEŠEVA ZAHVALA LONDON, 16. julija. Reuter. Prezident Beneš se je prvemu lordu admiral itete zahvalil za trud angleške mornarice o priliki prevoza čehosiovaških čet iz Francije v Anglijo. UKINITEV ŠVEDSKIH POSLANIŠTEV STOCKHOLM, 16. julija. Reuter. Švedska poslaništva v Bruslju, Haagu in Osfcj so začasno prenehala delovati. EKSPLOZIJA V RUDNIKU NEW YORK, 16. julija. Reuter, V premogovniku Somnanu v Pensilvaniji je nastala eksplozija. Ubitih je 22 oseb. Usoda 20 rudarjev še ni znana. NEW YORK, 16; julija. Reuter. Naknadno javljajo, da je katastrofa v rudniku Sonmanu terjala 47 smrtnih žrtev. VOJNI KABINET NOVEGA ZELANDA LONDON, 16. julija. Reuter. Novi Ze-land je včeraj dobil vojni kabinet. Tega sestavlja pet ministrov: trije vladni in dva od opozicije. So to ministrski predsednik F rase r, finančni minister Nash, vojni minister Jones, voditelj opozicije Hamilton in bivši ministrski predsednik Coates. Vojni kabinet bo vojne napore domin iona spravil do viška. ANGLEŠKI SODNIKI PRI UTRJEVALNIH DELIH LONDON, 16. julija. Reuter. Združenje angleških sodnikov je sklenilo, da bo čas letošnjih sodnih ■počitnic skrajšan na minimum. Medtem pa bodo sodniki odšli k: ut-rjevailnim delom. ZAMRZNJENI KREDITI VVASHtNGTON, 16. julija. DNB. Roosevelt je podpisal uredbo, po kateri se smatrajo krediti USA Letonski, Estonski in Litvi za zamrzle. FRANCOSKI NARODNI PRAZNIK CLERMOND-FERRAND, 16. julija. Ha-vas. Namesto običajnih vsakoletnih svečanosti na narodni praznik 14. julija so bile letos spominske molitve, posvečene padlim borcem. Ganljiva svečanost je bila v Clerinond-Ferrandu pred spomenikom padlim borcem, nato pa služba božja v katedrali. NEMCI DEMANTIRAJO BERLIN, 16. julija. DNB. Nemški tisk odločno demantira trditev angleških listov, da se v posameznih nemških tovarnah dela 21 ur za proizvodnjo strupenih plinov. Vesti so izmišljene ter hočejo samo zastrupljati javno mišljenje. V bojih na Poljskem so Poljaki uporabljali strupene pline, ki so bili angleškega izvora. DEPORTACIJA IZ ŠANGHAJA ŠANGHAJ, 16. julija. DNB. V zvezi l odporom proti krogom, ki so prijateljsko razpoloženi do Čangkaiškove vlade, je izvršilni urad v Nankingu izdal ukrepe načelniku Šanghaja, da deportira sedem tujcev. Prizadeti so največ Američani, med temi je tudi Žid. izdajatelj dnevnika, in pet novinarjev, solastnikov kitajskih listov. Ta ukrep je izzval v mestu veliko senzacijo. GOZDNI POŽARI NEW YORK, 16. julija. DNB. V državi Montani, USA so ob poti v Idaho izbruhnili siloviti gozdni požari. Nad 900 ljudi je zaposlenih pri omejitvi požara, sodelujejo tudi letala. Mariborska napovOd. Pretežno jasno vreme. Toplota se bo še dvignila. Včeraj j ebila najvišja toplota 26.1, danes naj. ižja 13.4, opoldne 28. Borza. C uri h, 16. jul. Devize: Eon-don 16.75, Newyork 440.50, MHan 22.30, Berlin 176.39. No vice Beltinsko veleposestvo pride pod agrarno reformo Takoj po osvobojenju Prekmurja se je pojavilo vprašanje ureditve veleposestev, kj sp jih imeli tu razni grofje in vele. Posestniki. Ponekod je šlo za velikanske komplekse rodovitne zemlje, katero je bilo treba razdeliti med agrarne intere. seiite. To. je bilo storjeno na podlagi posebnega zakona o. agrarni reformi. Vendar določa ta zakon v posebnem odstav. ku, da se sme veleposestniku pustiti več-ia,- količina zemlje, kakor predvideva maksimum v imenovanem zakonu, le v primeru, če bi iz te zemlje imelo splošno korist gospodarstvo kraja ati pa država sama. ' Te'"določbe sc je poslužila tudi sedanja fetriica veleposestva v 'Beltincih grofica Marija Žichy, kateri je bilo dovoljeno vzdrževati 370 oralov zemlje za živino- rejo in 417 oralov za semenogojsko postajo. Vse to gospodarstvo je upravljala grofica sama s svojimi delavci in nastavljen-ci pod nadzorstvom kr. banske uprave. Ne bomo razpravljali na tem mestu, kakšno je bilo t0 gospodarstvo in ali je odgovarjalo predpisom ter je imelo uspe. he. Komisija kr. banske uprave je lani 1. avgusta ugotovila, da stanje živinoreje ne odgovarja zahtevam vzornega vzgajališča in da stanje na semenogojski postaji ni boljše. Ugotovljeno je bilo celo^ da imajo nekateri hlevi kmetske reje lepšo in boljšo živino, kakor pa na veleposestvu, kjer bi morala biti ta panoga gospodarstva res vzorna. S tem niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, pod katerimi je bila zemlja prepuščena. Kraljevska banska uprava je radi tega predlagala ministrstvu za kmetijstvo, da se ta zemlja odvzame veleposestnici in se razdeli med agrarnimi interesenti. Zadeva se je dolgo vlekla in končno je minister za kmetijstvo letos junija podpisal rešerije, da se zemljišče, ki je bilo prepuščeno grofici Mariji Zichy v Beltincih kot supermaksimum, na podlagi zakona o agrarni reformi odvzame in razdeli med agrarne interesente, kakor je to predlagala kraljevska banska uprava. S tem bi bilo končno tudi rešeno spor. no vprašanje med veleposestvom in »be-roši«, ki je poslednji čas zavzelo že prer cejšen obseg. Kako bo zemlja razdeljena in kaj bo sedaj s semenogojsko postajo, še ni znano. Zahteve o zboljšanju pokojninskega zavarovanja Na občnem zboru Pokojninskega zavoda, o katerem smo že poročali, so delegati nameščencev podali skupno izjavo, v kateri poudarjajo nujno potrebo, da se V' pokojninskem zavarovanju določijo novi plačilni razredi, da bodo zavarovanci zavarovani za svoje dejanske prejemke, kar bo tudi zvišalo odmerno osnovo za rentne dajatve. Zakon o pokojninskem ^Varovanju je sploh potreben temeljitih sprememb, zlasti glede na olajšanje pobojev za pridobitev rente. Nameščenci te vajo, da se starostna meja za zavarovance zniža na 60 let in službena ^°ba na 35 let, za zavarovanke pa starostna meja na 55 tet in službena doba . >ia 30 let. Vdovi naj še prizna vsaj 60 'Qdst.ptj?ov rente, ki bi pripadla umrlemu zavarovancu, in naj ima pravico do rente tudi, če se poroči z zavarovancem, starini čez 50 let. Otroška renta naj se podaljša do 21. leta, če otrok študira, pa do 24. leta starosti. : ; Ministrstvo za socialno politiko naj ^niiprej .izda naredbo o ureditvi medse- • t«Ji>ošajeV; med nameščenskim hi ■udarskim zavarovanjem za primer one- Ce/fe moglosti, starosti in smrti. Pridobljene pravice, ki izhajajo-iz dvojnega zavarovanja, morajo biti v polnem obsegu zavarovane. Bolniško in nezgodno zavarovanje nameščencev ter njih preskrba v primeru brezposelnosti naj se izloči iz delavskega zavarovanja in organično poveže z nameščenskim pokojninskim zavarovanjem, tako da bo v Sloveniji nosilec, celotnega nameščenskega zavarovanja Pokojninski zavod v Ljubljani. Delegati nameščencev so zavzeli svoje stališče tudi do gospodarskega vodstva PZ in priporočajo, naj bi se s sredstvi zavoda upravljalo kar najbolj štedljlvo in po zdravih gospodarskih načelih. Predvsem jo treba paziti, da upravni stroški ne presegajo 10 odstotkov predpisanih premij. Zato naj se celotna uprava in režija zaivoda primerno reorganizira. — Ta I zahteva je gotovo upravičena spričo dejstva, da znašajo upravni stroški zavoda skoraj 4 milijone din na leto; torej zelo draga režija, ki bi se gotovo dala znatno poceniti z debirokratiziranjem in poenostavljenjem upravnega aparata ter drugimi potrebnimi reformami. Avtobus v Savinji in »Slovenec V včerajšnji številki srno poročali o neprijetni nezgodi poštnega avtobusa, ki 39’je pri Lučaji.s potniki vred prevrnil v Savinjo, pri čemer so bili potniki laže fanjeni. Le srečnemu naključju se je zahvaliti, da ni bilo težjih posledic?. O tej .nezgodi poroča poleg drugih listov v današnji številki tudi »Slovenec« na 7. strani Pod celjskimi novicami. Tudi on ugotavlja v svojem poročilu, da so bili pot* niki pri nesreči lažje poškodovani, (Torej D ra v isto kot »Večernik«!) Mimo tega ■Pa. še. .ostro šiba nered na vseli poštnih Hvtohusili ter poziva poštno direkcijo, naj napravi vendar enkrat red. *Do tu je vse v. redu. Na svoji 2. strani pa »Slovenec« med svojimi telefonskimi vestmi piše (sicer pod napačnim naslovom!), da poročilo »Večernika« ni točno. Ugotavljamo, da je poročilo »Večernika« prav tako točno kot Je točno poročilo »Slovenca« na 7. strani! Če pa se je hotel »Slovenec« opravičiti, naj bi to stpril na svoj račun (t!) ter najprej popravil svoje lastno poročilo! Zakaj logika katoliške morale veleva: svoj greh opereš edino s svojim kesanjem in svojo pokoro! ' £ S°k<>isko društvo Celje matica prosi liiiti ■ društva, ki so prejela zletnc ju-'celti?6 znaku, razglednice ati »Žgodoviuo -odi-i Sokolada račune plačajo. / siiin B>a$Ua društva sebi ue kon- ' ,s%>dujejo n« Sokolu-malici, ki nc 0 kriti svojih obveznosti, zalo se dru-cfiVrh' l)01*°VK> priporoča vsem bratskim - \1. ViU.uV.zu naklonjenost in razumevanje. ; *« umbululorij Ol.ZD in re- guteetfa huinoslansk«, ulice. Mestno pogln- • varstvp ecljsko razglafta: Mestni svet cel j- • i • Jecr^nn-Jl Seji 20' «•' v zv«ti s prošnjo Sl ZOR-ja za grodbeno dovolilo zn prizidek ambulatorija OIJZ1) v Vodnikovi . ulici Vklenil dokončno glede regulacije po-.-.daljška Samostanske ulice med Za Kre-' šijo in Vodnikovo ulico: I. side|J mestnega 'sveta od 21. 1. 1039 se razveljavi, 2 re-Ru-iaeija podaljška Samostanske ulice med Za Kresijo in Vodnikovo ulico se določi v obliki 10 m široke odprte zvezne ulice v trasi, označeni v načrtu tehničnega oddelka od 18. i. 1939 z dvonadstropno zazidavo [ia s pridržkom, da sc del podalj-Samostanske uliče od ulice Za.Kre-sijo pa do severne meje posestva Dolgan .sipo izvesti tudi z nadzidavo ulice v obliki pasaže, ako hi to bilo potrebno iz arhitektonskih ali kakih drugih urbatiUttf-razlogov. Proli letim sklepu so do-LHtsJne pritožbe na kr. bansko upravo ■ duay. banovine v Ljybljani, ki hi jih bilo ^'lagati pri i>odpisaneni uradu v !•> dneh. ■Kok ža pritožbe začne teči 19. t. m. Pravico do pritožbe imajo člani mestne občine, J)j. smatrajo, dn sklep nasprotuje veljav--VjUi. zakononi in zakonitim nalogam ob-nini '-zakOnoiri in zakonitim nalogam oblasti. c Mesina občina celjska razpisuje za potrebe mestnih pokopališč dobavo 75 m3 belega peska, postavljenega na posamezna pokopališča. Ponudbe je vložiti do 22. t. m. c Lastnike orožnih listov in posestnih dovoljenj za ■ orožje, opozarja predstojni-štvo mestne policije, da morajo plačati banovinsko takso na orožje najpozneje do konca septembra. Da nc bi stranke proti koncu septembra čakale zaradi večjega navala, naj poravnajo takso člmprej. lakso je treba plačati pri predslojništvu mestne policije ,v sobi št. 37. c Zopot trije vlomi. V noči na nedeljo so vdrli neznani vlomilci v gostilno Ivana Svet<"la v Gaberju ter odnesli blaga in gotovine v vrednosti ii5o din. Poskusili so vlomiti tudi v trgovino Ivana Golmajerja na Mariborski cesti v Gaberju in v go» I stilno Jos. Lebiča na Spodnji Hudinji, vendar se Jim ni posrečilo priti v notranjost- I ollcija je ukrenila vse potrebno, da člmprej izsledi vlomilce. V zadnjih dveh nočeh je bilo v Celju sedem vlomov. c Stanje luneljsklh nasadov obeta dobro, četudi je še neenakomerno. V boljših nasadih jc rastlina povsod dosegla vrh opor, se dobro razkošatila in obeta obilo cvetja. Le v nekaterih nasadili je rastlina zaostala, ostala vitka in pičlo obeta. Rastlina je v splošnem zdrava. Radi peronos-pore pa se nujno priporoča škropljenje. e Vol Je nabodel (M) letneua dninarja Milana Oberskcga iz' Huma ob Sotli v hrbet in ga težko poškodoval. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Velika množina gob se je te dni pojavila na celjskem trgu, Dobe se jurčki m lisičke. Krožnik gob se prodaja od 3 din naprej. c Nesreča na cesli. 11 letni dninar Franc Gaberc iz Prožinske. vasi nad Štorami, sc je peljal s kolesom od Sv. Stefana pri Šmarju proti domu. Med potjo so še zlomile vilice pri kolesu. Gaberc je padel s kolesa in se hudo poškodoval po glavi, obrazu in desni roki. Zdravi se v celjjski bolnišnici. c Cena krompirju na celjskem trgu ic 2.50 din za kilogram. Upati pa ic, da bodo cene temu važnemu živilu padle še nižje. PlUf p Pazite na kolesa! V Maistrovi ulici sta bili skoraj ob istem času ukradeni kolesi in sicer železničarskemu delavcu iz Budine Plajnšku Antonu izpred brivnice Skaze Petra in peku Kozelu Ivanu izpred ,,Belega križa". Prvo kolo je znamke LBC tov. št. 319138, ev. 185948-30 in drugo znanilke „Puoh"3 .tov. št. 1103 in ev !85665-:SO. Kozelu jc bilo kolo ukradeno že tretjič, p Visok prali leži po ptujskih ulicah iii cestah, proti kateremu tudi večkratno dnevno škropljenje dosti ne zaleže. Ptujčani zelo trpijo od te nadloge. Ker ima mestni škropilni avto zelo obsežno cestno omrežje, kljub pospešenemu škropljenju ni kos zdaj dovolj pogosto škropiti ceste. SADJE V SLOV. GORICAH DOBRO KAŽE Še precej dobro obetajo letos jabolka v Slov. goricah, le seyerni kraji in kraji med Ljutomerom in Ormožom kažejo slabo, ker jih ic pred kratkim uničila toča. Srednje Slovenske sorice, to je okoli Sv. Lenarta, Sv. Trojice, Benedikta, Negove, Antona in Sv. Andraža obetajo mnogo jesenskih jabolk. Vprašanje je, kakšne bodo cene in pogoji za izvoz v tujino. Naš kmet je itak potreben dobrih cen, da si izboljša kritičen položai v gospodarstvu. Bojan Dre—. ZAGREBČANI DOBIJO SVOJE CIGARETE V kratkem bodo pričeli preurejevalna dela na zagrebški tovarni tobaka. Doslej so izdelovali cigare, sedaj pa bodo cigarete, tako da bodo Zagrebčani kadili svoje cigarete. Cigare bo izdelovala senj-ska tobačna tovarna. Zagrebška tovarna bo izdelovala »Morava«, »Zeta« in »Ibar« cigarete, mešani tobak in tobak za pipo. Preureditev bo veljala okoli 10 milijonov din. Llubllmnm a Na francoski narodni praznik 11. julija je bila pred spomenikom neznanega junaka Napoleonove armade tiha slovesnost. Francoski generalni konzul g. Ronie-rand jc v spremstvu g. Lacroixa, ravnatelja tukajšnjega francoskega instituta, lam položil venec. Slovesnosti so prisostvovali zastopniki bana, komandanta dravske divizije in predsednika mestne občine ter številni člani francoskega institula in društva prijateljev Francije. o Izredni občni zbor Kluba prekmurskih akademikov bo v sredo dopoldne ob 8. uri v Meščanskem domu. Kol smo izročali, je bil šele pred kratkim VII. redni občni zbor Kluba PA. Izredni občni zbor jc sklican santo radi formalnih razlogov in po soglasuem sklepu novega odbora. o. Osebne novice: Učiteljica Kosjek Vere-na je premeščena iz Križevec v Leskovec v Krškem srezu, učitelj Maks 2itnlk pa iz Železne v Kamniški okra). Banovinski zdravnik g. dr. Bernard Jirku je na lastno prošnjo premeščen iz Štrigove v Ozlak pri Karlovcu! • Priložnostni zaslužki podeželske mladine Medtem ko tudi prebivalstvo Slovenije narašča, na leto okoli 11.000, se naše gospodarstvo ne more razmahniti, ker nima danih pogojev za razvoj, Zemlja je premalo donosna in se premalo kultivira, zato je na kmetih tudi premalo kruha. Poglejmo samo v vinorodne Haloze, kjer se gibljejo cene vina okrog 3 din za liter. Ne čudimo se, če so Haložani mesece in mesece brez kruha in zabele, da nimajo kaj obleči, da si svetijo s treskami, da šolska mladina nima niti papirja niti peres, da bi se učila pisati. Rožnati položaj pa tudi ni v rodovitnejših predelih kot na Dravskem polju in Slov. gor. Tu je mnogo vaške revščine, ki živi Haložanom podobno življenje. In pri vsem tem je najbolj prizadeta mladina, ki nima kam potrkati na živ- ljenjska vrata eksistence. Zato si .išče zasilnega zaslužka v priložnostnem delu, t. j. sezonsko delo in šušmarstvo. Tako kmetska mladina v trumah hiti na sezonsko delo v tujino, drugi iščejo zaslužka pri javnih delih doma, tretji pa so se vrgli na šušmarstvo, ki je rak rana našega obrtništva. Medtem ko se ta mladina bori za obstanek drugod, kmetije še bolj propadajo in kar je največje zlo, te naše kmetije žrejo svoje lastne nedolet-ne otroke, ki so najcenejša dolovna moč. Take zastane gospodarske prilike onemogočajo kmetski mladini, da si ustvari trden obstoj. Za ta vedno številnejši mladi rod, ki stopa v življenj«, pa Je najvažnejše, kako se naj te razmere spremenijo. da se bo mogel uvrstiti kot koristen član v človeško, družbo. Prekmurski rezervni častniki organizirani V nedeljo dopoldne so imeli rezervni oficirji v dvorani Grajskega kina ustanovni občni zbor pododbora Združenja rezervnih oficirjev. Navzočih je bilo rezervnih oficirjev iz Sobote in iz raznih krajev soboškega okraja. Občni zbor. je vodil šef katastrske uprave g Karel Kavšek. V svojem govoru je poudarjal pomembnost nalog, ki jih morajo vršiti rezervni oficirji tudi takrat, kadar niso v vojski, posebno pa velja to za obr mejne kraje «in za današnje dni. Čakanje prekrižanih rok je nevarno. Ena Izmed sedanjih nalog je tudi pobijanje malodušnosti. Dobra morala je močna trdnjava Na koncu je predlagal udanostne oziroma pozdravne brzojavke, ki se naj pošljejo pisarni Nj, Vel. kralja, ministru vojske g M. Nediču in osrednji upravi Združenja rezervnih oficirjev. Bile so soglasno sprejete. Za predsednika zbora je bil nato Izbran državni tožilec dr. Albin Juhart, za tajnika nadz. čižek in za overova-telja dr. B r a n d i e u in dr. Š u m e n j a k Dr, Juhart je obrazložil pomen ih sestav organizacije, tolmačil pravila ter poudaril pomen etie izmed glavnih točk pogrania Združenja tudi za Prekmurje: gojiti stike z aktivno vojsko. Samo v Soboti je 57 rezervnih oficirjev, zato so dani vsi pogoji za samostojno organizacijo. Sedanja organizacija je namenjena soboškemu okraju. Verjetno bo prišlo do organizacije tudi v lendavskem okraju, če že ne samostojne, pa v okviru soboške organizacije in s posebnim poverjeništvom v Lendavi. Pri volitvah je bila vložena lista funkcionarjev, med katerimi je tretjina iz podeželja. Glavna skrb zborovalcev Je bila taka sestava liste, da bi se mogle tudi brez večjih zamud sklicevati sklepčne seje, Soglasno so bili izvoljeni vs,i funkcionarji, V nadzornem odboru so: dr. Albin J u h a r t. predsed., inž. Ivo Zob e c podpr,, tajnika Alojz Piškur, arh. Franc Novak, blag. Ferid Hirscbl in člani dr. Jože Pečan, Nikolaj Barbarič, Vladimir Močan, Franc Bračko, Vilko F r ah m. Franc P a j t- 1 e r. Predsednik nadzornega odbora je Karel Kavšek, tajnik Jože Potokar in člani inž. Valentin Pet ko v šok, dr. Maks Kovačič, Franc Bajlec in Roman U r e k. Predsednik razsodišča je dr. Franc češarek, tajnik Janez Ne-m e c. Volitve in tudi celotni občni zbor je potekel v poudarjanju, da časi zahtevajo opustitev vseh malenkosti ter da k ozkogrudno strankarstvo škodljivo. S Stran 4. _____________ »Večernlk« V Mariboru dne 16. VII. 1940. Maribor Postoock pri nadziranju cen Tabor mariborskih skavtov pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini Avtomobilska smola pohorskih svatov tcdonosu in režiji, s katerimi je posloval nadzirani obrat v zadnjem predvojnem letu 1938, odnosno v mesecih pred septembrom 1939. Ti podatki bodo važen pripomoček za postopek pri odobravanju cen. Mogli pa se bodo jemati v poštev le, če aiso oči-vidno netočni in neverjetni in če niso povsem v neskladu z drugimi prioomoč-ki. ki jih ima referat za svoje poslovanje na razpolago in instrukcijami, ki jih ima od urada za nadzorstvo cen. Da bi bili doseženi ti smotri, zlasti pa. da bi postalo nepotrebno nadziranje teh podatkov na licu mesta, kar je '.stotako v interesu nemotenega poslovanja referata za nadzorstvo cen, kakor nadziranih obratov, je potrebno, da se vrnejo razposlani obrazci hitro ter točno in vestno izpolnjeni. - . ' .? m Poročila sta se v Ljubljani g. Karel Rotovnik, profesor, in gdč. Hilarija Kresnik; učiteljica. >' m Poročila sta se pri Sv. Arehu na Pohorju Milan Zinauer, sodnik v Kostanjevici, in gdč. Darinka Ličar, učiteljica iz Maribora. « . .. m Prijava otrok za letovanje na Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju. Za I. skupino, v julij.u se je prijavilo nad 170 otrok, tako da je zasedena sleherna postelja. Deca se počuti na Pohorju prav dobro, saj je najboljše oskrbovana. Za II. skupino je še nekaj prostorov. Starši prijavite svoje otroke,, dokler je še mest na razpolago, v Strossmajerjevi ulici 30. m Vse so neznanci ukradli gospodinjski pomočnici Mariji Skrbičevi z Aleksandrove ceste 47. V ukradenem zavoju je bila vsa njena obleka in perilo. m Pes je ugriznil na Teznem 54 letno šiviljo Marijo Paukovo v levo nogo. Morali so jo prepeljati, v bolnišnico. m Vlom v avtomobil. Pred desetimi dne- vi je bilo na Gljavnem trgu vlomljeno v avtomobil zdravnika g. dr. W.’Thalmana iz Maribora ter je bila ob tej priliki ukradena tudi njegova aktovka z raznimi zdravniškimi instrumenti in razne druge stvari. Ker vlomilcu uki-adene' stvari nišo mogle koristili, jih je odvrgel v studenškem gozdu ob Dravi. Včeraj zvečer okoli. 17. ure je Hambroš Feliks iz Maribora našel .aktovko, ki je bila v papir zavita z vsemi ukradenimi stvarmi ter jo je oddal na orožniški postaji v Studencih. Od referata za nadzorstvo cen pri banski upravi smo sprejeli naslednje obvestilo: Da bi se postopek pri nadzorstvu cen čim bolj poenostavil in pospešil, zlasti pa, da bi se potreba po pregledovanju poslovnih knjig nadziranih obratov čim bolj omejila, se bodo uporabljale v bodoče za zbiranje informacij in vlaganje prošenj za odobritev cen. tiskovine. Te dni bo razposlal referat na vse obrate, za katere velja uredba o nadzorstvu oen v izpolnitev tiskovino: Informacije o cenah, kalkulaciji in režiji. Tiskovini bodo priložena navodila, kako naj se ta tiskovina izpolni. Podatki, katere želi referat s to informacijo zbrati, bodo služili referatu v sledeče svrhe: a) Za sestavo katastra obratov, ki spadajo pod nadzorstvo cen in spiska pred-1 V sredo se bodo odpeljali mariborski skavti pod vodstvom prof. Lovšeta v sv. Pavel pri Preboldu v Savinjski dolini, kjer bodo taborili. V skupini bo.40 skavtov, ki se že veselijo bivanja v prelepi Savinjski dolini. Šotore bodo postavili na gmajni posestnika Kramerja, po domače žeblja, v Latkovi vasi, kjer se domačini že veselijo njihovega prihoda, saj jih že imajo od preteklega leta v lepem spominu. Ko sem bil v Latkovi vasi, so mi tamkajšnji ljudje s ponosom pripovedovali, kako radi so imeli mlade Mariborčane, ki so se prav gotovo tudi dobro imeli. Zato so tudi tokrat poskrbeli za njihovo udobnost. Dali jim bodo na razpolago vse, kar bodo potrebovali v taboru. Ustano* vili so kar nekako »samopomoč« za ma- Mariborsko občinstvo zdaj kaj rado poeeča večerne koncerte v parku, kar je lep dokaz smisla za glasbo. Toda ako naredimo statistiko ljudi, ki hodijo na te koncerte, vidimo, da je med njimi 50*/o mladih, glasbe in zabave željnih ljudi. Ako pa spet prisluhnemo ploskanju občinstva, bomo videli, da je vprav viharno na koncu izvedenega programa, to je pri plesnih in modernih komadih, ki so silno redki in kakor rečeno, le ob koncu sporeda. Mladi ljudje ljubijo moderno in zlasti plesno glasbo, ki jih pritegne in navduši. Zato je želja občinstva, da bi izvajali v bodoče bolj modeme in plesne komade, poleg tega pa, recimo na začetka ali na koncu, slovenske narodne pesmi in koračnice. Zdaj pa nekaj besedi o razsvetljavi! V parku Je namreč razsvetljen in še to bolj redko samo prostor okoli paviljona. Ostali del parka je strahotno temen in zbuja — grozo! Zato bi ne bilo napačno, ako bi vsaj za časa koncertov rcMavctliti nekatere druge dele v parku, deklico rešil iz dravskih VALOV Včeraj okoli 11.30 je ribič Stefan Vaupotič, ki je lovil blizu meljskega broda, zapazil, da je iz čolna pri brodu padla majhna deklica. Deroči valovi so jo nesli proti Hutterjevi tovarni. G. Vaupotič je takoj skočil v čoht in pohitel za deklico. V zadnjem trenutku jo je rešil gotove smrti. Ugotovili so, da je deklica 91etna Nada Radovanovičeva, hči tkalskega moj* stra te Kejžarjeve ulice. CENE MESA PRI ŠPEHARJIH Govedina 12 do 14 din, teletina 12 do 14 din,* svinjsko meso s kostmi 15 do 16 din, svinjsko meso izluščeno 16 do 18 din, riba 18 do 20 din, zajec 16 do 17 din, salo 18 din, slanina 17 din, pljuča 7 do 8 din, jetra 10 do 12 din, reberca 14 do 15 din, glava 7 do 8 din, ledvice kom. 2 do 3 din, noge kom. 2 do 3 dih. (Iz poročila mestnega tržnega nadzorstva.) metov, ki spadajo pod nadzorstvo cen, s katerimi je obrat v predvojnem času posloval (pred septembrom 1939). Referat ima sicer uradne sezname teh obratov Lahko pa je mogoče da je uvrščen v nje obrat, ki v nje ne spada, izpuščen pa obrat, ki v nje spada. Ako je dobil obrat tiskovino, ki ne posluje z nobenim v navodilih označenim predmetom na v navodilih označen način, naj navede to v spremnem pismu, tiskovino pa vrne referatu neizpolnjeno b) V svrho pregleda čez stanje »n gibanje cen. ki so pod kontrolo. Ako bo iz poročila razvidno, da so bile povišane v kakem obratu oo 15. februarju cene, ki so pod kontrolo, se bodo poslale tem obratom tiskovine za prošnje za odobritev teh zvišanj. c) V svrho informacije referata o bru- riborske skavte, ki bo skrbela dnevno za 12 litrov mleka, za jajca in druge dobro,-te, ki jih mladi ljudje potrebujejo in ljubijo. Domačini se veselijo lepega petja mladih skavtov, zato naj na petje nikar ne pozabijo! Za dobre nasvete, lepo, besedo in domačo pesem jih bodo Latkov-ljani nagradili z znano savinjsko gostoljubnostjo. Kmalu bodo prišli k Sv. Pavlu pri Preboldu tudi šušteršičevi mali mariborski harmonikarji. Nastopili bodo v nedeljo 28. t. ra, ob 15. uri popoldne v Zadružnem domu pod okriljem vseh gasilskih čet šentpavelske občine.’Tako bodo skavti lahko daleč o dMaribora dobili majhne prijatelje, ki jim bodo zaigra- li in zapeli v pozdrav. -ig. na pr. ob ribniku, kar bi bilo seveda tudi v okras. Maribor, 16. julija. Včeraj se je peljala iz Maribora z mestnim avtobusom večja skupina uglednih meščanov na Pohorje na svatbo pri Sv. Arehu. Težki voz, ki je vozil poleg svatov še razne dobrote za gostijo, je zaradi defekta v motorju sredi poti obtičal. Slučaj je nanesel, da je takrat pripeljal po isti cesti neki tovorni avtomobil, na katerega so z verigo priklenili mestni avtobus s svati. Doletela pa jih čas, v katerem bi se naj vršili koncerti, je najbolj primeren ob pol 21. uri, saj obiskovalce prej zadržujejo razne dolžnosti, zlasti ob delavnikih in zato precej zamude, ko navadno ob takem času pridejo. To so v glavnem želje občinstva, ki pa jih ne bo težko uresničiti! Z vihrajočimi robci smo sc poslovili od Maribora in gospe Nince Pintarjeve, ki nam je na kolodvoru dajala zadnje nasvete. Med vožnjo smo si ogledovali zanimive vzpetine kobanskih hribov, ki se z močno črto vlečejo ob Dravi navzgor. Na Vuzenici nas je čakal akad. slikar Golob. Naložili smo prtljago na voz in jo odrinili skozi Muto, kjer nas je slikar Golob opozoril na prastaro cerkvico sv. Janeza z izredno zanimivim tlorisom. Pot mimo Primoža k Jerneju se je začela vzpenjati. Pokrajina postaja vse zanimivejša. Sv. Jerneja zvonik je še visoko nad nami. Samotne zaprte kmetije ždijo raztresene tod okoli in postajajo vse redkejše. Vsaka je svet zase. Prerili smo se skozi brezov gaj mimo orjaških lip, pod katerimi se stiska pod varno zavetje kmetija. Po treh . urah < naporne hoje smo na cilju. Dve veliki kmetiji, enorazredna šola in opuščeno župnišče ter cerkvica, to je Sv. Jernej, 1049 m visoko. Od leta 1924. ni več dušnega pastirja v tej samoti. Presenečajo nas pošastne lipe, kot svetli simboli slo-lvanstva na meji Akad. slikar Lojze Su- je ponovna nezgoda. Utrgala se je veriga že po nekaj sto metrih, da je avtobus spet obtičal. Le duHaprisotnosti šoferja se imajo zahvaliti, da avtobus ni zgrmel v prepad, ker je takoj zavrl. Kljub smoli pa so doživeli pohorski svatje, ki so presedli na tovorni avto, še prijetno presenečenje. Delavci na novi pohorski cesti so svatom »zašraijgajJi« cesto in s »slavolokom« pozdravili ženina in nevesto m Na Teznem bo v sredo ob pol 20. v šoli predavanje prof. Modica o obrambi pred strupenimi plini v primeru zračnih napadov. m. Na mariborskem otoku je bila najdena zlata zapestna ura in zlato nalivno pero. Lastnika, dobita najdena predmeta pri upravi na mariborskem otoku. š m e 1 j nas je tu čakal ter nam pokazal veliko kmečko izbo, kjer bomo stanovali, v župnišču se bo kuhalo, v šoli predavalo. Zvečer nam je pripravil prijetno presenečenje s čisto mladim srnjačkoin, ki ga je od nekod prinesel. Brez strahu je srebal mleko, ležal sredi mize ter nas radovedno ogledoval. Sončno jutro nam razbistri razgled, čudovit kraji Vsi smo dobre volje in razigram. Vidi se Kapunar, Senjorjev dom, Uršlja, Kamniške planine... Odrinemo jo K bližnjemu kmetu na travnik, nekaj pa k bližnjemu kočarju na njivo. Sonce pripeka, mlada telesa se gibljejo po globači z grabljami, vilami in eden celo s koso; tako pridno in vešče reže, da se mu kmet čudi. Na nasprotnem bregu med koruzo zveni motika in odmeva veseli smeh kopačev. Eden je umetnik, drugi medicinec, tretji pa maturant. Kaj bi rekli, da vstanejo iz groba študijski predniki v frakih, da vidijo to mladino sredi polja in travnikov visoko gori med samotnimi hribi! Naši kmeti spb-znavaj.o kmeta od blizu in ne samo iz Jurčičevih romanov, poslušajo utrip zemlje z Smrten padec starčka z gugalnice V mariborski • bolnišnici je podlegel | smrtnim poškodbam 681etni bivši kroja- j ški mojster Viktor Babič iz Grad.ške pri ‘ Besnici. Pokojni starček in njegova žena ' sta se zabavala z guganjem na otroški gugalnici. Nekaj časa je mož guga;' ženo, potem pa žena moža. Med gu gati jem je •starček v velikem loku padel z gugalnice n si zlomil hrbtenico. Tudi takojšnja zdravniška pomoč v bolnišnici mu nr mogla rešiti življenja* Kdo je gel utopljenec? Drava je pri Selnici ob Dravi naplavila truplo okoli 16 let starega mladeniča. Bilo je popolnoma golo. Na glavi je imel mrtvec razne poškodbe, ki pa verjetno ne izvirajo od kakšnega zloči- | na. Fant je najbrže utonil pri kopanju. Pri skoku v reko se je poškodoval na glavi, kar je nesrečo še pospešilo- Identiteta mrtvega dečka ni znana m so zato oblasti uvedle preiskavo. Pokoohod nad Veliko Britanijo bo v polnem teku. »Volkischer Beobachter« pravi v svojem članku: Nemci molče kakor vedno pred velikimi dogodki. Vsemu svetu zastaja sapa, ker dobro ve, kaj pomeni ta molk. Angleški otoški narod mora ven iz Evrope, ven končno in za vselej. V Nemčiji že mislijo na mir. Tako se pripravljajo na narodno socialistični kon- gres v Niirnbergu meseca septembra. Gradnja Berlina po novem načrtu se ima spet nadaljevati. Na univerzah bo spet uveden reden dvosemestralni letni rok, kakor je bil pred vojno. Hitler je še v svojem dvorcu na Bavarskem, Ribbentrop blizu Solnograda. Za napad na Anglijo je vse pripravljeno, na političnem polju pa pripravljajo načrte za ureditev nove Evrope. V Nemčiji vsi več govore o miru kakor o vojni, ker smatrajo, da bo vojaški pohod na Anglijo le kratka epizoda. Konec demokratizma in individualizma Tržaški »Piccolo« razpravlja o bodoči ureditvi Evrope ter pravi med drugim: Skrajni čas je, da se čimbolj skrajša samomorilno ubijanje, ki bi lahko ogrozilo položaj Evrope v svetu. Srednje in male države so spoznale, kako nevarno je zaupati svoj obstoj tej ali oni liberalni državi. Konec liberalizma in demokratizma bo povzročil tudi konec individualizma. Zato bo v mednarodnem življenju tudi izginil princip enakopravnosti med narodi, pa naj bodo ti veliki ali majhni. Maj- hne države se bodo morale odreči go spodarskih in vojaških bremen, ker so jim ta nevarna in brez haska. Izvesti bodo morale notranjo ureditev po vzoru totalitarnih držav, pokopati preteklost, čeprav z velikimi žrtvami, in gledati v bodočnost. Evropa se mora formirati v veliko teritorialno zajednico. Majhne države bodo morale sprejeti odločitve velikih sil ter se zavedati, da je to v interesu celine. ? Neslišna letala za napad na Anglijo Velikobrltanski otoki so v strogi pripravljenosti. Povsod so razpostavljene čete milice. Vprašanje je, če bo ta dorasla strahovitim udarcem iz zraka in raznim novotarijam, ki jih bodo Nemoi gotovo uporabili ob tej priliki. Angleži so prepričani, da razpolagajo Nemci z velikimi transportnimi letali, katerih motor se sploh ne čuje. S terni bodo skušali na mnogih 'krajih izkrcati svoje čete. V Bencina primanjkuje na švedskem. Zdaj so ponovno omejili avtomobilski promet. Londonu, pravijo, da so se tudi za te primere vsestransko pripravili. Nemci nasprotno ne podcenjujejo Angležev, vsaj ne tako dolgo, dokler se ne dokaže pomanjkljiva obramba Britov. Doslej se je znal Anglež izvleči iz vsakega položaja in se rešiti pogube. Po velikem tipanju sedanjih letalskih akcij se bo pokazalo, kolikšna bo angleška pripravljenost ob napadu, ko bodo splošni zračni in morski ofenzivi sledila spuščanja padalcev in zračne pehote v velikem stilu. Anglija je zbrana v pričakovanju in obrambi. — AH je zame, Liza? — Ne vem, inilostiva gospa. Dejal je: Dober dan, ljubčica... Romantika umira V mestni ubožnici v Augsburgu je umrla 82-letna grofica Wallersee-Lari-scheva, ki je imela v tragediji v Mayer-lingu odločujočo vlogo. Podpirala je ljubezenske odnošaje Rudolfa Habsburškega z baronico Vetsero ter je bila ena glavnih krivcev tragedije. Z zanimanjem čakajo na ugotovitev, ali je grofica zapustila pismo, ki ga ji je pisal Rudolf in ki naj razkrije pravo ozadje skrivnostne smrti. Pokojnica je bila nezakonski piod brata cesarice Elizabete Avstrijske in tedaj njena nečakinja. Mati ji je bila monakov-ska igralka, kasneje baronica Wellersee. Cesarica sc je brigala za vzgojo nečakinje, kasneje jo je vzela na dunajski dvor, kjer se jc ; poročila s šlezijskim grofom Larischem. Zakon pa ni bil srečen. Po inayerlinški tragediji je prišlo do preloma med baronico in Elizabeto. Grofica Larisch sc jc vrnila v Monakovo, kjer se je poročila z znamenitim pevcem Bruckom ter z njim odpotovala v Ameriko. Tu je Bruck umrl. Baronica se. je nato poročila s preprostim farmerjem Mey-ersom. Leta 1929. se je vrnila v Augsburg, kjer je zdaj v siromaščini umrla. Serglusz Plasecki * UUBUENEC ZVEZD 48 Roman ii tihotapskega življenja na blvil poljske-ruski meji Prinesel je steklenico višnjevke. Izpila '■‘Va več kozarčkov. Potem sva se razgo-variala o najrazličnejših rečeii. Josifekje Vcdel o moji aretaciji. »Nekdo nas je pri Bombini izdal!« šeni inu razlagal. »Sicer bi nas nikdar ne na* slu 2° ,Jc bi,a Past- Razumeš?« »To je njegovo delo!« je rckel Josifek s posebnim poudarkom. Josifek sicer ni imenoval niti Alfredovega hnona niti njegovega priimka, vendar pa sem vedel, koga meni. »Njegovo delo, praviš?« »Njegovo! Njegovo!« Josifek je umolknil. Tudi jaz sem molčal. Preoej časa sva oba molčala. Potlej sem rekel, sam ne vem, zakaj: »Revolver potrebujem.« Josifek me je začudeno pogledal. »Revolver?« Josifek me je začudeno pogledal. »Revolver?« »Da. Toda dobrega. Zanesljivega!« Josifek je zabliskal z očmi. »Razumem te!« mi je začel obširno razlagati prednosti in hibe posameznih vrst samokresov. Prekini! sem ga. »Tudi jaz razumem«, seni dejal. »Hočem imeti dober revolver. To je najzanesljiveje!« »Da, da... najbolj zanesljiv... Veš kaj? Počakaj trenutek. Pij, da ne boš žalil moje žene...« Josifek je odšel. Sam ne vem, zakaj sem se odločil, da moram imeti revolver, ko sem bil izvedel o Heleninem samomoru. Alfreda sem sicer sovražil, toda nikoli ga nisem namerava! ubiti. Daleč sem bil od te misli. Ko sem sedajle kupoval revolver, sem bil prepričan, da spet pričnem tihotapiti, že takrat, ko sem bil zaprt v Dopru, sem se bil odločil, da bom poslej tihotapil kot Alinčukovi, vselej dobro oborožen. Toda dobro sem vedel, da Alfred ne zamudi nobene prilike, da bi mi škodoval. Ampak da bi ga zaradi tega ubil? Josifek se je kmalu vrnil. Skrbno je zaprl vrata. Potem se je še prepričal, če so okna dobro zastrta, šele nato je izvlekel iz žepa zavoj. Z nožem je prerezal vrvico in razgrnil papir. Prikazal se je Se nov častniški revolver. Josifek je nekajkrat napel pero, da se jc petelin dvignil in nato udaril navzdol. Ogledal sem si revolver. Bii je nov in čist. Brezhiben. Prijetno ga jc bilo držati v roki. Ko je Josifek videl, da mi je orožje všeč, se je nasmehnil in mi dejal: »Pif-paf, točen ko ura! Sedem nesrečnih glav!« »Pa naboji?« Josifek jc potegnil iz žepa dve škatlji-ci z naboji. »Tu jih imam petdeset, če jih boš potreboval več, pridi spet k meni. Lahko jih kupiš tisoč, če hočeš!« »Koliko sem ti dolžan?« »Toliko, kolikor je veljal mene! Prekupčevalec nisem!« »Koliko torej?« »Deset rubljev.« »Tu imaš petnajst.« Dal sem mu petnajst rubljev, toda Josifek mi je vrnil peftrubeljski bankovec. »Rekel sem ti vendar, da te nočem odreti! če bi ne imel denarja, bi ti dal revolver zastonj.« Poslovila sva se. Ko sva bila že v veži, sem mu rekel: »Nikar si ne misli, da si tole pripravljam za Alfreda!« »Nikoli nisem kaj takega dejal.« »Revolver hočem zato, da ne padem v roke lopovom. Prežijo na nas, kaj lahko nas ubijejo.« »Da... da ... Vem«, je rekel Josifek, odpirajoč mi vrata na dvorišče. »Lahko noč!« sem mu voščil. »Ampak višnjevec imaš imeniten!« »To velja moji ženi«, jc odgovoril Josifek, »ta ima zlate roke ...« Sel sem po temni ulici. V glavi me je grel višnjevec. Znenada sem se ustavil in se zagledal na nebo. Gori jc žarel Veliki voz. Iz žepa sem izvlekel revolver ter ga nabil. Kako prijetno jc držati v roki takole igračko. Mižal sem z levim očesom in meril na posamezne zvezde. Nato sem se glasno zasmejal. Da, sedaj imam dva najboljša prijatelja: Veliki voz, ki mi je vselej kazal pravo pot — in revolver, nabit s sedmimi naboji, ki me bo v nevarnosti branil. Ko sem bil v Dopru, Sem slišal od kaznjencev, da je številka sedem lopovska* srečna številka. 6 Tretji teden sem že pri Mužanskem. k Trofidovim se nisem hotel vrniti. Pri njih vlada žalostno razpoloženje. Jožef sploh ne hodi več čez mejo. V skrbi je za mater, ki jo je po Helenini smrti zadela kap, da je zgubila dar govora. Jožef je sedaj nujno potreben doma. Zakaj bi mu še jaz večal skrbi. Vse to. sem povedal Jožefu. Priznal mi jc, da imam prav. Nikoli mi še ni bilo tako dobro, kot sedaj, odkar stanujem pri Mužanskem. Stari urar je obredel pol sveta. Mnogo zanimivih krajev pozna. Zvečer nam ob sa-movaru pripoveduje o svojih dogodivščinah. Zjutraj sc hodim z Julkom in Petrinom kopat Po kosilu pa navadno zavijemo v bližnji gozd. Nabiramo jagode iti gobe, ležimo na mehkem mahu in nepremično gledamo v nebo, po katerem .lahkotno in veselo jadrajo tanki oblaki. Petrik navadno vzame s seboj kakn knjigo ter nama iz nje bere. Pazljivo ga poslušava. Včasih sc zgodi, da med branjem zadremljem. Petrik mi mora potlej povedati nadaljevanje zgodbe. (Dalje.) imeti odgovor na male ošlje din 3.— v znamkah oddelek »Večernika«. LAHKOATLETSKI MEETING priredi športni klub »Ptuj« na svojem igrišču v Ptuju, Ormoška cesta, 21. t. m. z začetkom ob 9. uri predpoldne. Spored: Senjorjt: 1. tek 100 m, 2. met krogle, 3. skok v daljavo z zaletom, 4. tek 1500 m, 5. met diska, 6. skok v višino z zaletom, 7. met kopja. Juniorji B. C.: 1. tek 100 m, 2. troskok, 3. met kroglje 5 kg. Ženske: 1. tek 60 m, 2. met diska 1 kg, 3. skok v višino z glavju »In memoriam« se urednik Fram Terseglav ustavlja ob desetletnici smrt mladega pedagoga in mladinskega vodi prizadevanje. MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM: V malih orla s ih stane vsaka beseda 50 par. nalmanlS« prlstolblna za te ozlase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ienltovanlskl oglasi din I.— po besedi. Naj* manišl znesek za te oglase le din 12.— Debela tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno obiavo mala din Z— Znesek za mate oglate te plačale takoi pri naročilu. Oziroma ta le vposlatl v pismu skupaj s naročilom ali pa pp poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vso pismene odgovore dede malib oglasov se mora prllbžltl znamka za 3 din. NOVA DAMSKA KAPELA cd danes naprej v restavraciji »Ljutomer«. Se priporoča Štibler- 5410-1 SLUŽBO DOBI PLETILJA IN TKALKA sc sprejmeta. Prva mariborska tovarna pletenin, Klav-niSka ul. 5.___________5428-2 PRODAJALKE za nedeljo potrebuje takoj lttedičarna, Koroiška 8. 5419-2 ČEVLJARSKI POMOČNIK išče zaposlitve. Vajen vseli čevljarskih spodnjih del, Perčič Franc, Pobrežje. Masary-kova 8. 5412-3 Sprejmem CEVLJ. POMOČNIKA takoj. Jakob Žnidaršič, Studenci, Aleksandrova c. 33. 5438-3 Inteligenten TRO. POMOČNIK išče službe v tekstilni tovarni ali v večjem podjetju v ekspeditu ali skladišču. Dopise pod »Marljiv« na ogl. odd. »Večernika«. 5422-3 KUHARICA samostojna, zdrava, poštena, srednje starosti, dobi službo v večjem trgu od danes do konca avgusta. Predstavi naj se v Mariboru, Wlldenrainer jeva 14, pritličje. 5435-2 > SLUŽBO IŠČE KUHARICA poštena, vajena samostojna kuhe, išče službo k manjši družini za vsa hišna dela. — Prisojna ul. 14, Košaki. 5436-3 VAJENCI-(KE) VAJENCA sp‘rejme krojaški salon Avber šek, Rotovški trg. 5429-4 VAJENCA za trgovino s papirjem, z 2na ulem slovenskega, nemškega Jezika In 3 razredi srednje šolo, sprejme. Karbeutz, Gosposka 3. 5423-4 STANOVANJE ODDA DVOSOBNO STANOVANJE * enim ključem, vrtom m pri' tiklinami oddam s 1. avgustom v novi hiši za din 35G. Polbrežje, Ipavčeva 26. 5424-5 Odda se v novi zgradbi praz no dvosobno SONČNO STANOVANJE Prisojna ulica, za carinarnico, Meljski hrib-. ~- Šrimpf Ivan. B415-5 Lepo DVOSOBNO STANOVANJE parketirano, s pritiklinami ta koj oddam. Aljaževa ul. 4, 5433-5 SOBO ODDA PRAZNO SOBO za eno osebo oddam- Koroška 68. Istotam se proda otroška harmonika In gramo fon. 5430-8 Prazna in OPREMLJENA SOBICA s štedilnikom na dvorišču se odda do 1. avgusta v Mari* botru. Stritarjeva 17. 6417-8 SOBA lepo opremljena s posebnim vhodom se odda dvema gospodoma 1. avgusta. Vprašati Kejžarjeva 4, Melje, 5431-8 POSEST Prodam ENOSTANOVANJSKO HIŠO Gozdna parcela 149, Limbuš. 5427-11 Kupim HIŠO v centru Marbora z vrtom. Plačam do 120-000 din takoj. Gamzer. Zg. Kungpta 50. 5418-11 Prodam PARCELO na Pobrežju- Vprašati pri Jeza, Mlinska 28, Maribor. 5437-11 HIŠA Z LOKALOM in vrtom se proda za 70.000 din. Sp. Radvanjska c. 3, Nova vas- 5383-11 STROJI ELEKTROMOTOR želim sl nabaviti elektromotor-do 4 HI* s kompletno inštalacijo. Ponudbe na »Efka« mizarstvo. Frančiškanska 12. 5434-14 ŽIVALI Prodam KRAVO S TELETOM Marllcdvorsko pasme, dobra mlekarica, Tezno pri Maribo ru. Malsrova 24. 5439-24 SIRITE » VEČER NIK« 1 Kdor hoče oglase naj na oglasni • - . . čr . . OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki m najemniku preglejte Vaše peči In Štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela Izvršuje solidno lil poceni Anton Rajšp- Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 POHIŠTVO-OP^ENJA PISALNO MIZO kupimo. Ponudbe pod »Miza« na ogl. odd- »Večernika«. 5421-17 GLAS0ILA RADIOAPARAT skoraj nov. poceni proda. Slovenska 28. mizarstvo. SPOMNITE SE CMDI ČEDNA HIŠA z vrtom ugodno in poceni naptodai. Direktni kupci vpra Šajte: Maribor. Stritarjeva ul. 7, TJolajŠ. 5425-11 Stanko Dornik: O sovjetski zvezi in oatnle knjige o S. S. S. R. prejmete v veliki iibiri v skovnl £££drugi Maribor, Aleksandrov« e«al« 13 Telefon Štev. 25*45. Izdala in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavnik, STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi s« im vračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6, — Telaton uredništva štev, 25-67 In uprave štev. 28-67« —• Poštni čekovni račun štev. IX. 409, Šport Zakaj Je »Maribor" v nedeijo zgubil? Kultura 2 „Pedagoiki zbornik" Slovenske Šolske matice Prejeli smo: Mnogo nedeljskih gledalcev — stalnih obiskovalcev »Mariborovih« tekem — se je ob nastopu moštva, med tekmo, zlasti pa po zaključnem sodnikovem žvižgu spraševalo: 1. zakaj je »Maribor« nastopil z okrnjenim moštvom? 2. zakaj je večina igralcev igrala z malo volje in brez vsake borbenosti? 3. kaj je bil glavni vzrok nediscipliniranosti in nešportnemu izstopu na igrišču? 4. kje so za časa tekme bili odborniki in kaj so v trenutku nerednosti na igrišču ukrenili, da pomirijo razburjene igralce? 5. kako je vodstvo kluba moglo dopu- Prvl Gorenjski moto-khib, Kranj, razpisuje rretjo medklubsko hitrostno gorsko moto-dirko na Jezerski vrh 21. t. m. ob 10. uri; v primeru slabega vremena pa 28. t. m. ob istem času. Tekmuje se po športnem pravilniku SMKJ in mednarodnem pravilniku blCM. Proga meri 4.300 m ter je start pri Štuler-ju, a cilj na Jezerskem vrhu. Štart je stoječi v presledku dveh minut. Pravico star-tati imajo vsi člani klubov, verificirani v SMKJ. Pregled motornih vozil bo eno uro pred pričetkom na startu, ter morajo vozila odgovarjati pravilniku SMKJ. Razpored: Razred A: Turni motorji: 4—6 in 200 ccm do 200 cčm. Turni motorji: A—B do 350 ccm. Turni motorji: C—D—E nad 350 ccm. Športni motorji: A do 250 ccm, B do 350 ccm, D do 500 ccm, E do 1000 ccm. Prikolice: B/s—F—G splošno. V primeru samo treh prijav za kategorijo, ista odpade ter ima vozač pravico startati v naslednji višji kategoriji. Ocena se vrši na podlagi prevoženih časov v posameznih kategorijah. člani I. Gorenjskega Moto-kluba tekmujejo obenem za klubsko prvenstvo za tekoče leto. Prijave sprejema 1. Gorenjski Moto-klub najkasneje do 15. julija pismenim potom ob točni izpopolnitvi priložene prijavnice. Darila so častna in praktična. Ako vozijo za kategorijo samo štirje vozači, se nagradi I. in II. mesto, sicer se nagradijo vsa tri mesta. Za najboljši čas dneva, je razpisano prehodno darilo, katerega si osvoji vozač, ki zmaga dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledku. Trening je dovoljen poljubno ob upoštevanju cestno-policijskega reda in na odgo- stiti, da vodi tekmo zagrebški, iz odločilnih tekem nam že znani sodnik, pod čigar vodstvom je moštvo »Maribora« tudi v močnejši postavi in z neprimerno boljšo, nadmočno igro moralo kloniti? Pričakujemo od vodstva kluba, da nam na stavljena vprašanja jasno in točno odgovori, da bomo vedeli iskati vzrok nazadovanju in propadanju nogometnega športa pri edinem slovenskem, meščanskem nogometnem klubu »Mariboru«, ki je vedno užival vsestransko zaupanje zavednega športnega Maribora. Kot stalni obiskovalci in simpatizerji kluba lahko to zahtevamo, ker si bomo v nasprotnem slučaju znali najti primerno nadomestilo, ki ne bo zahtevalo ne jeze, ne razburjenja. — Stalni obiskovalec. vornost vozača. Vsak tekmovalec je dolžan skrbeti za lastno nezgodno in jamstveno zavarovanje. Voziti mora s čelado ter je sam ddgovoren za poškodbe lastne ali tretje osebe in imetja. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za posredno ali neposredno povzročeno škodo, katera bi se med dirko ali treningom pripetila. Tekmovalci se morajo brez pogojno pokoriti odredbam vodstva dirke. Morebitne pritožbe proti odločbam tehn. vodstva dirke se morajo predložiti pol ure po izvršeni točki pismenim potom vodstvu dirke v brezprizivno presojo in s položitvijo din 100.—, kateri znesek se vrne le v primeru,' ako je bil protest utemeljen. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe tega razpisa, odnosno dirko preložiti ali opustiti. Razdelitev nagrad se bo vršila po končani dirki Ob 5. uri popoldne v Kranju v prostorih hotela »Kranjski dvore g. M. Pcterlin-a na Jezerski cesti. m, 5. 7. met kopja. 2. troskok, 3. 60 m, 2. met di: zaletom. Prijave za ta meeting sprejme športni klub v Ptuju do 19. t. m. ter se jih naj naslovi na predsednika ing. Celotti Franca v Ptuju. Letošnji, XXXV. zvezek Pedagoškega zbornika prinaša pestro vsebino raznih aktualnih razprav. Na čelu je objavljeno ladijsko predavanje ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča ob petletnici smrti kralja Aleksandra. Temu sledi razprava univerzitetnega profesorja dr. K. Ozvalda »Da bo mlado pokolenje kal novega človeka«, kjer nastopa proti prekomernemu gojenju šolskega znanja. Današnjemu zmehaniziranemu človeku je treba nuditi prave, ustvarjajoče kulture. Potrebna je duhovna obnova mladine ter večjega vrednotenja: resnice, človeškosti, pravice in pameti. Ludovik Puš objavlja svoja dognanja v kmečki kulturi, podaja duhov no sliko kmečkega.človeka ter kmečkega prosvetnega življenja. V svoji sintezi poizkuša dokazati, da živimo Slovenci svojevrstno kmečko prosvetno življenje, ki je vsekakor važno za splošno narodovo kulturo, ki je in ostane v svojem bistvu kmečka. Dr. Drago Zajec, ki sc zadnji čas vidno uveljavlja v slovenskem pedagoškem svetu s študijami in predavanji o merjenju inteligentnosti, podaja tudi na tem mestu pregled tega testiranja, od francoske Binetove lestvice pa do danes z vsemi revizijami in dopolnili. Tako govori obširneje o Stevanovidevi reviziji Ter man-Binetovih testov. Na koncu navaja tudi poizkuse revizije ameriških vojaških testov, kakor sta jih pokazala v Ljubljani z dr. Schmidtom. Dr. Dragotin Cvetko govori o reformi srednješolskega glasbenega pouka ter se zavzema za splošno obveznost tega pouka. Fr. Germ se bavi z govorom gluhonemih. — V novem po-»In memoriam« se urednik Franc ob desetletnici smrti telja akademikov dr. Franja Čibeja, šestdesetletnice slovenskega vodilnega peda-« goga na brnski univerzi dr. Mihajla Rostoharja se spominja dr. Dragotin Cvetko. Dr. Karel Ozvald pa posveča nekaj vrstic v spomin umrlega očeta psihoanalitike Sigmunda Freuda. Ob osemdeset-« letnici Heria Bergsona nam prikazuje njegovo podobo Ivan Gradišnik. Slech poročilo iz Jugoslovanske pedagoške pro vince z dr. Ozvaldovim predavanjem o spolnem vprašanju. Ernest Vrane na prak tično razpravlja o novih učnih načrtih. Dr. Brumen Vinko se peča s problemi naših meščanskih šol. Janez Tomšič razpravlja o poboljševalnici. Rudolf Kobilica poroča o prvem kongresu učiteljstva poizkusnih šol. B. B. govori o razstavi bolgarske knjige v Ljubljani 1. 1939. Dušan Špindler podaja pregled drugega balkanskega kongresa za zaščito otrok v Beogradu leta 1938. Rudolf Kobilica poroča še o slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. Na koncu je še nekaj vrstic posvečenih 150-letnici slovenske drame, 100-letnici muzejskega društva in 20-let-nici univerze kralja Aleksandra ter še občnemu zboru in poročilu o delovanju slovenske šolske mladine. Kakor vidimo, je slovenski Pedagoški zbornik res pester in ga bodo naši vzgojitelji z zanimanjem jemali v roke. Vseeno se nam pa vsiljuje misel, da urednik gradiva iri dovolj smotrno zbral in razporedil ter da bi bilo treba pritegniti k sodelovanju še več pedagoških delavcev slovenskega podeželja, ki proučujejo življenje naše vasi' in šolskega otroka na podlagi konkretnih dejstev. Le na ta način bo vsakoletni Pedagoški zbornik prikazal vsestransko slovensko pedagoško Medklubska gorska hitrostna dirka