HIDROLOGIJA OSAMELEGA KRASA LEDINSKE PLANOTE PRI IDRIJI HYDROLOGY OF ISOLATED KARST OF LEDINE PLATEAU NEAR IDRIJA 5 Acta carsologica JOŽE JANEŽ NIKO TRIŠIČ Acta carsologica, XVII (1988), 65-78, Ljubljana, 1988 Izvleček UDK 556.34.04(497.12-15) Janež, J., Trišič, N.: Hidrologija osamelega krasa Ledinske planote pri Idriji (Slovenija, Jugoslavija) Hidrološke in kraške pojave na Ledinski planoti pri Idriji pogojuje pestra lito- loška sestava spodnjetriasnih (skitskih) plasti. Ledinska jama je razvita v lapornem apnencu, ugotovljena pa je tudi močna zakraselost zgornjeskitskega dolomita. S sle- denjem voda na črnomorsko-jadranski razvodnici so razmejena vodozbirna območja izvirov na žirovski in idrijski strani planote. Izvirne vode so onesnažene s fekalijami, nekatere tudi z detergenti in fenoli. Abstract UDC 556.34.04(497.12-15) Janež, J., Trišič, N.: Hydrology of isolated karst of Ledine plateau near Idrija Slovenia, Yugoslavia) Hidrologic and karst phenomena on Ledine plateau near Idrija depend on varie- gated lithological structure of lower triassic (Scythian) beds. Ledinska jama, 200 m long karst cave is placed in marl limestone, but also a strong karstification in upper- scythian dolomite is established. By water tracing on Black Sea-Adriatic Sea water- shed the catchment areas of karst springs on Žiri and Idrija side of the plateau were demarcated. Karst spring waters are highly polluted by faeces, some of them also by detergents and phenols. Naslov - Address JOZE JANEZ, dipl. ing. geol. Rudnik živega srebra Idrija 65280 Idrija, Kapetana Mihevca 15 Jugoslavija NIKO TRISIC Hidrometeorološki zavod SR Slovenije 61000 Ljubljana, Vojkova 1 b Jugoslavija UVOD 700 do 1000 m visoka Ledinska planota med dolino Idrijce pri Spodnji Idriji in Žirovsko kotlino ima v mnogočem običajne značilnosti osamelega kra- sa v slovenskem predalpskem svetu, označujejo jo pa tudi svojstvenosti, pred- vsem pestra litologija. Litološke spremembe, ki jih povzročajo hitri stratigraf- sko litološki prehodi ali (in) še nezadostno rekonstruirani tektonski odnosi, so vzrok za sicer majhne, a genetsko raznolike površinske in podzemne hidro- geološke in kraške pojave. Vodooskrba v naseljih na planoti je, kot je za naselja na kraških planotah v tem delu Slovenije že običajno, slaba. Ledine imajo lokalni vodovod iz dveh izvirov v Šuštarjevi grapi, ki poleti večkrat ne zmoreta zapolniti hitro prazne- čih se rezervoarjev. Takrat morajo vodo dovažati. V Pečniku, Ledinskih Krni- cah ali Mrzlem vrhu pijejo kapnico ali vodo iz šibkih studencev v bližini hiš. Prek Ledinske planote poteka jadransko-črnomorska razvodnica. V majh- nem jo predstavljajo vodozbirna zaledja Peklenske grape nad Spodnjo Idrijo ter Osojnice in Žirovnice, ki sta pritoka Sore. Točna določitev razvodnice je pomembna za zavarovanje redkih količinsko zadostnih kraških izvirov pod ro- bom planote, na katerih bo slonela oskrba s pitno vodo v prihodnje. Raziskave sta od leta 1983 vršila geološka skupina Ateljeja za projektiranje, oziroma kasneje Rudnika živega srebra, in Hidrometeorološki zavod Slovenije, ki je izvedel sledenje podzemskih voda. PREGLED DOSEDANJIH GEOLOŠKIH IN KRASOSLOVNIH RAZISKAV Prve geološke podatke iz Ledinske planote je zbral K o s s mat (1898, 1910). Skrilavcem, oolitnim apnencem in lapornim apnencem je določil werfensko starost, dolomite pa je uvrstil v »mendolski« dolomit. Berce (1958) je v na- drobnem opisu litoloških in stratigrafskih značilnosti paleontološko dokazal spodnjetriasno starost in ločeval skitski dolomit od anizijskega. Za njim sta geološko kartirala še Grad in F er j a n č i č (1976). čad e ž (1972) je do- kazal anizijsko starost dolomita na Gradišču. Po M 1 a kar ju (1969) in P 1 a - cer ju (1981) spada Ledinska planota v tektonsko enoto trnovskega pokrova. O krasu na Ledinski planoti je prvi pisal Strane t z k y (1913). Podal je opise požiralnikov in izvirov okoli Ledin in Vrsnika. Menil je, da vode z Gra- dišča in okolice Ledin tečejo v izvir Pečniški malni, požiralniki okrog Krnic in Govejka pa naj bi odvajali vodo proti Osojnici in Žirovnici. Habič (1969) je izločil ledinski kras kot del slovenskega osamljenega krasa, kasneje (1982) pa ga je po splošnih orografskih in pokrajinskih razmerah uvrstil v enoto pred- alpskega osamljenega krasa. O osamljenem krasu na Idrijskem in njegovih lito- loških dispozicijah je pisal čar (1972). 67 Acta ca r solo g ica , XVII (1988) OSAMELI KRAS LEDINSKE PLANOTE Geološke osnove Na planoti prevladujejo številne litološko različne spodnjetriasne (skitske) kamnine. Spodnjeskitski rjavkasti in rdečkasti peščeni skrilavci, ki tvorijo ne- prepustno podlago zgornjeskitskega dolomita, prevladujejo v dolini Osojnice. V tem horizontu so pogoste leče sivega do rožnatega oolitnega apnenca, katerih debelina doseže celo 20 do 40 m. Med Ledinami, Govejkom in Osojnico ter pri Pečniku je na površju zgornjeskitski campilski siv zrnat, masiven ali deloma plastnat dolomit. V trikotniku med Ledinami, Razpotj em in Govejkom se dobro topni zgornjeskitski apnenci menjavajo z laporastimi apnenci in popolnoma vododržnimi laporastimi skrilavci. Vrh Gradišča in okolico Razpotja pokriva sivi slaboplastnati anizijski dolomit. Kraški pojavi O razvitem krasu na planoti okoli Ledin pričajo že številni površinski po- javi, vrtače, kratki potočki, ki izginjajo v požiralnikih, in izviri, ki dajejo ve- liko vode po dežju, po daljši suši pa se skoraj izcedijo. Največji kraški obj ekt na planoti je Ledinska jama (sl. 1). Vhod vanjo se odpira manj kot pol kilometra južno od Ledin, v vrtači desno pod cesto proti Razpotju. Okolica vrtače je prekrita z drobnim zaglinj enim materialom, ki ga deževnica spira z ·okolišnjih vzpetin. Nanos pokriva zgornjeskitske apnence, v katerih je nastala jama. Iz Strane t z k y je ve ga (1913) opisa je razvidno, da je današnji vhod v jamo nastal z udorom zemlje leta 1912. V dolinici nad vhodom v jamo je še nekaj občasnih požiralnikov. Tam so gotovo tudi drugi vhodi v jamo, zdaj prekriti z glinasto peščenimi naplavinami. Vhod v jamo ni t ežaven. Takoj ob vhodu priteka iz dotočnega kanala z desne strani izvir s pretokom med 0,5 in dvema litroma v sekundi, ki daje stalno življenje potočku v jami. Glavni rov se takoj močno razširi. V prvem delu je širok skoraj 5 m in visok do 2,5 m. Nižje se mu pridruži nekaj nad 60 m dolg stranski rov. V tem delu sledi jama prelomni ploskvi s smerjo severozahod- jugovzhod. Glavni rov se nato precej zoži, zatem pa preusmeri proti zahodu. Tu se razširi v večjo dvorano, ki se strmo spušča. Dvorana je dolga 40 m, široka 7 do 8 m in visoka do 5 m. Voda, ki teče skozi dvorano, izginja v neprehodnem požiralniku, kjer se jama zaključi. Celotna dolžina rovov Ledinske jame je 200 m, med vhodom in najglobjim zaključnim delom jame pa je 35 m višinske razlike. če zavijemo proti Ledinskim Krnicam, nas z desne strani pod cesto sprem- lja dolina Globine (sl. 2). Z južne strani je zaprta z dolomitno steno ledinskega preloma (Grad , F er j a n č i č , 1976). S skrilavo peščenih bregov s severne strani se steka vanjo nekaj slabotnih potočkov in močil, ki izginjajo skozi dva požiralnika v dolomit. Ob nalivih odteka v podzemlje n ekaj litrov vode na sekundo, sicer pa manj. 68 J. J a n ež , N. Trišič , Hidrologij a osamelega krasa Ledinske planote Sl. 2. Ponikalnica Globine pri Ledinskih Krnicah. Foto Jože Janež Fig. 2. Sinking stream Globine at Ledinske Krnice. Photo by Jože Janež Več ponikev je v dolinah in vrtačah pri Govejku, neposredno za vasjo (pod Smrečjem). Z manjših vzpetin se voda zbira na slabo prepustnih laporastih skrilavcih, ponika pa v zgornjeskitski apnenec. Ponikalnice delujejo občasno po dežju, razen zelo zanimive Babje rupe. V vrtači, levo pod križiščem za Vrsnik, je na jugovzhodni strani izvir, le deset metrov stran, na drugi strani vrtače, pa voda odteče nazaj v podzemlje. Domačini pripovedujejo, da pride na dan v kilometer zračne črte oddaljenem izviru Sodana v Osojnici. Izviri Na planoti je veliko solzajev in močil, značilnih za slabo prepustne kam- nine. Nekateri večji izviri, katerih pretoki dosežejo ob visokih vodah tudi več deset litrov v sekundi, kažejo močne kraške značilnosti. Največji izvir na pla- noti je izvir v Pečniških malnih. Voda izteka na stiku anizijskega dolomita in zgornjeskitskega apnenca pod Gradiščem. Do izvira nad zdaj že porušenim mlinom pridemo po kolovozni poti iz Pečnika. 69 Acta carsologica, XVII (1988) TABELA l. Pomembnejši izviri Ledinske planote Nadm.v. Qmin Qmax (m) (lis) (1/s) Izviri Peklenske grape Pečniški malni 470 5 50 Izvir v Peklenski grapi I 480 4 15 Izvir v Peklenski grapi II 435 10 12 Izvir v Peklenski grapi III 390 10 Izviri Žirovnice Pod oknom 640 0,3 21 Izvir pod Jerebom 605 1 28 Izvir pod Turmom 550 0,3 10 Izviri Osojnice Sodana 530 3 60 Izvir pri Pivku 640 1,5 13 TABELA 2. Kemične analize izvirov Ime izvira Datum T NH, N02 TH KH mg/1 dtrg •c mtn pH mgN/1 'NT fnl Pri Pivku 13.10.1986 8,5 o 8,1 pmd pmd 10,4 9,8 vod. Ledine 5. 4. 1984 5,2 3,3 8,3 0,11 pmd 5,0 4,8 pmd 0,01 Sodana 13.10.1986 65 7,9 pmd pmd 10,6 9,8 pod Turmom 5. 4.1984 8,7 2,6 8,2 0,07 pmd 8,7 8,4 0,003 0,01 pod Jerebom 19. 7. 1983 9,1 3,9 7,3 0,03 pmd 7,8 7,3 pmd 13.10.1986 8,3 o 7,6 pmd pmd 9,0 8,1 Pod oknom 19. 7.1983 11,3 2,6 8,0 0,03 pmd 9,2 8,3 0,03 5. 4.1984 8,0 1,6 8,3 0,06 pmd 7,5 5,7 0,002 0,02 13.10.1986 8,7 o 8,0 pmd pmd 11,7 10,4 Peč. malni 5. 4.1984 7,9 1,8 7,8 0,12 pmd 10,0 9,2 0,002 0,03 13.10.1986 8,5 o 7,7 pmd pmd 12,1 11,2 v Led. jami 19. 7. 1983 8,1 5,2 7,6 0,03 0,03 6,4 6,0 0,003 pmd T = temperatura mtn = motnost (mg SiOil) fnl = fenolne snovi dtrg = detergenti (mg TBS/1) pmd = pod mejo določljivosti 70 J. Janež, N. Trišič, Hidrologija osamelega krasa Ledinske planote 7 Jugovzhodno pod Razpotjem izvira potok Žirovnica. Njen izvir »Pod oknom« priteka iz kraškega rova v steni iz spodnjetriasnih apnencev in pada v več kot pet metrov visokem slapu v dno grape. Žirovnica ima med Raz- potjem in Govejkom še dva močna izvira pod kmetijama Jereb in Turm. Sodana je kraški izvir Osojnice. Nedokončano zajetje kaže, kako so gradi- telji prepozno spoznali nezanesljivost kraških voda za oskrbovanje s pitno vodo. Več sreče so imeli s sosednjim izvirom pri Pivku v Osojnici. Temperature ledinskih izvirov se med letom gibljejo med 5 in 12° C. Vode iz spodnjetriasnih skrilavcev so mehke (trdota 5 do 6,4° nemške trdotne lest- vice). Drugi izviri iz apnencev in dolomitov so zmerno trdi (8 do 12° NT). Vsi zajeti in drugi večji izviri so vsaj občasno bakteriološko oporečni, v številnih izvirih pa so kemične analize dokazale prevelike količine amoniaka, nitritov in tudi detergentov ter fenolov. SLEDENJE VODA Prvi sledilni poskus Po uvodnih terenskih ogledih smo izbrali za injiciranje barvila potoček v Ledinski jami in ponikalnico v Globinah, ki leži 350 m vzhodneje. V okviru priprav za barvanje smo montirali vodomere v Peklenski grapi nad Spodnjo Idrijo in na potoku Žirovnica ter opazovali tudi pretoke na vodomerni postaji Sora v Žireh (sl. 3). 24. oktobra 1984 ob l4h smo v Ledinski jami injicirali 3,6 kg fluorescenčnega barvila uranin (Kemika), raztopljenega v sto litrih vode. Dodatno smo zajezili še 350 litrov vode, s katero smo izplaknili raztopljeno barvilo v podzemlje. Na- ravni pretok v jami je bil 21/s. Istega dne ob 16.30 smo v požiralnik Globine vlili 0,7 kg rodamina, raztop- ljenega v 100 litrih vode. S pomožno zajezitvijo smo akumulirali še 150 litrov vode, ki je vso raztopino odplaknila. Pretok potočka je znašal 11/s. Vzorce smo sprva jemali na naslednjih zajemnih mestih: izvir Pečniški malni, vodomer Peklenska grapa, Špehova grapa nad cesto proti Ledinskemu Razpotju, Izvir Pod oknom, izvir pri Jerebu, izvir pod Turmom in Žirovnica- vodomer. Od 20. novembra 1984 smo povodje Peklenske grape vzorčevali samo še na vodomeru Spodnja Idrija, povodje Žirovnice pa od 20. 11. do 9. 12. na zajemnem mestu pri Bekšu. Enkratni vzorci so bili odvzeti na Osojnici 19. 11. 1984 in izvirih Peklenske grape 20. 11. 1984. Vzorci so bili analizirani na fluorescenčnem spektrofotometru Perkin El- mer 204 na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani z direktno metodo pri konstantni razliki med ekscitacijsko in emisijsko valovno dolžino 25 nm. Upo- rabljeno barvilo uranin je bilo slabše kakovosti z mejo določljivosti 0,008 mg/m3• Meja določljivosti rodamina je bila 0,01 mg/m3, kot je običajno za meritve tega barvila na uporabljenem instrumentu. Sledilo uranin se je v vidni koncentraciji pojavilo 27. 10. 1984 popoldan v vzorcu Peklenske grape nad Spodnjo Idrijo. Maksimalna koncentracija 29 mg/m3 se je pojavila 28. 10. ob 17.10 (sl. 4). Razdalja med injicirnim in zajemnim me- 71 Acta carsologica, XVII (1988) stom znaša 2,1 km, višinska razlika pa 410 m. Sledilo se je pojavilo po 75 urah in je napredovalo z navidezno hitrostjo 0,78 cm/s (28 m/h). Ker se uranin ni pojavil ne v Pečniških malnih, ne v Špehovi grapi, je bilo jasno, da izteka na izvirih v Peklenski grapi, kjer zaradi oddaljenosti in težke dostopnosti (ime grape!) rednega vzorčevanja nismo izvajali. Dopolnilna vzorca izvirov I in II v Peklenski grapi sta 20. 11. 1984 še vsebovala visoko koncentra- cijo uranina. Rodamin se ni pojavil niti v Peklenski grapi niti v Žirovnici. Zato smo 19. 11. 1984 odvzeli kontrolni vzorec na Osojnici, v katerem je bila izmerjena koncentracija rodamina 0,02 mg/m3• Ta vzorec je nakazal, da je rodamin inji- ciran v Globinah najverjetneje iztekel na enem od izvirov Osojnice, kot dokaz pa enega samega vzorca nismo mogli upoštevati. Izračun povrnjenega sledila nam je dal 1700 gr povrnjenega uranina, kar je skoraj 50 O/o uporabljene količine. Ker je v zadnjem vzorcu koncentracija uranina še precej visoka, bi ga s podaljšanim vzorčevanjem pridobili še nekaj. Vendar upoštevajoč, da so izmerjeni pretoki Peklenske grape nekoliko zmanj- šani zaradi odvzema vode za HE Spodnja Idrija, lahko z gotovostjo predposta- vimo, da se je uranin res pojavil samo v izvirih v Peklenski grapi. Drugi sledilni poskus Dejstvo, da se pri sledilnem poskusu jeseni leta 1984 rodamin ni pojavil ne v Peklenski grapi, ne v Žirovnici, kontrolni vzorec na Osojnici pa je bil poziti- ven, je navajalo k ponovitvi barvanja ponikalnice Globine z večjo količino barvila. Drugi sledilni poskus smo izvedli dobro leto in pol kasneje, 4. junija 1986. Ob 10.15 smo v Globinah injicirali 2 kg uranina, raztopljenega v 30 litrih vode. V času barvanja je bil naravni dotok v požiralnik le 0,6 1/s. Dodatno smo zajezili še 200 do 300 litrov vode, ki je vse barvilo odplaknila v podzemlje. Na dan injiciranja je bil pretok Osojnice 94,81/s. Sl. 3. Sledenje voda na Ledinski planoti 1 - opazovani izvir 2 - vzorčevalno mesto na površinskem vodotoku 3 - vodomerni profil 4 - ugotovljena smer podzemne vode 5 - ponikva ali požiralnik 6 - jadransko-črnomorska razvodnica 7 - lokalna razvodnica Fig. 3. Water tracing test on Ledine plateau 1 - dye-monitoring spring 2 - sampling point on surface waterstream 3 - brook gauging station 4 - direction of ground water flow as determined by tracing test 5 - swallet or swallow-hole 6 - Adriatic Sea-Black Sea watershed 7 - local watershed 72 1 1 ! ! l -:i C,, \ 1 ,--/ ' Gradi/te A \. .. 1 '- ' \ Pečniški matni . ,. - ' '- ' / -...1 '-o I 1 ' 1 \ \ ', \ ,,.... ........ _ , __ ~ 2 v 3 ' 4 5 Q 6 7 o 0,5 1km '.'< '-< " ::, (D ,N< z i-3 ::i. ~'. S'' ~ ~ o o ~: " o "' " 8 (D ro OQ " :,;- "' " ' " r" (D 8: ::, ~ (D 'O ,;' ::, s. (D 10 Q (1/s) c(mg/ml) 600 30 400 20 20 10 /·· ..•. ··· ..... ...... ;_ /\ ·•, . Acta carsologica, XVII (1988) ~ /\ : i ·· .. : \.--o .. ·· ... 0'----........ -~------------------- 25 10 20 30 oktober november 1984 Sl. 4. Sledilni poskus 24. 10. 1984. Koncentracija uranina (c) v vzorcih Peklenske grape and Sp. Idrijo in pretok Peklenske grape (Q) Fig. 4. Tracing test on 24. 10. 1984. Uranine concentration (c) in samples of Peklenska grapa above Sp. Idrija and Peklenska grapa discharge (Q) Pred barvanjem smo odvzeli predhodne vzorce na Osojnici, izviru Sodana, izviru Pri Pivku in ponikalnici Globine. Redno vzorčevanje smo pričeli 5. 6. 1986 na odvzemnih mestih v Osojnici: izvir Sodana, Srnjaška grapa pod kmetjo Mlinar, izvir pri Pivku, Osojnica - vodomer, Žirovnica - vodomer in Peklen- ska grapa - vodomer (sl. 3). Vzorčevali smo do 30. junija 1986 najprej dvakrat, kasneje pa enkrat dnevno. Uranin smo določali na fluorescenčnem spektro- fotometru Pelkin Elmer 204 z mejo določljivosti 0,004 mg/m3 po metodi kon- stantne razlike med ekscitacijsko in emisijsko valovno dolžino 25 nm. Močne padavine v noči med 4. in 5. 6., ki so se nadaljevale še 6. 6. so po- vzročile vodni val, ki je na Osojnici dosegel pretok 1 m 3/s. Od 8. 6. do 13. 6. ni bilo padavin in so pretoki Osojnice upadli ter se ustalili pri nekaj več kot 20 1/s. Ponoven vodni val so povzročile padavine 19. 6., vendar pretoki niso tako močno narasli kot prvič. Upoštevajoč rezultate sledilnega poskusa, izvedenega v Ledinski jami v letu 1984, ko se je sledilo pojavilo na 2 km oddaljenem izviru šele po 75 urah, smo z vzorčevanjem pričeli naslednji dan po injiciranju. Zaradi močnih pada- vin prvo noč se je v prvih vzorcih dne 5. 6. ob 8. uri nepričakovano pojavilo sledilo v visoki koncentraciji, tako v zajetju Sodana, kot v profilu Osojnica - vodomer. Koncentracije uranina v vzorcih, zajetih isti dan ob 20. uri in v vseh 74 QH/sl c(mg/ml 1000 30 800 600 1,.00 20 j \ j\ ; 1 ; 1 ; 1 ' .. 200 : 1 /\ \ 1 / \ -....,,.............. ............................. /\-Osojnica ( Q l v \ ................................. .i ; ................................................. .. o 10 ,,....1 1 1 1 1 Osojnica(c} \/ 4 i ,, ~ I \- So dana (cl ,, \ ' \ I L-, 10 \ ,- -v --, 15 junij 1986 \ / .... ✓-- ..... _ --------- 20 25 Sl. 5. Sledilni poskus 4. 6. 1986. Koncentracija uranina v vzorcih Sodana in Osoj- nice ter pretok Osojnice v času sledenja Fig. 5. Tracing test on 4. 6. 1986. Uranine concentration in samples of Sodana spring and Osojnica brook and Osojnica discharge during tracing test 1200 (g) 1000 800 600 400 200 o--'--------------------------- 4.6. 14.6.1986 Sl. 6. Sledilni poskus 4. 6. 1986. Količina povrnjenega uranina na zajemnem me- stu Osojnica Fig. 6. Tracing test on 4. 6. 1986. Returned quantities of Uranine in sampling point Osojnica 12 Acta carsologica. XVII (1988) kasnejših, so že močno upadle, kar pomeni, da je najvišja koncentracija nasto- pila že pred zajemom prvega vzorca (sl. 5). Na vzorcih ostalih zajemnih mest so se zelo nizki signali, značilni za ura- nin, pojavili samo vzporedno s padavinami 5. 6. in 6. 6. ter 15. 6. in 16. 6., kar ne more biti dokaz za pojavo sledila injiciranega v Globinah. Razdalja med ponikalnico Globine in izvirom Sodana je 2 km, višinska raz- lika pa 202 m. Uranin je skozi skitski dolomit potoval s hitrostjo večjo od 2,53 cm/s (91 m/h). Na profilu Osojnica - vodomer se je po izračunu povrnilo 1028 gr sledila, oziroma 51 °/o od injicirane količine. Dejansko je povrnjenega sledila bistveno več, saj v računu ni všteto sledilo, ki je izteklo že do zajema prvega vzorca 5. 6. 1986 ob 8. uri (sl. 6). Z ozirom na količino povrnjenega sledila in nizkih iz- merjenih vrednosti na meji detekcije v vzorcih drugih odvzemnih mest, je naj- verjetneje, da se je uranin, injiciran v Globinah, pojavil le v izviru Sodana. Sklep Osameli kras skriva po velikosti sicer manJse, genetsko pa lahko marsi- kdaj bolj zapletene hidrogeološke razmere in pojave. Razumevanje teh pojavov je odvisno v prvi vrsti od čimboljše interpretacije geološke zgradbe ozemlja, ki je v predalpskem svetu litološko in tektonsko pestrejša kot v dinarskem krasu. Hitre litološke spremembe znotraj stratigrafskih členov opozarjajo na previdnost pri predhodni oceni njihovih hidrogeoloških lastnosti. Zgornjeskitski apnenci in laporasti apnenci na Ledinski planoti se lahko obnašajo kot hidro- geološka bariera in na stiku anizijskega dolomita so močni izviri (Pečniški malni). Nedaleč stran je v istih kamninah 200 m dolga Ledinska jama. Zanimiv je tudi skitski dolomit, v katerem so, kot je pokazalo sledenje ponikalnice Glo- bine, očitno izdolbeni toliko prepustni kraški kanali, da dosega pretok vode v njih enake ali večje hitrosti, kot v klasičnem krasu v apnencih. S sledilnima poskusoma smo dokazali in ločili vodozbirna zaledja med ži- rovskimi izviri v Osojnici in izviri Žirovnice in Peklenske grape. Edini vodni vir, s katerim bi lahko dolgoročno uredili vodooskrbo na Ledinski planoti, Peč­ niški malni, nima povezave s ponikalnicama pri Ledinah. Njegovo zaledje so obronki Gradišča in obdelan svet med Ledinami in Pečnikom. Ledinska jama ima neposredno zvezo z močnimi, a onesnaženimi izviri v Peklenski grapi, na katere Spodnja Idrija pri zagotavljanju pitne vode ne more računati. Izviri Ži- rovnice imajo svoje ločeno vodozbirno zaledje brez povezave z obema ponikal- nicama pri Ledinah. Iz požiralnika v Globinah odtekajo vode samo v kraški iz- vir Osojnice Sodana, ki ima najverjetneje zvezo tudi s ponikalnicami Babja rupa in v Smrečju pri Govejku. Izvir pri Pivku v Osojnici s požiralniki pri Le- dinah nima povezave in zaradi ločenega, pretežno pogozdenega zaledja ostaja kakovosten vir pitne vode. Opisani rezultati triletnih raziskav so podlaga za določitev varovalnih ob- močij in prve ukrepe pri sanaciji onesnaženja. 76 J. Janež. N. Trišič, Hidrologija osamelega krasa Ledinske planote 13 LITERATURA Arhi v Jamarskega kluba Idrija: Zapisnik terenskega ogleda Ledinske jame z dne 12. 9. 1961. B e r c e, B., 1959: Poročilo h geološkemu kartiranju ozemlja Cerkno-Žiri v letu 1958. Tipkano poročilo. Arhiv RŽS Idrija. C a d e ž, F., 1972: Razvoj anizijskih skladov v okolici Idrije. Diplomsko delo. Kat. za geol. in paleont., VTOZD Montanistika, FNT, Univ. EK v Ljubljani. Car, J., 1972: Nekaj osnovnih podatkov o osamljenem krasu na Idrijskem. Naše jame 13, 61-70, Ljubljana. Grad, K., F er j a nič, L., 1976: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000. Tolmač za list Kranj. Zv. geol. zav. Beograd. Habič, P., 1969: Hidrografska rajonizacija krasa v Sloveniji. Krš Jugoslavije, 79- 91, Zagreb. Habič, P., 1982: Pregledna speleološka karta Slovenije. Acta carsologica, X (1981), 4-22, Ljubljana. K o s s m a t, F., 1898: Die Triasbildungen der Umgebung von Idria und Gereuth. Verh. geol. R. A., Wien. K o s s mat, F., 1910: Erlauterungen zur geologischen Karte der Umgebung von Idrija in Krain. Verh. Geol. R. A., Wien. S t r a ne t z k y , K., 1913: Jame, brezdna in požiralniki na Vrsniku in okrog Ledin. Carniola, IV, 105-114, Ljubljana. HYDROLOGY OF ISOLATED KARST OF LEDINE PLATEAU NEAR IDRIJA Summary The Ledine plateau, 700-1000 m a. s. l. between the Idrijca valley near Spodnja Idrija and Žiri basin struggles against lack of drinking water as is the case on most of karst plateaus. This was the reason for systematic hydrogeological investigations in order that enough water would be assured and that the base for the protection of threatened karst springs would be given. Ledine plateau is a part of isolated karst in Slovene Pre-Alpine world (Habič, 1982). The Black Sea-Adriatic watershed is going across the plateau. The geologic base to hydrologic and karst phenomena is given by lithologically well developed Lower Triassic rocks (Lower Scythian sand schists and oolithic lime- stones, scarcely bedded Upper Scythian dolomite, marl limestone, limestone and schists). The biggest karst underground object on the plateau is Ledinska jama (Fig. 1) in Upper Scythian limestones. The total length of the cave is 200 m, the depth 35 m. There are no longer superficial water streams on the plateau, while shorter brooks, formed on impermeable schists, sink immediatelly after reaching limestone or dolo- mite (Globine near Ledinske Krnice, Smrečje and Babja rupa near Govejek) (Fig. 3). The biggest spring is in Pečniški malni. The spring discharges from some 1/s during low waters to some ten 1/s at high water level (Table 1). The water tempe- ratures oscillate during the year from 5° to 12° C. The waters from Lower Triassic schists are soft (5-6,4° NT), the waters from Upper Scythian and Anisian dolomite, Scythian limestones respectively are moderately hard (8-12° NT). All these karst springs are biologically polluted (faeces bacteria), in some of them ammonia, nitrites, detergents and phenols in concentrations bigger than are allowed by normatives for drinking waters were established (Table 2). 77 14 Acta carsologica, XVII (1988) On 24 October 1984 dudng the ffrst water trncing test into the brook in Ledin- ska jama 3,6 kg of Urnnine, and into swallow-hole Globine 0,7 kg of Rhodamine were injected. Uranine appeared after 75 hours in Peklenska grapa, the maximal concen- tration was reached on 28 October afternoon by 29 mg/m 3 (Fig. 4). In other sampling points (Fig. 3) the Uranine did not appear. Rhodamine did not appear in any of sampling points except in extremely low concentration in control sample of Osojnica. On 4 June 1986 the tracing test was repeated on the sinking stream Globine with 2 kg of Uranine. The dye appeared in the Osojnica Sodana spring only (Fig. 3). Through Lower Scythian dolomite in the distance of 2 km and 202 m of height difference the Uranine has moved with average speed bigger than 2,53 m/s (91 m/h). 78