Stev. 20. V Mariboru 20. maja 1897. Tečaj XXXI. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 6 fcr dom za celo leto ii f(ld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt letu Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. «5 kr. — Naročnina so pošilja uprav ništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se naivne enkrat, po S kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat kr., trikrat IS kr. Iz državnega zbora. V seji dne 8. maja so vložili vitez Berks in tovariši predlog, naj v skupini mest in trgov: Celje-Bre-žice dobijo volilno pravico tudi tisti trgi, ki te pravice do zdaj še niso imeli, na pr. Rajhenburg, Podsreda, PiJštanj, Braslovče itd. Kakor se je že zadnjič kratko naznanilo, se je jelo v tej seji razpravljati o nujnem predlogu dr. Gregorčiča in tovarišev zastran krivic, ki se ob laški meji godijo Slovencem. Govornik je dokazoval, da je Gorica slovensko mejilo, da se pa la-honstvo tamkaj z vladno pomočjo širi ; vsled tega trpijo Slovenci; a podpira se tudi stranka, ki je sovražna Avstriji. Govornik je v ta namen navedel mnogo dokazov. Italijanaši so hudo ugovarjali. Razprava o teh goriških zadevah se je pretrgala, da se nadaljuje dne 13. maja. V isti seji dne H. maja so se volili sledeči odseki: legitimacijski odsek, ki ima preiskati one volitve, zoper katere se je vložil ugovor. V tem odseku je Slovenec, namreč dr. F e r j a n č i č. Volitev dr. P o m m e r j a v Celju bo preiskal Ceh dr. vitez W iedersperg. V peticijskem odseku je izmed Slovencev dr. Žitnik. Ta odsek se peča s prošnjami, ki dohajajo državnemu zboru. V davčni odsek je izvoljen izmed Slovencev Pogačnik. V pravnem odseku sta le 2 uda slovanske krščanske narodne zaveze: izmed Slovencev ni v njem nobenega. V imunitetnem odseku, ki ima razsoditi, se-li sme državni poslanec izročiti sodniji, ako ga kdo toži, je Slovenec dr. Ferjančič, katerega so izvolili tudi v predsednika temu odboru. V seji dne 10. maja se je razpravljalo edino le o kupčijski pogodbi z Bolgarsko. Vladni predlog se je po dolgi obravnavi sprejel. V tej seji je stavil g. Pogačnik s tovariši tudi predlog, da se naj kmečkim sinovom olajša vojaško breme. — V seji dne 11. maja je predlagal vitez Berks s tovariši, naj se po tistih okrajnih glavarstvih, koder so prepovedani sejmi, ustavi ekse-kutivno iztirjavanje davkov. — Poslanec Biankini in tovariši se pritožujejo proti dalmatinski vladi, katera noče privoliti, da bi duhovniki nastopili župnijo, ki spadajo k stranki prava, čeravno so povsem zmožni in neomadeževani. Za tiste bralce »Gospodarja«, ki razmer v Dalmaciji ne poznajo, bodi omenjeno, da se nahajajo ondi dve stranki: narodna stranka in stranka prava ali pravaši. Ti dve stranki sta si v marsičem nasprotni. Vlada drži z narodno stranko, kateri pripada zdajšnji dalmatinski deželni glavar in državni poslanec dr. Bulat; k stranki pravi spadajo državni poslanci Biankini, Perič, dr. Trumbič. Vlada torej ne mara potrjevati v župnike onih duhovnikov, ki pripadajo k stranki prava. Radovedni smo, bode-li vlada na to vprašanje kaj odgovorila. V isti seji, dne 11. maja je odgovoril ministerski predsednik, grof Badeni, na dve interpelaciji. V seji dne f». aprila so se namreč pritožili laški poslanci Malfatti in tovariši radi nepriličnostij, ki so se bajé godile pri zadnjih volitvah na škodo Lahov (?); slovenski in hrvaški poslanci (¡regorčič in Coronini, Spinčič in Laginja so pa vložili pritožbo zoper krivice, ki so se pri zadnjih državnozbi^skih volitvah godile Slovencem v Gorici, v Trstu in 'tflcolici, Slovencem in Hrvatom pa v Istri. Grof Badt*nj*|e skušal stvar razlagati tako, kakor da bi bili sicer JJjjlf nepravilno postopali Slovenci in Hrvati, kakor La&u/z odgovorom niso bili zadovoljni ne Slovenci, mpKrvati. O tej zadevi se je sicer pozneje obširno rázpravljalo. Več nemških poslancev je stavilo nujni predlog, naj se odpravi vladna odredba, z dne 22. aprila, s katero se je ukazalo uradnikom na Mo-ravskem, da morajo, kakor oni na Češkem, uradovati za Čehe v češkem jeziku. Ta zadeva pride kmalu na vrsto in bomo doživeli zopet burne seje, kakoršne so bile zastran enake jezikovne naredbe za Češko. Ali nameravajo tudi zavoljo tega najnovejšega jezikovnega ukaza nemškoliberalni poslanci ministerstvo djati na zatožno klop, tega še niso naznanili. Sledila je razprava o vladni naredbi z dne 18. februvarija, s katero se je podelila državna podpora v znesku z 250.000 gld. v polajšanje občinam, ki so v sili vsled vremenskih nezgod. Pri tej priliki so obširno govorili: nemški poslanec dr. Roser, Peška, Kaiser, Vladimir Gniewosz itd. Stvar pride pred finančni odsek, ki se ima izvoliti in bo štel 48 udov. — Nato se je začela razprava o vladni predlogi, da se naj vpeljejo kmečke zadruge. Tudi o tej zadevi se je obširno govorilo, med drugimi je govoril tudi graški socijalni demokrat Resel. Temu je ugovarjal krščanski socijalist Steiner ter očital socijalnim demokratom sploh, da oni kmetom delajo obljube, katerih ne morejo izpolniti. Tako so socialdemokrati ob času zadnjih volitev obetali češkim kmetom, da se bo posestvo kneza Schwar-zenberga razdelilo in bo vsakteri nekaj dobil. Predlog za vpeljavo kmečkih zadrug se ima izročiti poljedelskemu odseku, ki bo štel 48 članov. Slednjič se je razpravljalo še o vladni predlogi, naj država kupi železnico Lvov - Belzec v Galiciji. Zoper ta vladni predlog je govorilo več nemškoliberalnih poslancev; nekako zagovarjal ga je krščanski socijalist dr. Gessman, ki je izrekel željo, naj vlada za to skrbi, da se pozida še več železnic po Nižjeavstrijskem, koder jih zdaj še pomanjkuje. Zraven je očital nemškim liberalcem, da so hinavci, ki so zmirom zabranili take postave, ki bi bile ljudstvu na korist, oni so vedno skrbeli le za svoj denarni »žakelj«. Grozno so hruli nemšku-tarji, ko jim je Nemec dr. Gessman očital te grehe. Slenilo se je zadnjič, da ima železniški odsek, obstoječ iz 48 udov, pretresati ta predlog. V seji dne 13. maja so se izvolili sledeči trije odseki, vsak obstoječ iz 48 udov. Kakor je »Slov. Gospodar« že naznanil, voli slovanska krščanska narodna zveza v odseke z 48 člani: 4 ude, namreč po 2 Slovenca, 1 Hrvata in 1 Rusina. V finančni odsek, ki je v državnem zboru najvažnejši, sta se izvolila Slovenca dr. Krek in dr. Gregorčič: v železniški odsek Slovenca: Šuklje in grof Coronini: v kmetijski odsek, kateri se ima precej zdaj pečati s prevažno predlogo zastran kmetijskih zadrug, sta izvoljena Slovenca Povše in Žičkar. Dne 13. maja je bil pa za nas Slovence in Hrvate silno važen radi tega, ker so primorski Slovani imeli priliko, pred celim svetom razkriti grozne krivice, katere se njim tamkaj godijo od strani Lahov in od strani primorske vlade. Že v soboto, dne 8. maja se je začelo o tem razpravljati. Govoril je takrat goriški poslanec dr. Gregorčič, a v četrtek so prišli na vrsto poslanci: Spinčič, Žitnik, Riankini, Fer-jančič in Laginja. Ugovarjali so sicer tudi nekateri Lahi, pomagal je Italijanom židovski liberalec Pferše. Toda pomagalo ni Lahom nič. Nekaj časa so res ugovarjali, a slednjič so obmolknili. Zmaga je bila očividno na strani Slovanov; kajti takih krivic, kakoršne so delali Lahi Slovanom v poreškem deželnem zboru, kjer so Lahoni zavrgli volitve slovanskih poslancev, čeravno so bili soglasno izvoljeni, takih krivic ni mogoče zavreči; nadalje krivica, ki se je letos zgodila slovenskemu poslancu Nabergoju, ki je bil postavno izvoljen v deželni zbor tržaški, pa se je brez najmanjšega uzroka zavrgla njegova volitev; ta krivica je vnebovpijoča in se ne da utajiti. Ker so torej slovanski poslanci zahtevali, da se naj sprejme nujnost njihovega predloga, se je tudi zgodilo ; kajti skoraj vsa zbornica je glasovala za ta predlog, tudi Italijani. S tem stvar še ni končana, ampak se bo še le stvarno začela pretresovati. V tej seji so stavili nemški liberalci kaj čuden predlog, namreč: naj se razpusti legitimacijski odsek. Ta odsek ima preiskovati, kakor smo že povedali, tiste volitve, zoper katere se je vložil kak ugovor. Tako na pr. je došlo državnemu zboru več ugovorov zoper izvolitev dr. Pommerja v celjski mestni skupini, zoper izvolitev nekaterih laških poslancev v Trstu, Gorici in Istri. Vsega skupaj se ugovarja zoper 69 volitev. Samo po sebi se razumeva, da večina legitimacijskega odseka ni izročila volitve dr. Pommerja v preiskovanje nemškemu liberalcu, velikoveč jo je dobil v roke Ceh Wiedersperg; volitve nepostavno izvoljenih Lahov se niso izročile Italijanašu, temveč Slovencu dr. Ferjančiču in Hrvatu dr. Laginji. Ali to je speklo nasprotnike tako grozno, da so zahtevali pred sejo in zopet po seji, da se ima razpustiti ta odsek, ki naj preiskuje postavnost volitev. Se ve, da so propadli s svojim predlogom. Ko so imeli liberalci večino v državnem zboru, so delali ravno tako, kakor ravna zdajšnja večina. Sicer pa so javno povedali naši možje, da če najdejo, da so se postavno izvršile volitve v Primorju, bodo predlagali zbornici, naj se volitve tudi potrdijo. Po tridnevnem odmora se je v torek, dne 18. maja zopet sešel državni zbor. Na dnevnem redu je bilo prvo branje vladnega predloga o pristojbinah, potem posvetovanje o primorskih zadevah. Toda do obravnave ni prišlo. Manjšina, to je nemški liberalci so zabranili vsako razpravo. Slediti je moralo začetkoma seje dvakratno prazno glasovanje po imenih, ker je tako zahtevalo več kakor 50 liberalnih poslancev. Pri glasovanju so vsakokrat podlegli liberalci. Predsednik je potem hotel, da se začne obravnava o vladnem predlogu, in je dal besedo nemškoliberalnemu poslancu dr. Schuckerju. Toda temu nemški liberalci niso pustili govoriti ter so grozno hruli in kričali, kedar je predsednik zahteval, naj začne svoj govor. Gotovo več kakor dvajsetkrat se je ponavljal ta-le prizor: Predsednik: dr. Schiicker naj govori ! Nato so zagnali liberalci strašen krik: Ne, ne, on mora molčati. To se je godilo skozi 4 ure. Predsednik si ni mogel pomagati; slednjič je sejo pretrgal in napovedal, da se prihodnja seja skliče pismeno. Zakaj so pognali nemški liberalci lak krik v zbornici? Samo zategavoljo, ker nočejo obravnavati o nobenem vladnem predlogu, dokler ministerstvo ne prekliče znane jezikovne naredbe za Češko. Zraven zahtevajo, da morajo javne biti seje legitimacijskega odseka, ki razpravlja o veljavnosti protestiranih volitev. Terjajo slednjič, da se mora obravnavati o nujnosti njihovega predloga zastran jezikovne naredbe za Moravsko. Manjšina hoče torej strahovati večino. Kaj bo večina storila v teh razmerah, zdaj še ne vemo. Marsikdo je že rekel: Opravilni red naj se spremeni tako, da se kričači vržejo iz zbornice. Ubogo ljudstvo! Ubogo po Judih zapeljano nemško ljudstvo! Poslalo je svoje zastopnike v državni zbor, naj se tukaj posvetujejo za blagor narodov. Namesto tega pa kričijo, kakor divjaki in ne pustijo poštenim katoliškim nemškim in slovanskim poslancem, da bi ti kaj storili za blagor svojih volilcev. Koliko poštenih nemških in slovanskih poslancev je bilo v torek obupnih pri tem groznem kriku! Odgovornost za neuspešnost državnega zbora so prevzeli nemški liberalci. Ubogi slovenski kmet! Nemškim liberaluliom se zahvali, da se ti ne olajša tvoje breme ! Cerkvene zadeve. Šolske sestre v Kcpnjah na Kranjskem. Prav blagonosno in osrečevalno za vodiško faro delujejo čč. šolske sestre v Repnjah, kjer je podružnica iz materne hiše v Mariboru. Ne-le, da je šola vzgledna glede potrebnega znanja in lepega vedenja deklic, temveč čč. šolske sestre tudi skrbe za kako veselje šola-ricam in za zabavo vsej okolici z lepimi igrokazi, ki jih napravljajo vsako leto od časa do časa. Tako združujejo prav lepo koristno s prijetnim, po latinskem pregovoru : »Utile dulci«. Letos so napravile začetkom majnika tako zabavo z igrokazom »Sv. Notburga«. Priredile so to igro v znamenje hvaležnosti do svoje tukajšnje velike dobrot-nice Katarine Šporn, po domače navadno imenovane »Jerajeve matere« ob njenem godu dne 30. aprila, potem 1. in 2. majnika. Prišlo je obilo domačinov in precej tujcev iz okolice, ki so vsi hvalili nepričakovano dobro izvršeno igro. Kako moško se je obnašal Notburgin oče Urban, kako si je nabasal tobaka in ga zažgal, prav kakor kak kmečki očanec, tako, da so navzoči kmečki možje rekli: »Ja, prav tako naredi, kakor nas eden«. Kako ponižno se je obnašala Notburga in kako plemenito so se nosile grajske gospe. Kdo bi mislil, da so to le šolske deklice? In kako lepo in ukusno so bile sestavljene žive podobe. Mislil bi si človek, da je v nebesih, videvši sv. Notburgo v nebeški slavi. Le škoda, da je to nesrečno zagrinjalo kar naenkrat ukradlo vso to lepoto spred naših očij. Sedaj pa se je pričelo gro-movito ploskanje, in ploskali smo tako dolgo, da se je podoba pokazala v drugič in tretjič. Vsi navzoči, posebno tujci so bili izredno veseli, da so se udeležili te zabave. Nič jim ni bilo 'žal, da so storili precej daljno pot. Le škoda, da so Repnje tako odstranjene od železnice, gotovo bi jih prišlo še več k takim veselicam. Ta odstranjenost je tudi uzrok, da nima zavod šolskih sester v Repnjah že nekaj let sem nič notranjih učenk. 1'a kdor enkrat ve, kako izvrstno vzgojujejo čč. šolske sestre deklice in kako nepokvarjene se tukaj ohranijo, ta se ne bo strašil te poti enkrat ali dvakrat na leto. Kakor sem slišal, bi šolske sestre rade prav po ceni sprejele v zavod mlade deklice, ki se hočejo nadalje izobraževati. Stariši, pošiljajte svoje hčerke tu sem v šolo, in delale bodo veselje vam in Rogu! Mili darovi za družbo vednega češčenja: Frankolovo 20 gld., stolna cerkev v Mariboru 19 gld. 20 kr., Selnica 8 gld., Fram 4 gld., Sv. Martin pri Slov. Gradcu 21 gld. 20 kr., Brezno o gld., Kostrivnica 10 gld., Pernice 9 gld. 45 kr., Sv. Lovrenc na Dravskem polji, 1 gld. 90 kr., Poličane 15 gld., Sv. Martin pri Vurbergu 10 gld., Planina 4 gld., Artiče 11 gld. 70 kr. --- Gospodarske stvari. Listna bolezen na sadnem drevju. Že več let vedno v večji množini opazujemo, da nekatera sadna drevesa, posebno zlata parmena, ma-šančke in nekatere lokalne sorte v rasti zaostajajo; listje ovene, se svedri, sadje ostane drobno in grdo lisasto ter hitro odpade ali pa se trdno na drevju pri-suši. V obče se misli, da je to rja, katero solnčni dež povzroči. Žal, da ta rja ne bo sama ob sebi zginila, temuč nam bode, če se ji v bran ne postavimo, še veliko škode napravila, ker to je taka bolezen, kakor je medena rosa na trsu. Strokovnjaki so to bolezen preiskali in po skušnjah dokazali, kako se zamore zdraviti. To bolezen, oziroma glivice, katere se po listju po-množujejo in od njega živijo, je težko popisati, ker so majhne, prostemu očesu nevidne, pa škodo delajo vidno veliko. Listje je za drevo pljuča, torej silno potrebno za rast drevesa in sadja, in če bolezen listje ugonobi, mora drevo oslabeti in slab sad ostati. Lansko leto so bile povsod pritožbe, da je sadje slabo in rjasto in v obče se je sodilo, da tega je bilo krivo deževno leto, in skrajni čas je, da bolezen poznamo in jej v okom pridemo, in edina pomoč je, da začnemo sadje škropiti/ kakor vinograde. Vem, da tudi marsikateri cenjenih bralcev bo neverni Tomaž in ne bo hotel verjeti, da bi potreba bilo sadno drevje škropiti, pa svetujem vsaj tistim, ki škropijo vinograde, da drevje poškropijo, kakor bo pozneje povedano. Vinogradi so morali od medene rose mnogo trpeti, predno so zaspani, neverni posestniki prišli do spoznanja, da le s škropljenjem se more pred medeno roso trs zdrav ohraniti. Strokovnjaki pa so po skušnjah dokazali, da le s škropljenjem naj tudi drevje pred to boleznijo obvarujemo in bolno ozdravimo ter glivice (kaljenje glivinih trosk) uničimo, da se na listju ne morejo razvijati. S čim naj škropimo? Po skušnjah je dokazano, da moramo drevje škropiti ravno tako, kakor vinograde z bakreno galico in apneno vodo in sicer 1 kg bakrene galice v 2 kg apna na 100 l vode (za polovnjak 3 kg bakrene galice in 6 kg apna.) Če škropimo fino sadje, se sme tekočina nekaj slabejša napraviti, pa zato je treba večkrat škropiti. Tekočina se napravi, da se bakrena galica v platneno vrečo z vodo napolnjeno posodo zvečer obesi in zjutraj apno doda, katero se mora skoz vrečo ali sito precediti, da pesek v tekočino ne pride, ker pesek bi škropilnico poškodoval in vselej, predno se rabi, se mora tekočina dobro premešati. Kdaj naj škropimo? Prvokrat bi morali škropiti, predno cvete, koncem marcija ali v začetku aprila, drugokrat ko odcvete v sredi ali koncem maja (ravno od sedaj primeren čas), in tretjič sredi junija do začetka julija. Tretje škropljenje je potrebno, da se od dežja sprano in pozneje zrasteno listje in vrhi poškropijo in bolezni obvarujejo. Kako naj škropimo? Pred vsem povsod in močno; nekaj več ko manj škropiti, je bolje kot malo. Poškropimo vse dele drevesa, listje, vršiče in veje. Mala in neprevelika drevesa se lahko poškropijo, da okoli drevesa gremo, k velikim pa je treba pristaviti samo-stoječo lestvico. Škropi se z navadno škropilnico, kakor je za trs. Sadjerejstvo je pri nas velikega pomena, zato bodi nam tudi prva skrb, da se učimo bolezni drevja spoznavati, ga bolezni obvarovati in bolno ozdraviti, kajti če bi mi še nekaj let za to bolezen nič ne storili, bi znalo naše sadje vso veljavo zgubiti. Lansko leto so mi kupci iz Wiirtenberga pravili, da je tam sadje od medene rose silno poškodovano, da je večinoma črvivo, rjavo, lisasto in le malo kateri sad bi črviv ne bil. Začnimo torej zdaj brž škropiti, čeprav je prvo škropljenje letos že zamujeno, in držimo se natančno popisanega nasveta, kar se nam bo obilno poplačalo. Občine bi dobro storile, ko bi prosile za potovalnega učitelja, da bi se posestniki o tem temeljito podučili. F. P—k. Sejmovi. Dne 22. maja v Loki, Olimju in Srom-Ijah. Dne 24. maja v Arvežu, Studenicah, Rogatcu in Cmureku. Dne 25. maja v Dobjem, pri Sv. Filipu v Ve-račah, v Vitanju, Ivniku, Jarenini, Slivnici pri Mariboru, v Brezju zunaj Maribora, v Ormožu, Rogatcu in pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Dne 26. maja v Braslovčah, Konjicah, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. in v Imeneiá (za svinje). —--- Dopisi. Iz Kima. (Našega mil. knezoškoia) so sveti oče dne 13. maja ob pol 12. uri sprejeli v privatno avdijencijo. Posebno veselje so sv. oče imeli z našo lansko sinodo, ko so jim mil. knezoškof podarili krasno vezana »Gesta et statuta«. Pohvalili so in občudovali velikodušno radodarnost lavantinskih škofjanov za afrikanske misijone in lav. duhovnikov za semenišče v Atenah. Sv. oče so jako sveži, z avdijencijami so pa nekoliko bolj varčni, ker se morajo varovali za bližnje naporne svečanosti. V Petrovi cerkvi se delajo velikanske priprave in je zato popoldne vedno zaprta. Naznanjenih je že čez 300 škofov. — Istega dne so obiskali mil. knezoškof avstrijskega poslanika, gpofa Reverterá. Dne 14. maja pa so mil. knezoškof pred poludne obiskali vatikansko biblijoteko in arhiv. Popoldne so šli v lateransko cerkev. Tukaj se jim je najprej predstavil o. K. Luzer, defi nitor frančiškanskega reda, Slovenec; prišel je slučajno tisti čas tudi v Lateran. Nazaj grede so mil. knezoškof obiskali samostan frančiškank, v katerem sta tudi dve vrli slovenski deklici iz Makol. Kako se Slovenci povsod najdejo! Avstrijski poslanik grof Reverterá je mil. knezoškofu dne 14. t. m. vrnil obisk, ker jih pa ravno ni bilo doma, pustil je karto. — V Rimu je te dni hladno, kakor v Sibiriji. Dne 14. maja je bil mraz. Iz Hoč. (K a t. bralno in gospodarsko društvo) priredi dne 23. maja popoldne ob 4. uri v prostorih g. Josipa Kselmana prvo svojo veselico s slavnostnim govorom, petjem in deklamovanjem. Udje so vstopnine prosti, neudje plačajo po 20 kr. Le pri zelo neugodnem vremenu se bo veselica preložila na prihodnjo nedeljo. — Društvo veselo napreduje; čeprav je eno najmlajših, vendar šteje že 60 udov. V veliko čast si štejemo, da je tudi gospa grofica Nugent blagovolila društvu pristopiti, ter se ji tem potom zahvaljujemo za lepi dar (10 gld.), ki ga je društvu poklonila. Med drugimi udi beremo tudi imeni deželnega odbornika gosp. Fr. Robiča in g. dr. Fel. Ferka. Lepo hvalo smo dolžni tudi g. Jožefu Holzu na Slivnici, ki je društvu poklonil 16 lepo vezanih, dobrih knjig. Iz Šmartina pri Slov. Gradcu. (Vreme.) Vem, da Vam od vseh stranij prihajajo žalostna poročila o čudnem vremenu tekočega meseca. Po zimi smo imeli mesto snega večjidel lepo kopno vreme, da se je včasi po cestah od prahu kadilo, kakor o sv. Jakobu. Spomlad se je pričela prav lepa, topla, in vse je tako bujno poganjalo, da so stari ljudje zmajevali z glavo, rekoč: »Kaj bo le z letošnjim letom? Star sem že, pa še ne pomnim klasovate rži o Veliki noči?« Tudi cvetoče šmarnice ali binkoštniee so nosili fantje in dekleta že o Veliki noči, a zdaj se je res svet zasukal. Že trikrat smo ta mesec imeli po hribih in dolinah nov sneg, namreč dne 2., 8. in 12. maja. Od dne 12. maja sneži in dežuje skoro brez prenehanja naprej in danes, ko to pišem, dne 16. maja je vse v vodi; Mislinja je zelo na-rastla in stopila iz svoje navadne struge; lepa, po metru visoka rž leži, kakor povaljana po njivah. Kmetje s Pohorja so pravili, da je sneg do kolena visok in še višji in da so dne 13. maja dolge ledene sveče od streh visele! In ravno zdaj je v hribih drevje v najlepšem cvetju! Res se ljudje, kakor se letos kaže, ne boje zastonj dni o času »ledenih možev«. Škoda je gotovo povsod velika na drevju in na polju. Rog pomagaj! Iz Žič. (Zborovanje.) V nedeljo, dne 9. maja je zborovalo naše bralno društvo. Udeležba je bila še koj povoljna, dasiravno smo pričakovali od domačih vaščanov, da se udeleže v obilnejšem številu. Gospod Rele je predaval, kako se ukorenjujejo živice amerikanske, od kojih je priporočal posebno solonko in rupestrovko; kako se cepijo na suho, kako jih saditi v vinogradu, kako se napravljajo jarki za odtekanje preobilne vlage in nalivov; naštel najboljše vrste, ki naj se cepijo na amerikanske; kedaj in kako je najbolje škropiti in odgovoril na razna vprašanja poslušalcev, zadevajoča zeleno cepljenje, razne bolezni na trsu in dr. — Načelnik, Grobelšek, ga je v imenu bralnega društva in vseh poslušalcev prav srčno zahvalil za jako podučljiv govor. —- Med drugimi sosedi so nas počastili tudi čast. gosp. župnik iz Loč, ki so tudi ud bralnega društva. Tudi njih je zahvalil naš kot dober govornik občeznani načelnik, da se navzlic premnogemu in napornemu poslovanju zanimajo za naše društvo in jih prosil, naj bi nas še v prihodnje blage volje podpirali. — Med nove ude smo z velikim veseljem vsprejeli: gosp. Fr. Napotnika, kmeta na Tepanjskem vrhu, Fr. Ošlaka, kovača v Ločah, in Lojza Deličeka, kmečkega fanta v Poddobu. Živeli novi udje! Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar bivajo te dni v Rudapešti. — V 15 okrajnih zastopih na Dunaju so si krščanski protisemitje priborili večino. Ni se jim bilo boriti samo z židovskimi liberalci, ampak tudi s Scho- nererjanei, ki so se popolnoma zvezali z liberalci, da bodo lažje noge podstavljali krščanskemu ljudstvu. Češko. Pravosodni minister je izdal izvrševalne predpise o jezikovni naredbi. S temi predpisi pa Čehi niso zadovoljni, ker se z njimi zopet v kot postavlja češčina. — V Pragi je vlada prepovedala ustanovitev kluba čeških protisemitov; seveda židje še so vladi vedno posebno pri srcu. Štajarsko. Graški mestni očetje so sklenili, da se Gradec prih. leto ne udeleži dobrodelne razstave na Dunaju, zaradi jezikovne naredbe na Češkem. — Zoper te naredbe in Ebenhochov šolski predlog se je izrekla trgovinska in obrtna zbornica graška. — V Gradcu so na shodu nemških prenapetnežev hudo ropotali zoper jezikovno naredbo in dr. Steinvvenderja Mariboržani, Kordon, dr. Glantschnig in Fr. Girstmavr. Koroško. V nedeljo popoldne je na Tolstem vrhu ob štajarski meji zborovala podružnica sv. Cirila in Metoda. Tudi druge koroške podružnice bodo v kratkem zborovale, da se pošteno slov. ljudstvo navduši za dom svoj, za versko in narodno šolo. Kranjsko. V Ljubljani je za podžupana izvoljen K. vitez Rlei\veis. — Neki Žid hoče v Ljubljani dobiti prodajalnico s konfekcijskim blagom, pa mu povsod kažejo duri. — V Šiški pri Ljubljani postavijo »Vodnikov dom«. — V Tržiču imajo protestantje že lastno kapelo. Primorsko. Roj za slovensko šolo v Trstu še ni končan. Oni dan je rekel neki mestni uradnik, da je Slovenci ne dobe, ker v Trstu gospodujejo Lahi. Kaj pa pravica? — 15 Križanov, ki so se udeležili nemirov ob državnih volitvah, so ostro obsodili v ječo. Kdo pa naj skrbi za njihove družine ? Hrvaško. Kandidata dr. Mazzura so v Velikem Trgovišču orožniki prijeli in odvedli v Klanjec. Še le, ko se je dr. Mazzura pritožil pri banu, so ga izpustili. Sploh pa zdaj o saborskih volitvah kaj malo prostosti imajo pravi domoljubi. Ogersko. V nedeljo se vpričo svetlega cesarja v Požunu odkrili spomenik cesarice Marije Terezije. — Glede pogodbe je naša vlada ogerski odjenjala že za šest odstotkov; Ogri torej k skupnim stroškom naj plačujejo 36%- Toda ti tudi s tem niso zadovoljni, ko so spoznali, da grof Radeni ni iz železa. Vnanje države. Rim. V jeseni pride bojda v Rim ruski car Nikolaj; obišče tudi sv. očeta Leona XIII. — V Monte-kasinu je umrl kardinal Kamilus Sicilianus de Rende, star 50 let. Italijansko. Nekega Frezzija so obdožili, da je tovariš napadnika Acciorita, ter ga vrgli v ječo. Za teden dnij pa je ondi omrl, ne naravne smrti, ampak pazniki so ga ubili. Lepe razmere! Nemško. Pruski državni zbor je oni dan začel razpravljati o novi društveni postavi, s katero so samo zadovoljni starokopitneži. Rog ve, če ta postava ne bode nevarna zanjka za katoličane in Poljake. Turško. Sultan je postal močno ošaben, ker je njegova armada tako zmagoslavna proti Grkom. Zato bodo imele velevlasti težave ž njim, predno se sklene mir, da ta ne bode preveč tiščal ubogih Grkov, katere vendar vsak kristjan mora hvaliti, da so se potegnili za kristjane na Kreti. Grško. Grška vojska je bila ta teden in sicer v ponedeljek zopet premagana pri Domokosu. Turških vojakov je bilo okoli 50 tisoč, grških pa štirikrat manj ; vendar se Grki dolgo niso hoteli umakniti iz Domokosa. Grkov je padlo sila veliko, pa tudi Turki so veliko vojakov zgubili. Špansko. Vlada hoče vse one anarhiste, katerim pa slabega dejanja ne more dokazati, izgnati, naj se izselijo, kamor se hočejo. Med te več ali manj nedolžne anarhiste je gotovo prišteti vse vladne nezadovoljneže. Amerika. Na Kubi imajo Španci le 40 tisoč zdravih vojakov, okoli 50 tisoč pa leži bolnih. Ustaja je bojda do cela udušena. Naj zdaj vlada tam uvede res pravične preosnove, da se zopet povrne mir in red na ta zelo rodovitni in za Špansko velevažni otok! Za poduk in kratek čas. Črtice .s potovanja v Rim. (Piše Fr. K.) Bodi mi stoterno pozdravljen, večni Rim, središče krščanstva! 200 milijonov katoliških src bije zate ter si semkaj želi. To željo sem tudi jaz gojil od rane mladosti, in hvala Večnemu, da se mi je izpolnila. Toda ne misli, dragi bralec, da Ti bom večno mesto natanko opisal, ne, ne, ampak le najvažnejše reči hočem omeniti. V Rim sva s prijateljem došla iz Neapolja na veliki četrtek večer ob 8. uri. Na kolodvoru naju je čakal naš rojak, č. g. dr. Fr. Kovačič, ki je bil toli prijazen, da naju je v Rimu vedno spremljal in nama znamenitosti razkazoval. Bodi mu še na tem mestu izrečena srčna hvala! Stanovala sva pri njem, v zavodu deli' Anima, kjer sva bila z vsem izvrstno preskrbljena. Na veliki petek zjutraj, dne 16. aprila, smo si pred cerkvenim opravilom ogledali bližino zavoda deli' Anima in sicer rimsko dirkališče ali Girco agonale, cerkev sv. Neže in sv. Avguština, kjer je grob sv. Monike. Po opravilu pa smo jo mahnili dalje; videli smo starodavno cerkev sv. Pudencijane, krasno cerkev Maria Maggiore ali Marije-Snežne. Odtod smo se obrnili proti jugu; obiskali novo in prav lepo frančiškansko cerkev sv. Antona in potem Lateran in lateransko cerkev sv. Janeza, katero so sedanji papež dali popraviti. Od Laterana smo šli k sv. stopnicam ; 28 jih je in po teh je pri Ponciju Pilatu na veliki petek hodil naš božji Zveličar. Le kleče smeš hoditi po njih. Nedaleč od Laterana proti vzhodu je cerkev sv. Križa v Jeruzalemu, kjer je shranjen največji kos pravega .lezusovega križa in kjer je pod zemljo kapela sv. Helene, ki je za to kapelo dala prsti prinesti s Kalvarije v Sv. deželi. Ker še ni bilo poldne, šli še smo k Sv. Lovrencu zunaj mesta, v kateri cerkvi počivajo pokojni papež Pij IX. Tukaj je tudi rimske pokopališče. Na veliki petek popoldne pa smo jo krenili preko reke Tibere, v Trastevere. Občudovali smo cerkev sv. Cecilije, sv. Hrizogona in sv. »Marije in Trastevere«. Prehodili hrib Janikul, kjer stoji na vrhu velikanski spomenik puntarja Garibaldija. Pred cerkvijo sv. »Petra in Montorio« pa je krasen in menda najlepši razgled na Rim. Ravno proti severu vidiš Angelski grad, odtod proti večeru Vatikan in cerkev sv. Petra, proti severovshodu hrib monte Pincio, Kvirinal, proti jutru pa glej ostanke starega I?ima, hrib Palatin, kolisej, Lateran, dalje proti jugovzhodu hrib Aventin, cesto via Appia, in precej daleč proti jugu cerkev sv. Pavla. Posebno me je vleklo proti Vatikanu, saj tam še so gospod sv. oče, in pa v cerkev sv. Petra, ki je največja na svetu. Dolga je 187 metrov, v stranskih kapelah je široka 45 m, sicer pa 25 /«, njena kupola pa je visoka 117 m. Ko smo bili v stopili v to cerkev, smo takoj šli pod kupolo na grob sv. Petra molit, kjer gori 132 luči j. Potem smo si natančneje ogledali cerkev. Ko so duhovniki ob 6. uri bili zgotovili brevir v presbi-teriju, peli so pevci skoro eno uro slavni Palestrinin »Miserere« nedosežno lepo. Na veliko soboto dopoldne smo se vozili skozi »Porta Pia« z električnim tramvajem k Sv. Neži, zunaj mesta na severovshodni strani. Cerkev sv. Neže je naj-nežnejša rimska cerkev; ondi smo tudi bili v podzemeljskih grobovih prvih kristijanov ali v katakombah. Vra-čaje se na svoje stanovanje, šli smo mimo Kvirinala, v katerih palačah se zdaj šopiri laški kralj, in obiskali cerkve sv. Suzane, sv. Klavdija, sv. Marije in Piazza del populo, ravno opoldne pa smo se šetali po krasnem hribu monte Pincio. Na veliko soboto popoldne pa smo se kake pol ure vozili ven iz Rima gledat prekrasne in veličastne cerkve sv. Pavla, obiskali Tre fontane, kjer je bil ta sv. apostol obglavljen, potem smo se vozili k Sv. Boštjanu, katera cerkev pa je precej revna. — Najbolj sem na velikonočno soboto večer in nedeljo zjutraj pogrešal veselega ustajenja;. v Rimu namreč te ceremonije nimajo. O kolikokrat so mi zato takrat misli uhajale v drago domovino! Sniešnica. Sodnik: »Vi ste Šempetovega Jakela tako po glavi udarili, da je le čudež, da se mu niso možgani prikazali«. — Zatoženec: 'Ne, gospod sodnik! Čudež bi takrat bil, ko bi se temu človeku možgani res prikazali«. ZLazue stvari. Domače. (Zaobljuba naše škofije.) Lani so na sinodi ali cerkvenem zborovanju mil. knezoškof predlagali, naj se vsa škofija zaveže v odvrnitev hudih vremenskih nezgod s kako pobožnostjo. Sklenilo se je, da se ima peto nedeljo po Veliki noči popoldne eno uro pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom moliti sv. rožni venec. Ta zaobljuba se prihodnjo nedeljo prvič izpolni. (V P o 1 i č a n a h) bode na Križevo, dne 27. maja pri poznem sv. opravilu preč. kanonik g. dr. Ivan Kri-žanič blagoslovil zvonikov križ ter pel slovesno sv. mašo, preč. g. kanonik dr. Jožef Pajek bode pa pridigo val. (Z Vranskega.) Sledeče pismo je dobil gospod vitez Berks, drž. poslanec, od našega županstva: Prejeli smo odlok c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo ustreglo našej prošnji zaradi .uvedenja dvojezičnega poštnega pečata pri tukajšnjem poštnem uradu. Izrekamo Vam v imenu občine iskreno zahvalo, da ste pri tem uplivali. (Cerkvene vesti.) Bolehni vlč. g. J. Žehel, župnik mozirski, se v molitev priporoča. — Nov velik zvon so potegnili v nedeljo v zvonik pri podružnici sv. Antona v Škornu nad Šoštanjem. (Šolske vesti.) Učiteljski službi na meščanski šoli v Krškem se je odpovedal g. nadučitelj Fr. Kle-menčič na Rečici. — Uradna učiteljska konferenca za vranski in gornjegrajski okraj bode dne 4. septembra v Mozirju. (V gornji Savinjski dolini) so letos lesni trgovci s trgovino bolj srečni nego zadnja leta; posebno v Mitrovici se bojda kaj živahno razvija. Bog daj, da se zopet poštena cena za naš izvrstni les povrne! (Od gornje Savinje.) Župan v Kokarjih za Dreto je postal g. J. Praznik, po domače Govek. — Potovalni učitelj, g. M. Jelovšek, pride prihodnji teden v gornjo Savinjsko dolino podučevat o živinoreji in o pripravljanju sira. (Vožnji red) za Spodnji Štajar, veljaven od dne 1. maja, priložimo današnji številki. Onim prijateljem, ki so denar za to zložili, iskrena hvala! (Sv. misijon) v Slivnici pri Mariboru je bil ve-ljkansk. Obhajanih je bilo 2700. Kaj bode zdaj nato rekel v »Marburgerci« znani nemškutarski stekliš ? (Iz Vitanja.) Slovensko uradovanje je sklenil občinski odbor v Paki. Dozdaj se je v tej občini nem-škutarilo. Slovensko uradujeta že več let tukajšnji občini Ljubnica in Skomre. Kedaj bota začeli v slovenski uradovati občini Brezen in Dolič? Kakor celi svet zna, prebivajo v Breznu in v Doliču tudi le sami Slovenci. (Podpirajmo domačo obrt!) Knjigotržec g. L. Schwentner v Brežicah je založil vsakovrstne šolske zvezke, pisanke in risanke za slovenske narodne šole. Visoki c. kr. deželni šolski svet štajarski je odobril njih rabo. Veselimo se tega na videz malenkostnega, a vendar važnega napredka in želimo, da podpirajo vsi slovenski šolski krogi podjetnega domačina z obilnim naročevanjem njegovih šolskih zvezkov. (Majniški izlet) imajo danes v četrtek mariborski gimnazijci, ali vsak razred posebej. Osmošolci n. pr. so šli v Lučane. Sicer toplo, vendar pa nestalno vreme mladih junakov ne straši. (Vnadvojvodelvanajami), imenovani Huda luknja pri Slov. Gradcu, bode na binkoštni ponedeljek, dne 7. junija, popoldne običajna veselica. (Fr. Girstmayr,) državni poslanec lipniške-rad-gonske mestne skupine, ki se je pred volitvami toliko hvalil, kaj bode storil za kmeta, ako pride on v državni zbor, se na Dunaju posebno odlikuje s kričanjem in ropotanjem, ter pomaga zabranjevati posvetovanja. Zapomnimo si to! (Pregledovanje konj) se je po c. in kr. vojaški komisiji vršilo za gornjo Savinsko dolino, in sicer v sredo na Rečici, v četrtek pa v (¡ornjem gradu. Videti je bilo mnogo prav lepih konjev. (Obsodbe.) Dne 18. maja so pri celjskem okrožnem sodišču bili obsojeni: na osem let težke ječe Jožef Vinšak z Mestnega vrha pri Ptuju, ker je dne 28. fe-bruvarija ubil svojega očeta; na pet let Simon Horvat iz Livanje blizu Ptuja, ker si je sam požgal svojo kočo in na eno leto Karol Zelič iz Trbovelj, ker je več goldinarjev ponaredil. (S a m o m o r.) Znani Mischag, trgovec v Konjicah, se je minoli ponedeljek predpoldne v glavo ustrelil. Ljudje pravijo, da so mu dolgovi zmešali možgane. (P o vod en j.) Vsled snega in dolgotrajnega deževja so na več krajih izstopili potoki ter veliko škode napravili po travnikih in njivah. Tako se nam poroča od Pesnice in Ščavnice. (V velikonedeljski župniji) pobira neki človek denar za malovredne papirne vence. Kdor za cerkev kaj blagovoli darovati, naj to izroči g. župniku, ki skrbi za primerno ozaljšanje hiše božje. (Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Je-derti pri Laškem je dobil č. g. .lernej Bogataj, kaplan na Laškem; č. g, Friderik Repolusk, provizor pri Sv. Jederti, pa pride za I. kaplana v Šmartin pri Slov. Gradcu. — Premeščeni so ti-le čč. gg. kaplani: Anton Srabočan s Pilštanja v Laporje, Franc Schreiner iz Središča k Sv. Marjeti niže Ptuja, Jožef Kostanjevec iz Črešnjevca na Rizeljsko in Janez (Jorišek z Rizeljskega na Laško. Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali č. g. Jožef Sorglechner, župnik na Hajdinju, 5 gld.; č. g. kaplan Ivan Zadravec 1 gld.; slavna posojilnica v Marenbergu 5 gld.; spoštovani gg. Cecilija in Ivana Heržič v spomin svojega pokojnega brata, preč. g. ptujskega prošta Jožefa Heržiča, 100 gld. Bog plati! (.1 a vna zahvala.) Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Mariboru se javno najspodobnejše zahvaljuje slavnemu odboru katol. delavskega društva v Mariboru, da je svojo krasno dvorano brezplačno prepustil za koncert dne 9. maja. Kakor slišimo, bode se še podružničin moški oktet slavnemu katol. delavskemu društvu o priliki posebno hvaležnega izkazal. (S P o n i k v e.) Kmetijskemu bralnemu društvu na Ponikvi je daroval g. Mihael .lezovšek, c. kr. notar na Vranskem, .'5 gld. Za ta velikodušni dar se mu v imenu društva iskreno zahvaljuje — odbor. (I z N o v e Štifte) pri Gornjem gradu : Ker je že namestništvo potrdilo dotična pravila, ustanovilo se je dne 16. maja pri nas »Bralno in kmetijsko društvo«, kateremu predseduje g. Ivan Kelc, učitelj; namestnik mu je g. Anton Trepelj, posestnik; blagajnik g. Anton Matjaž, veleposestnik; tajnik g. Jurij Strnad, kmečki sin, in oskrbnik g. Alojz Strmčnik, krojaški mojster. Tako je vrlo! Le prihitite vsi v to kolo, le v slogi nam je moč! (Bralno društvo pri Sv. Barbari) niže Maribora priredi v nedeljo, dne 23. maja po drugem sv. opravilu zborovanje ter ima med navadnimi točkami na vsporedu podučevanje g. J. Beleta o škropljenju in zelenem cepljenju amerikancev. (Dirkalsko društvo ljutomersko) javlja, da če bi bilo na za konjsko dirko na Gvenu določeni dan, t. j. 23. maja cel dan slabo in deževno vreme, se vrši dirka z ravno tistim vsporedom na Križevo, dne 27. maja. (Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slo v. g o r.) priredi dne 30. maja običajno zabavo. Vspored : 1. »Majnikova«, poje mešan zbor. 2. Pozdrav; beseda. 3. »Slepec«, mešan zbor. 4. Okolščinam prikladna beseda. 5. »Triglav«, šesterospev. 6. Igra: »Brati ne zna«. Začetek ob 3. uri popoldne. (Bralno društvo v Rušah) priredi na binkoštni ponedeljek, dne 7. junija na vrtu g. Jožefa Muleja velik koncert s petjem, godbo in govori. Prijatelji milega slovenskega petja, pridite tedaj v velikem številu! Iz drugih krajev. (Rusko darilo našemu cesarju.) Avstrijska naselbina v Novgorodu bo poslala v kratkem našemu cesarju v spomin na zadnji obisk Rusije posebno darilo. To darilo bo meter visoka ura v obliki gotskega stolpa, ki kaže ure, dneve in izpremembe lune. Vsaki dan ob 12. uri po dnevi in ob 9 uri zvečer se odpro vratca na stolpu in na balkon prideta car Nikolaj in cesar Franc Jožef s spremstvom. Ilkralu zasvira godba v uri rusko in potem avstrijsko himno. Podobi obeh vladarjev ostaneta kake 3 minote na verandi, in se potem umakneta v stolp. (Vihar v L v o v u.) V nedeljo je divjal v Lvovu strahovit vihar. Podrl je več streh, nebroj voz ter polomil na tisoče šip in mnogo dreves. (Najnovejša znajba. Gumbi in biljardne krogle iz krompirja, to je najnovejša znajdba, ki se je posrečila kemiji. Krompir se zmeša z nekaterimi kislinami in postane tako trd kot slonova kost, tudi barva je slednji tako podobna, da se skoraj nemogoče razločijo krompirjeve krogle od slonokoščenih. Loterij ne številke. Gradec. 15. maja 1897: 42, 58, 79, 12, 13 Dunaj » » » 30, 45, 20, 53, 57 Bažnata obleka z surove svile fl. 8.65 do 42 75 za popolno obleko Tussors in Shantungs-Pongees — ter črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damasti itd. (blizo 240 različnih baž in 2000 razi. barv, vzorcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Ziirich. Deloljubne osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zulinnftvorsorgre" Gradec, poste restante. 13 Peronospora škropilnice, najceneje, najbolj trpežne, posebno dobre in lalike za rabo. Izdeluje že 10 let. Z veliko zadovoljnostjo in pohvalo se jih več stotin že rabi. Napravljene iz čiste medi ali tudi iz pocinkanega kositra proti 41etni garanciji, komad za 8—10 gld. Prevzame tudi vsa dela pod to stroko spadajoča pri strehah in cerkvenih stolpih, kapelah in križih prav po nizki ceni, dobro napravljeno. 10-12 Janez Lančič, kleparski mojster v Gornji Radgoni. Nove cerkvene pesmi Igli. Hladnika. 1. Latinska maša v čast sv. Družini, za Spr., Alt in Bas z orgijami; cena 1 gold. z glasovi, posam. gls. 20 kr. 2. 3 Ecce sacerdos magnus za „birmo" eden triglasen, dva čveteroglasna in Asperges pa Vidi aquam, za mešan zbor; cena 40 kr. 3. 12 Tantumergo za mešan zbor. » ena 50 kr. Vsa tri dela ob enem 1 gld. 50 kr. Dobe se pri skladatelju v Novomestu, Dolenjsko. Bartosch-ev cement za zobe, da si lahko sam plombuje sobe. S tem sredstvom, ki je že nad 20 let v rabi, si lahko vsakdo brez truda po priloženem navodilu sam pripravi plombo za zobe; radi česar se sme imenovati posebno tam, kjer ni zobozdravnikov, dobrodošel pripomoček za daljše ohranjenje zob, in za varstvo proti zobobolu. Cena 1 posodice 1 gld. Dobi se pri Jožefu Weis, (lekarna pri zamorcu) DUNAJ, I., Tuchlauben 27., n ir, knkor tudi v večini lekarn na, Stajarslrem. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov A. Thierry-j a v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno ' kapico, v katero je vtisnjena inoja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-j kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali G dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 00 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali G dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. 17-20 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Hvoji lt svojim!! DC Naznanilo in priporočilo! Podpisani najuljudneje naznanjam čast. duhovščini in slavnem občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si priskrbel zraven svojega dela tudi pravico in delavce za slikanje in dekoriranje sob in dvoran; tako tudi za razna druga pleskarska dela, za trgovske napise itd. Priskrbel sem si najfineje uzorce, kakor najbolje trajajoče barve, vse v velikem številu, tako, da zamorem z vsako še tako veliko firmo konkurirati. Po najnovejši metodi se zamorejo izdelovati vsa dela tudi po zimi, za katera dela jamčim vsled trajnosti in finosti. Častiti duhovščini se tudi za nadalnja naročila prijazno priporočam za naslednja dela: Slikanje cerkva na presno »ali iresco«, temperra, kasein silikat itd. Vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje se priporočam za slikanje oltarnih slik, slik sv. družine, na platno slikane, križevih potov, transparentov za cerkvena okna, cerkvene in društvene zastave, — katere popolnoma dovršim, tako tudi cerkveno nebo (baldahin). Za vse to zadostuje mi naznaniti mero in kak damask, oziroma koliko se misli potrošiti. Povsod naj velja geslo »Svoji k svojim«. Priporočam se za obila naročila ter se biležim Z vsem spoštovanjem Ivan Nep« Gosar, akad. slikar v Celju, „Narodni Dom". (Štajarsko.) L Vabilo. Posojilnica v Gornji Radgoni, registr. zadruga z neomejeno zavezo ima svoj letošnji občni zbor dne ti i. »»tajnika I S it Z predpoldan ob 8. uri v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelništva. 5. Slučajnosti. Te k ob 8. uri določenem občnem zboru ne pride zadostno število zadružnikov, skliče se ob uri isti dan s taistim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. K obilni udeležbi vabi NaeeMvo. Nedavno je izšla gospodarska, 74 stra-nij obsegajoča, prav poljudno pisana knjižica- s 6 podobami: sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal SIMON GABERC, župnik Framski. Knjižico prodaje limkartM ur. Cirila *' fhirihniK. Stane 20 kr., po pošti 3 kr. več. Pri naročbi se naj znesek pošlje v markah. OK~ Polovica čistega dobička namenjena je Dijaški kuhinji v Mariboru, polovica pa ubogi šolski deci v Framu! ilceneci zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovino z manufakturnim in mešanim blagom. Ponudbe od starišev na V. Šket v Žužemberku na Kranjskem. 3-3 Doka gostilnica se v najem daje in sicer na tri leta v župniji Sv. Urbana pri Ptuju. Zraven je tudi nekaj gospodarstva, njive, sadunosnik in travnik. Več se izve pri c. kr. pošti pri Sv. Urbanu. 2-2 Žganjarija R. Wieserja v Hoči pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 19 Naznanilo in priporočilo! Podpisani najuljudneje naznanja in priporoča razno špecerijsko blago, potem železo, podplate, posebno pa različno žganje liter od 2fi —75 kr., ilobro vino itd., vse po najnižjej ceni. 5-10 Z odličnim spoštovanjem Henrik Hlemeiieie, trgovec in gostilničar v Veržeji. ^y^pqqqqqpqqp; 9 9 9 /5 oralom njiv se proda za 3400 gold. (Hranilnica 1500 gld.) Več pove upravništvo „Slov. Gosp." Dva licenca iz poštene hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika, sprejme Adolf Eichberger. trgovec z mešanim blagom v Ponikvi na juž. železnici. 3-3 Spričevalo. Gospod Matija Sramelj, urar v Bočni jiri Gornjem gradil, napravil je leta 1880. pri župni cerkvi v Smartuu za Dreto novo turnsko uro repetirko. Naredil je vsa kolesa, naloge in tečaje iz čistega jekla, tako, da smo vsi župljani ž njo zadovoljni. Štejemo si tedaj v prijetno dolžnost imenovanega vsem cerkvenim predstojništvom spodobno priporočati. 1-2 Cerkveno predstojništvo Šmartno za Dreto. m £ © Hajveč razširjena škropilnica! Znano izvrstna 2-2 ljutomerska škropilnica proti peronospori izvolijo se naročiti naravnost pri A. Huber-ju v Ljutomeru. tV'»i« za prfCM /.«»lili/ z leseno brento gld. 10. z bakreno brento ,. 14.— Poštnina za eden komad 30—50 kr. 5 S C v O O ® T © "t S 9 Veliko potrdil izvrstne ranljivosti! Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija po načinu profesorja Gothe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja jedino pristna in v neprekosljivi kakovosti e. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid J. J¥. HchmeUUer. (¿lavna zaloga: VII/, Stiftg-asse 19. Dunaj. Podružnica: I., Graben 10. Naslov za telegrame: ,,(,'hmiiiii#<7uii<'iilfi'i'". 19