SVOBODNA SLOVENI 39

Dve poslanici Slovencem za novo leto

Najodličnejša slovenska izseljenca
ljubljanski škof dr. Gregor Rožman in
predsednik SLS ter Narodnega odbora
z"a Slovenijo dr. Miha Krek sta priobči¬
la v clevelandski “Ameriški domovini”
za božič božični poslanici slovenskemu
narodu širom sveta.

Oba slovenska predstavnika pred sve¬
tom v svojih poslanicah izhajata iz mi¬
sli, da smo zdaj v času rastoče zunanje
moči komunizma ter svetovnega položa¬
ja; v katerem ni misliti na nenadno zru-
šenje tega protikrščanskega režima. Oba
pa sta pri jaslicah dobila novega upa¬
nja in vere v Kristusovo zmago, tudi če
je svet krog in krog sovražen in napa¬
dalen v nasprotnem smislu.

Škof dr. Rožman postavlja zanimivo
paralelo med današnjim časom in raz¬
merami v rimskem cesarstvu malo pred
zmago krščanstva: 1; 248 je Rim obhajal
tisočletnico obstanka v vsem poganskem
sijaju, moči in bogastvu. Krščanstvo pa
je bilo tiho, skrito in zaničevano, pa
vendar so ti iz rimskega imperija reši¬
li, kar je bilo dobrega in vekotrajna
kulturna vrednota.

Nauk iz zgodovine: “Laž in zmota
vpije in kriči ter s tem vzbuja pozor¬
nost in videz nepremagljivosti, zlo se
ponaša mogočno in napreduje brezobzir¬
no, da zmelje vsakogar, ki se mu ustav¬
lja — a notranjosti nima. Zmota in zlo
nosita v sebi kal razpada, strup smrti.
Ko se mogočno širi, je notranje že vo¬
tlo ih prazno. Resnica in dobrota kr¬
ščanstva deluje, vpliva tiho, skrito, no¬
tranje, a stalne rase in se krepi ter iz
ruševin zmote in zla gradi tempelj re¬
snice in ljubezni, presnavlja mišljenje
in srca ljudi in končno —■ zmaga ..

Kristjani smo se iz mnogostoletne
zgodovine naučili, da ne verujemo v no¬
beno vsemogočnost državnih in družab¬
nih tvorb več. .., ki niso zasidrani v
večnosti, v resnici in njegovih svetih
zapovedih, da se ne bojimo nobene zu¬
nanje moči in sile, nobenega vpitja, no¬
bene samohvale, nobeneg-a praznega
napovedovanja tosočletnega obstanka
kakega sistema bodisi fašističnega ali
komunističnega. Bili so tedaj kristjani
v veliki manjšini, imeli so zoper sebe
kapital in zunanjo moč cesarstva, toda

bo tudi danes. .. Zaupajmo brez stra¬
hu. Rojstni dan nepremagljivega večne¬
ga Sonca Jezusa obhajamo. V tem zau¬
panju Vas Slovence širom sveta iz srca
blagoslavljam”.

Tudi dr. Krek gre iz te predpostavke
močnega ustalečega se komunizma, ki
nas sili v vdanost, toda “ta še ne pome¬
ni malodušja, temveč samo sklep, da tu¬
di v novem težkem spoznanju ne kloni¬
mo in bomo neumorno z vsemi močmi
in vsemi dovoljenimi sredstvi iskali re¬
šitev, se zanjo borili in rušili sovražni¬
ka, kjerkoli ga dosežemo. Komunistični
revolucionarji so naleteli med katoliški¬
mi Slovenci na najodločnejši upor; ko¬
munistični diktatorji bodo izkusili, da
se mali slovenski narod ne da ugnati,
tudi, ko izglodaj da je eno bitko izgubil
s strašnimi žrtvami.. . Toliko bolj plam¬
ti želja po novi sreči, po novem osvobo-
jenju, po svobodi in miru. Narod, ki se
beri za te osnovne stvari, je nepremag¬
ljiv. Narod, ki se bori v svetem prepri¬
čanju, da je samo v vztrajnosti in žrtvi
rešitev, je že na začetku zmage”.

Novoletne misli pa strne v ta stavek:
“Vsa slovenska narodna družina bodi
složna, trdna, borbena in neustrašena
četa med vedno številnejšimi armada¬
mi, ki vstajajo na vseh koncih in kra¬
jih sveta, da zlomijo 1  vrat nasilnemu im¬
perializmu, ki z ognjem in mečem uni¬
čuje ljudstva. Vsi Slovenci- v svobodnem
svetu moramo biti živi, delavni misijo¬
narji svoje domovine in njene borbe za
osvobojenje. Vse naše delo in življenje
ima vrednost samo v tem, da rešimo
svoje brate in naš dom v tisto svobodo,
ki jo je božje Dete prineslo na svet za
vse narode in ljudi.”

To so glavne misli važnih božičnih
poslanic naših dveh, najodličnejših pred¬
stavnikov Slovencev za mejami domovi¬
ne, napisani v času, ko kaže svetovni
termometer neko vremensko stalnost...
Toda že Trumanov prestolni govor v
novem letu pomenja novo toploto. Bog
daj, da bi skrito in preganjano krščan¬
sko dobroto in ljubezen, porojeno iz go¬
reče vere ter našo vztrajnost in borbo
za svobodo dvignil nov čas visoko, “do¬
kler se ne dopolni doba”, ki je potrebna,
da premaga živa ljubezen zunanjo tudi
oboroženo moč in kovinast sijaj.

Občni zS#©b* društva Slovencev

V nedeljo, 23. januarja popoldne ie
bil v dvorani cerkve sv. Julije občni ;bor
Društva Slovencev. Udeležilo se ga je
400 slov. protikomunističnih beguncev.
Skupine iz notranjosti republike so bile
na občnem zboru zastopane ali po svo¬
jih odposlancih ali pa so zanj poslale
pooblablastila svojim znancem v Bs. Ai¬
resu.

Predsednik Društva Slovencev g.  Sta¬
ro Miloš je začel občni zbor ob ool
štirih pop. Pozdravil je vse navzoče, ki
se niso ustrašili neznosne vročine in so
prišli na občni zbor. Prešel je takoj na
dnevni red.

Zapisnik zadnjega občnega zbora je

prečital podpredsednik društva g. ing.
Albin Mozetič.

Tajnik DS g. Skubic Anton je pred
časom iz zdravstvenih razlogov podal o-
stavko. Njegovo poročilo je zato prečital
drugi podpredsednik g. Albreht Jože. V
njem je podan pregled vsega delovanja
DS od prvega občnega zbora za prihod
slovenskih protikomunističnih begun¬
cev v Argentino in za razmah notranje¬
ga poslovanja.

Blagajniško poročilo je prebral dru¬
štveni blagajnik č. g. Lenček Ladislav.
Članom DS je podal podroben pregled
dohodkov in izdatkov društva.

Na prvem občnem zboru je bil izvo-

LA MENTIRA SE PRENDIO IIE SIJ
PROPIA TRAMPA

"Slovenski Glas", vocero de los
"titinos" eslovenos nos brindo un
articulo harto interesante con el ti¬
tulo "iVamos a destruir lo que he-
mcs construido durante mas de un
cuarto de siglo?" Dice entre otras
cosas: preveiamos que los fugitivos
de la patria trabajarian en socavar
nuestra unidad; jamds creimos po-
sible que se les adelantaran los que
han sido nuestros colaboradores en
nuestras organizaciones durante
mas de 20 anos".

Cuando llegamos nosotros, “los
fugitivos" los viejos dirigentes eslo¬
venos se atrincheraron detras de
una muralla reforzada con toda
clase de mentiras, para imposibili-
tar el contacto de los eslovenos
"viejos" con nosotros los "nuevos",
caljficados de "traidores", "asesi-
nos", "ensangrentados". Con todo
lograron su proposito solo con sus
colaboradores mas fan&ticos, que,
siguiendo las ordenes del PC, efec-
tivamente se negaron a ofrecernos,
en nuestra extrema necesidad, la
mano fraternal. Bien grave ha sido
su miedo de decir la verdad acerca
de los crimenes del comunismo.

Querian taparse la vista delante
de los hechos que clamaban al jie-
lo, pero todos los eslovenos no ton
tan estupidos como los creian los
agentes comunistas. La verdad em-
pezo a abrirse pašo, pero ya esta
desmoronandose la construccion
que fabricaron con sus mentiras.

Pero, hermanos, o si mej or os
gusta "companeros", no hableis de
25 anos trabajados en esa construc-
cidn, porque los eslovenos inmi-
grantes, — buenos ciudadanos de
su patria, trabajaron 25 anos, pero
no en esa muralla de las mentiras
comunistas, sino en su patriotismo
sano. Tan solo en estos ultimos
anos que seran cuatro a lo maximo,
se hallaron deslumbrados por la
mentira sin poder controlar quien
se metio para apoderarse de los
frutos de sus esfuerzos culturales y
patriooticos.

Pero ya os llego "vuestro San
Martin", porque las victorias de
vuestra astucia estan abriendo los
ojos y ahora llorais, porque se os
van las medallas de Tito y los co-
misariados y todo aquello que es-
perabais obtener en el sohado pa-
raiso rojo como premio por el de-
testable trabajo de embaucadores.

Mas todavia: Vuestros dioses Ti¬
to i Stalin se han hecho dos rivales,
dos criminales que se disputan la
preša luego de haber cometido el
crimen.

Ahora si que habeis comprendi-
do como duele la injusticia: Son los
vuestros quienes cosechan un po-
quito de lo que han sembrado, y os
quejais de las injusticias, brutalida-
des, maneras fascistas... Si, de ellos

habeis aprendido, y habeis perfec-
cicnado todo lo preverso. Pero
mientras os servian, esos mismos
crimenes eran — heroismo. jHipo-
critas! iNo os da verguenza?

Podeis gritar. Podeis escribir en
vuestro periodico sostenido por Ti¬
to, pero tambien podeis llorar, por-
que ya ningun cuerdo os cree una
palabra porque las cartas de los
vuestros, los mensajes de los que
han ido ilusionados a Yugoslavia,
aquellos que han regresado y
aquel!os que perdieron la vida al
arriesgar a escondidas la salida del
"paraiso" para volver a la Argen¬
tina, y aquellos que han ido a pcs-
rar a la carcel y trabajos forzados
por haberse atrevido a decir la ver¬
dad que sentian luego de haber
caido en vuestra trampa, han abier-
to los ojos a todos los que todavia
han conservado el sentido comun.

“Lo unico que podeis hacer, si
sois gente honesta, es volver a Ja
"Titovina". Pero lo mds reprobable
que podeis hacer es seguir miniien-
do a la gente y publicando articu-
los por los cuales os maldigan los
que os han dado credito.

Ya veis que los vuestros de ayer
se han encontrado a si mismos.
Ahora ven la verdad y compreh-
den porque nosotros hemos optado
por salir de nuestra patria.

A los nihos tambien se les ocurre
mentir. Son ninos y se les debe per-
donar cuando comprenden su error.
Vosotros os considerais guias de
inmigrante esloveno y luego de to-
das las descaradas mentiras £no os
avergonzais de vosotros mismos?,
os atreveis todavia reprender a
vuestras victimas? Eso, el puebla
no os perdonara jamds.

Apelamos a todos los eslovenos
cuerdos para que ahora, al ser lla-
mados a la asamblea anual del Ho-
gar Popular Esloveno, hagais que
se derrumbe esa formacidn cons-
truida sobre mentiras durante los
ultimos anos y vuelvan otra vez so¬
bre aquello que habeis trabajado
antes durante los 20 anos anterio-
res a la confusion que os ha traido
el comunismo, que tiene la culpa
de cientos de miles de vidas eslove-
nas, y de pueblos quemados y des-
truidos, millares de nuestros her¬
manos desparramados nuestro pue-
blo esclavizado, de nuestros dere-
chos esenciales traicionados en Ca-
rantia y Goricia y ahora ultiraa-
mente de la traicion de los derechps
eslovenos en el territorio de Tries-
te. Ellos son tambien los culpaMes
por la clausura de las sociedades
eslovenas en la Argentina.

Habeis caido en vuestra propia
trampa. Habeis mentido y engana-
do y ...porque os sorprendeis si al
veros victimas de vuestras propias
mentiras.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 4.

MEDNARODNA KRONIKA

ljen za gospodarja g. ing. Avgust Vi¬
vod, ki pa zaradi zaposlitve pri Diade-
mi' Argentini v Comodoro Rivadavia te¬
ga mesta ni mogel prevzeti. Društveni
odbor je zato kooptiral v odbor kot nje¬
govega namestnika g. Joška Krošlja, ki
je na občnem zboru podal poročilo dru¬
štvenega gospodarja o stanju inventarja
in o delu za nastanitev slovenskih be¬
guncev.

Poročilo ženskega referata je podala
gdč. Petelin Marija, za njo je pa pre¬
bral še svoje poročilo referant za imi¬
grantski hotel g. Joško Krošelj.

Č. g. Orehar Anton je poročal o delu'
za pomoč “sivim”.

Predsednik Kulturnega sveta g. dr.
Tine Debeljak je občnemu zboru predlo¬
žil najprej poročilo o delu tega sveta,
nato je pa še prebral izvlečke iz poro¬
čil društev: Igralske družine Narte Ve¬
likonja, Pisateljske družine France Ba¬
lantič in končno Pevskega zbora sloven¬
skih protikom. beguncev.

Predno je začela razprava o poročilih
odbornikov je predsednik DS g-. Stare
Miloš predložil občnemu zboru odpoši¬
ljate v ..pozdravne brzojavke predsedniku
republike generalu Juanu Domingu Pe¬
ron, kar so vsi navzoči slovenski proti¬
komunistični begunci vzeli z velikim
odobravanjem na znanje. Pozdravna br¬
zojavka je bila poslana tudi kardinalu
Nj. em. dr. Jakobu Alojziju Copellu,
pozdravni pismi pa škofu dr. Gregorija
Rožmanu in predstavniku Slovencev v
inozemstvu g. ministru dr. Kreku. Občni
zbor je odobril tudi beesdilo pozdravnih
pisem vsem skupinam, raztresenim po
republiki, za slovenske begunce na Ko¬
roško, ki še čakajo na prihod v Argen¬
tino pa papeškemu delegatu Mgsr. Jago¬
dicu ter Ligi katoliških Slovencev v
v USA.

Predsednik DS g. Stare Miloš je za¬
tem podal še svoje poročilo. V prvi vrsti
se je zahvalil vsem onim požrtvovalnim
članom društva, ki so z rednim plače¬
vanjem članarine podprli društvo pri
njegovem delu. Naslednjo zahvalo je
naslovil častnemu predsedniku društva
č. (  g. Hladniku, ki je društvu stal ob
strani ves čas in mu nikdar ni odrekel
svoje pomoči, kadarkoli je bilo potreb¬
no, Pri teh besedah predsednika DS so
navzoči priredili č. g. Hladniku tople
ovacije. Zahvala predsednika DS g. Sta¬
reta pa je veljala tudi vsem odborni¬
kom, ki so svoj prosti čas črtvovali delu
za društvo, t. j. za skupnost in vsemu
osebju, ki je v društveni pisarni bilo
zaposleno in ki med letom ni poznalo ne
delovnih ur ne prostih dni v tednu. V
nadaljnih izvajah je pa omenjal vrsto
vprašanj, i  s katerimi se odbor zaradi de¬
la , z J ejnigracijo ni mogel tako baviti,
kakor bi se rad, katerim bo pa novi od¬
bor 1  'moral posvetiti veliko pozornost.

"Poročilo predsednika DS g. Stareta
so' vsi navzeči vzeli z valikim odobrava¬
njem." na znanje.

V razpravo o poročilih odbornikov je
poseglo več članov, od katerih so neka¬
teri , stavljali tudi predloge še za pove¬
čano udejstvovanje društva.

.Predsednik nadzornega odbora g. dr.
Vinko Zorc je predlagal staremu odbo¬
ru.,DS absolutorij z zahvalo za vse iz¬
vršeno delo. Pravtako pohvalo vsemu
pisarniškemu osebju. Njegov predlog je
občr,i; zbor soglasno sprejel.

• Besedo je nato povzel častni predsed¬
nik DS'č. g. Hladnik Janez ter je po¬
hvalila Omenil vse tiste, ki so razumeli
iskterid prizadevanja društva, da bi lju¬
dem omogočili čim lepše življenje. Spo¬
mnil- se je pa tudi vseh tistih, ki so sta¬
li ob ptrani ali pa celo z nergaštvom za¬
virali delo društva ali pa celo jemali do¬
bro ime, posameznim članom društva in

odbornikom. Taki' ljudje se pač niso za¬
vedali, koliko škode so s takim početjem
napravili ne samo sebi, temveč tudi
društvu in .slovenski skupnosti sploh.
Zaradi takih ljudji smo zamudili že
marsikatero ugodno priliko in jih še bo¬
mo, če se ne bomo otresli vseh slabih
strani, ki so jih prinesli ljudje s seboj.
Kljub tem senčnim stranem smo pa
vendar lahko tudi veseli nad vsem, kar
se je storilo v tem letu. Bilo je tudi
mnogo naših ljudi, ki so se zavedali svo¬
je naloge, ki jo imajo tudi napram svo¬
jemu narodu in so s svojim delom, s
svojim zadržanjem povečali dober glas,
ki je šel o slovenskih beguncih tudi v
njihovi novi domovini, č. g. Hladnik je
omenjal vse naše ljudi, ki so zaposleni
pri državnih javnih delih in slovenske
otroke. Navedel je primer, da so bili na¬
ši otroci po komaj nekaj mesečnem obi¬
skovanju argentinskih šol ob koncu le¬
ta prvi v razredu.,To so pa naše sončne
strani. Končna izvajanja č. g. Hladni¬
ka so izvenela v poziv za slogo in med¬
sebojno razumevanje in za ohranitev za¬
vesti dolžnosti do skupnega dela.

Ko je č. g. Hladnik končal s svojim
govorom so ga navzoči znova toplo po¬
zdravili.

Pri volitvah novega odbora DS je bi¬
la najprej predložena lista odbornikov
z dosedanjim predsednikom DS g. Mi¬
lošem Staretom na čelu. K tej listi je
bil glede enega odbornika stavljen spre-
minjevalni predlog, ki ga je predlaga¬
telj liste g, Marolt Marjan sprejel. Za
predložitev še kake druge liste je pred¬
sednik DS g. Stare odredil krajši od¬
mor. G. Petelin Albin je zatem predla¬
gal listo, na kateri je bil tudi g. Stare
določen za predsednika, za podpredsed¬
nika pa namesto g. Majeršiča g., ravna¬
telj Bajuk. Tako g. Bajuk, kakor tudi
še nekateri drugi odborniki so izjavili,
da izvolitve ne sprejmejo, nakar je g.
Petelin umaknil svoj predlog. Poskus
za sestavo nove liste je nato še napravil
g. Magister Albin, ki pa ni uspel, ker
predlaganci niso sp'rejeli kanditur. Tako
je končno ostala samo ena lista, ki jo
je bil predložil občnemu zboru g, Marolt
Marjan ter je bila tudi izvoljena s spre-
minjevalnim predlogom g. Krošlja. Iz¬
voljen je bil ta-le odbor: Predsednik g.
Miloš Stare; podpredsednika: g. Janez
Majeršič in g. dr. Bojan Ribnikar; taj¬
nik g. Jože Albreht; blagajnik č. g. La¬
dislav Lenček; gospodar g. Albin Pete¬
lin; odborniki: gg. ing. Albin Mozetič,
Jože Lesar, dr. Vojko Arko, Janez
Kranjc in Ivan Žnidar. Nadzorni odbor:
gg. Ravnatelj Marko Bajuk, prof. Vla¬
dimir Gorazd in Anton Nose; Razso¬
dišče: odvptnik g. Marjan Marolt.

Izvolitev novega odbora z. g. Milo¬
šem Staretom na čelu so zborovalci bur-
po zdravili.

G. Marjan Marolt je nato povzel be¬
sedo in se je v imenu vseh zahvalil g.
. Staretu za vse delo, ki ga je je vršil
v društvu kljub osebnim žrtvam, ki jih
je moral stalno doprinašati. Pri teh be¬
sedah so udeleženci obč. zbora priradi-

MADŽARSKA. — Madžarska komu¬
nistična vlada je objavila neke “podpi¬
sane”' izjave kardinala Mindszentyja,
češ da je res sodeloval pri raznih zaro¬
tah. Iz Eudimpešte pa je na Dunaj pri¬
bežal bivši uradnik policije, ki je videl,
kako so kardinalu Mindszentyju izsili¬
li podpis “priznanja”. Zasliševalni urad¬
niki so zasliševali kardinala 82 ur ne¬
prestano in mu niso pustili niti treno-
tek sesti; med zasliševanjem so mimo
njega vodili kardinalove sodelavce, taj¬
nika in druge, ki so bili vsi obliti s kr¬
vjo in strahovito mučeni. Ko je kardi¬
nal videl, koliko ti ljudje trpe, je rekeb
“Napišite, kar hočete, podpišem vse!”
Tako je menil, da bo skrajšal mučenje
drugih, ki so seveda prav tako nedolžni
kakor on.

CHILE. — Predsednik republike Chi-
le Gonzalez Videla je sporočil sv. oče¬
tu, da je chilska vlada pripravljena
predložiti mednarodnim ustanovam slu¬
čaj aretacije kardinala Mindszentyja.

ITALIJA. — V Rimu so dijaki prire¬
dili pred sovjetsko ambasado bučne de¬
monstracije proti sovjetski vladi, ker je
Sovjetska vlada vztrajala pri tem, da
ji mora Italija na račun vojne odškod¬
nine izročiti 32 ladij bivše italijanske
vojne mornarice.

KITAJSKA. — Predsednik kitajske
republike generalisim Čangkajšek je do
nadaljnjega odložil predsedniška mesto
in je njegovo mesto prevzel podpredse¬
dnik republike. Čangkajšek je Nanking
zapustil in odšel v svoje rojstno mesto
v južnem delu Kitajske. Komunistične
čete pa s severa hitro prodirajo proti
jugu in so po zadnjih poročilih samo še
28 km od Nankinga, prestolnice nacio¬
nalistične Kitajske. Bivša prestolnica
Kitajske Peiping pa se je predala ko¬
munistični vojski.

FRANCIJA. — Med Italijo in Fran¬
cijo je bil podpisan sporazum o tem,
da so odpravijo carinske meje med obe¬
ma državama.

li ponovno izvoljenemu predsedniku g.
Staretu iskrene ovacije.

Pri naslednji točki dnevnega reda so
bila spremenjena draštvena pravila v
smislu decentralizacije društvenega de¬
la. Ustanovljena sta bila takoj tudi re¬
ferata za organizacijska in kulturna
vprašanja. Prvi referat je prevzel g.
Rudolf Smersu, drugega pa g. dr. Tine
Debeljak. Oba sta člana društvenega
osrednjega odbora.

Občni zbor je določil tudi yišino čla¬
narine in sicer 5 pesov za moške in 2
pesa za ženske. Razen tega pa še po¬
sebno dajatev v znesku 3 pesov kot emi¬
gracijski prispevek, ki bo pa samo za¬
časen.

Pri slučajnostih je predsednik DS g.
Stare sporočil navzočim razpis mesta
vodje društvene pisarne.

Ob pol devetih je predsednik DS g.
Stare zaključil uspeli občni zbor.

GRČIJA. — Med grškimf strankami,
ki so antikomunistične, je prišlo do spo¬
razuma o sestavi nove vlade. Novi vla¬
di predseduje zopet Temistokles Sofu-
lis, ki je 83 let star.

SLOVAŠKA. — Češki komunistični
listi pišejo, da je policija v Bratislavi
aretirala 70 oseb, ki da so bile v služ¬
bi severnoameriške vohunske mreže.
Vsi so delali pod vodstvom nekega J.
Vicena, ki je v inozemstvu. Listi ora-
vijo, da so vsi aretirani že vse prizna¬
li. Dolže tudi duhovnik^ Kolakoviča
(Poglajena), češ da on vodi zaroto.

ANGLIJA. — Londonski listi pišejo,
da so zastopniki beguncev iz vzhodne
Evrope sklenili sestaviti v Londonu
“begunski skupni parlament”. V tem
parlamentu bi bili zastopniki iz Bolga¬
rije, češkoslovaške, Estonije, Madžar¬
ske, Letonske, Litve, Poljske, Romuni¬
je, Ukrajine in Jugoslavije.

ŠVICA. — V Ženevi so se sešli zas¬
topniki 11 držav, članic organizacije
IRO, ki podpira begunce in razseljene
osebe. Na tej konferenci je bilo skle¬
njeno, da naj IRO še vse leto 1950 skr¬
bi in podpira begunce in razseljene ose¬
be, ki so navezane na to podporo.

KANADA. — Poročajo, da je jugoslo¬
vanski parnik “Partizanka” spet imel
smolo. Tokrat je bila “Partizanka” v
pristanišču Auckland, pa so jo carinske
oblasti zadržale več dni, ker je ladja ti¬
hotapila živila. Potem ko so nekaj Ini
parnik preiskovali, so ji dovolili, da je
odplula. Isto smolo je imela “Partizan¬
ka” pred nekaj tedni v pristanišča Bue¬
nos Airesa, kjer so carinske oblasti pred
odhodom ladje zaplenile veliko količino
zavojev, ki niso bili ocarinjeni. Titovci
so obdolžili Stalinovce, da so oni ar¬
gentinskim oblastem sporočili, kaj se
misli na “Partizanki” odpeljati.

USA. — Univerzitetni svet univerze
v Washingtonu je na svoji seji sklenil,
da morajo trije profesorji te univerzo,
ki so člani komunistične stranke, dne 1.
februarja zapustiti svoja službena me¬
sta. še trije profesorji so osumljeni, da
so člani komunistične stranke. Zato je
svet sklenil, da bo vse tri strogo nad¬
ziral in nadzorstvo bo trajalo vse do¬
tlej, dokler ti trije ne podpišejo poseb¬
ne izjave, da niso člani komunistične
stranke.

USA.— Novi državni podtajnik Ache-
son je začel z obsežnimi posveti s svo¬
jimi sodelavci o tem, kako nadaljevati
dosedanjo ameriško zunanjo politiko.
Prva poročila pravijo, da bo ameriška
vlada najprej razčistila svoje stališče o
Kitajski, kjer napredujejo komunisti;
vsi sklepi pa bodo sloneli na načelih,
ki jih je o komunizmu izrekel Truman
v svojem nastopnem govom.

DRUŠTVO SLOVENCEV SPOROČA

V društveni pisarni naj dvignejo za¬
starelo pošto:

Bano dr. Milan, Babuder Karel, De¬
tela Franc, Duh Martin, Gaberšček
Stanko, Habjan Andrej, Hočevar Ani.
ca, Holy F., Javoršek Mara, Jelovčan
Pavel, Juršek Silvo, Kastelic Ivanka,
Knific Marija, Koželj Jakob, Koželj
zvonko, Lapanje Viktor, Lavrič Amali¬
ja, Lesnika Vinko, J. Lončar, Lukančič
Jože, Maly Hajek Vena, Mohar Ivan,
Mrak Franc, Murčec Ivan, Ožura An¬
ton, Pahole Stanko, Podržavnik Fravnj,
Poje Jakob, Roš Marko, Rupnik^ Evgen,
Sajevic Ciril, Skok Franja, Solerjevi,
Srebrnič Vladislav, Stranič Miloš, Ter-
šar Mira, Trpin Lojze, Turk Marija, Va¬
tovec Anton, Weis Anica, Verbič Pavle,
Vetro Helena, Windl Vaclav, Vračič An¬
ton, Zupančič Lojza, Lojze Zupanci.

Igralska družina Narte Velikonja

NEDELJA 30. JANUARJA 1949 ob 18. uri (šestih zvečer)
v dvorani Salezijanske gimnazije na calle Belgrano (za cerkvijo,
kjer je slovenska služba božja)

Joža Vombergar

"VRNITEV”

Drama v 3. dejanjih
Izvajajo člani in članice IDNAVE

Režija Jože Petrič

' VSTOPNICE.a $ 3,— in $ 2,—

v predprodaji v pisarni Društva Slovencev, VICTOR MARTINEZ 50

Štev. 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Novice iz

Umrli so: Alojzij Weber, šolski .upra¬
vitelj na Rudniku, Milica Vovk, no m.
dir. Narodne banke, podružnica Šoštanj,
dr. Alojzij Gregorin, okr. nač. v p. To¬
mislava Križanič, bi v. dolgoletna! ravna¬
teljica dekl. mešč. šole v Celju, Drago
Štefancioza, posestnik in biv. gostilni¬
čar pri Sv. Florjanu, Brvar, davkar v
p. Kamnik, Bogdan Pogačnik, bančni
ravnatelj v p., predsednik lovskega sve¬
ta Maribor in častni predsednik mar ib t
gasilskega društva, Franc Jemec, pošt.
uradnik v p., Adam Milkovič, mlad. pi¬
satelj in ref. za šolske knjige, Franc
Voglar, vodja elektrarne na Pristavi pri
Tržiču, Franc Švigelj, mest. pis. svet¬
nik v p., Janko Engelman, biv. gost. v.
Kranju, Ivan Rus in žena Marija iz Sol¬
kana, Josip Mele, ključavničar in gost.
v Cerknici, Hugo Rumpret V Krškem,
Ivan Mesar, ravnatelj biv. Jugoslov.
knjigarne v p. Josip Mlakar, župnik v
Sevnici, Josip Žnidaršič, ban. svetnik v
p. Henrik Lindtner, rač. ravnatelj v p.
Marija Vadnjal, roj. Lovše, Ljb. dr. Vla¬
dimir Vidmar, biv. ravnatelj Poštne
hranilnice, Rad A Grum, šolski nadzornik
v p. Josip Cepuder, šolski ravnatelj v
p., Anton Tavčar, drž. upokojenec iz
Rakeka, Milka Krže', učit. v p. Smrtno
se je ponesrečil Vinko Košmerlj iz Vrh¬
nike, rez. podporočnik in podpredsednik
Zveze borcev.

Gradbeni minister Maček je pozval
vse gradbene strokovnjake-inžinerje,
arhitekte, risarje, zidarske mojstre itd.,
ki niso v državnih službah, da morajo
takoj predložiti drž. oblasti svoje oseb¬
ne podatke in vse podatke o strokovni
usposobljenosti. Za neprijavo je določe¬
na kazen.

Tečaj za vohune. V Ljubljani .je z no¬
vim letom začel tečaj za hišne upravi¬
telje, ki so pod titovim kom. režimom
vohuni za njegovo Ozno.

Filip Terčelj:

PO SLAVJE IZ

Prof. Filipa Terčelja, znanega
protifašističnega borca na Primor¬
skem, ki je bil'več let v it. konfi-
naciji, so 7. januarja 1946 ubili ti-
tovci, ko se je pripravljal, da uide
iz njihovega “raja” v zono A na
Goriško Med vojno je sicer bil ne¬
odločen, “na dve strani”. Kmalu
pa je spoznal prevaro in ji skušal
pobegniti. Pa mu ni uspelo. Svoj
čas je spisal pod imenom “Grivški”
povest “Vozniki”, iz katere v nje¬
gov spomin ponatiskujemo ta-le
najmočnejši odlomek.

Na hrastih v gmajni je skovika¬
ta sova. Po zajedenih grapah se je
plazila črna noč. črni oblaki so se
zbirali nad gorami k posvetovanju.
Veter je preganjal soparico, ki je
puhtela iz ožganih tal. Pripravlja-'
la se je nevihta.

V peščenem hribu, ki se je vzpe¬
njal nad ridami, so zijale kot poša¬
stne oči globoke jame. V njih so
peskarji kopali pesek za cesto.
Material so sejali skozi velike, po¬
ševno stoječe mreže. Velikanske
kupe presejanega peska je nakla¬
dal in odvažal. Ludvikov tovorni
avto. Peščeni hrib so kupili vozni¬
ki na Gregorjev predlog. Ko so
pa izgubili vožnjo in prišli ob de¬
nar, je pokupil od njih ves svet,
tudi kamnolom pod goro, Ludvik.
Rajši bi prodali gmajno vragu ka-

Slovenije

Poziv za množično kontrolo. Titovski
komunistični tisk zahteva “množično
kontrolo” po vseh trgovinah. Po raznih
trgovinah, ki so vse državne, so odkrili
vse polno napak in spekulacij. Največ
zlorab je z boni. Nerednostim so prišli
na sled v Novem mestu. Zakrivil jih je
poslovodja Lubinarič. V Doljni Lendavi
so prijeli Olgo Majer in še več drugih.

Za Bežigradom v Ljubljani je bil pred
božičem “partizanski večer”, na katere¬
ga je pa prišlo samo 70 “borcev in ak¬
tivistov”. Kom. tisk se huduje zaradi
tako očitnega nezanimanja za to pri¬
reditev, ki je “pokvarilo pomembnost
večera.”

Ponoven napad na kmete. Titovi ko¬
munisti se silno razburjajo zaradi za¬
držanja kmetov v okraju Poljčane. V
Oplotnici je v granitni industriji zapo¬
slenih okoli 300 delavcev, ki imajo sta¬
novanje pri okoliških kmetih. Ker pa
kmetom samim primanjkuje delovnih
moči, zahtevajo od delavcev, da jim mo¬
rajo stanarino plačati z delom. Denarja
sploh ne marajo več sprejemati. Zaradi
takega zadržanja se je sedaj spravil ti¬
tovski kom. tisk nad te kmete ter iim
očita, da zavirajo delo v granitni in¬
dustriji, in da “izkoriščajo” delavstvo.

Niso priljubljeni. Ljb. kom. tisk po¬
roča, da se delavci gorske hidrocentrale
na Kamniški Bistrici jeze na kamniški
“ljudski odbor”, ki da gleda nanje kot
na tujce in jim na njihove nakaznice ne
mara izdajati nobenega tekstilnega bla¬
ga in drugih stvari. Delavci pravijo, da
jim domačini vse pred nosom poberejo,
delavci se pa potem lahko tolažijo z ne¬
izrabljenimi točkami.

Kamniška gozdna uprava ima velike
težave z delavci, ker na delo nočejo pri¬
hajati in sede raje doma. Na nedeljsko

prostovoljno delo se jih navadno pri ja¬
vi do 50, pride jih pa 5—6. Tako delo
ne more priti nikamor naprej. Gozdna
cesta na Korošico je skoro gotova,
manjka le še 300 m v sredini. Cesto so
gradili posebni delavci. Ko je pritisnil
mraz, so ostali samo še toliko časa, da
so dobili plače, nato so pa ponoči vsi
pobegnili.

Iz komunističnega družinskega spora.
Titovo kom. časopisje je objavilo odgo¬
vor jugoslov. književnikov sovjetskim
književnikom Gladkovu, Tihonovu in
drugim, ki so 29. novembra 1948 posla¬
li preko moskovske radijske postaje

—Konstituanta, to je skupščina, ki je
bila dne 7. decembra 1948 izvoljena, da
izvede reformo ustave, je na svoji ■eji
dne 24. januarja izvolila za predsedni¬
ka guvernerja province Buenos Aires in
enega najožjih sodelavcev generala Pe¬
rona, polkovnika Mercanteja. Novi ton-
stituanti bo dne 27. januarja v posebni
seji spregovoril predsednik republike
general Peron.

—Angleško trgovsko odposlanstvo
pride prihodnji mesec v Argentino, ::jer
se bo pogajalo za izpolnitev raznih go¬
spodarskih dogovorov med Argentino in
Anglijo. Anglija doživlja letos eno naj¬
hujših kriz v oskrbi prebivalstva z me¬
som. Zaradi prevoznih težav je bil do¬
voz mesa iz Argentine v Anglijo poča¬
snejši kakor pa se je to predvidevalo
lansko leto.

—PrEdsednik gospodarskega sveta
Miguel Miranda je takoj po imenovanju
novih državnih tajnikov v finančnem in
gospodarskem ministrstvu odpotoval v
Urugvaj. Po svojem prihodu v urugvaj¬
sko letovišče Cantegrilli je Miranda iz¬
javil časnikarjem, da je pred svojim od¬
hodom pustil načrt za nov gospodarski
svefcl Pet let je služil domovini in gene¬
ralu Peronu in to delo bo tudi nadalje-

“pozdrave jugoslov. narodom”. Za te
“čestitke” pravi titovski tisk, da po¬
menijo “žalitev KPJ in njenih vodite¬
ljev”. Od Slovenskih književnikov so ta
odgovor podpisali: France' Bevk, Matej
Bor-Vladimir Pavšič, Pavel Golia, Mile
Klopčič Edvard Kocbek, Slavko Kolar,
Ferdo in Juš Kozak, Miško Kranjec,
Magajna Bogomir, Jože Pahor, Peter
Segcdin, Josip Vidmar, Cene Vipotnik,
Boris Ziherl, Oton Župančič, Filip Kum-
batovič in Joža Horvat.

V Ljubljani so odprli novo drsališče
na Ljubljanici od Prulskega mostu do
Špice.

val ne glede na to, kakšno mesto mu
bo dodeljeno. Zanikal je, da bi bile del¬
nice podjetij, kjer je bil on udeležen,
padle. Nazadnje je časnikarjem omenil,
da se bo kmalu vrnil v Argentino. .

—Centralna banka, osrednji argentin¬
ski finančni zavod, je dobila novega
upravnika in sicer je bil na to mesto
imenovan Juan Honorio Rosio. Novi u-
pravnik je bil umeščen slovesno in je
umestitev izvršil sam novi državni taj¬
nik za finance dr. Morales.

—Cene za stanarino in prehrano v
penzionih bo vlada uradno določila. No¬
vi cenik bo veljaven za glavno mesto
in neposredno okolico. Iz tega cenika
bodo izvzeti penzioni, ki imajo samo dva
najemnika ali pa stanuje v penzionu sa¬
mo ena družina.

—Poljedelsko ministrstvo pripravlja
obsežen načrt za to, da bi se zvečal pri¬
delek čaja v Argentini. Letna potroš¬
nja čaja znaša dva miljona kilogramov,
kar pomeni 12 miljonov pesov. Že od le¬
ta 1947 naprej proučuje ministrstvo ra¬
zne predloge in sedaj je bilo sklenjeno
zgraditi čimprej mehanično sušilnico za
pridelan čaj. To sušilnico bodo zgradili
v mestu Leandro N. Alem v pokrajini
Misiones.

KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI

"VOZNIKOV"

kor prešernemu tekmecu ,toda sila
je butala ob vrata.

Pred jamami so drobili kamenje
trije kamnarji, med njimi stari
Fortunat. Sedel je sam zase ob
kamnitem kupu na enonožnem sto¬
lu in udarjal s kladivom, nasaje¬
nim na dolg ročaj. Delo- ni bilo tež¬
ko, pač pa dolgočasno in utrudlji¬
vo. Enakomerno je pelo kladivo po
žarečem kamenju. Sonce, je pek¬
lo, da je puhtelo iz grušča kakor
iz peči. Fortunat sonca prav za
prav ni videl, odkar je napol osle-
pe ; , samo čutil ga je, ko se mu je
zajedalo v kožo in dražilo levo oko,
ki je še edino, dasi megleno raz¬
likovalo predmete. Na golem hri¬
bu je rastlo brinje, le ob cesti je
bilo zasajenih par borov, ki so me¬
tali skromno senco za opoldanski
počitek. Dolgo peskarji itak niso
sme’i počivati. Kakor pes se je
zakadil med nje polir, ki je pridi¬
rjal na motorju, ter jih s psovka¬
mi in grožnjami spodil zopet med.
kupe razbeljenega grušča. Fortu¬
nat se je opoldne splazil do bližnje
peščene jame. V njej si je tipajoč
zravnal kamenje, da je lahko sede
pojužinal. Nato se je zleknil po
t'eh in zaspal v senci. Polir ga je
iztaknil, osorno nahrulil in spo¬
dil iz jame.

V jamo samo si pa ni upal
stopiti, da se ne bi zadel ob ko¬

le, s katerimi je bila jama podprta.
Dogodilo se je že parkrat, da so
podporniki odnehali in da sta ka¬
menje in grušč zasula peskarje.
Zadnje dni, odkar sta se udarila
s Fortunatom, je pa še bolj pazil
nase, ker je dobro vedel, da v sta¬
rem gori maščevanje in da mu ni
dosti do življenja. Samo zarenčal
je pred jamo in naglo odšel.

Tisti dan po nevihti se je ozra¬
čje ohladilo. Ker je bil pesek mo¬
ker in pot blatna, peskarji niso pri
šli na delo; samo kamnarji so tol¬
kli po izpranem kamenju. Prav ob
strani je sam zase sedel Fortunat.
Na ožgani, vdrti obraz mu je leg¬
la topa žalost. Tolkel je s kladivom
kakor bi pobijal gade. V presled¬
kih je obstal, se pretegnil in bole¬
stno zaječal; rana na hrbtu ga je
bolela. Ostal bi doma, pa mu ni da¬
lo miru. Vso dolgo noč ni zaspal.
Do potankosti je spredel načrt za
ta dan. Zjutraj, ko je odzvonilo
sveto jutro, se je izvlekel iz poste¬
lje, ogrnil kamižo’o in zavil v
gmajno. Steza do korita mu je bi¬
la znana. Dež je namočil tla, da
je voda drla iz zemlje. Ustavil se
je ob koritu in z rokama zajel vo¬
do. Sedel je na rob in poslušal,
kako je šumela voda. Parkrat si je
zmočil vroče čelo, da bi pomiril
strašne misli v glavi Po poti je pri¬
šel Gregor, čistil je z motiko ka¬
nale, ki jih je neurje razrilo.

Začelo se je daniti. Hladen ve¬
ter je zavel z gora, ki so očiščene
blestele v zarji. Nevihta je potla¬

čila žito, ki je poleglo na njivah.
Gregorja je ta prizor potrl. Zdelo
se mu je, da gre vse po zlu. Shuj¬
šal je zadnje čase in blodil po
gmajnah. Tudi v njem se je kuhalo
maščevanje nad polir jem in zaželel,
si je, da bi ga srečal na samem.

Opazil je Fortunata ob koritu.
Krenil je k njemu in ga poklical:
“Fortunat!”

Starec se je premaknil. “Kdo
kliče? Ne vidim nič!” Gregor je
prisedel. Sprva sta molčala. Bo¬
lest jima je razvezala jezike. Drug
drugemu sta razkrivala nesrečo in
nevede hujskala zoper polirja.
“Fortunat!” je ščuval Gregor.
“Končajva zlodeja, preden’naju on,
pokonča! Veš kaj, jame so temne,
stebri majavi, kamenje komaj ča¬
ka, ka ga sprožiš vragu na' glavo.
Usu'o se bo in ga pokončalo. Ti si
napol slep, nihče ti ne bo mogel
do živega!”

Fortunat se je zamislil.

Pred bajto je prišla Erna in za¬
klicala; “Oče, jest, mleko bo
mrzlo!”

Poslovila sta se nagloma in brez
besed.

Hči je očetu povedala, da pe-
skarjev ne bo na delo. Nič ni dejal,
kar odpravil se je v upanju, da se
bosta s polir jem srečala na samem.
V hlačni žep je> vtaknil dolg, oster
fovč, s kljuke je snel železno oko¬
vano palico. Nestrpno je pričako¬
val poldneva,

(Dalje v prihodnji številki j

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 4.

Slovenci v Argentini

Svobodna Slovenija

izhaja kot tednik vsak četrtek

Uredništvo in uprava je na
VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires

NAROČNINA:

pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬
sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬
kih pa '■  za pol leta 15 pesov, za četrt
leta 8 pesov. — Posamezna številka
0.70 pesa.

Za ostale države Latinske Amerike: na¬
vadna 30 pesov, letalska 40 pesov.

IJ. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska

8 dolarjev.

Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska

9 dolarjev.

Anglija: navadna 2 funta, letalska 3 f.

Buenos Aires, 25. januarja.

Prihod novih Slovencev. V ponede¬
ljek, 24. t. m. se je izkrcalo v Bs. Ai¬
resu 1 182 slovenskih beguncev, ki so pri¬
speli v Argentino z ameriško prevozno
ladjo “General Black”. Od te skupine je
162 ljpdi iz slov. begunske skupine v
Avstrjji, 20, pa iz Italije.

Občni zbor pevskega društva. Pevski
zbor,sporoča svojim članom in vsem, ki
imajo veselje do petja, da se bo vršil
v četrtek 3. februarja 1949 ob 20 vri
zvečer v dvorani sv. Julije (Victor Mar-
tinez) občni zbor, na katerem bodo spre¬
jeta nova društvena pravila, izvoljen
nov odbor in postavljene na podlagi
razgovora smernice za bodoče delo.

Odbor vabi vse pevke in pevce, tudi
tiste, ki nišo doslej bili člani, da se ob¬
čnega zbora udeleže. V načrtu je študij
velikega cerkvenega koncerta, za kate¬
rega se bbdo redne vaje pričele takoj
po občnem zboru. Ta program gotovo
ni neižvedfjiv, če bo pri vseh, ki čutijo
veselje do petja, dovolj dobre volje za
sodelovanje. Posebej vabimo vse novo-
došle naseljence iz Koroške in Ne'mči-
je, da se pridružijo našemu delu. Vsak
se lahko prijavi za sodelovanje v pisar¬
ni Društva Slovencev, lahko pa tudi ne¬
posredno pred občnim zborom samim.

Ob tej priliki opozarjamo, da je od¬
bor pevskega zbora k občnemu zboru
izdal posebno okrožnico in jo razposlal
nekaterim Slovencem, za katere je pač
vedel imena in naslove. Če kdo te okrož¬
nice ni prejel, pa se za petje zanima in
bi rad' sodeloval, naj okrožnico dvigne
v pisarni Društva Slovencev, kjer je še
nekaj izvodov na razpolago. — Odbor.

OSEBNE NOVICE

PorokL V soboto, 22. januarja popol¬
dne sta še poročila v cerkvi sv. Julije
slovenska para: g. Rudolf Bras in gdč.
Cveta Langusova, ter g. Janez Vovk in
gdč. Ana Koščak. Čestitamo!

Novi Argentinci. V družini Antona
in Ivanke Lorger so dobili 4. januarja
zdravega. in, močnega sinčka. Bog ga
živi, srečnim staršem naše čestitke!

Fortunata Doktorič, por. Duarte, ,ie
3. januarja povila močnega sinčka. Ome¬
njena je ,nečakinja g. Davida Doktoriča.

Marija Grezer, por. Melis je tudi oo-

stala mlada mati. 22. januarja je dobila
sinčka-prvorojenca, ki je pri krstu do¬
bil ime Juan-Josč. Med Slovenci je bila
vedno zelo delovna. Obema srečnima
družinama naše iskrene čestitke!

tDekan Janez Hladnik. V Št. Vidu pri
Stični je 12. januarja za vedno zatisnil
oči 86. letni dekan č. g. Janez Hladnik,
svetniški duhovnik, odličen narodni de¬
lavec, oče siromašnih in trpečih. Na po¬
grebu, katerega je opravil prevzv. škof
ljubljanski, se je zbralo 28 duhovnikov
in več tisoč vernega ljudstva. Zaslužne¬
mu pokojniku naj bo lahka domača ze¬
mlja, vsem njegovim sorodnikom, pred¬
vsem pa č. g. Janezu Hladniku, častne¬
mu predsedniku DS naše globoko in is¬
kreno sožalje!

tJanez Horvat. Po triletni bolezni je
smrt obiskala 49. letnega Janeza Hor¬
vata, doma iz Žužemberka. Drageg-a po¬
kojnika, ki je zapustil ženo in dve hče¬
ri, od katerih je ena por. Moravec, so
pokopali 20. januarja v San Martinu.
Naj počiva v miru, preostalim naše so¬
žalje!

Iz uprave Svobodne Slovenije. Vse na¬
ročnike Svobodne Slovenije, ki nam
dolgujejo naročnino še za lansko leto,
smo ustavili nadalnje pošiljanje lista.
Do boste list lahko tudi še v bodoče do¬
bivali, poravnajte čimprej dolžno naroč¬
nino za minulo leto ter po možnosti tudi
delno naročnino za to leto. Ob morebitni
preselitvi nam takoj sporočajte nove
naslove!

Mendoza, 20 januarja.

Veseli smo, da je list postal tednik.
Težko pričakujemo vsako številko, ki
jo -z velikim zanimanjem preberemo od
prve do zadnje črke.

Po zadnjih podatkih je v provinci
Mendozi 258 novodošlih slov. emigran¬
tov. V sami Mendozi 191, v Nihuilu
12, Uspallati 3, v Lavalle 13, v Tanuya-
nu 5, Rivadaviji 6, na veleposestvu Me¬
dic 12, v podjetju Orfila 13, v Potreri-
llo 1, v Malargiie 1, v San Rafaelu 1.

Slov. izseljeniški družini sodarja Iva¬
na čada, ki je zaposlen v Rivadaviji v
vinarni Gargantini, je na Silvestrovo po
dolgem težkem bolehanju umrla eno le¬
to stara hčerkica Marija. To je prvi pri¬
mer, da je božja poslanka Smrt potrka¬
la na vrata med novodošlimi mendosin-
skimi slovenskimi piseljenci. Staršem in
preostalim 3 bratcem izkreno sožalje.

Za Koledar Svobodne Slovenije je , T e-
liko zanimanje.. Prva pošiljka je takoj
pošla. Vsi ljudje hočejo imeti na svojem
domu to dobro knjigo, ki jih bo vedno
spominjala na težke dni življenja po ta¬
boriščih.

Te dni sem obiskal slov. izseljeniške¬
ga delavca O. E., ki je že 5 mesecev za¬
poslen pri gradbenih delih ob razšire-
nju mendoškega vodova v Potrerillo v
predgorju And. Dela vodi podjetje Sie¬
mens Bauunion. O se zelo nohvali.
Pravi, da ne pojde nikamor drugam na
delo.. Kraj je 1300 m visoko ter spada
med najbolj obiskane turistične točke.
V sezoni izletnikov kar mrgoli. Naseli¬

" C A S  A BOYU»

OLAZABAL 233G (pol kvačke od ogla Cabildo 2300)

Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita.

Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena.
Od/prto vsak dan od 9. do 12.30 m od. 1J+.30 do 20.

Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem
stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5

tev je sicer redka, a delavska kolonija
je strnjena zase na mestu stavbenih del
samih. Delavci imajo udobne barake. I-
majo svojo kantino, kjer pride dnevna
oskrba ca 5 pesov. Večina fantov si pa
kuha sama, kar jih stane z vinom vred
ca 2 pesa dnevno. Delavci do malih
izjem so emigranti: nekaj Italijanov, 2
Rusa, Hrvatje in 1 Slovenec. V začetku
je imel nekaj nad 2 pesa na uro. Pozne¬
je so pa plače precej zvišali, tako, da
pride dnevno precej nad 30 pesov. Delo
zahteva močnega človeka, ni pa pre¬
naporno. Voda je imenitna, zrak gor¬
ski, prilike za zapravljanje nobene.
Cerkev je 15 km nižje. Delo bi dobilo
lahko še kaj naših ljudi. Biti pa morajo
“carpinteros y armadores” ter morajo
imeti svoje orodje.

i

Nihuil, 15. januarja.

Za samskega človeka je tu kar ugod¬
no.Stanovanje lahko dobi takoj v zida¬
nih barakah, ki so pregrajene v pro¬
store, v katerih jih spi pet do šest. Ba¬
rake so opremljene, hranimo se pa v ve¬
liki jedilnici, ter plačamo dva in pol pe¬
sa dnevno. Za boljšo hrano 3 pese. V
kraju veliko zidajo. Delam kot napol
izučan zidar in imam na uro dva pesa.
Pravi zidarji in tesarji imajo na uro nad
dva pesosa, navadni delavci po 1.50 pe¬
sa. Dobro pa zaslužijo delavci pri ko¬
panju predora, ki bo služil za električno
centralo. Kraj sam nima posebnih lepot,
zrak je dober in vročine preveč ne čuti¬
mo, ker so v ozadju visoke planine.
Včasih pa imamo močan veter, ki nosi
s seboj pesek. Dežja imamo malo. Za
družine še ni stanovanj. Bodo pa tudi
zanje kmalu gotove hiše. Slovencev nas
je itukaj 12. Nekaj je še titovcev, pa z
njimi ni mamo nobenih stikov. Smo dva
svetova, ki ne moreta hiti skupaj. Kole¬
dar Svobodne Slovenije sem dobil. Z
njim sem zelo zadovoljen in samo če¬
stitam vsem, ki so kakorkoli pripomogli,
da smo dobili tako lepo knjigo. Lepo vas
vse pozdravljam A. L.

Protiverska titovska gonja. V titovi-
ni še nadalje na vse načine preganjajo
cerkev in duhovnike ter prirejajo ravno
v času, ko so po cerkvah maše najrazlič¬
nejše prireditve, samo, da bi ljudi od¬
vrnili od cerkve. Tako je bil božič na¬
vadni delovni dan. Na vse načine so
preprečevali prodajanje smrečic, otro¬
kom pa ubijali vero v rojstvo božjega
Deteta. Tako so za Silvestrovo organi¬
zirali po svej Sloveniji praznovanje “no¬
voletne jelke”. V Ljubljani so bili na
kongresnem trgu zbrani “pionirji” ter
so pričakovali prihod “dedka Mraza”,
ki se je ob 17. pripeljal na okrašenih sa¬
neh v spremstvu palčkov, Janka in Met¬
ke ter medvedkov ter je mlade komu¬
niste obdaroval. Ogromna večina ljudi
se je pa za praznike zatekala v cerkve
ter pri novorojenem hočjem Detetu oro¬
sila moči in zaščite za trpeči narod.

Izvozna in uvozna tvrdka Franc Šu¬
mi & Co, lesna industrija d. z. oz in
Franc Šumi, Import in Export, vse v
Ljubljani, sta prešli v likvidacijo.

TITO ponuja jugoslov. rudninsko
bogastvo zahodnim državam.

Nobena tajnost ni več za svet, da je
titov protiljudski režim v Jugoslaviji s
svojimi komunističnimi poizkusi doživel
popolen polom in je danes vse jugoslov.
gospodarsko življenje na robu propada.
K temu so precej pripomogli tudi nespo¬
sobni ljudje, ki so z gmajen prišli na
važne položaje, katerim niso bili dora¬
sli. Poleg tega so ljudem jemali za pod¬
piranje komunističnih upornikov v Grči¬
ji denar in živila, ogromne' količine vse¬
ga tega blaga so pa izvozili tudi v Ru¬
sijo. Tako se je prav lahko zgodilo, da
je Tito s svojimi “gospodarskimi stro¬
kovnjaki” spravil državo tako daleč, da
je tretje leto po vojni, prišla v deželo
lakota in da danes ljudje stradajo v
državi, ki je v “reakcionarnih časih”
imela toliko vsega na razpolago, da je
lahko izvažala tudi živila.

Kot sovjetski satelit se je seveda sto¬
odstotno naslonil na Moskvo ter se z
njo in ostalimi sovjetskimi satelitskimi
državami povezal z gospodarskimi spo¬
razumi. Od teh sporazumov pa Jugosla¬
vija ni imela dosti, ker ni mogla dobiti
ravno tega, česar najbolj potrebuje za
svojo petletko — težkih strojev za nova
industrijska podjetja. Družinski spor
med komunisti je imel posledice tudi na
gospodarske stike Titovine z ostalimi
sovjetskimi državami. Neposlušnega li¬
cenca so hoteli prisiliti k pokornosti z
gospodarskimi sankcijami. Tito pa je o-
stal še nadalje trmast. Okusil je že vse
sladkosti vladanja in z njim vsi tisti, ki
vedo, da ho narod z njimi za vse čase
pomedel, kakor hitro bo lahko svobodno
spregovoril. Da bi se rešil iz težkega
gospodarskega položaja, ni niti malo
pomišljal in se je obrnil na kapitalistič¬
ne zahodne države, predvsem na USA,
na one, na katere je še do pred nekaj
dnevi sipal ogenj in žveplo in jih na raz¬
nih mednarodnih konferencah po svojih
predstavnikih pobalinsko zmerjal z: naj-
ogabnejšimi očitki. In jim je ponudil to,
česar prej niti pomisliti ni smel, da bi
storil. Dal jim je na razpolago vse ju¬
goslov. rudninsko bogastvo. Tako je tež¬
ki ameriški industriji prodal bakra in
svinca v vrednosti 15 miljonov dolarjev.
Ponuja pa tudi še vse ostale rude, ka¬
kor Cink, antimon, bauxit in crom, ki ga
bodo pokupile sedaj industrije posamez¬
nih zahodno - evropskih kapitalističnih
držav. V zameno bo pa dobil potrebne
stroje. Tako je Tito moral pasti na ko¬
lena pred kapitalističnimi državami, sa¬
mo, da bi zavrl nadalnje gospodarsko
propadanje države in da bi se še lahko
dalje obdržal na oblasti id politično da¬
vil vse narode, ki ječe pod njegovo ko¬
munistično tiranijo.

Izdelujem vse moško in žensko peri¬
lo, predvsem moške srajce -—• po
nizkih, cenah

Kokalj Ančka

CASTELLI 371, Ramos Mejia, FCO
SPREJEMAM TUDI V POPRAVILO

Najboljša blaga iz uvožene angleške ali domače čiste volne ima

na zalogi

ANTON KOBB

MAIPU 474/VI. soba A. Telefon: 32. Ddrsena 4539. BUENOS AIRES

Kličite me ali obiščite ob delavnikih od 13—15 in od 1 / 421—22 ure,
ob nedeljah in praznikih pa ves dopoldan do 11 ure.

Sporočite mi. prosim, Vaše želje, da Vas obiščem ali prinesem
vzorce in blaga na ogled.

lmprenta ''Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644