h XXXIV. Številka 23
3w
>|W Kranj, Radovljica, JIT« - Iadaja Časopis T iMrftai - Glavni urednik
občinska konferenca SZDL Škofja Loka •no podjetje ■vlnaj - Glavni urednik Igor Slavec JJ%        j rudnik Andrej 2alar
lASILO   SOCIALISTIČNE ZVEZE
Regrat že poganja — Zdaj je tudi že na osojnih legah povsem od lezel sneg, marčevska toplota pa je spodbudila k rasti zeleni regrat. Kdo se potem ne bi potrudil in nabral te docela zastonj spomladanske zelenjave,polne vitaminov, ko pa je solata na trgu tako neznansko draga ... Foto: F. Perdan
Kranj, petek, 27. 3. Cena: 7 din
1981
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
DELOVNEGA LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
ij.kihob*mah Pohod na Planico
raejdi i valni čas
- Da bi bil uradovalni nuh upravnih organov pri-i u delovne ljudi in občane, Mjduh občinah odločajo za spremembo. Vedno pogo-l Me ugotovitve, da le sredinsko uradovanje do Štirih $j in da so bili vedno po-ttbodi iz delovnih organi-idelovnim časom.
Rut občinska skupščina se m odločila za spremenjene are za stranke, s prvim i letos pa se za novost odidi v jeseniSki, kranjski, p in triiski občini. Aprila kf«vni organi sprejemali ; dan med sedmo in petin*, »edine popoldanske t tre pa bodo podaljSane do te teh ur naj bi uradi tudi {■prejemali stranke!
sov uradovalni čas bo v sredo povedal pod-kranjskega izvršnega Boitjančič. Analizirali ne in negativne plati te Računamo, da bo to :w sprejeto in izvršni sveti . prjdi ustrezne odloke. Iz-Ntf Kranja je z novostjo se-' krajevne skupnosti, krajevne 's organizacijo združenega -Ijk
V soboto, 28. marca, ob 10. uri se bodo pri spomeniku NOV na Planici nad Crngrobom na tradicionalnem množičnem srečanju zbrali borci, aktivisti, inter-niranci, delovni ljudje in občani ter mladina. S proslavo bodo po-počastili spomin na herojsko borbo Selške čete in smrt narodnega heroja Staneta Žagarja ter 14 so borcev. Letos mineva 39 let od legendarne borbe, v spomin katere krajevne skupnosti Bitnje, Joit, Sv. Duh in Žabnica vsako leto praznujejo svoj krajevni praznik, 27. marec. Letošnje srečanje je namenjeno tudi počastitvi 40-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Slavnostni govornik na množičnem zborovanju bo Viktor Ža-kelj, predsednik skupščine občine 9kofja Loka, v kulturnem sporedu bodo sodelovali učenci Osnovne sofe Lucijan Seljak iz Kranja in godba na pihala iz Kranja. Cesta StražiSče-Cepulje bo zaprta za ves promet z motornimi vozili od 8. do 9.30 ure v obe smeri zaradi pohoda mladine na Planico.
D revi ob 19. uri pa bo v kulturnem domu SV. Duh slavnostna akademija v počastitev krajevnega praznika. Slavnostni govornik bo Brane Selak, predsednik skupščine krajevne skupnosti Sv. Duh, v kulturnem sporedu
- Programsko volilno sejo občinske konference Zveze ko-Slovenije na Jesenicah minulo sredo popoldan, ki so se je m tudi predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit, komiteja Bojan Klemenčič, Ljubo Jasnič in Igor Uršič ter pred medobčinskih svetov ZKS in SZDL za Gorenjsko Zdravko in Slavko Osredkar, so posvetili predvsem gospodarskemu in ^^iopolitičnemu položaju v jeseniški občini. Med drugim so spre i'NrfK tudi o bodočih nalogah komunistov. Delegati občinske kon-', ki povezuje 106 osnovnih organizacij Zveze komunistov z 2.539 m za predsednika ponovno izvolili Borisa Breganta z Jesenic Foto: S. Saje
bo sodelovala folklorna skupina Iskra iz Kranja in pevski zbor KUD Ivan Cankar Sv. Duh. Na akademiji bodo podelili pokale in nagrade najboljšim na posameznih tekmovanjih. Krajevni praznik je namreč spremljal niz prireditev in tekmovanj: namiz-noteniiki turnir, tekmovanje v malem nogometu, rokometu, šahu, streljanju in kegljanju. V nedeljo, 22. marca, so pripravili tradicionalni pohod partizanskih pa tro 1 »Po poteh Rovta«, gasilska društva Sv. duh-Vir-maše, Žabnica, Bitnje, Jošt, Jelovica in Gradiš pa so izvedli gasilsko vajo.
Skrbno in pretehtano
Predsedstvo republiške konference SZDL je sprejelo izhodišča za obeleževanje Titovega imena in dela
Vse oblike in načini obeleževanja in negovanja Titovega imena morajo imeti idejnopolitično vsebino, ki bo dostojna njegovemu imenu in delu. Hkrati pa naj vse aktivnosti na tem področju do popolnosti izrazijo Titovo ustvarjalnost in njegov prispevek k razvoju samoupravne Jugoslavije ter pravičnih mednarodnih odnosov. To je osnovno izhodišče pri obeleževanju in ohranjanju imena in dela tovariša Tita, ki ga je sprejelo predsedstvo zvezne konference SZDL in predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije. Pobud za poimenovanje po tovarišu Titu je iz dneva, v dan več in je zato nujna selekcija. Tisk, radio in televizija, predvsem pa založniki naj bi se izognili vsakršni komercializaciji pri obeleževanju datumov in obletnic pa naj se vse aktivnosti vključijo v praznovanje dneva borca, dneva republike, vstaje in drugih praznikov.
Osrednji poudarek bo dan obeleževanju rojstnega dne tovariša Tita. Vsako leto naj bi ustrezno počastili tudi dan smrti tovariša Tita. Tako je za letošnji 4. maj predvidena skupna komemorativna seja organov in organizacij federacije ter delegacij republik in pokrajin. Glede uporabe imena tovariša Tita pa je sklenjeno, da naj bi njegovo ime nosilo največ eno mesto v vsaki republiki ali pokrajini. Organizacij združenega dela ne bi imenovali po Titu, izjemoma pa kulturne in športne manifestacije. Tudi zahteve in želje po spomenikih in drugih spominskih obležjih je treba skrbno pretehtati.
20. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
Pred sklepom letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti
Pregled opravljenih nalog
Pripravljenost delovnih ljudi in občanov za obrambo našega samoupravnega socialističnega sistema pred sovražnimi dejavnostmi, katerih cilj je preprečevanje nadaljnjega razvoja naše družbe, ogrožanje suverenosti dežele ter onemogočanje uresničevanja pravic in dolžnosti prebivalstva, preverjamo med vsakoletno akcijo Nič"nas ne sme presenetiti. Ta akcija je na prelomu 1979. in preteklega leta spodbudila delavce in krajane k zavzeti dejavnosti na obrambno-varnostnem podro>čju ter ustvarila izredno ugodne družbenopolitične razmere.
*->cene uspešnosti prejšnje akcije so bile osnova za načrtovanje obrarnbnih in samozaščitnih nalog v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki jo bomo sklenili prihodnji mesec. V izhodiščih zanjo smo si zadal) več ciljev.
F*osebno vlogo izpolnjevanju začrtanih nalog imajo štabi in enote naše a m rade, teritorialne obrambe in civilne zaščite pa upravni organi za Uiidsko obrambo in notranje zadeve. Kolikor več delovnih ljudi in občariov sodeluje v temeljnih samoupravnih, družbenopolitičnih in . drugih skupnostih pri odločanju o vprašanjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,' toliko množičnejša postaja akcija in toliko Do'J prispeva k nadaljnjemu podružbljanju nadvse pomembne dejavnosti .
socialistična zveza, kot fronta organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu, je še posebno odgovorna za utrjevanje moralna političnih vrednot naše družbe, poglabljanje zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter zagotavljanje obrambne usposobljenosti celotnega prebivalstva.
dejavnost med akcijo usmerjamo predvsem v praktično usposabljanja za vse oblike oboroženega boja, pri čemer je odločilnega pomena kadrovsko iačenje in usposabljanje najodgovornejših organov za vodenje in usklajevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite- "eliko skrbi namenjamo razvoju civilne in narodne zaščite, dograjevanju jn usklajevanju obrambnih načrtov ter praktičnem urejanju ozemlja za potrebe splošne ljudske obrambe. Poudarek dajemo tudi načrtnejšemu delu pri usmerjanju mladih v vojaške in obrambne poklice.
Ospeh sklepne akcije, ki bo v vseh okoljih hkrati preverila našo pripravljenost za protidesantno, protioklepno in protizračno obrambo, je odvisen od dosedanjih načrtovanih in uresničenih aktivnosti. Ker sta mnofei£nost in kvaliteta porok za dosego ciljev akcije, moramo z vso odgovornostjo oceniti doslej opravljene naloge in se skrbno pripraviti na skupni preizkus. Sleherni delovni človek in občan, ki bo pri tem spoznal svoje mesto in naloge v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, bo namreč pripomogel k doslednejšemu utrjevanju, obrambno-vamostne sposobnosti in splošne stabilnosti naše družba
V__1_ S. Saje
Štipendije bodo višje
Predstavniki skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v Sloveniji so se v torek odločili za povišanje štipendij. Kadrovale stipendije, ki jih podeljujejo delekvne organizacije, bodo višje za,18,6 odstotka, štipendije iz združenih sredstev, za katere prispevamo 0,5 odstotka iz kosmatih osebnih dohodkov, pa se bodo povečale za devet odstotkov. Valorizacija velja od 1. jantarja.
Višje kadrovske štipendije so posledica Morasta osebnih dohodkov v naši republiki. Vrednost točke se je s sedanjih 326 dinarja popravila na 3,86 dinarja. Ker obenem uveljavljamo nov samoupravni sporazum o štipendiranju, so na seji poudarili, da se novim kadrovskim štipendistom pri^na valorizacija glede na doseženo Število točk, starim štipendistom, kti so jim izračuni po novem sporazunrtu prinesli manjše število
točk, pa se upošteva dosedanja štipendija, povečana za 18,6 odstotka.
V nobenem primeru nihče ne bi smel dobiti manjše štipendije kot doslej. Uveljavljanje novega sporazuma pa omogoča odličnim učencem in študentom, ki se šolajo zunaj kraja bivališča, zvišanje štipendije tudi do 50 odstotkov. Enako velja za štipendiste iz združenih sredstev, katerim se bodo štipendije povečale za devet odstotkov, razen pri tistih, ki jim nov sporazum formalno odmerja manjšo štipendijo. Ti bodo dejansko obdržali višjo štipendijo po starem izračunu, vendar se ta ne bo valorizirala.
tainj M.-20.4.9I
PO JUGOSLAVIJI
1
O
Program dela začrtan
V torek je bila v Beogradu seja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. V okviru priprav na eno prihodnjih sej centralnega komiteja ZKJ je predsedstvo obravnavalo aktualna idejnopolitična vprašanja v zvezi z javnim obveščanjem in naloge zveze komunistov. Osnovno gradi vo je obrazložil izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Trpe Jakovlevski. Predsedstvo je preučilo in odločilo program svojega dela do 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Sprejet srednjeročni plan Slovenije
Osrednji dogodek sredinega zasedanja vseh treh zborov slovenske skupščine je bil družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1981 -1985. Dele gati so soglasno sprejeli predlog plana in s tem zakoličili glavne razvojne usmeritve republike v tem srednjeročnem obdobju. To je šesti petletni plan družbenega razvoja Slovenije in kot so poudarili številni razpravljavci, tudi najbolj kvaliteten. V njem so namreč prišle do izraza težnje, da je treba v prihodnje manj trošiti in vlagati, zato pa bolje in smotrneje gospodariti.
Delegati vseh treh zborov so podprli tudi osnutek amandmajev k ustavi SFRJ. V svojem mnenju, ki ga bodo posredovali zvezni skupščini, so poudarili, da na ustrezen način izraža idejnopolitično vsebino pobude tovariša Tita o uresničevanju načel kolektivnega dela, povečani odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov.
Sprejeli so tudi zakon o prepovedi nomadske paše v Sloveniji. Zakon takšno pašo sicer dovoljuje, vendar le v izrednih primerih na vnaprej določenih zemljiščih. Za kršilce zakona so predvidene visoke denarne in zaporne kazni, hkrati pa tudi odvoz črede na stroške lastnika v kraj njegovega bivališča.
Voda v hrastniškem rudniku
Zaradi vdora vode v polje ' C jame Hrastnik so na tem delovišču, kjer so nakopali na dan 500 do 600 ton premoga, morali ustaviti delo. Dotok vode se je v sredo že zmanjšal, toda odkop premoga najbrž še nekaj časa ne bo mogoč.
Večji ali manjši vdori vode marca in , aprila so pogost pojav v hrastniškem delu premogovnikov. Na polje C je voda začela pritekati v nedeljo popoldne. V ponedeljek je ponekod že priteklo kar tri kubike vode v minuti.
Poplave v Srbin
Včeraj je Donava pri Zemunu dosegla najvišjo raven 755 centimetrov. Reka pred Novim Sadom že upada, kar velja tudi za Savo do Beograda. Od Zemuna navzdol veljajo ob Donavi posebni ukrepi, saj vode po letu 1940 'št nikoli niso bile višje, kot v teh dneh. Izredni ukrepi veljajo tudi za Tiso od madžarske meje do izliva v Donavo, Drava, Drina, Velika Morava in Vardar pa so že začeli rahlo upadati. Vode so napravile veliko škodo v 39 občinah. Voda je zalila 4.162 hiš, tako da so morali preseliti na varno 897 družin. Pod vodo je 100.000 ha obdelovalne   zemlje. Največ škode je v beograjskih obči flOh.
Svet v tem tednu
STALNO IZOBRAŽEVANJE - V enotah in štabih teritorialne obrambe Gorenjske namenjajo veliko pozornost stalnemu družbenopolitičnemu izobraževanju. V sredo je v kranjskem domu Jugoslovanske ljudske armade stalnemu sestavu teritorialne obrambe Gorenjske, predstavnikom JLA in družbenopolitičnim delavcem Gorenjske predaval Ivan Franko-Iztok. Govoril je o zunanjepolitičnem položaju naše države in notranjepolitičnih razmerah, (jk) - Foto: M. Ajdovec
Srednja Dobrava — Krajevna skupnost Srednja Dobrava je v radovljiški občini med najmanjšimi, saj nima niti 400 prebivalcev, živijo pa v petih vaseh. Vsa zadnja leta pa so krajani Srednje Dobrave prizadevno skrbeli za razvoj svoje krajev-
Samoprispevek na Srednji Dobravi
od/Ožffi0 % kraJani Srednje Dobrave
jZcag 0 Podaljšanju krajevnega samoprispevka - Pereči komunalni problemi
ne skupnosti in so že vidni tudi številni rezultati. Nemalo so krajani pomagali pri razvoju kraja tedaj, ko so se odločili za krajevni samoprispevek.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bi radi na Srednji Dobravi utrdili in asfaltirali več cest in cestnih odsekov, postavili varnostne ograde, dokončno uredili novo pokopališče in popravili mrliške vežice, uredili priključek na republiško cesto v Lipnici, dopolnili javno razsvetljavo na Spodnji Dobravi, v Lipnici in na Zgornji Dobravi, postavili avtobusna postajališča v Lipnici, uredili več pešpoti, denar pa potrebujejo tudi za vzdrževanje doma krajevne skupnosti, za asfaltiranje športnega igrišča in opremo kulturne dvorane. Vrednost vseh nalog ocenjujejo na 3 milijone 800.000 dinarjev in predvidevajo, da bodo največ denarja zbrali s samoprispevkom, le del pa iz drugih virov.
Če bi zbirali sredstva z enakimi prispevnimi stopnjami kot do zdaj, to je z 1 odstotno stopnjo, v petih letih ne bi mogli zbrati dovolj denar-zadostovalo bi le za vračilo do
Lovro Gajgar ponovno predsednik OK ZKS
Skofja Loka - Na ponedeljkovi seji je bil za predsednika občinske konference ZKS Skofja Loka ponovno izvoljen dosedanji predsednik Lovro Gajgar.
Predsednik je dolgoletni družbenopolitični delavec. V partizane je šel še preden je dopolnil 17 let, po osvoboditvi pa je v JLA ostal do leta 1951. Opravljal je vrsto odgovornih funkcij v Zvezi komunistov. Bil je sekretar komiteja občinske konference, sekretar osnovne organizacije, delal je v sindikatu, v samoupravnih organih, bil je predsednik delavskega sveta Alplesa, predsednik centralnega delavskega sveta Slovenijalesa in opravljal je še vrsto drugih funkcij. Sedaj je član CK ZKS Slovenije.
S svojim dosedanjim delom je dokazal, da ima dovolj znanja, sposobnosti in volje za kreativno in smelo uresničevanje ciljev Zveze komunistov in zato je bil ponovno izbran za predsednika OK ZKS Skofja Loka.
L.B.
zdaj najetega kredita. Da pa bi reali zirali že tako skop program, izboljšav skupnega standarda v naslednjih letih se bodo morali krajani odločiti za nekoliko višjo stopnjo samoprispevka.   Skupščina krajevne skupnosti Srednja Dobrava se je odločila, da naj bi plačevali 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka, 1,4 odstotka od pokojnin, 1,5 odstotka od neto dohodka obrtnikov, 3 odstotke   od   katastrskega dohodka, 10 dinarjev od kubičnega metra prirastka v gozdovih in v enkratnih prispevkih za avto, hišo, traktor v znesku 3.000 dinarjev in 7.000 dinarjev za tovornjak.
Krajani bi zbirali sredstva od aprila 1981 do aprila 1986.
Krajani Srednje Dobrave se bodo o podaljšanju krajevnega samoprispevka odločali v nedeljo, 29. marca. Ze do zdaj so krajani z veliko prostovoljnega dela in tudi z denarnimi prispevki izkazali visoko zavest in željo, da s skupnimi močmi pripomo-• rejo k višjemu standardu in uredijo vsa pereča komunalna vprašanja v svoji krajevni skupnosti. Prav gotovo bodo tudi v nedeljo prišli na volišča in se ponovno odloČili za to, da bodo v prihodnjih letih njihove vasi Še boljše in lepše urejene.
D. S.
Ponovno zaostrovanje
Sindikat Solidarnost grozi z novimi kami, če ne bo vlada ustrezno ukrepala varstvu zakonitosti in registrirala sij kmetov —  Voditelji desetih zahodnoev skih  držav  sprejeli  izjavo   o Poljski Ostrejše reakcije Moskve
Položaj na Poljskem se je poslabšal, so od torka in srede govorila poročila z glavnega poljskega mesta Varšave. Državna dinacijska komisija sindikata Solidarnost je na nočnem zasedanju
Konedeljkom in torkom oblikovala izhodišča za pogajanja i lomisija opozarja predvsem na dvoje. Vlada mora zagotoviti zakonitosti in registrirati sindikat kmetov. Če vlada zahtevam ugodila, so poročali v sredo, je Solidarnost zagrozila s sta najprej opozorilnimi, če pa te ne bodo zalegle, pa s splošno i Državna komisija je zagrozila, da bo v primeru izrednega stanua*1 razglasila splošno stavko. Da gre za zaostren položaj, pričaic^ poročila, da so se regionalna vodstva sindikatov preselila v v Varšavsko vodstvo je na pirmer odšlo v tovarno traktorjev1 Vlada se je znašla v težkem položaju: po eni strani mora u stališča partijskega vodstva po mirnem reševanju sporov no strani pa mora reagirati na zahteve sindikata.
Ostre so zahteve Solidarnosti. Od vlade sindikat terja n da so organi oblasti in varnosti 19. marca s svojim posredovan *" pravico m načela javnega življenja in družbenega miru sredstvi ga obveščanja pa naj objavijo sindikalno sporočilo, vezano n«* žaj. Varšava in druga mesta so polna letakov, ki.obeoii milice, prav tako pa so se tudi pojavili letaki, ki obsojajo 1 kot povzročitelja napetosti. Javnost do teh vprašanj očitno^ Nekateri v obrambo miru v državi zagovarjajo ostro milice, drugi pa menijo, da bi podpora takšnemu ravnannT takšna posredovanja tudi v prihodnje.
Očitno je, da se bo poljska vlada do zahtev Solidam opredelila brez poprejšnjega stališča centralnega komu« združene delavske partije. Znano je, da je politbiro obtožil za zadnje izgrede.
Zadnji poljski dogodki so presegli meje države in dobili ne razsežnosti. Prvi letošnji sestanek voditeljev desetih za skih držav v Belgiji je sprejel o Poljski posebno izjavo V evropskega zahoda poudarjajo, da je Poljska doslej že pok sobnost sama rešiti svoje probleme brez vmešavanja od xun« položaj v Evropi še zaostrilo. EGS je ugodila poljski proinii» pa tudi za prihodnja posojila vrata niso zaprta. Zahodno nji minister Genscher, ki je bil pred tem sestankom v l\ očitno problematiko dobro pozna, je predlagal, da bi «* pomoči Poljski morale vključiti še Združene države A* Japonska. Zahod je očitno zaskrbljen, na kar opozariaf nujnosti spoštovanja helsinške listine o varnosti in Evropi.
Reagirala je tudi Moskva in to ostro .^Obsodila je nje, kar je v preteklosti že nekajkrat storila. Sovjetska zve1*1 z dosedanjo politiko do poljskih dogodkov. To je bilo doao na zadnjem sestanku najvišjih predstavnikov Sovjetske«V011^ ske. * *
J. K
KRANJ
V torek je bila v Kranju 88. seja komiteja občini ZKS. Člani komiteja so se seznanili s pripravam' samoupra vijake v v kranjski občini, o katerih je o koordinacijskega odbora Vinko Šarabon. Osnovne . komunistov so bile zadolžene, da se vključijo v Dr?1**5' skupaj z drugimi organizacijami in samoupravnimi o*** občina bo imela na kongresu 8 delegatov. Komite ie v» obravnaval tudi uvodni referat predsednika konfet-* nata na seji konference 31. marca. Osnova za referat lanska 19. seja občinske konference, ki je obenem t Jr usmeritev za prihodnje.
RADOVLJICA
V ponedeljek, 30. marca, bo ob 16. uri redna seja s okolja pri občinski konferenci SZDL Radovljica. Na sei^if vali akcije, ki jih bodo organizirali po krajevnih skupno*?0 temeljito očistili okolje, pogovorili pa se bodo tudi o jugoslovanski akciji 88 dreves. Predvidevajo, da bodo ak spomin maršala Tita sklenili v radovljiški občini leta 1969^
V petek, 27. marca, bo ob 12. uri v prostorih osnovne Tomaža Linharta v Radovljici posvet predsednikov osnovniT cij zveze sindikatov in članov K00 zveze sindikatov. Na spregovorili o pripravah osnovnih organizacij na akcijo Ni presenetiti, o gospodarskih vprašanjih ter o pripravah in
osnovnih organizacij Jugoslavije.
sindikata na III. kongres sam
Na današnji dan pred 40 leti
Ljudstvo se je dvignilo^
Petindvajsetega marca leta 1941 je vlada Cvet-kovid-Maček na Dunaju podpisala protokol o pristopu Jugoslavije k trojnemu fašističnemu paktu. Podpis je bil v popolnem nasprotju z interesi jugoslovanskih narodov in narodnosti. Komunistična partija Jugoslavije pod Titovim vodstvom je edina spoznala nevarnost fašizma in nacizma, ki sta svet že pahnila v drugo svetovno vojno, ogroženost svobode in neodvisnosti Jugoslavije ter opozorila na nujnost oboroženega boja zoper okupatorje in protiljudski režim. S posebnim proglasom se je partija obrnila k ljudem, ki so
se dvignili in svoje nezadovoljstvo še posebno na današnji dan, 27. marca, izpričali z množičnimi demonstracijami in znano parolo »Bolje rat nego pakt«. Vlada Cvetkovič-Maček je padla, prišla pa je nova z generalom Simovičem na čelu, ki v svojih dejanjih ni ralom Simovičem na čelu, ki se v svojih dejanjih ni razlikovala od predhodne vlade, čeprav je bil puč poskus zavajanja ljudstva. Pobesnel je Hitler 27. marca ob novici o dogajanjih v Jugoslaviji. Odločil se je za vojno uničenje Jugoslavije in ga ob nemočni in razpadli starojugoslovanski vojski 6. aprila zjutraj tudi uresničil s pomočjo kvizlinških enot in poma-gačev v Jugoslaviji. Partija je bila na to pripravljena in začela se je zmagovita narodnoosvobodilna borba in socialistična revolucija.
Žalna sveč
Lipnica   - Žalna
v počastitev spomina nega   heroja Staneta člana   CK   KPS in poveljnika slovenskih skih čet, ki je padel 1942. leta na Rovtu nad bom, bo v petek, 27. man ob 15.30 na Lipnici pa I njegovem spomeniku, pripravlja  KO ZZB ! Dobrava. V kulturnem bodo sodelovali učenci šol, ki  nosijo njeflovo Lipnice in Kranja«- 0
3.STRAN O LAS
Premalo o produktivnosti
i letnih poročil o gospodarjenju v delovnih %^^^J^w'boyša kot lani, vendar se še ~ '! Najbolj pogosta
iqjo pomanjkljivosti — ja o dohodkih
tkfcrijka - Ko je občinski Heka&i »vet v Radovljici obrav Sni aktivnost pri oceni rezultatov Ifcpjdarjenja za lani v temeljnih in Mmk organizacijah radovljiške *4fce, ie ugotovil, da je bila veČina Kratil boljša kot lani. Pri vodilnih Patrih se je okrepil odgovoren h do periodičnega ocenjevanja haalirjrnja Se vedno pa so se hjavliali posamezni primeri, ko so Hmčm zgrešila temeljno vsebino in * teh primerih bi morala osnovna Sftifna organizacija pred razpra-H poročilo zavrniti. To pa se ni
nikjer zgodilo. Prav v sindikalnih organizacijah bi morali biti do poročil bolj kritični.
Za večino poročil so značilne nekatere pomanjkljivosti. Produktivnost so orikazali enostransko, le skozi količinsko proizvodnjo, zanemarjali pa izrabo delovnega časa, stroške na enoto proizvoda, prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi in tako dalje. Se vedno je precej organizacij, ki ne uporabljajo primerjav po kazalcih uspeha s sorodnimi organizacijami, brez teh
Kranjski delegati sprašujejo
KRANJ - Delegacija Gozdnega Ssalirit a iz Kranja je na seji ^ora združenega dela kranjske Vaute skupščine predlagala do-Saitev letošnje občinske resolucije 1 celotnim  besedilom   o razvoju
__tva, kakršno je zapisano v
Sftmem planu do leta 1985. Satfe za družbeno planiranje je Sad, da takšna dopolnitev ni Sukus, saj je družbeni plan Sdjai obvezujoč dokument in ni W zato vse naloge še posebej Wr4jevati v resoluciji. • Dekgacija Iskre TOZD Stikala * apoiorua na slabo cesto med Sdnm mostom in Smledniško %to v Kranju. Strokovna služba Sreanih skupnosti gospodarskih %mxti odgovarja, da je uprav %t ceste samoupravna komunal V »kresna skupnost, vzdrževalec H Cestno podjetje Kranj. Strokov S deib« ugotavlja, da je cesta od do klavnice posebno pozimi za pešce. Potrebna bi bila modernizacija, ki pa bi bila i objektov ob cesti draga. Tega pa samoupravna komunal-skupnost nima. Nov Savo bo razbremenil to zato bo varnejša za
.„jvlna Živila pa je odgo i m delegatsko vprašanje Strati jih je zanimala adaptacija na Laborah. V odgovoru navajajo, da je delavski svet Maloprodaja že leta 1978 _ zemljiške odnose, saj je po-J kupoprodajno pogodbo o od k u ' sjsadajnff gn zemljišča in s tem, popravilo prodajalne. Poje bilo načrtovano za lani v vrednosti štiri milijone di-Lani sta bila dobljena pro-. dokumentacija in gradbeni prav tako pa tudi soglasja Projektivnega podjetja, skupnosti S t ral išče in Konec lanskega maja je bila prošnja za lokacijsko doku vendar je bila zadeva v
času, ko so Živila pripravljala odgovor, še v postopku. Ko bo lokacijsko dovoljenje in nato še gradbeno, bo možen začetek popravila, ki je vnesen v letošnji gospodarski plan Živil. Dodatno pojasnilo je posredoval tudi kranjski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. V pojasnilu komite navaja, da bi Živila za trgovino gradila prizidek, sedanja trgovina pa bi bila skladišče. Naknadno so bila posredovana tudi soglasja, vendar komite v pojasnilu navaja, da je trgovina paredvidena na površini, pomembni za Savo. Zadevo je obravnaval komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Predlog je bil odložen, ker nekatere zadeve pri parkiriščih, dostavi, sporazumevanju s Savo in lastništvu še niso bile urejene. Problemi so se uredili in komite je 17. februarja letos predlagal izvršnemu svetu manjši odmik ter odobritev gradnje, trgovine. S tem mora soglašati še Sava.
J. Košnjek
pa objektivne ocene lastnega dela in gospodarjenja ni možno dati. Ta poročila so se omejila na splošno oceno, ponekod pa so izkazali pretirano samozadovoljstvo nad povreč-rano samozadovoljstvo nad povprečnimi uspehi.
V občini so tudi ustanovili strokovno politične skupine, ki so obiskale vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva. Ocenjevali so rezultate gospodarjenja, priprave ter organizacijo javnih razprav.
Najbolj pogosta vprašanja v javnih razpravah so bila o osebnih dohodkih in o padanju življenjske ravni, cenah, oskrbi. Pri tem ni bil sporen lanskoletni padec življenjske ravni, saj so ga delavci sprejeli kot del načrtovane stabilizacijske politike. Precejšnje kritike pa so doživele letošnje podražitve. Delavci predvsem ne sprejemajo tistih višjih cen, ki so posledica višjih davkov in prispevkov za splošno porabo. V predelovalni industriji prevladuje prepričanje, da so se proizvajalci surovin vse manj pripravljeni sporazumevati o trajnejših poslovnih odnosih; razprave ob zaključnih računih pa so tudi pokazale, da je bilo preveč tekočih problemov za zagotovitev normalnega poteka proizvodnje, ki so organizacije potegnile v »stihijsko« reševanje.
Delovne organizacije so odgovorno in gospodarno razporejale dohodek in čisti dohodek. Planirano maso sredstev za osebne dohodke so presegle le tri organizacije združenega dela, v katerih pa so osebni dohodki precej nizki. Znatno težje pa bodo uresničevali dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka letos, saj večina organizacij načrtuje zelo skromno rast dohodka. Uresničevanje dogovora torej pomeni nadaljnji 10 odstotni in več odstotni padec standarda delavcev.
D. Sedej
Srenjeročni plan Jugoslavije
Še gradimo na željah
LJUBLJANA - Člani slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine Marko Bule, Rudi Kropivnik, Zoran Žagar in Miro Zlender so v ponedeljek predstavnike sredstev javnega obveščanja seznanili z značilnostmi srednjeročnega plana Jugoslavije, uveljavljanjem slovenskih stališč do tega dokumenta in nalogah, ki nas na tem področju še čakajo. Plan je sedaj usklajen vsaj na glavnih področjih. V primerjavi z osnutki ga je okrog 30 odstotkov novega, kar je posledica nad 300 pripomb in predlogov predvsem republik in pokrajin ter drugih organov in organizacij. Veliko važnejše je sedaj vprašanje, so
DOGOVORIMO SE
mi ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Prihodnji teden se bodo spet sestali delegati vseh zborov skupščine obtne Jesenice. Seja  družbenopolitičnega zbora bo v ponedeljek, % marca, ob 16. uri, druga dva zbora pa bosta zasedala dan pozneje, ivfl marca, ob isti uri. '
V družbenopolitičnem zboru bodo obravnavali predlog letošnjega programa dela zborov, poročilo o uresničevanju politike cen proizvodov a storitev iz pristojnosti občin lani ter obveznosti glede na zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, predlog samoupravne p sporazuma o svobodni menjavi dela jeseniške radijske postaje Tri-(jav in pogodbe o pravicah in obveznostih pri uresničevanju sporeda radia letos, predlog odloka o spremembah odloka o posebnem občin-ikem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve, predlog odloka za apremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov, poročilo o izgradnji šolskega centra Plavž na Jesenicah, poročila o lanskoletnem delu družbenega pravobranilca samoupravljanja na Jesenicah, sodišča išruzenega dela v Kranju in jeseniške postaje milice ter predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje samouprav aa družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v naši republiki. Ta obsežen dnevni red bodo v drugih dveh durih razširili med drugim še z obravnavo predloga odloka o potrditvi ttfldslnega načrta platojev ob avtomobilski cesti na Hrušici, predloga edloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini ter predloga odloka o potrditvi wraembe zazidalnega načrta gostinsko stanovanjske cone Mojstrana Boaurbanističnega načrta Dovje-Mojstrana.
todoee delo zborov
Komisija za pripravo programa dela zborov občinske skupščine je aj osnovi opredelitev v dosedsnjem obdobju sestavila predlog progra-as. Pri tem je upoštevala programska izhodišča družbenopolitičnih Spnirarij v občini in začrtane naloge samoupravnih interesnih skupna«, uwtnega sveta in upravnih organov občinske skupščine.
Osnovna letošnja dejavnost vseh zborov je usmerjena v graditev in •maščevanje politike gospodarske ustalitve, izpolnjevanje nalog razvoja« politike in nadaljnji napredek socialističnih samoupravnih •aaoaov. Poleg tega bodo zbori nadaljevali svojo dejavnost pri anaaljauju uresničevanja -začrtane politike, odlokov in drugih predpi-M* občinske skupščin«. Tako bodo sprejeli vrsto odlokov in drugih aktov, ki jih narekujejo zakonski predpisi in urejanje posameznih fpraaanj v praksi. Zbori se bodo vključevali tudi v delo republiške in mtse skupščine, zato bo treba še naprej povezovati razprave v občini ■ obratovati skupna izhodišča za delo delegatov v teh organih.
S. Saje
poudarili naši delegati v zboru republik in pokrajin, kako ga bomo uresničevati, kakšne ukrepe bomo sprejemali in kako področja vnašali stabilizacijske elemente, kar je bila ena glavnih pripomb Slovenije. Na nekaterih področjih bodo nujni konkretni pogovori m dogovori republik in pokrajin, zvezni izvršni svet pa se je tudi obvezal, da bo do sredine aprila uskladil letošnjo resolucijo o uresničevanju družbenega plana s planom. V primerjavi s preteklimi leti pomeni letošnji plan vseeno napredek dogovarjanja v Jugoslaviji.
Več je takoimenovanih skupnih interesov republik in pokrajin. Precejšnja je zasluga Slovenije, da je izvoz le dobil prednostno mesto in da je treba izvoznikom omogočiti dodatne olajšave in elemente vzpodbuje-vanja. Uvoz v zadostnih količinah in bolj organiziran, kot smo se na primer dogovorili pri nafti in koksu, enako pa bi lahko ravnali pri jeklu, premogu in drugih artiklih strateškega pomena, je nujen. Kjer smo v Jugoslaviji uspeli izračunati bilance, smo kaj hitro našli skupni interes, ki pa ga med uresničevanjem plana ne smemo tiščati za republiške in regionalne interese, ki so še naprej trdoživi.
Slovenska delegacija ocenjuje, da jugoslovanski plan še ni nastajal do dovolj samoupravni poti. Preveč je še dogovorov republik in pokrajin ter njihovih delegatov, ne jpa združenega dela. Prav tako vseh pogojev za uresničevanje srednjeročnega plana še nimamo oblikovanih. Dodatni medrepubliški in pokrajinski dogovori bodo nujni. Sprejemanje in usklajevanje jugoslovanskega plana je bilo do določene meje tudi omejeno, saj so bili nekateri predhodno sprejeti družbeni dogovori o temeljih plana, ovira, vendar nekatera soglasja o skupnem interesu kažejo, da ae odogovorov v takih primerih le ne gre togo držati. Zanemarjati P* »c kaže pomisleka naše delegacije, če srednjeročni plan le ni prenapet In preveč odras želja, osnovanih na tuji akumulaciji in ne na svoji pameti, denarj« in sposobnostih ... Nedvomno pa je vrlina plana vgraditev ekonomskih zakonitosti, kar smo v preteklosti zanemarjali.
J. Košnjek
Ob poročilu kranjskega pravobranilca samoupravljanja
Za pravico vprašati ni napaka
Pretihe samoupravne delavske kontrole, kar pogosto tudi sami želimo — Skrivanje samoupravnih aktov pred delavci, ki so zanje glasovali — Pravna služba delovne organizacije je tudi pravna služba delavca — Odgovornost političnega dela
KRANJ — Poročilo o lanskem delu kranjskega družbenega pravobranilca samoupravljanja Franca Rakovca je dobra slika slabosti pri samoupravnih odnosih in ovir, da delavčeva beseda še ni odločujoča tam, kjer bi morala biti in kot smo zapisali v ustavo in zakon o združenem delu. Torkova razprava o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je lani prvič deloval tudi po republiškem programu, na komiteju občinske konference ZKS in predsedstvu občinske konference SZDL je ugotovitve še dopolnila.
Ze leta ugotavljamo neaktivnost samoupravnih delavskih kontrol, ugotavlja pravobranilec samoupravljanja. Ali je neaktivnost tudi posledica naše želje, so se vprašali na seji komiteja, izbrati tihe in manj nevarne organe delavskega nadzora. Samoupravna praksa in ugotovitve pravobranilca samoupravljanja ter tudi sodišča združenega dela kažejo na prešibko vlogo sindikata in na neobveščenost delavcev. Večkrat jim niso poznani niti vročeni samoupravni akti, za katere so glasovali, ali pa se jim onemogoča celo dostop do njih. So primeri, ko je že delavčevo vprašanje o svojih pravicah na določenem področju vzeto kot napaka ali »nesamoupravno« ravnanje. V takšnih primerih se najrazličnejše pravne službe po delovnih organizacijah spremenijo v varuhe podjetniške samouprave in so vse prej kot pravna služba delavca, kar v bistvu morajo biti. Zato se ne gre čuditi, da še premalo sporov razrešimo tam, kjer nastajajo, pač pa silimo na sodišča in druge organe. V teh primerih, kakor tudi pri neurejenih samoupravnih aktih nasploh, gre za očitno kršenje zakona o združenem delu. Preveč drema ve so postale komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, pozivi k uresničevanju pa so prepogosta le pozivi, ne pa politična akcija, kar je že pokojni Edvard Kardelj poudarjal. Samoupravni akti še ne nastajajo v združenem delu in skupnostih, ampak z najrazličnejših ravni prihajajo za drage denarje kopije ali vzorci, večkrat popolnoma nasprotni z našo zakonodajo.
Varstvu družbene lastnine namenjajo v kranjski občini posebno pozornost. Do glavne problematike je treba v občini oblikovati enoten pristop organov in organizacij z nalogami na tem področju. Nedavno posvetovanje, ki so ga pripravili zbor združenega (Jela skupščine, sindikat, družbeni pravobranilec samoupravljanja in sodišče združenega dela, je dal glavne delovne usmeritve na tem področju in na področju samoupravne zakonodaje v združenem delu. Ostrejša mora biti družbena linija do kršiteljev, ki jih je v občini nad 50. Zanje bo sklicano posvetovanje, kjer bo govora o pomanjkljivostih v njihovih samoupravnih aktih ter o ukrepih (v skrajnih primerih je to tudi ukrep družbenega varstva), vse to pa ne bo zaleglo brez poostrene odgovornosti nosilcev samoupravnih in političnih dolžnosti, brez stalnega stika z delavci, brez vključevanja komunistov v aktivnost. Marsikateremu od 4000 komunistov v kranjski občini je služba še vedno edina obveznost,
za ostalo pa mu ni mar. .....
J. Košnjek
k.
Seja OK ZKS Skofja Loka
Na prvem mestu večja produktivnost
Na seji občinske konference ZKS ocenili stabilizacijska gibanja — Prihodnost je predvsem v večji produktivnosti, združevanju dela in sredstev na temelju dohodkovnih povezav
Skofja Loka   -   »V preteklem    tivnost in to z združevanjem dela in
letu smo smelo zastavljene cilje stabilizacijskih prizadevanj, v enem delu, zadovoljivo uresničili«, je v uvodni besedi na ponedeljkovi pro-gramsko-volilni seji občinske konference ZKS poudaril predsednik Lovro Gajger. »Z izvozom smo dokazali, da smo se sposobni meriti na svetovnih tržiščih, čeprav morajo izvoz za vsako ceno in vsega, v dolgoročnih usmeritvah zamenjati druge kvalitete. Delitev osebnih dohodkov je bila v dogovorjenem razmerju, pri skupni in spološni porabi nam je uspelo držati korak z dogovori, medtem ko so cene rasle mimo vseh dogovorov. To pomeni, da so realni osebni dohodki padli bolj, kot je bilo načrtovano.«
Izhod ni v tem, da bi za vsako ceno držali rast osebnih dohodkov z rastjo cen, ampak morajo biti prizadevanja usmerjena v umiritev cen. Tega pa ne bomo dosegli z administrativno prisilo, niti ne z dogovarjanjem brez odgovornosti, temveč le z bolj produktivnim ' delom, ki bo dalo več nove vrednosti. Zato je treba bolje nagrajevati proizvodno delo. Prav tako se bo treba odreči nekaterim negospodarskim naložbam in nerealnim investicijam, o čemer ie dolgo govorimo in pišemo, kakor tudi to, da se bo treba omejiti v splošni in skupni porabi, čeprav to ni uspelo ne pri sestavi proračuna federacije, niti republike, so poudarili na konferenci.
Omejitev v trošenju je lahko pomembna postavka stabilizacijskega programa vsake temeljne organizacije, vendar pa je potrebno na prvo mesto postaviti večjo produk-
sredstev na temelju dohodkovnih povezav. Tu so bili doseženi skromni rezultati, ker številni sporazumi, ki nosijo naslov »dohodkovni odnosi« ohranjajo stare kreditne odnose, enostranske obveznosti, v zadnjem času pa so pogosto le dokument, ki omogoča dviganje cen surovin, repromaterialu in končnih izdelkov.
Tudi zveza komunistov še ni vselej in povsod osvobojena stare prakse pri iskanju učinkovitejših poti. Komunisti in osnovne organi zacije namreč niso vselej sposobni, da bi razvijali in vodili pobude delovnih ljudi pri razreševanju problemov, ki se pojavljajo v določenih okoljih oziroma kadar se akcija ustavi in dobro zastavljeni sklepi ostanejo na pol poti. Razlog za takšno stanje je v preveliki usmerjenosti v potrošništvo, ko ostajamo neprizadeti za nepravilnosti, ki se nas ne tičejo in nestrpno reagiramo, ko smo osebno prizadeti. Zato je nujno potrebno spodbuditi akcijsko delo političnih organizacij, predvsem ZK in njenih članov. Preveč je namreč zanemarjeno uveljavljanje takšnega lika komunista, ki je vedno pripravljen s pogumom pokazati na nepravilnosti in predlagati način njihovega odpravljanja.
Na konferenci so kritično spregovorili tudi o organiziranosti Zvett komunistov in pri tem ocenili, da ni dodobra zaživela. To je opaziti tako v večjih delovnih kolektivih pa tudi občinska konferenca bi se morale večkrat in redne je sestajati. Le tako bo lahko aktualna pri sprejemanju stališč in sklepov in ae akcijsko vključevala v družbena dogajanja. L. Bogata^
G L A S 4. STRAN
PETEK. 27 MARCA
Izjemni izvozni dosežki
Tržiško združeno delo je lani izvozilo za skoraj 60 odstotkov več kot je uvozilo in doseglo zunanjetrgovinski presežek v vrednosti 346 milijonov dinarjev — Največ zaslug gre spet tovarni obutve Peko, ki je ustvarila kar 85 odstotkov celotnega izvoza
TRŽIČ - Lanski zelo ugodni rezultati gospodarjenja v trtiiki občini so predvsem posledica večje produktivnosti dela, pametnejše porabe surovin in reprodukcijskih materialov ter boljše organizacije dela, medtem ko od zunanjih vplivov velja omeniti zlasti dinamično gibanje cen in razvrednotenje dinarja.
Tako je združeno delo ustvarilo dobrih 6,8 milijona dinarjev celotnega prihodka, kar je skoraj 37 odstotkov več kot 1979. leta, na drugi strani pa so porabljena sredstva rasla celo nekoliko hitreje od prihodka. Znašala so 5,1 milijona dinarjev. To se je seveda odrazilo na nekoliko nižji rasti dohodka, ki je dosegel 1,7 milijona dinarjev, in čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke, skupno porabo delavcev ter krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti združenega dela.
Gospodarstvo je več razporedilo za skupno porabo, hkrati pa je ob nekoliko manjši rasti dohodka v zadnjem trimesečju zadržalo enako rast osebnih dohodkov. Kljub temu je za akumulacijo namenilo kar 80 odstotkov več denarja kot leto poprej.
Dohodek na zaposlenega se je povečal za slabih 34 odstotkov in znaša v poprečju 292.720 dinarjev. Nad povprečjem so Gozdno gospodarstvo, Lepenka, Zlit, Gradbinec, Rog-Cevarna, Peko in Tiko, s 169.000 dinarji na zaposlenega pa je najnižje Centra-lova temeljna organizacija Zelenica.
Na področju zunanjetrgovinske menjave je tržiško združeno delo ustvarilo 346 milijonov dinarjev presežka. Izvoz je za slabih 60 odstotkov prekašal vrednost uvoza, na oba pa je najmočneje vplivala tovarna obutve Peko. Ustvarila je kar 86 odstotkov celotnega izvoza v občini.
Kljub ugodnim rezultatom pa so trtiiki delavci glede na ustvarjen dohodek in osebne dohodke še vedno pod republiškim povprečjem. Primerjava je tudi pokazala, da je njihovo združeno delo z davki in prispevki iz dohodka in osebnih dohodkov manj obremenjeno kot slovensko
Iskra lani in letos
in da je s sredstvi za akumulacijo za dobrih devet odstotkov nad povprečjem.
Lanskim rezultatom je izvršni svet skupščine občine Tržič dodal še nekatera opažanja iz prvih dveh letošnjih mesecev. Po obiskih v Peku, Bombažni predilnici in tkalnici, Triu, Triglavu in Lepenki je ugotovil, da težav z doseganjem proizvodnih planov trenutno ni, da je po izdelkih iz tržiških tovarn veliko zanimanje tudi na domačem trgu, da pa imajo nekatere organizacije, zlasti Peko, probleme z reprodukcijskimi materiali.
V prvih dveh mesecih se je močno ustavil tudi izvoz. Zaradi svetovne gospodarske krize so se Peku nekoliko priprla vrata na zahod. V tem obdobju je izvozne načrte na konvertibilni trg izpolnil komaj polovično. Zato bodo potrebni izjemni napori in iskanje novih prodajnih poti, če bodo hotela doseči lanskoletne izvozne uspehe.
200 milijonov dolarjev izvoza
Sestavljena organizacija Iskra je uspešno izpolnila obveznosti srednjeročnega obdobja — Plan izvoza dosežen, za letos bo prodaja na tuje še večja
Naloge, postavljene lani pred kolektiv Iskre, so bile zahtevne, saj se je v tem letu izteklo srednjeročno plansko obdobje, v katerem je ta sestavljena organizacija prevzela velike obveznosti, ki jih je bilo v letu 1980 treba zaključiti.
Zaključni račun lanskega leta in poslovni dosežki kažejo, da so bile obveznosti do družbe izpolnjene, saj ip izvor v srednjeročnem obdobju
Almira širi prodajalno mrežo
V Almiri so lani zadovoljivo gospodarili — Večji izvoz in manjši uvoz - Okrnjene naložbe, vendar tri nove trgovine pletenin
Radovljica - V radovljiški Almiri ugotavljajo, da so njihovi lanski poslovni rezultati kljub neugodnim gospodarskim gibanjem zadovoljivi. K temu je veliko pripomoglo že gospodarjenje leto prej, ki je bilo po rezultatih sicer skromnejše, vendar so s smotrnejšo izrabo notranjih rezerv lani lahko dosegli boljše rezultate.
V Almiri so nesorazmerje med preveliko ponudbo in upadajočim povpraševanjem na domačem tržišču reševali s povečanim izvozom. S tem so se tudi izognili večjim sezonskim znižanjem, problematično preskrbo s surovinami pa so reševali s prilaganjem proizvodnega programa in s storitvami za inozemskega naročnika po ugodnih cenah. Okrepili so tudi maloprodajno mrežo s tremi lastnimi novimi prodajalnami in z maloprodajo v prodajalnah drugih proizvajalcev.
V strukturi realizacije predstavlja izvoz Almire 26 odstotkov, kar je znatno bolje kot leto prej. Zaradi problematične oskrbe s surovinami so uvoz repromateriala zmanjšali in uvozili le 36 ton preje in 20 ton volnenega vlakna. Proizvodnja se je morala neprestano prilagajati, ven-
dar jim je uspelo, da ni prihajalo do večjih zastojev ali do zamujanja rokov. Odločili so se tudi, da se usmerijo v kvalitetne proizvode in so bili tako na domačem in na tujem tržišču uspešnejši.
Investicije so bile lani še skromnejše kot leto prej. Plan naložb so dosegli le v 42 odstotkih, največ pa so vložili v proizvodnjo pletenin v Radovljici, v Bohinju, v Novi Gorici ter v nove prodajalne, ki jih ima zdaj Almira tudi na Jesenicah, v novem centru Sava v Beogradu in na Bledu. Z razširitvijo maloprodajne mreže so tako ustvarili za 51 odstotkov več realizacije v lastnih prodajalnah.
Skupni prihodek Almire je bil lani 270 milijonov dinarjev ali za 29 odstotkov višji kot leto prej. Porabljena sredstva so se povečala le za 20 odstotkov, dohodek je v primerjavi z letom prej narasel za 44 odstotkov in bil za 24 odstotkov višji od planiranega.
V Almiri je delalo 740 zaposlenih delavcev, povprečno neto izplačani osebni dohodek pa je lani znašal 7.543 dinarjev in bil tako za 29 odstotkov višji od povprečnega osebnega dohodka leta 1979.     D- Seoej
Skromni osebni dohodki
Tržič — Lani smo v naši republiki prvič sprejeli enotne družbene usmeritve o razporejanju dohodka in čistega dohodka. Dogovorili smo se, da bodo osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu naraščali za četrtino počasneje od dohodka, delavci v negospodarstvu pa so smeli razdeliti le 16 oziroma 18 odstotkov več denarja kot leto poprej, seveda skladno z gibanji v gospodarstvu.
V tržiški občini so dogovor spoštovali. V celoti vzeto. Kajti ob zaključnih računih se je izkazalo, da so v nekaterih kolektivih zaradi takih ali
irugačnih razlogov izplačali preveč. Prekoračitev so dopustili v Zlitu,
Plačilih Novost, Tiku, Splošnem rjoenem podjetju in v Sapu. V i oke bosta temeljito pretehtala p 'dsedstvo občinskega sveta zveze MvAdikatov in izvršni svet ter zahteva ia, da se vse neupravičene preko-r-tČitve poravnajo v letošnjih izplačilih.
Občinski  svet  zveze sindikatov je hkrati zbral tudi podatke o
najnižjih osebnih dohodkih. Ugotovil je, da je sedem delavcev lani prejelo od 4.000 do 4.500 dinarjev na mesec, 89 delavcev od 4.500 do 5.000 dinarjev, 149 delavcev od 5.000 do 5.500 dinarjev in 350 delavcev od 5.500 do 6.000 dinarjev.
Torej je manj kot 6.000 dinarjev na mesec prejemalo kar 595 tržiških delavcev, kar predstavlja okrog deset odstotkov vseh zaposlenih. Ob tem pa je treba poudariti, da so v podatkih zajete le tiste organizacije združenega dela, ki imajo sedež v tržiški občini in da so poslovne enote, delavci pri obrtnikih in drugi izpuščeni, sicer bi bil odstotek verjetno še višji.
Problem terja posebno zavzetost in aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij, da delavcem zagotovijo primerno socialno varnost. To- je bilo poudarjeno tudi na minuli volilno programski seji občinske konference zveze komunistov.
H. Jelovčan
1976-1980 znašal 509 milijonov dolarjev, kar je celo nekaj več od obveze. Vrednost proizvodnje je dosegla slabih 47 milijard dinarjev, kar je veliko več lot so zapisali v srednjeročni plan. Niso pa v Iskri zadovoljni z rezultati usklajevanja in dogovarjanja v računalništvu in vse kaže, da to ostaja ena ključnih nalog sedanjega srednjeročnega obdobja.
Proizvodnja je lani nenehno potekala pod vplivom težav zaradi slabe preskrbe z repromateriali in to skoraj v večji meri z domačimi kot pa uvoznimi. Splošno znani pojavi izsiljevanja domače surovinske industrije z raznimi »samoupravnimi sporazumi«, katerih podpis je bil pogoj za redne dobave, v resnici pa gre   zgolj   za   navijanje   cen in monopolistično izsiljevanje. Zato je bil plan proizvodnje za lani uresničen le 90 odstotno in je po stalnih cenah dosegla vrednost 12,5 milijarde dinarjev in je bila za 11,2 odstotka večja od leta 1979. Porast cen repromaterialov in energije, ki se je v znatni meri preneslo tudi v cene proizvodov elektroindustrije, je pogojevala velik nominalni porast proizvodnje in sicer kar ža 33 odstotkov oziroma v vrednosti IH milijard dinarjev.
Leto 1980 je bilo v celoti usmerjeno v pospeševanje izvoza in omejevanje uvoza. Iskra je v svoji razvojni usmeritvi že pred več leti odločno stopila na zunanje trge in je zato lani sprejela dodatne obveznosti. Plan je bil v celoti izpolnjen, saj je izvoz znašal 145 milijonov dolarjev in je bil za 20,9 odstotka večji kot leta 1979. Uvoz je bil za dobrih 5 odstotkov manjši in je znašal 97,8 milijona dolarjev. Pri tem se postavlja vprašanje, do kje se lahko znižuje uvoz repromateriala, da proizvodnja  ne bi bila ogrožena.
Zaposlovanje je bilo lani umirjeno. Število zaposlenih se je povečalo za 2,2 odstotka in je bilo v poprečju v Iskri lani zaposlenih 29.635 delavcev.
Kljub omenjenim težavam je bilo poslovanje zadovoljivo. Dohodek je porastel za 34 odstotkov, osebni dohodki pa le za 24,3 odstotka. Kot rezultat takšnih delitvenih razmerij se je znatno povečala akumulacija, ki je lani znašala 1,5 milijarde dinarjev in je bila več kot polovico večja od leta 1979. Investicije so bile za 32,7 odstotka večje kot leto prej, vendar so znašale le 1,5 milijarde dinarjev, kar je za milijardo pod planom.
Tudi v sedanjem srednjeročnem obdobju želi Iskra ohraniti nadpo-prečno rast in načrtuje 1,5 milijarde dolarjev izvoza ob poprečni 15,5 odstotni rasti proizvodnje. Skladno s temi prizadevanji skuša Iskra v planu za leto 1981 nadoknaditi izpade v proizvodnji lani in načrtuje kar 21 odstotkov večjo proizvodnjo. Izvoz naj bi se povečal za dobrih 36 odstotkov in dosegel vrednost 200 milijonov dolarjev, ob 121 milijonih dolarjev uvoza. Zaposlenost naj bi se povečala za 3 odstotke, dohodek pa za 26 odstotkov, ki bi ob umirjeni delitvi zagotovil 2.1 milijarde aku-mu,atije L. Bogataj
Boljše
od gorenjskega povprečja
Škofjeloško gospodarstvo je lani dosegk dobre poslovne rezultate — Družbeni proizvod se je povečal za 5 odstotkov, izvoz za 4$ odstotkov, investicije so se zmanjšale nn polovico
SKOFJA LOKA - Škofjeloško gospodarstvo je lani nadpovprečne rezultate v primerjavi s celotno Gorenjske
Gri doseganju dohodka, celotnega prihodka in akumul ominalno se rast proizvodnje giblje med 37 in 39 realno, glede na porast cen, znaša 7 odstotkov. Družbeni vod se je tako povečal za 5 odstotkov, kar je toliko, kot so" videli z resolucijo za lani.
Osnovns delitvena razmerja so bila spoštovana in je bflf ob 27,9 odstotka višjem dohodku kot leta 1979, sa osebne esker ke razdeljenih 23 odstotkov več denaria, za razširitev materieV* ne osnove dela pa je ostalo kar 94 odstotkov več sredstev. T# je dosti bolje od gorenjskega povprečja.
S takšnimi dosežki se je delež škofjeloške občine v doke**1 Gorenjske povečal od 19,6 na 20,6 odstotka, akumulacija sik' dosegla tretjino gorenjske vsote. Zaposlovanje je bilo lani pnk v dogovorjenih okvirih in se je povečalo za 1,4 odstotka.
Izredni so tudi izvozni dosežki. Izvoženega je bilo st &' odstotka več blaga kot uvoženega, izvoz pa se je povečal v pr i merjavi s predlani za 43 odstotkov in je znašal 04,7 milij* dolarjev. Delež izvoza iz škofjeloške občine predstavlja v ar renjskem prostoru 22 odstotkov, medtem ko uvos 49,t ■IHhlr dolarjev, ki je bil za 3 odstotke manjši od leta 1979, pn na Gorenjskem 17,9 odstotka uvoza.
V globalu je vse gospodarstvo in negospodarstvo spošt z resolucijo določeno delitev dohodka. V gospodarstva so L
Eanja le v MiG in Alplesu, vendar se organizaciji še ne , arakterizirati za kršitelje. V Alplesu so namreč imeli leta L_ izredno visoko rast dohodka, lani pa zaradi izrednih tešit«, surovinami niso mogli uresničiti plana. MIG — TOZD Mesar] delki Skofja Loka pa je imela 1,1 milijonov dinarjev izrast,!"' je bila do zaključnega računa pokrita znotraj delovne zacije.
Splošna poraba se je povečala za 16 odstotkov, 18. Presežki splošne porabe so bili usmerjeni v oblike občinskih blagovnih rezerv in v kompenzacije sa pridol hrane.
Investicijska poraba se je razpolovila, za letos pa organizacije novih investicij sploh ne planirajo, kar da se investicijska sredstva usmerjajo v preskrbo s suroi in v sovlaganja.
Za letos imajo vse delovne organizacije v bistvu zmogljivosti, kar pomeni, da je dela dovolj. Veliko" nameravajo ustvariti z izvozom. Vendar se pri tem „ problem preskrbe s surovinami in repromaterialom, saj vedno dogaja, da se izvažajo surovine in polizdelki. Malo pripravljenosti za ugotavljanje skupnega prihodka.
Že sedaj se pojavljajo resne težave v LTH, Alplesu. lakti' TGA, MiG in Loki. V Alplesu in LTH imajo težave zaradidJ preskrbe e surovinami, Iskra Reteče zaradi slabe preaktlr repromaterialom za finalizacijo izdelkov za izvoz v MiG«^ različnih nabavnih cen goveda in LOKA zaradi velikih S po sofinanciranju. W,UB IUF
' L. Bopt* <
-Ji
A
CESTNO PODJETJE Kranj
oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih prosta dela
5 STROJNIKOV GRADBENE MEHANIZACIJE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati a» slednje posebne pogoje:
- poklicna šola kovinarske stroke in tečaj za strojnika gradbene
hanizacije,
— dve leti delovnih izkušenj
Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo ki bo tri mesece.
Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi del v k.Hrm^i službo podjetja.
K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavlieai k»» didati izpolnjujejo pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v rok« lt dni ■< preteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno optoiTij
izbiri.
Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n.sol.o. KRANJ
objavlja prosta dela in naloge
1. za TOZD KARTONAŽA bo. Kranj 2 DELAVCA ZA DELO V PROIZVODNJI
Pogoj:
— končana osnovna šola. Delo je dvoizmensko in se združuj* »
nedoločen čas.
2. za TOZD TISK bo. Kranj
1 DELAVCA ZA NOČNO VZDRŽEVANJE IN ClSCENJS STROJEV.
Pogoj:
— končana osnovna šola. Delo je samo v nočnem Času in * združuje za nedoločen čas.
Za objavljene delovne naloge pod 1. in 2. je določeno 1 n*!*V» poskusno delo. •
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti spre jenu taj. niitvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj Moše Pij«, deja 1 v 15 dneh po objavi.
jjJjgTVILLE - HI8A
J0H zgodba o šestčlanski dru k kupi lepo, »taro hišo, . *m imenom Amityville, i i naj bi »rečno in v ljubezni do konca dni. A glej ga ravno v njihovi kleti je I do pekla, »kozi katerega )iu demoni in delajo z ga <lepi hišni lestenci čudno jajo in preganjajo nune, .i gospodar kot uročen nepre-J«*j M* drva na peklenski \f^,iaitori »e sami zapirajo, i J* A« st cvrejo grešne duše . . . t prijetna pravljica za od->$teie pripravljeni verjeti tm. Posnel jo je, sicer zu-Uitcej znani, Stuart Rosen "tudi igralska zasedba ni \ - simpatična Margott • in James Brolin skušata kr -najbolj prepričljiva. f njiju prevzema le še moj-\ fotografija. Scenarij in re-'•a itrahotno zanič in zbu-1 (tU, da je bil film'narejen na ^[oko. Sploh pa vse skupaj ' poskusu manipulacije z i človeškimi občutji, ki uspeva. A kakor že vsakomur   po svojem i m vse je odvisno od tega, k pripravljeni verjeti
Lilijana Saver
Loški umetniški utripi
Recital Acija Bertonclja
5.STRAN G LAS
Bogat in poln klavirski ton je na večer 23. februarja zapolnil prostor Puštalske kapele. V izvedbi pianista A. Bertonclja, umetnika, katerega ime ni potrebno posebej predstavljati, je oživela glasbo Bacha, Beethovna, Ravela in domačega skladatelja M. Potočnika. Izbor, ki se je preko velikanov klavirskega zvoka ustavil ob bistvenih mejnikih njegove razvojne poti.
Le-to vodi širok spekter v izrabi in pristopu do fenomena klavirskega zvoka, saj odseve razvoj tehničnih novosti, kakor in predvsem, razvoj ustvarjalne zamisli posameznika in družbenega okolja.
Umetniško pretanjena interpretacija lahko to ustvarjalno
interpretaciji zvočne vsebine in izraza.
Kontrast sodobnemu oblikovanju, ki pri Potočniku vendarle ne presega meje tradicionalnega, je v slušni zaznavi pomenila glasba »tradicije«. Klasična forma, katere moč in doživetoat vsebine vodi v lepoto ravnovesja; prepletenost melodičnih linij, ki v motoričnem poteku ustvarjajo zvok 17. stoletja; zvočni odtis barvitosti tona v delu skladatelja M. Ravela; zgolj stebri, katerih volute vijejo delež so-ustvarjalne interpretacije pianista in so daleč od »muzejskega oživljanja arhivov«.
Barbara Sicherl
preutciju laazo to ustvarjalno   /->, w
&Z^&!TU£t£T. Srečanje malih v^ZtVrv^ŽZu^. vokalnih skupin
cija A. Bertonclja je to luč ožarila s svetlobo pianistu lastnega so ustvarjalnega tona. 2e v prvem delu — Suita op. 9, skladatelja M. Potočnika, je tehnična in izrazna moč pianista potrdila njegov doživet odziv. Virtuozno zahtevna igra je skozi štiri dele skladbe prežemala tonsko gmoto v ustvarjalnem zanosu in
itava del novosprejetih
10V
»> V novi galeriji Dru-tih likovnih umetnikov na Komenskega 8 so v rca, odprli razstavo del _ Članov društva. Pred-j akademski slikar Niko-i iz Izlak, akademski slikar ar iz Grosupljega, Nu-. Ljubljane, akademski J Kolarič iz Ljubljane, , slikar Albin Krene iz akademski slikar Dušan Ljubljane, akademski 'MuhoviČ iz Rečice ob ''Ikademska   slikarka Iris Ljubljane, akademski • Učakar iz Ljubljane in slikar Franc Vozel iz
Murni koledar
S>rnik    -    V nedeljo, Urca, ob" 17. uri bo v Delt domu   na Javorniku >ra otroške igre »Kdo se balega Bavbava« M a rit achado, priredil pa jo je i Belina.    Igro režira Tušar,  nastopili bodo Osnovne šole   K oroška
^Igj - V galerijskih pro-Preternove   hiše svoja razstavlja slikar France J**e, v kletnih prostorih so Ljjgfcd fotografije Tomaža V galeriji Mestne hiše • *» oded razstava Likovna /Hjvanja na Gorenjskem k Vrvejie smeri; razstava o\v okvir razstav Sodobna JSa prizadevanja   na Go-Jjjkern V galerijskih prostota V/ne stavbe v Tavčarjevi jHjadda razstavlja slikarka .'JM&rka Tinca Stegovec; r *Ja»m nadstropju pa si lahko 'J^t* razstavo 40 let revije tena. Razstave so tako
Kranja. Slikarji in kiparji so lani svoja dela predložili umetniškemu svetu DSLU in ta jih je po oceni kvalitete njihovih stvaritev predlagal za polnopravne člane društva. Skoraj vsi so mladi likovni ustvarjalci, nekateri med njimi se še izpopolnjujejo na podiplomskem študiju. Kljub temu niso popolnoma neznani, saj smo se lahko z njihovimi deli srečali na razstavah, ki jih Akademija za likovno umetnost organizira za svoje uspešne študente, na skupinskih razstavah, pa tudi na številnih likovnih kolonijah v Sloveniji in izven nje.
Med sprejetimi člani je tudi Nuša Dragan, ki ni študirala na Akademiji za likovno umetnost - diplomirala je na Filozofski fakulteti smer psihologija in sociologija - vendar je s svojim dolgoletnim delom in z udeležbami na mnogih razstavah doka-„ zala zavzet in odgovoren odnos do sodobne likovne problematike. »Odgovoren odnos do likovnega ustvarjanja je vseskozi pomemben, toliko bolj pa je potreben sedaj, ko čutimo močan pritisk s strani profesionali-ziranih likovnih »amaterjev«, ki so popolnoma   nekritični   do svojega dela in stremijo le za možnimi materialnimi koristmi. Na žalost jih pri tem   podpirajo   nekateri družbeni dejavniki in nekateri likovni kritiki,« je k razstavi zapisal Bogoslav Kalaš, predsednik      umetniškega sveta DSLU.
Razstavo del novosprejetih članov društva, ki jo prvič omogoča nova društvena galerija, bo na ogled do
9. aprila, vak dan razen nedelje od
10. do 18. ure.
V Velenju bo 10. aprila letos v tamkajšnjem domu kulture Radio Velenje s sodelovanjem odbora za glasbeno dejavnost Zveze kulturnih organizacij Slovenije pripravil 6. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije.
Na srečanju lahko nastopijo slovenske male vokalne skupine, v sestavi od tri do sedem pevcev, dovoljena je spremljava z ljudskim instrumentom. Prijave za udeležbo pošljete do 3. aprila na naslov: Radio Velenje, 63320 Velenje, cesta Fran tiska Foita 10, poštni predal 89. Istočasno s prijavo morate poslati naslove petih skladb, s katerimi želite nastopiti na srečanju Zirjja bo med predlaganimi skladbami izbrala dve. Prireditelji bodo posebej veseli, če bo med naslovi predlaganih skladb tudi narodna pesem z območja, s katerega bo skupina prišla. Dobrodošle so tudi izvirne partizanske pesmi. . •
Vse male vokalne skupine, ki se bodo prijavile, naj s prijavami pošljejo tudi podatke o skupini: nastanek, sestav, dosedanje delo in uspehi.
GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj
OBVEŠČA LASTNIKE GOZDOV, da so zaradi sedanjih otoplitev že ugodni pogoji za razvoj in širjenje podlub-nika (lubadarja).
Opozarjamo, da je potrebno vse podrt ke (snegolorni, vetro-lomi) takoj izdelati in o tem obvestiti "področnega gozdarja.
Opozarjamo tudi na nevarnost gozdnih požarov, zato je prepovedano:
— kuriti v gozdu, mladih gozdnih nasadih in njihovi bližini,
— sežigati ledine in travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči koristno rastlinje na gozdnih zemljiščih.
uic in uu' iu. uu i o. ure, uu
h%hin nedeljah pa od 10. do
ure, ob   ponedeljkih so
' Prešernovem gledališču
.' ponedeljek, 30. marca, ob M sporedu za red pone-[ Odločna zahteva B. Pe-uprizoritvi Prešernovega V torek, 31. marca ob .■[)pa za red torek, izbijana - V razstavišču na Trgu osvoboditve 18 Izteklo sredo odprli razsta-grednjeveško naselje i pri Dobravi, ki prikazuje "tate desetletnega arheolo-'^a raziskovanja Narodnega Ikjtjl in je zelo pomembna za (Nevanje nastajanja sloven [J*tstst. Razstava bo na ogled LAasja, vsak dan razen nc-£'/d 10. do 18. ure. 3d)i Loka - V knjižnici IJ^ Tavčar   bo    v torek, L**rc* ob 17. uri na sporedu h* invljk za predšolske otro-(/'alentina Stukl bo otrokom J-^vala Fredaprilske.
Bleščeči akvareli
Pavel Florijančič (rojen leta 1947 v Virlogu pri Skofji Loki) je s serijo svojevrstnih akvarelov, ki jih kombinira tudi s pokrivnimi barvami, nakazal eno od pozabljenih in zanemarjenih smeri v naši umetnosti. Gre za grozljivo natančne in žive podobe koroških lesenih kmečkih arhitektur in škofjeloških vedut. To so slikovni zapisi, ki se ne ustrašijo nobene podrobnosti, ki pa kljub temu poudarjajo predvsem tisto kar je bistvenega. Zato bi lahko govorili o oblikovanju, ki je za tonilo v pozabo z risarji in raziskovalci 19. stoletja. Zveza z Američanom Georgejem Catlinom, ki je zapustil naturalistično naslikane portrete indijanskih vojščakov ali pa s slikarji in risarji, ki so spremljali velike raziskovalce po Mezopotamiji, Egiptu in ameriških džunglah je več kot le naključna. Gre za zavestno odločitev in za spoznanje, da z odkritjem fotografije vendar ni bila povedana zadnja beseda, da je tudi v slikarstvu, v risbi in akvarelu ostalo še toliko neizkoriščenih možnosti, da jih še dolgo ne bodo mogle nadomestiti nove neosebne registracijske tehnike.
Spoznanje je dozorelo ob poglabljanju v krajino in v njene najbolj bistvene sestavine — taka smer pa ga je pripeljala do odkritja lepot in pomena tistega čemur pravimo kulturna dediščina ali bolj poetično — izginjajoča Slovenija. Sestavina krajinske slike se mu je odkrila kot vrednota, ki je obsojene na smrt, kot delček kvalitetnega izročila, ki izginja pred našimi (brezbrižnimi) očmi. Zato je podoživljanje okolja hkrati tudi dokumentiranje in ohranjanje na dosti bolj prepričljivi ravni kot sta klasično arhitekturno in fotografsko dokumenti rs nie. Sporočila, ki so skrita v tradicionalni arhitekturi (in urbanizmu) pa zna opremenititi tudi s svojim videnjem. Težko opredeljivo čustvo nostalgije in žalosti nad lepoto, ki izginja, je upodobil na neposreden in hkrati tudi izjemno preprost način — z zamolklimi sencami, ki dajejo naturalistično oblikovanim predmetom nadrealni, skorajda sanjski videz.
Florijančičevi bleščeči akvareli so čisti in kar je izredno pomembno — niso obremenjeni ne s pozerskim »iskanjem«, niti z zastarelimi histeriozmi. V objektivnem podajanju snovi in hkrati v njeni pesniški preinterpretaciji, v navidezno trdem dokumentarizmu in prikritih surrealističnih elementih, se odkrivajo sodobne dimenzije Florijančičevega iskanja in tudi kvaliteta.
Ivan Sede j
V drugem nadstropju baročne stavbe Gorenjskega muzeja i' Tai'čaJ vi 43 v Kranju si lahko ogledate dokumentarno razstavo 40 let rev,£ Naša žena. Uredništvo revije je razstavo, ki ima osrednji sloiensKi pomen, postavilo v kranjskem razstavišču, saj Gorenjski rnuzej Zj deset let v prostorih stalne muzejske zbirke Slovenka V re]-oimhlJ\ P reja retrospektive slovenskih likovnih umetnic. Letos so tako ob dnevu žena odprli pregledno razstavo del slikarke in grafičarke lince SK-govec, ob tem pa tudi dokumentarno razstavo, ki pripoveduje o stiriae setletni zgodovini slovenske ženske revije, ki je začela izhajati -e!nef* revolucijo. Zbranega ie veliko gradiva, ki bo lahko osnova za Podn>n nejše analize prispevka revije k razvoju naše samoupravne socialistične družbe.
Odlična
Maja Gogala in Polona Brvar
Glasbeno-plesno-literarni večer Zalik žena — V paviljonu NOB v Tržiču bodo člani Mladinskega gledališča v soboto, 28. marca, ob 18. uri pripravili zanimiv glasbeno-plesno-literarni večer pod ruislovom Zalik žena. Predstavili bodo poezijo slovenske pesnice Svet-lane Makarovič v izboru Marjana Salbergerja in v kostumografski in koreografski obliki Alenke Dolenc. Svojevrstni recital so pripravili tako, da bodo tekste, ki so včasih satirično, drugič kritično obarvani na čovekov vsakdanjik, da se preko, cele predstave prepletajo zvok, glasba, ples in beseda. Prvenec bo tudi izvedba sama, saj bo paviljon NOB primerno prirejen in bo, vsaj tako obljubljajo avtorji, zaživel z vsemi gledalci. Mladinsko gledališče je prireditev prijavilo na letos nje tekmovanje Naša beseda 81 in v soboto si jo bo ogledala strokovna komisija. Vsi nastopajoči upajo, da se bodo prav tako dobro odrezali kot preteklo leto, ko so se s svojim programom uvrstili na republiško srečanje Naša beseda 80 v Brežicah. — Boris Kuburič
V Mariboru je od 17..do 22. marca potekalo deseto tekmovanje slovenskih glasbenih šol, vsakoletna prireditev, na kateri tekmujejo posamezni učenci na raznih instrumentih. Letos so bila na vrsti pihala, trobila, godala in kitare, saj je glede na instrumente s katerimi učenci nastopijo prireditev bienalna in prihodnje leto bodo na vrsti klavir in pevci.
Tekmovalo je več kot 250 učencev, slovenskih glasbenih šol, med njimi 21    z   Gorenjske:    po   sedem iz škofjeloške in radovljiške glasbene šole, štirje Iz kranjske in trije iz kamniške. Največ jih je igralo na flavto in klarinet, nekaj manj na violino in violončelo. Izvedli so tri skladbe;   ena   je   bila predpisana, drugo so izbrali iz slovenske oziroma jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti, tretja je bila povsem poljudna. Učenci z Gorenjske so uspešno tekmovali, več jih je pobralo druge in tretje nagrade, posebej pa sta se izkazali Maja Gogala in Polona Brvar. Sedemnajstletna flavtistka Maja Gogala iz Kranja, ki študira pri profesorju Borisu Campi, je za svoj nastop dobila sto točk, največ možnih in se tako med vsemi 250-timi učenci uvrstila med štiri najboljše, ki so prejeli po sto točk. V svoji kategoriji je izrazito izstopala. Prvo nagrado pa je prejela tudi Polona
Brvar, učenka škofjeloške glasbene Sole, kjer jo poučuje profesorica Darja Ažman.
Vsi, ki so zasedli prva mesta — učenci so bili namreč razvrščeni po kategorijah, so se uvrstili v jugoslovansko tekmovanje. Tako bosta' Maja Gogala in Polona Brvar tekmovali od 20. do 25. aprila v Sarajevu.
Tekmovanje v Mariboru je spremljalo  tudi  posvetovanje na temo glasbeno šolstvo in usmerjeno izobraževanje. Referata sta pripravila Matija Tercel, predsednik Skupnosti glasbenih šol Slovenije, ki je podaj prerez glasbenega šolstva, in Pavel Okorn, predstavnik zavoda za šolstvo  Slovenije,  ki  je podrobneje spregovoril o glasbenem šolstvu v usmerjenem izobraževanju. Nanizanih je bilo vrsta problemov kot so pomanjkanje kadrov, nerešeno financiranje glasbenega šolstva, povezava   z   usmerjenim izobraževanjem, spregovorili so o učbenikih, ki jih v glavnem ni, pa o zakonu o glasbenem šolstvu, ki je star deset let in zato neusklajen z novo zakonodajo, ki smo jo medtem sprejeli/ Kljub številnim problemom pa lahko rečemo, da so rezultati dela v glasbenem šolstvu vse boljši, da raste kvaliteta, kar nedvomno govori o veliki zavzetosti . strokovnjakov, ki delajo v glasbenih Šolah.
i
Manj bolnišničnega zdravljenja izadeynw
V gorenjskih bolnišnicah bolnikov, kar pomeni, da ambulantno
V lanskem letu se je v gorenjskem zdravstvenem varstvu prvikrat zgodilo, da je padlo Število primerov bolnišničnega   . in specialističnega zdravljenja, kar je sicer ob splošnem znižanju zdravstvene potrošnje nadvse pomembno: stroški za bolnišnično  zdravljenje  v  gorenjski regiji namreč predstavljajo kar polovico vseh za zdravstveno varstvo namenjenih sredstev. Zdravstveni delavci gorenjske regije so vsekakor stabilizacijska prizadevanja vzeli nadvse resno, saj se je na primer poleg zniževanja števila nadur, večje delovne discipline ter intenzivnejšega dela v delovnem času, pokazal v nekaterih dejavnostih, kot je na primer bolnišnično zdravljenje, tudi nadvse otipljiv finančni rezultat.
V gorenjski regiji je bilo sicer ob 1,1 odstotnem povečanju prebivalstva pričakovati tudi za enak odstotek večje koriščenje bolniških postelj, vendar pa se to ni zgodilo, celo
i i \
se je lani zdravilo manj se jih je več pozdravilo
manj je bilo koriščenih, kot je bilo predvideno s planom. Bolnišnično zdravljenje je upadlo celo v jeseniški in radovljiški občini, čeprav še vedno ti dve občini prednjačita pred ostalimi gorenjskimi občinami — iz preprostega razloga namreč — zaradi bližine jeseniške bolnišnice. K zniževanju stroškov za bolnišnično zdravljenje navsezadnje prispeva tudi to, da so gorenjski normativi koriščenja bolnišničnega zdravstvenega varstva nižji od republiških. Z znižanjem primerov bolnišničnega zdravljenja je ob upoštevanju nižjih normativov v lanskem letu prihranek na bolnišničnem varstvu dosegel za okoli 70 milijonov novih din. Pri tem pa je treba upoštevati še eno: občinske zdravstvene skupnosti, kot so na primer škofjeloška, plačujejo za bolniš-
nično zdravstveno varstvo višje cene, kot so določene za gorenjske bolnišnice, saj je za loške bolnike potrebne bolnišničnega zdravljenja bližji dokaj dražji Klinični center.
Ob tolikšnem zniževanju stroškov bolnišničnega zdravljenja in občutnem finančnem prihranku, pa bi bilo seveda povsem napačno sklepati, da so bili gorenjski bolniki za bolnišnično zdravljenje »prikrajšani«; to pomeni le, da se je veliko več bolnikov lahko pozdravilo ambulantno, kar je seveda tudi ceneje, po drugi strani pa je to obenem dokaz, da splošno zdravstvo vendarle dobiva na veljavi, za katero se tako prizadevamo. To sicer še ne pomeni docela, da splošna ambulanta ni več le križišče, ki usmerja v specialistično in bolnišnično   zdravljenje,   z načrtovano organizacijo  zdravljenja  in boljšo opremljenostjo ambulant pa bi utegnila   splošna   ambulanta   že kaj kmalu postati pomembnejša.
L. M.
Borci so izvolili
Vsem   prizadevanjem   v posmeh — Pred leti smo praznovali mednarodni dan invalidov pod geslom »Mislimo na prizadete, gradimo brez ovir«, Lani so gorenjska  društva   invalidov po-slala vsem projektantom, arhitektom, gradbenikom, resolucijo o gradnji  brez arhitektonskih ovir.   O  številnih napovedanih sestankih odgovornih za gradnje in invalidov, ki so potekali le v prisotnosti slednjih, pa o brezkončnih besedovanjih na to temo ne bi govorili. Vsem omenjenim prizadevanjem in mednarodnemu letu invalidov navkljub pa v Kranju raste javna zgradba z ličnim stopniščem brez klančine, ki ga bo invalid težko zmogel; tisti na vozičku pa sploh ostal spodaj, čeprav ima tudi on opravka v bančnih prostorih. — (di) - Foto: M. Ajdovec
Podnart — V soboto, 21. marca, je bila v domu kulture v Podnartu programsko-volilna konferenca krajevne organizacije ZZB NOV. Poleg precejšnjega  števila  članov  se je konference udeležil tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Radovljica Slavko Staroverski-Metod. ki je v razpravi seznanil udeležence o  političnih  dogodkih  doma. in v svetu ter pomembnosti NNNP. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da je krajevna konferenca ZZB NOV Podnart zelo aktivna. V lanskem letu so v vseh osmih vaseh poglobljeno začeli dopolnjevati in pisati manjkajoče gradivo za kroniko NOV in upajo, da bodo letos delo zaključili. Na konferenci so pohvalili delo dispanzerja za borce, delo odbora, ki je napravil popis vojaških pokopališč in padlih borcev ter delo odbora, ki je uspešno pripravil prvi smučarski tek  patrulj  po  poteh narodnega heroja Staneta Žagarja.
Na konferenci so sprejeli program dela za letos. Posebna komisija bo zbrala gradivo za kroniko NOV, opravili pa bodo tudi števijne druge naloge. Aktivno bodo-sodelovali v pripravah na volitve. Športna prireditev; smučarski tek patrulj po poteh narodnega heroja Staneta Žagarja bo tradicionalna, zato bodo imenovali poseben organizacijski odbor. Člani ZB bodo tudi vnaprej sodelovali v raznih organih in organizacijah krajevne skupnosti Podnart.
Na konferenci so izvolili novo vodstvo. Za novega predsednika so izvolili Franca Fistra, za tajnika pa Ivana Stularja. Dosedanjemu dvoletnemu predsedniku Alojzu Jelencu in dolgoletnemu tajniku Cirilu Roz-
manu so se zahvalili za dobro delo, podelili pa jima bodo pismeno priznanje.
V Podnartu je bila to prva programsko-volilna konferenca krajevnega odbora ZZB NOV v radovljiški občini v letdšnjem letu.
Ciril Rozman ,
Klub zdravljenih alkoholikov v Bohinju
Bohinj — Na pobudo socialnih in zdravstvenih delavcev  in  ob vsestranski podpori družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti so 16. marca na ustanovni skupščini v domu Joža Ažmana  v Bohinjski Bistrici  ustanovili  bohinjski klub zdravljenih alkoholikov. Nad pričakovanjem številna udeležba organizacij, delegatov in gostov iz delovnih    organizacij, družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti ter zdravstvene in socialne službe je pokazala izjemno zanimanje in potrebo za organizirano akcijo boja proti   alkoholizmu   na področju Bohinja. Vsi so izrazili vsestransko pripravljenost za finančno in drugo pomoč za dejavnost kluba, ki bo nosilec boja proti alkoholizmu ter organizator vseh akcij za zbiranje zdravljenih alkoholikov in drugih dejavnikov. Za zdaj je pristopilo v klub   11   zdravljenih alkoholikov, pričakujejo pa, da se bo njihovo število ob širši družbeni akciji v prihodnje še povečalo.
JR
Čeprav so delegati enot skupnosti pokojninskega in invi zavarovanja že za decembrske seje prejeli gradivo o nekaterih vprašanjih sistema invalidskega zavarovanja in analizo di nadomestili, pa mnenja, predlogi za dopolnitev sedanjega veljav sistema le počasi prihajajo iz razprav. Na zadnji seji zbora def enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Kranj celo ni bilo o tem razprave med delegati, niti niso str službe v organizacijah združenega dela, kjer so zaposleni inv pripravile stališča in predloge glede nekaterih odprtih vprašanj ima^l ske problematike. Izjema so bile le tri delovne organizacije is Iskra, Gozdno gospodarstvo Kranj in Varnost Kranj, ki so po doto posredovale pismena stališča. Pri tem pa je treba povedati, da jT v kranjski občini okoli 22 delovnih organizacij s petimi in več m nimi invalidi. Tudi skupne razprave, ki jo je v začetku marcaT nizacijami  združenega dela, ki  zaposlujejo  invalide, on skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, enota
{'e udeležila le polovica vabljenih organizacij združenega dela Kot >i nekatera pereča vprašanja posebno okoli nadomestil invalidoaa' zagotavljanja ustreznega zaposlovanja in rehabilitacije v oraai cijah združenega dela, na katera delegati v skupščinah že ma opozarjajo in se zaradi tega tudi pripravljajo sistemske soren ' bda v mednarodnem letu invalidov rešljiva sama po sebi! Prav namreč čas in priložnost, da se na široko razgrnejo problemi it&< invalidnih oseb, razčistijo vprašanja, zakaj delovne organizacnei ženega dela ne moreio zagotavljati invalidom takega varstva kal gre in zato prihaja ob zniževanju delovnih sposobnosti do nrezn in nepotrebnih invalidskih upokojitev in ne nazadnje gre tudi ui mestila osebnega dohodka invalidnim osebam, ki jih je im doletela na delovnem mestu.
Seveda ni mogoče trditi, da bomo sedanji brez dvoma por sistem invalidskga zavarovanja lahko kar najbolj ugodno srn*, za to imamo najbrž še vse premalo možnosti, ki so utesnjene v okvire; vsekakor pa je začetna neprizadevnost ob vključevani! razprave, ki naj v jeseni privedejo do ustreznih sprememb invali sistema, neodpustljiva malomarnost. Verjetnost, da vsakoM zaposlenimi doleti taka ali drugačna vrsta invalidnosti z vse™ ' dicami, končno niti ni tako majhna.
Kdaj telefonski priključe!
Kdaj telefonski priključki v Žirovnici, Voklem,  v  Cerkljah?  —   Najprej avioi telefonske centrale
Kranj — Precej krajevnih skupnosti na Gorenjskem še vedno nima urejenega telefonskega omrežja in veliko je ljudi, ki še vedno čakajo na telefonski priključek. Očitno pa je, da bodo marsikje še čakali dolga leta, kajti telefonsko omrežje terja precej sredstev in tudi obvezno soudeležbo samih naročnikov.
Zanimiva so torej vprašanja in odgovori delegacij iz krajevnih skupnosti in odgovori kranjskega PTT.
Delegacija SGP Tržiča je vprašala, kdaj bo možna vključitev Cankarjeve in Partizanske ulice v Tržiču v telefonsko omrežje. PTT odgovarja, da je telefonska .centrala rezervirana za vključitev akcije v Bistrici pri Tržiču, razširitev centrale pa predvidevajo leta 1983. Trži-čanom so tudi odgovorili, da bodo osnovno mrežo v Tržiču položili do srede tega leta, naročnike pa bodo vključili ob koncu letošnjega leta.
Zirovničani si čimprej želijo telefonskega omrežja. Temeljni plan TOZD Jesenice predvideva razširi-
tev telefonske centrale ur nji teden pa so podpisali fr«r Iskro za nakup centrale i \ dobave do konca leta. jevna skupnost hitro sp bodo lahko ob koncu j leta vključili 300 do 400 naročnikov.
Avtomatična telefo« v Voklem je polno planu pa imajo poveč« vosti centrale od 160 na kov v naslednjih dveh jevni   skupnosti Pot morajo  postaviti cent priključki in s to • lahko reševali vse tel je na tem področju. \ ^ 20 naročnikov pedvidev njem letu.
Za območje Cerkelj pa i telefonskega omrežja ie p ni, v avtomatični centrali bodo   letos   obnovili progi montirali novo avtomatično < sko centralo Iskra 500.
Omejevanje zaposlovanja -kratkoročna rešitev
Sindikati ugotavljajo, da se s sedanjim načinom omejevanja zaposlovanja kolektivi zapirajo vase - Podpora solidarnostnemu združevanju sredstev za zagotavljanje socialne varnosti delavcev
Kranj — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju je na svoji zadnji seji obravnavalo kot
Boseben problem tudi zaposlovanje. Ugotavlja, da smo v. letu 1980 sicer dosegli navidezni uspeh, ker tako v Kranju kot sicer v gorenjski občini nismo presegli resolucijsko sprejete stopnje porasta, vendar pa meni, da je nedoseganje te stopnje prav tako negativno   kot   prekoračevanje. S sedanjim   načinom   omejevanja se kolektivi    zapirajo    vase    in ne dosegajo bistvenih kvalitetnih sprememb ki bi jih prinesli novi, sveži kadri.  Administrativno omejevanje zaposlovanja je torej lahko le kratkoročna rešitev   Vsekakor moramo že v letu  1981 doseči sprejemanje strokovnih  . delavcev     \ delovni skupnosti skupnih služb, kjer gr< razvoj,    kadrovsko izobraževalne službe itd. V kolikor |>a bi se pričela pojavljati  večja   nezaposlenost rle lavcev, bomo morali dodatno zdru zevati sredstva za njegove, socialno varnost.   Nikakor   pa   ru" smerno dopustiti, da bi ostajali nezaposleni mladi.
Predsedstvo podpira predlog skupnosti za zaposlovanje o načinu usklajevanja   planov zaposlovanja
za leto 1981 in predlaga, da se na teh usklajevalnih sestankih delavcev opozori na možne nepravilnosti. Skupnost za zaposlovanje bo pregledala kakšni so bili vzroki za bistvena odstopanja od sprejetih kadrovskih bilanc za leto 1980 in kakšne gospodarske rezultate in razvojne cilje so dosegale. V kolikor plani niso bili uresničeni, potem lahko predpostavljamo, da tudi rezultatov niso dosegli.
Predsedstvo podpira tudi solidarnostno    združevanje    sredstev za zagotavljanje socialne varnosti de-. lavcev za primer njihove hrezposel nosti,   pripravo   za   zaposlitev ter usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseh Vendar pa bi v kranjski občini  iz  objektivnih  razrOJOV obveznosti iz predloženih samoupravnih Sporazumov lahko začeli izvajat: šele  v  letu   1982,  po sprejemanju dodatkov k samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981-1985, letos pa le v taki meri. kolikor   nam   omogoča normalno izvajanje dogovorjenega in s sporazumi sprejetega programa v občini Pristop k sporazumu je tako lahko le pogojen.
D. Dolenc
Vprašali ste - odgovarjamo
Pred poklicno odločitvijo
Do 10. aprila bodo srednje šole sprejemale prijave za vpis v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja. Razpis je bil objavljen 10. marca v Delu, nekaj dni zatem pa smo o vzgojnoizobraževalnih programih gorenjskih srednjih šol pisali tudi v Glasu. Hkrati smo nanizali tudi nekaj napotkov v zvezi s poklicnimi odločitvami, pogledali, kakšne so namere osmošolcev. za katere programe se zanimajo bolj in za katere manj ter povabili bralce, naj se oglasijo s svojimi vprašanji.
Nekateri so se. Presenetljivo pa je, da so skoraj vsi spraševali o naravoslovno-matematični usmeritvi, predvsem o tem. kakšne so možnosti za nadaljnji študij in zaposlitev. Odgovor so pripravili delavci i/ orga nUacijske enote republiškega zavoda za šolstvo v KrV mu
Naravoslovno-matematična   usmeritev vključuje en vzgojnoizobraževalni program s tremi smermi: ma tematični tehnik, fizikalni tehnik in biološko-kemijski tehnik- Po končanem šolanju na srednji stopnji so možnosti /a študij na fakultetah, iri sicer: inž. matematike m dipl inž. matematike, inž. fizike in dipl. inž fizike, dipl. astronom, dipl. inž meteorologije, inž. kemije in dipl. inž. kemije, inž. biologije in dipl. inž. biologije. Izobraževanje v  vzgojnoizobraževalnem programu naravoslovno-matematični tehnolog bo v Kra nju potekalo v dveh smereh: fizikalni tehnik in bio-loško-kemijski tehnik.
Z izobraževanjem- v tej usmeritvi prihaja/, srednji šoli do novih poklicev. Doslej znane potrtoj teh kadrih so usklajene z namerami učencev v možnosti zaposlitve pa se bodo pokazale šele v ^ nosti. Vendar pa je Železarna Jesenice že ob wsf tega programa na Gorenjskem nakazala večje p/ in to predvsem po poklicu matematični tehnik razpisi štipendij še niso dokončni.
Pa še odgovor, posebej za bralko z Blede sredna pot k nadaljnjemu izobraževanju je v iste usmeritve. Cim bolj se od nje oddal ju jen^' večji bo razkorak v znanju, ki ga bo potrebno j/ stiti z dopolnilnim študijem. Študij arhitektuK v gradbeno usmeritev, študij ekonomije pa v sko.
Podobno kot za naravoslovno-mateniatkV ritev pojasnjujemo tudi možnosti za izobražen družboslovni usmeritvi. Ta bo potekala v šj*| gramih, in sicer v družboslovno-jezikov ni diJMI smerema družboslovna in jezikovna ter » s| administrativni dejavnosti s smermi adminisir manipulant, administrator in upravni tehnik
Iz usmeritve je mogoče nadaljevati študiju' in visokih šolah. Iz družboslovne smeri u dipl. pravnik, dipl. sociolog, dipl. politolog,dipl) nar. dipl. obramboslovec, socialni delavec dipl filozof, psiholog in dipl psiholog, ^eoft geograf. zgodovinar in dipl. KgogH| umetnostni   /.godov mar   m umetnostni
etnolog in dipl  etnolog; iz jezikovne si.....
knjižničar, bibliotekar, jezikoslovec, dipl jeti (slavist,    francist.    italiianist     anglist    n-v . i primerjalni  jezikoslovec,   klasični  filoiogi. to&^f komparativist   in  dipl.   literarni komparativi upravnega tehnika za: višji upravni delava nizator dela, dipl. organizator dela.
7.STRAN O LAS
[delavskega doma je prepotrebno obnove, že leta nihče    Le kdu bi Se     u na takšno pohiitvo! *u njegovo vzdrževanje, saj tudi amortizacije niso
plavski dom kričeč problem
s ne skrbi »vanje
kamniškega Delavskega Jo zgrajeno pred vojno, le ..(zrasel po vojni. Nekdaj je Navnern sotočju Kamniške ^Nevljice dobro obiskano V« danes nanj spominjajo \kieni in prazni kopalni ►vrtu. Po vojni je bil v pota invalidne mladine, pred i leti se je izselil v nove l'Tedaj  je   torej nastal 'dom. Podedoval je staro ^ te je v letih, ki so sledila, k' i postaralo, saj nikoli ni za tekoče vzdrževanje, nje niso obračunava-
Delavskega doma so kamniške organizacije dela: Kemijska indu-rok kaolina Crna, Komu-Sljrtje, Donitov tozd Svit, '> Zarja pa sta kasneje Stoptf* Utoku in Titanu, I v najemu tudi nekaj » tob. Dokaj zanimiv je \ Titan plača Rudniku
opravljeno delo. "lete na podstrešju, ker Komunalnega podjetja iSli* montirati.   Se tista [tredstva, ki jih v Delav-zmorejo nameniti za mila v nič.
najemnino, 4.600 dinarjev letno za posteljo. Rudnik pravi, da je to njegov dohodek m denarja v celoti ne daje Delavskemu domu. Pravzaprav je odgovor na vprašanje, kje ostane ta denar, skrit, saj so nam v Delavskem domu povedali, da je njihov edini dohodek denar, ki ga za stanovanje in hrano plačajo delavci, ki stanujejo v domu.
Prvi problem, ki bi ga morali razvozljati, je torej vprašanje lastništva. Ugotoviti vrednost zgradbe, lastniki pa bi morali obračunavati amortizacijo ter izračunati ekonomsko stanarino, v katero bo zajeto tudi vzdrževanje poslopja.
Smešno nizka cena penziona
Številke so skorajda neverjetne. Zajtrk stane 10 dinarjev, kosilo 40 dinarjev in večerja 25 dinarjev, torej skupaj 75 dinarjev. Prištejmo še 20 dinarjev za stanovanje. Delavec torej za vso oskrbo plača manj kot sto dinarjev na dan. Kaj danes še dobiš za deset starih  tisočakov, dobro
vemo vsi
m«
Zato je toliko bolj vznemirljivo vprašanje, kaj dobe delavci. Pretežno delavci iz drugih republik so to, v glavnem fizični delavci, ki opravljajo najtežja fizična dela, med njimi so tudi rudarji. Krepko, kalorično hrano bi morali imeti.
Ne, ne moremo reči, da je hrana v Delavskem domu slaba. Ko smo obiskali kuhinjo, povsem nenapovedano, so nam kuharice razburjeno pripovedovale, da so često deležne pripomb iz ust tistih, ki niso nikoli poskusili, kaj skuhajo. In že je bilo pred nami kosilo. Kar poskusite, potem pišite, so nam dejale. Res kosilo je bilo okusno: juha, makarono-vo meso in solata. Vsega še pojesti nismo mogli. Toda, če pogledamo resnici v oči. Za nas je bilo res preobilno, toda ali je običajni zajtrk dovolj za rudarja, delavca, ki vse dopoldne koplje jarke?
Čudežev v Delavskem domu resnično ne morejo delati. Oskrbnina je skromna, delovne organizacije pa je ne regresirajo.
Odgovor, kako v Delavskem domu zmorejo pozitivno poslovati, je nedvomno v skrajnem varčevanju poštenju vseh zaposlenih.
Za varnost ni poskrbljeno
Delavski dom je brez vratarja hišnika, snažilke. Vsakdo lahko pride v ppslopje, kadarkoli, naredi kar hoče. Hišni red torej, ki bi mu lahko rekli nered. Varnostno službo so pred leti imeli, danes si je ne morejo več privoščiti, predraga je zanje.
Nič čudnega torej, če ima Delavski dom kadrovske težave. Snažilko že dolgo zaman iščejo. Posteljnino tako zamenja kar upravnik, tudi sobe čisti. Pa seveda rano zjutraj zakuri, saj nimajo hišnika.
Nič čudnega ni, če v takšnih raz-merah# delavci uničujejo pohištvo. Kemijska industrija in Rudnik sta pred leti za svoje delavce kupila novo pohištvo. Marsikaj je že polomljenega. Čez leto se v domu zamenja okrog 300 stanovalcev, kar seveda dodatno vpliva na odnos do bivalnega okolja.
Nasmeh kuharice je bil le zadrega pred fotoaparatom, saj nam je razburjena povedala, da jih zelo bole pripombe, češ da hrana ni dobra. Pon*udila nam je kosilo in zapišemo lahko, da je bilo okusno pripravljeno.
Kamniški Delavski dom vse bolj bode v oči. Slišati je celo, da ga bodo zaprli, če se razmere ne bodo uredile. Dvesto delavcev stanuje v propadajočem poslopju brez varnostne zaščite, brez vratarja, hišnika, snažilke, v pustih sobah, s sanitarijami, ki kličejo po obnovi, s kuhinjo, ki je prepotrebna posodobitve... »
Upravnik, računovodkinja in prizadevne kuharice pač ne morejo delati čudežev. Sami so za vse. Delovne organizacije — uporabniki Delavskega doma imajo gluha ušesa. Neksj je storila le Kemijska industrija, zanimanje je pokazal U tok, ostali molče. Akcija, ki jo je lani začela Skupščina občine Kamnikftakorekoč pada v vodo.
Akcija pada v vodo
Skupščina občine Kamnik je aprila lani začela z akcijo za sanacijo in ureditev razmer v Delavskem domu. Minilo bo leto, vendar se stvar ni premaknila z mrtve točke. Kaže, da vsi uporabniki Delavskega doma ne morejo najti skupnega jezika. Največ je doslej naredila Kemijska industrija, zavzetost je pokazal Utok, medtem ko Komunalno podjetje vztrajno zavrača akcijo.
Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine je na podlagi sestankov sveta uporabnikov izdelal razrez sredstev, potrebnih za najnujnejša sanacijska dela. Posodobitve je prepotrebna kuhinja, sanitarne naprave kličejo po obnovi, prostore in stavbno pohištvo je treba prepleskati, kupiti ležišča in garderobne omare, prevleči stopnice,
izdelati in vgraditi okenske mreže in popraviti streho, saj bo sicer prav kmalu zamakalo. Kritina je stara, streho pa je dodatno uničilo miniranje ob gradnji kamniške obvoznice. Za ta dela bi po predračunu potrebovali nekaj več kot dva milijona dinarjev in izdelan je bil že predlog, koliko in za kaj bo letos prispeval vsak uporabnik. V najnujnejšo sanacijo so vključili tudi varnostno službo, ki naj bi letos zahtevala milijon in pol dinarjev, ki bi jih morali zagotovi uporabniki. Ostala adaptacijska dela pa naj bi opravili prihodnji dve leti.
Toda pišemo že marec 1981 in od začetka akcije mineva leto dni. Izgledov, da bo uspešna je vse manj. Nič čudnega torej, če slišimo glasove, da bi bilo najbolje, če sanitarni inšpektor dom zapre. Morda se bodo tedaj odgovorni le zganili.
M. Volčjak
KOMUNALNO PODJETJE p. o. Tržič
* Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela ih naloge
5 DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL NA GRADBENIH OBJEKTIH
Pogoji: — brez poklica,
— da ni oviran pri ročnih in splošnih telesnih spretnostih,
— posebni pogoj trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, to je do 1. 10. 1981.
Pismene prijave sprejema komisija za delovna razmerja Komunalnega podjetja Tržič, p. o., Pristava 80, v 15 dneh po objavi oglasa.
Kandidate bomo obvestili v roku 10 dni po končanem zbiranju ponudb.
adi tel j je lahko Igled
ft za delavce iz drugih republik [tonski dom na Bakovniku, blok, ka-
vJk drugi pač, vpet v stanovanjsko • itodobnimi stanovanji in urejenim
Ni nam treba daleč, kar v Kamniku lahko ostanemo. Gradbeno podjetje Graditelj je dober primer, kako je treba poskrbeti za življenjske razmere delavcev iz drugih republik, kako niso potrebni družbeni dogovori, če se v delovni organizaciji tega zavedajo.
Gradbeniki smo se s tem problemom soočili bistveno preje kot industrija. Zato minimalni standardi za nas niso nič novega, industrija jih šele zdaj, zelo težko osvaja — besede, s katerimi je direktor Graditelja France Martinec razkril jedro problema.
Sodoben samski dom na Bakovniku
Graditelj ima dva samska domova, novega na Bakovniku in starega v Maistrovi ulici, slednjega so obnovili in dogradili. Ze sredi šestdesetih let so podrli zadnjo barako. Dve leti nazaj se je 30 delavcev izselilo iz dotrajane stavbe na Maistrovi 18, poslopja, ki so ga lani porušili. 240 Graditeljevih delavcev iz drugih republik ima danes zgledne bivalne razmere.
Leta in leta je Graditelj stanovanjski dinar vlagal v samske domove. Na Bakovniku
je zgradil sodoben samski dom, blok, kakor katerikoli drugi pač, vpet v stanovanjsko sosesko. V njem so dvosobna stanovanja, v vsakem stanuje šest delavcev. Stanovanja imajo vse potrebne sanitarije in kuhinjo, da si delavci lahko kuhajo sami. V vsaki etaži je klubski prostor. V pritličju bodo uredili še restavracijo z bifejem, v katerem bodo stanovalci lahko dobili drobne obroke hrane in napitke.
Delavec plača 500 dinarjev stanarine na mesec. Ekonomska stanarina znaša 2.000 dinarjev, razliko pokrije delovna organizacija. V stanarino je všteta poraba elektrike, vode, čiščenje sob, pranje delovnih oblek.
V domu vlada red, poskrbljeno je za varnost. Že leta miličnikom ni bilo treba stopiti vanj. Edini problem je občasno kvartopirstvo, čigar posledica je, da nekateri kaj hitro ostanejo brez denarja in že se njihova težava prenese v delovno organizacijo.
V samskih domovih često slišimo pikre pripombe, da stanovalci uničujejo pohištvo, da se delavci i/, drugih republik stežka navadijo na sodobne bivalne razmere. Graditeljev dom je dokaz, da tega tam, kjer je stanovanje urejeno tako kot je treba, ne počno, da pohištvo uničujejo tam, kjer je že itak vse zanemarjeno.
Tudi hišnega reda stanovalci ne zavračajo, čeprav obsega tudi omejitev. Obiski po sobah namreč niso dovoljeni, obiskovalci imajo dostop le do klubskih prostorov. Res, to je prepoved, vendar zagotavlja red, mir v hiši, ki si ga žele vsi stanovalci.
Skratka Graditeljev dom je dom, v katerem vsak Graditeljev delavec rad stanuje. Po-
ceni je, sam si lahko pripravi hrano, kar je često ceneje kot če je vezan le na obrate družbene prehrane, urejeno stanovanje s toplo vodo ima, operejo mu obleko, pospravijo sobo...
Prevoz domov in na delo
Petkrat* na leto Graditelj zastonj odpelje svoje delavce iz drugih republik domov. Trije avtobusi gredo v Bosno, eden v Niš. Za novo letne in prvomajske praznike, julija, novembra, ko ima Graditelj svoj dan, ter ob Dnevu republike. Delovne dneve prilagodijo praznikom, tako da so delavci pri svojcih Štiri, pet dni. Celotni kolektiv se pač prilagaja sodelavcem, saj je pri Graditelju med zaposlenimi polovica delavcev iz drugih republik.
Ze deset let Graditelj tako vozi svoje delavce domov. Praznike prežive pri domačih, prednost organiziranih prevozov pa je tudi ta, da se vsi pravočasno vrnejo na delo.
Letos so kupili tudi avtobus za vsakodnev ni prevoz na delo. Šofer, ki pripelje delavce na gradbišče, se nato presede v kamion. Poprej je za prevoz skrbel Viator, z lastnim avtobusom jim je uspelo^stroške prevoza zmanjšati za polovico.
Ce potegnemo črto, lahko zapišemo, da Graditelj zgledno skrbi za življenjske in delovne razmere delavcev iz drugih republik, malo jih zapusti delovni kolektiv, nekateri delajo že deset, petnajst let. Ko so imeli leta 1977 nižje osebne dohodke od drugih, jih ni veliko odšlo. Mar ni to najboljši dokaz, da de lavcem ni vseeno, kje stanujejo, da se kuverta in bivalne razmere dopolnjujejo.
G LAS 8.STRAN
PETEK
Obiskali smo Pekovo prodajalno v Kamniku
Bogat izbor otroških čevljev
Kamniška prodajalna Peka na Kidričevi ulici, na Sutni, kakor domačini pravijo predelu starega mesta pred vstopom na glavni trg kamniškega mesta.
Pekovo prodajalno v Kamniku najdete na Kidričevi cesti, na Šutni, kakor domačini pravijo predelu starega mesta pred vstopom na glavni trg.
Vstopili smo in za pultom našli poslovodkinjo Danico Chiappolini, domačinko, ki Pekovo prodajalno vodi že dobri dve leti. Ob enih jo je zamenjal prodajalec Milan Zobav-nik, za njim je prišla še prodajalka Stanka Klemen. Se dve vajenki imajo, ki sta zdaj v šoli, Spelo Nahtigal in Mileno Pestotnik. Dobro se razumejo med seboj, nikoli ni težav, ko se dogovarjajo, kdaj bo kdo delal.
Prav zdaj imamo veliko dela, pripoveduje prijazna poslovodkinja, ko so ljudje sezuli zimsko obutev. In res. Kupci so nenehno prihajali, tako da smo morali naš pogovor nič kolikokrat prekiniti.
Imate čevlje za otroke, imate superge, vprašanja, ki smo jih naj-češče slišali. Pekova prodajalna v Kamniku namreč slovi po bogatem izboru otroških čevljev in kamniške mamice čevlje za otroke kupujejo pri Peku. K o gre za otroke, pravi poslovodkinja, za ceno ne sprašujejo, želijo kvalitetne čevlje, zavedajo se, da je to za nežno otroško nogico najpomembneje. Pekovi otroški čevlji imajo namreč ortopedske vložke in peto, tudi otroški športni čevlji, pri katerih se našim
malčkom kar zasvetijo oči. Tako kot malce starejši bratje in sestre hočejo imeti »superge«. In otroški športni čevelj Srečko je kot nalašč zanje. Veliko jih prodamo, nam je povedala poslovodkinja, od številke 19 naprej jih imamo. Mehki in trpežni so in seveda izdelani po vseh merilih otroškega ortopedskega čevlja.
Kaj pa mladi, smo povprašali. Hočejo športno obutev, smo slišali kratek odgovor. Tudi dekleta so danes pač vse leto v kavbojkah, v modi so mehki, semiš čevlji, ki jih lahko nosiš vse leto, le poleti jih zamenjaš za cokle. Tudi starši so navdušeni nad tako obutvijo. In pri Peku mislijo na mlade. Na prodajnih policah smo našli niz modnih športnih čevljev, v katerih hodiš kot v copatah.
Se po nečem je znan Pekov program, po elegantnih ženskih čevljih. Zima je mimo in vse več žensk povprašuje po njih. Na policah so tudi že prvi poletni opanki.
Prav zanimivo je, kako ženske in moški kupujejo čevlje, nam je »skrivnost« izdala poslovodkinja. Ženske hodijo že ob koncu poletja gledat škornje za zimo, pa februarja obutev za poletje. Pogledat in dober prodajalec to mora vedeti. Prijazno sprejet kupec se bo vrnil, četudi prvič ne bo nič kupil. Moški pa po nove čevlje pridejo, ko jim dež ali snežan brozga razmoči obutev. Ce je zima suha, moški čevlji ostanejo, če je mokra in dolga, prodaja naraste.
Tako je tudi letošnja dolga in mrzla zima naredila svoje. V kamniški prodajalni so prodali veliko čevljev, ki jih obujemo po smučanju. Dobro so bili založeni z njimi. Zgodnja je bila letošnja zima in ljudje so takorekoč skočili iz opan-kov v škornje, je z nasmehom pripovedovala  Doslovodkinja.  2e ok-
Prodajalec Milan Zobavnik
Dobro leto dni delam pri Peku. Rad sem tu, saj se vsi dobro razumemo. Zdaj imamo veliko dela, ko je posijalo toplo sonce in ljudje sezujejo zimske čevlje. Imamo posebej bogat izbor otroških čevljev, pa športnih modelov, po katerih sprašujejo predvsem mladi.
tobra so imeli v prodajalni celotno zimsko kolekcijo, v tovarni so res pohiteli z njo. Tako so jeseni veliko prodali. Lani so v kamniški prodajalni Peka prodali za 25 odstotkov več kot leto poprej. Toda čeprav nam je poslovodkinja dejala, da je to zasluga letošnje zime, lahko brez zadrege tudi rečemo, da je k uspehu pripomogla tudi prijaznost vseh prodajalcev. Da je temu res tako, smo se prepričali sami, ko smo imeli debeli dve uri priložnost opazovati vrvež*/ prodajalni.
Poslovodkinja Pekove prodajalne v Kamniku Danica Chiappolini
Kamniške mamice za svoje malčke obutev kupujejo v Pekovi prodajalni, saj slovi po pisanem izboru otroških čevljev.
Kaj pravijo kupci
Mija Lesko vec iz Kamnika
Z mamo sva prišli, kupila mi bo čevlje. Pravi naj si jih kar sama izberem. Sem se že odločila, za tele mehke čevlje skoraj brez pete. Prodajalka je rekla, da jim je ime Moni. Moderni so, pri Peku imajo vedno kaj takega.
Francka Trobevšek iz Straho vice
Običajno kupujem v Pekovi prodajalni. Pravkar izbiram salo-narje, veliko lepih modelov imajo. Odgovarjajo mi Pekovi modeli, pa še kvalitetni čevlji so to. Rada pridem v Pekovo prodajalno, prodajalci so vselej prijazni.
TOVARNA OBUTVE TRŽIČ
1
mm It
Angelca Malei iz Tunjc
Večkrat pridem sem. Pekove čevlje lahko nosim, me ne ožulijo, mehki so.
Stanka O šolnik iz Jarš
Za otroka kupujem če*j| Pri Peku imajo vedno bogati otroških čevljev. Posebej ri športni modeli so mi všeč. m': mehki, z ortopedskimi vloHi] peto. Zase sem si jih kupili/ dnevi v Tržiču, v prodajate;1 Deteljici. Iščem tudi zimske j" nje, saj bodo jeseni prav dražji.
»Račke na smučeh«
Bovec - Konec prejšnjega tedna se je na kaninskih smučiščih končalo letošnje štirinajsto srečanje jugoslovanskih novinarjev smučarjev. Pomerili so se v že tradicionalnih smučarskih disciplinah teku na smučeh in veleslalomu, program enotedenskega bivanja v BovcU pa je seveda obsegal tudi okroglo mizo s
predstavniki SOZD Iskre, obiskali pa so tudi italijansko stran Kanina ter se s turističnimi delavci obeh strani meje pogovarjali o povezavi bovškega smučarskega centra in Ne-vejskega sedla. Naslednje leto se bodo jugoslovanski novinarji smučarji, letos jih je bilo na srečanju kar 240, srečali na Platku nad Rijeko.
U
Ob 15-letnici delovanja SOZD GIPOS, ki združuje vsa pomembnejša gradbena podjetja v Sloveniji, med njimi je tudi kranjski Gradbinec, je v avli skupščine občine Kranj do konca tedna na ogled priložnostna razstava dejavnosti te organizacije, ki s svojo predstavitvijo dokazuje, da je kos vsem vrstam gradenj. — Foto: M. Ajdovec
>■      I it
I -v
it n u t i
Se nekaj prostih mest za tečaj vozlanja
Kranj — Aprila in maja bosta pri Hortikulturnem društvu Kranj organizirana še dva začetna tečaja vozlanja (makrame), ki ga bo vodila članica društva Marica Hrovatin. Nekaj mest je še na voljo. Prijave pošljite na ing. Anko Bernard, Kranj, K2K tozd Kmetijstvo, Begunjska 5. Informacije dobite tudi tu, na telefonu 21-252. Tečaj bo dvakrat na teden, ob sredah in petkih, od 16. do 18..ure. D. D.
ifein v J aj ■ f ji d
Odkup smrekovih storži
Ker so letos smreke bogato obložene s storži, se nudi zbiralcem lep zaslužek zlasti tam, kjer sekajo smreke. Delovna organizacija Se-mesadike v Mengšu bo do junija odkupovala smrekove storže — okrasne. V poštev pridejo le storži iz zadnjega obroda, biti morajo normalno razviti, nečrvivi, neplesnrvi, nepolomljeni, naravne barve, brez pecljev in vejic, odprti, brez semena, smola pa ne moti.
Trhli, polomljeni, črni, stari, na tleh pobrani storži ne pridejo v
poštev, vreča mora biti približno polna, plačajo pa jev za kilogram. Kdot dostavil storže v skladišče' dobi še 0,50 dinarjev za stroške prevoza.
Priporočajo,   naj xbn diščijo  storže  v  suhih r vendar naj pazijo, da storb < elastični, ker se preveč lomijo.   Posebno naj konica   storža ostane vana.
Sredi marca so bili v Kopru na nagradnem izletu člani turističnih kov, ki so se na lanskih tekmovanjih najbolj izkazali v pisanju nak^r stično vsebino, na kvizu o turističnih zanimivostih tržiške občine i*m*A nem turistično vzgojnem delu. Izleta se je udeležilo petdeset podeaj£l s cele Gorenjske in njihovih mentorjev, ki so v Kopru pripravUi H/ssrtM gram in si med drugim ogledali diapozitive najlepše okrašenih osm.1^8 nov in vrtov na Jesenicah in v okolici. Mentorji so na posvetu i*wHm izkušnje in se pogovorili o nadaljnjem delu. Na sliki: udeležena ukw I
ladjo Kranj, kije bila tedaj zasidrana v Izoli
ii >\ i> i i a s . i i >-M»   »i d   .   v}' u a
Foto: B. Blenkui
1       i .- H
ijevolja zaradi zanemarjenih >jektov
i pravobranilec samoupravljanja je lani n opozarjal — Spori in kršitve na prvem - Problemi invalidnih oseb
— Družbeni pravo-samoupravljanja radovlji-ugotavlja, da je bilo lani zadev s področja delitve dohodkov. Po pravilu je sporov tam, kjer nimajo lih meril za ugotavljanje prispevka k delu, tem-V ni ali manj subjektivno ocenje-\ft. Nesprejemljiva so tudi dolo-% v pravilniku o delitvi osebnih Sodkov, s katerimi pooblaščajo *^jria delovna razmerja, da lahko h jrtji presoji zniža obračunsko Siiko do 10 odstotkov (LIP ^j, je strokovnost in praksa nista zadostni. Ustanovno Vjjgfc je taka določila razveljavilo *»k#l*77.
Pitbt) bi morali opredeliti kritje, po katerih dobivajo osebne Hnt* trgovski potniki ali trgovski 3*^Stavniki. Ni sprejemljiva prak A j» ta področje urejajo s pogodbo * je edini kriterij provizija za pro-'St blago.   Način nagrajevanja \dđa potnikov mora biti opre ^»samoupravnih aktih. \miyt bilo tudi več sporov zaradi ^pujskih odnosov,  več pobud gaji zaradi splošnih aktov. 14 V*jih organizacij namreč sploš-^iktovdo konca leta ni sprejelo, \m je bilo tudi takih, ki so morali Vrniti splošne akte. fyri in razne kršitve iz delovnega Vtarrja pa še vedno zavzemajo po Slo prvo mesto. To pa ne pomete družbeni pravobranilec pretežno s temi vprašanji, manjše  število drugih več časa.
ilec tudi ugotavlja, da ih organizacijah z večjo jo lahko reševali neka-!-invalidnih oseb, predli za njihovo usposab-poslovanje. Ce bi zdru-va za več invalidskih bili ti problemi veliko veliko  bolj učinkovito
nejevolje med občani popri meri,  ko   se družbeni
A NISMO SE UKLONILI
objekti zanemarjajo. Gre predvsem za starejše stavbe kot so počitniški dom na Mežakli, hotel Triglav na Bledu, Zoisova graščina in tako dalje. Pri večini primerov bi se morali zavzeti vsi in pridobiti ustrezno delovno organizacijo, ki bi
bila pripravljena prevzeti te objekte.
Tako je lani družbeni pravobranilec lani največkrat opozarjal in podal pobude in predloge, da bi se poživila aktivnost samoupravnih organov v delovnih organizacijah oziroma delavcev v temeljnih organizacijah. Odziv na predloge je bil korekten, tako, da ni bilo potrebno "odstopati ali uvesti postopke pred sodiščem.
D. Sedej
Letni občni zbor planincev
Gorje — Delovni gorjanski planinci so se zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Planinsko društvo v Gorjah je eno najbolj številnih društev v kraju, na občnem zboru pa so poslušali poročila o delu komisij in sekcij ter društva v lanskem letu. Planinsko društvo Gorje oskrbuje dom Planiko in nekdanjo tržaško kočo na Doliču, ki so jo prav pred leti temeljito obnovili. Vedno večje skrbi pa imajo s kadrom po planinskih kočah in domovih, saj se ljudje neradi odločajo za delo v domovih. Lani so dobili poleg stalnih oskrbnikov v pomoč še dijakinje.
Lani je bilo v domu Planika okoli 7.000 nočitev, od tega največ domačih, na Doliču pa je bilo 9.000 obiskovalcev. Za ti dve postojanki so morali prenesti iz doline Krme po str.mih in nevarnih poteh kar 16.000 kilogramov živil in pijač. Že pred leti se je začela slovenska akcija za postavitev tovorne žičnice, vendar se do danes ni še ničesar uresničilo.
Planinsko društvo Gorje ima tudi svojo alpinistično sekcijo, ki šteje 19 mladih alpinistov in so lani opravili kar 172 plezalnih tur vseh težavnostnih stopenj v vseh fetnih časih.
Jože Ambrožič
JjCT KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE Kranj, z n. sol. o. TOZD KOMUNALA b. o. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1
objavlja prosta dela in naloge
OPRAVLJANJE GROBARSKIH DEL V POGREBNI SLUŽBI IN PRI VZDRŽEVANJU POKOPALIŠČ (2 delavca)
Pogoj: - pručitev za navedena dela,
- delo se opravlja v turnusu, zaželjeni so delavci iz K>anja ah iz bližnje okolice
ČIŠČENJE TRŽNICE - 1 delavec
Pogoji: - priučitev, delo se opravlja v deljenem delovnem času
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisiji za delovna ^KSS« TOZD Komunala ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelki. KOGP Kranj, Primskovo, Ulica Mirka Vadnova 1 odaelku
Pavla Potočnik -Gorepčarjeva mama
Bdi strehi hiše in kozolca ugledaš ko si čisto nad domačijo, v j bregu, pod Spičastim hribom i in Mohorjem na drugi strani, o stran se že prevesi. Kras j čas imenoval zaselek, ki je kmetiji in dve bajti. Zdaj Bukovščico. Dobrih štiri-ut je od tu še do Mohorja, po gozdnih   potih do
I aad hišo je ves moder in ru-pomladanskega pod leska in je. Sem   ae   najbolj upre Tu so včasih  imeli njive, mj a jih danes težko zamišljaš v strmini. Zemljo,   gnoj, travo, Vh, vse so Gorepčarjevi znosili v
w
tio in spokojno je. Nikjer žive tjjt. U pes zdaj, ko smo se spustili ttakovme, ki obroblja Gorepčevi-Vfusti zamolkel lajež.
juha vrata so odprta in mama" Ijria, ki je med delom morala malce ls#j - osemdesetim se bliža in vsa 4bks« je postala — nam je že fcdt naproti Vesela je vsakega fesa. Sploh pa nekdanjih parti-mmt ki so se včasih oglašali tu. Z
mano je namreč Peter Bajželj, Frinčkov iz Stražišča z ženo; brez njiju bi le težko našla to skrito domačijo pod Mohorjem. Tudi Nemci so jo največkrat obšli, ne da bi jo sploh ugledali, kajti nobena pot ni vodila do nje, le steza, ki pa ni bila vrisana v nobeni okupatorjevi spe-cialki.
Devetintrideset let je že minilo od tistega dne, ko je zapokalo na Planici. Dopoldne okrog desetih je šla nad hišo skupina Nemcev in mama je še enega vprašala, če imajo »ibun-ge«. Pa je zanikal jn pokazal na bombe, češ da gredo nad »bandite«. Pokalo je vedno huje. Se popoldne je bilo slišati streljanje. Potem so izvedeli, da je na Planici med drugim padel tudi Stane Žagar.
Dobro so ga poznali psa Gorepče-vih. Kakih štirinajst dni je bil štab Cankarjevega bataljona, s katerim je bil tudi Žagar, v njihovi hiši. Med 15. in 18. januarjem 1942 so prišli. Potem, ko so se na Jelovici 14. januarja razdelili v skupine. Pred njimi sta prišla Janez in Jože Perko, menda Finkov iz Križev. i Oba sta bila opraskana, Janez ranjen v ra-
mo. Ta dva sta jim Drva natančneje povedala o dražgošEi bitki. Streljanje se je slišalo prav do sem. Mali Lojzek je kar požiral njune besede, ko sta pripovedovala, kako sta ciljala Nemce. Čez nekaj dni je prišel štab: Žagar, Gregorčič, Koc- « jAnov Ivan, neki Mirko iz Ljubnega, Kebe. Več kot deset jih je bilo. Na novo je sneg zapadel tisft dan. Oče je šel zjutraj v Podnart v trgovino in ko se je zgoraj pri hišnih vratih zaslišalo otresanje čevljev, je bil Lojzek prepričan, da se je vrnil oče. Pohitel je k vratom, da bi povprašal, če mi je oče kaj prinesel, ko je ugledal tuje oborožene moške. Z odprtimi usti je obstal. Pa so bili prijazni. Že je bila pri njih mati in jih peljala v hišo. Kmalu za njimi je prišel tudi oče. Po sledeh, kakšne so pustili za seboj, jih je spraševal. Te, od poti do hiše, je sam povsem zabrisal. Povedali so, da so ves čas hodili po istih stopinjah, kot bi šel en sam ...
»Potem so ostali,« pripoveduje mama Pavla. »Kocjanova mama jim je iz moke, ki so jo hodili iskat v njihovo skladišče v Nemilje, pekla kruh. Kakšen kruh so imeli! In zjutraj, ko so vstali, jim je Žagar najprej držal govor, pa zapeli so tiste prve partizanske, kot »Kosec koso brusi...«. Potem so se usedli za mizo. Tako, na dolgo, kot za birmo, so postavili mize sredi hiše, da so lahko vsi hkrati sedeli. Kadar je bilo sonce, so šli tudi ven, na travnik, in tam držali politične ure. Prav žal mi je bilo, da Jih takrat nisem mogla poslušati. Žagar je bil tak govornik, da mu ni bilo para. Se je videlo, da je učitelj.«
Malega Lojzka, ki bi tedaj moral v prvi razred, je vzel v svojo šolo. Pisati in risati ga je učil. Nikoli ne bo pozabil, kako ga je učil narisati mucka: žakelj moke za trup, dva žakeljca sladkorja za noge, klobasa za glavo in ko je žakelj zavezal, je bil mucek narejen ...
Visokega čela je bil, nazaj počesan, črne brke je imet. Postaven mož. Takrat, ko so Kocjanove selili, so bili že nekaj dni tu. In ko so prišli povedat, da so Nemci pri Kocjanu, so se umaknili v Rigl. Zaraščen, potegnjen rob je bil to in možen je bil umik na vse strani. Tu so kasneje imeli tudi taborišče. Pa so se takrat Nemci hitro umaknili in zvečer so bili že spet v hiši.
IM08 - SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Trtic
Objavlja prosta dela in naloge
1. 3 KV ZIDARJEV
2. 3 KV TESARJEV
3. 4 GRADBENIH DELAVCEV
Pogoji za sprejem so:
pod točko 1. in 2. — zaključena gradbena šola zidarske oziroma tesarske sm«ri in 2 leti delovnih izkušenj — ali priznana interna kvalifikacija in 5 let delovnih izkušenj pod 3. — nedokončana osnovna šola, starost nad 18 let
Pismene prijave naj kandidati pošljejo z dokazili na naslov IMOS -Splošno gradbeno podjetje Tržič, splošni sektor, Blejska cesta 8, Tržič.
Kandidati imajo možnost nastanitve in prehrane v samskem domu delovne organizacije.
OŠ
almira
Alpska modna industrija Radovljica
„     Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica ponovno objavlja prosta dela in naloge
1. VZDRŽEVALCA STROJEV
2. MEHANIKA V MEHANIČNI DELAVNICI
1. PLETILCA NA COTTON PLETILNIH STROJIH
— 2 delovni mesti 4. TRANSPORTNEGA DELAVCA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1.
— dokončana srednja strokovna izobrazba tekstilne (pletiljske) oziroma tehnične usmeritve ali
— dokončana poklicna šola ključavničarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj po možnosti na delih vzdrževanja pletilnih strojev
pod 2.
— dokončana poklicna šola strojno ključavničarske smeri ter eno leto delovnih izkušenj na vzdrževanju parnih, vodovodnih in pnevmatskih naprav, obvladanje elektro in avtogenega varjenja, odslužen vojaški rok
pod 3.
— dokončana poklicna šola pletiljske smeri oziroma delavci za priučitev pletenja na eotton pletilnih strojih, odslužen vojaški rok
pod 4.
— dokončana osemletka, odslužen vojaški rok
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas s tri mesečnim poskusnim delom. Kandidati za navedena dela naj se oglasijo v kadrovski službi ali pa pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov Almira, alpska modna industrija, Radovljica, odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin, Radovljica. _
Stražo so imeli postavljeno le zgoraj, pred hišnimi vrati, kajti le od tu bi jih lahko iznenadili, ker je bil gozd nizko. Od strme spodnje strani, kamor je dober razgled z oken hiše,1 ne bi prišli. Mrzlo je bilo tiste dni in nemalokrat je stražarja zamenjala kar mama, da se je vsaj malo ogrel v kuhinji.
Kakšen dan po svečnici so odšli. Kam, Pavla ne ve. Zdi se ji, da so šli proti Luši. Šli so, ko se je Kebe vrnil iz Ljubljane, kamor je moral po navodila. Prej niso smeli nikamor. Potem jih ni več videla. Ko je 27. marca slišala, da je Žagar padel, ji je bilo hudo. Priljubil se ji je s svojim uglajenim vedenjem in kleno partizansko besedo.
Pri Pavli partizanov nikoli ni manjkalo. Prvi so se oglašali pri hiši že poleti 1941: borci prve Kranjske čete, v kateri je bil tudi zdaj že pokojni fotograf Bitenc iz Kranja. Nekaj časa so se skrivali v Laškem hribu, potem so pa prihajali do hiše. Posebno še, ko je Bitenc zbolel, pa mu je mama kuhala čaje.
Preko leta 1942, od poletja do novembra so se oglašali bolj poredko, kajti na vrhu Mohorja so Nemci imeli postojanko. Potem pa spet. Posebno še, ko so Nemci začeli z mobilizacijo. Takrat so prihajale cele skupine. Oglašale so se posamezne čete Gorenjskega odreda, Prešernove brigade, Škofjeloškega odreda. Minerci so bili tu celo' leto. Najdlje je bila skupina štirih: Stane Bitenc-Hrušovčev iz Bitnja, komandir Raztrezen, od Borovnice nekje doma, Lojze iz Besnice in Lojze Rehberger iz Preddvora. Svoj bunker so imeli, v katerega so skrivali material. Ti štirje so bili tudi najmanj pol leta. Od tu so hodili minirat železniško progo K ran j-Podnart, Ljubljansko cesto, mostove v dolini.
O, ko so hm tu še njeni fantje, tedaj je šlo delo od rok. Mimogrede so bile butarice spravljene v kozolec. Kar podajali so si jih. Pa od pretežne čete so ji s konji njive zorali. Ona jim je pa kuhala. Ves krompir je po-kuhala, da družina potem do novega krompirja ni več večerjala. Kar tako je domače navadila, in prihranili so ga toliko, da ga je bilo za seme.
Včasih so njeni fantje pogosteje prihajali. Zdaj jih je pa že veliko
pomrlo, pa postarali so se itt ne morejo več tako v breg kot nekoč. Tudi sama ne gre več v dolino. Ze dve leti ni bila. Edina njena trdna vez s svetom je sin, ki prihaja iz Besnice redno vsak drugi dan med tednom, pa ob sobotah in nedeljah. Dimnikarja že štiri leta ni bilo, pa je že tolikokrat poslala ponj. Domačin, Lajšan je, pa ga ni blizu. Živine že več let nima, včasih je pa njena kmetija le preživela po dve kravi in prašiča ter nekaj kur. Zdaj tudi kur nima več, saj bi še orla ali lisice ne mogla sama odpoditi. Kužek, ta se je drži in ji najavlja, če kdo prihaja.
Vojna ji je vzela moža in hčer. 28. decembra 1943, ko je Prešernova brigada bila eno svojih bitk na Mohorju, je padel. Pod češnjo belico, ki so jo poznal vsi partizani tam okrog. Hotela mu je sprva postaviti malo obeležja tam gori, pa je potem pustila vse skupaj, ker je bilo toliko belih tam okrog. Hudo je bilo, toda še huje je bilo, ko ji je umrla njena Marica. Marca 1945 so jo doma skupaj s Peklenikovo ujeli beli. Izdal jih je eden od minercev. Marico so zaprli v Žabnici. Hudo je zbolela in ko so jo ob svobodi izpustili, se je z vso težavo privlekla do Brnka v Lavtarskem vrhu. Močno je kašljala in še slepič se ji je razlil. Hudo je trpela. 17. junija 1945 je umrla v Ljubljani. Sedemnajst let ji je bilo...
Zdaj ji je ostal le še Lojze. Zagrizel se je v ta breg in hišo. Popravil jo je, izkopal pota. Se vedno pa je njena hiša brez elektrike. Človek skoraj ne bi verjel. Vse hiše tod okrog jo imajo, le njena in še ena sta ostali brez nje. Vsi jo imajo. Tudi tisti, ki so bili beli, ki so izdajali, skrivači... Le ona, ki je bila do zadnje žilice partizanska, je nima. To pa boli, veste. Dolgi so večeri v temi, samoti. Zdaj je tako daleč, da jo bo morda le kmalu dobila. Deset milijonov sta dala s sinom za kabel, les za stebre že imata, zdaj se bo sin lotil še tistih trideset in nekaj lukenj, da jih bodo postavili. Drugim jo je speljala družba, ona si-je-bo morala sama. Da bo nek£&jTyikehd, pravijo. Vseeno pa upa, da bo vendarle še doživela, da bo tudi pri njej posvetilo. Se prej, preden bo postal vikend ...
D. Dolenc
O L A §10. STRAN
PETEK 27 MAJtt
Tomo Križnar
18
Z MOPEDOM
PO JUŽNI AMERIKI
Jezero Titicaca meri 8000 kvadratnih kilometrov. Ob jezeru vodita dve cesti, ena slabša od druge. Asfalta ni in, ga verjetno tudi ne bo, saj sta cesti velikokrat pod vodo, pa tudi denarja imajo za te namene bore malo.
Tla so trda, zmrznjena, čeprav sonce sije zelo svetlo, je brez prave moči. Kljub temu, da je ekvator komaj 2000 kilometrov severneje, se aprila na tej višini že pozna vpliv jeseni. Zrak je tako redek, da nimam druge želje kot to, kam bi legel. Kako prijazne so videti tople indijanske kolibe iz steptane ilovice, krite s slamnatimi strehami, iz katerih se prijazno kadi. Lame in alpake me, odete v debele kožuhe, zvedavo opazujejo.
Za ovinkom se pokaže nekaj velikih klesanih kamnitih klad. Fantastično! Le kaj bi bilo to? Da, ravno v tem začudenju je zajeto bistvo vseh potovanj: presenečenje, saj res nikdar ne veš, kaj te čaka za naslednjim ovinkom...
Vas Tiahuanaco, nekaj deset kilometrov od jezera, je bilo središče stare, predkolumbijske civilizacije, ki je sledila klasični civilizaciji Močikov in Nazca. Skrivnost, kako so mogli ljudje, ki so živeli na teh vetrovnih, neprijaznih andskih planotah, premikati in dvigovati tako velikanske kamnite klade, še vedno ni pojasnjena. Se presenetljivejša od rezljanih megalitakih spomenikov, ki leže razstreseni okrog monolita — po človeški podobi klesanega kamna, pa so sončna vrata, ki so pravzaprav izredno natančno izdelan koledar gibanja nebesnih teles. O tem, zakaj je ta civilizacija propadla, obstaja več teorij. Od Danikenove teze do še novejših, še drznejših, ki prisegajo, da so v tej civilizaciji, arheologijo imenujejo krono civilizacije obeh Amerik — uporabljali telepatijo in jo tudi izkoriščali v vojne namene, kar je bilo usodno za njihov obstoj.
Toda je prav tako, kot je zavit v skrivnost propad, neznanka tudi rojstvo te civilizacije. Indijanske legende govore o davnem ljudstvu, ki je živelo od lova in nabiranja plodov, ki ni imelo stalnega poljedelstva, ki je bilo brez trdnega družbenega ustroja in brez tistih značilnih dosežkov civilizacije, ki so jo odkrili pri najzgodnejših začetkih kulture na severu Peruja, pri Či-
,' Jp&>
fclffii** i« Titicaca najlepše jezero Južne
mujih ob Pacifiku ali spodaj v puščavi pod Andi na jugu. Ista indijanska plemena omenjajo tudi skrivnostni prihod visokih, bradatih, svetih mož, ki so v davni preteklosti pripluli od kdove kod, se naselili ob Titicaci, s svojo plemenitostjo in prijaznostjo osvojili okoliške barbere, jih naučili sejati, pridelovati poljščine, napeljati namakalne kanale . .^Jih naučiti živeti v družbi z zakonom in redom, sočasno pa so jim podarili tudi resnico o soncu, ki je oče vsega živega in mrtvega ... ter nato izginili nazaj na morje in odpluli proti zahodu.
Ko so se izkrcali prviSpanci, so domačini menili, da so "se vrnili dobri predniki. Kaj so Spanci v dobrih petih-letih šestnajstega stoletja storili z enim največjih cesarstev sveta, piše veliko debelih knjig ...
Sredi jezera plava nekaj otočkov, ki so glavna atrakcija Titicace. Otočki so zgrajeni iz traja, zgradili pa so jih potomci indijancev davno izginulega rodu Uru, ki so pred nemogočimi zahtevami ljudi z bregov pobegnili na vodo. Debele snope trsja so povezali z vrvmi iz lamine volne, na površino, ki ni večja od poprečne stanovanjske površine slovenske družine, na-vozili zemljo in posadili krompir. Na sem ter tja plavajočih otočkih so tudi koče, pasejo se koze, le drevesa ni nobenega.
Ženske ^pokrite s polcilindri v širokih volnenih krilih, možje v pončih in kratkih hlačah, smrkavi otroci v preširokih srajcah, planejo na piano, ko me moj vodnik, ki sem ga najel v ribiški vasi, v tipičnem čolnu iz trsja in jadrom, pletenim iz bičja, pripelje po sinje modri rahlo nakodrani vodi...
»Pozdravljeni! iz Jugoslavije sem, zanima me, kako se kaj imate?«
Široke mongolske ličnice, nemo strme vame. Ti ljudje ne vidijo mnogo belcev. Na breg ne hodijo, s tujci imajo slabe izkušnje.
Podam roko. Vsem po vrsti. Potrepljam staro majno, otroka vržem v zrak, pobožam morskega prašička in se usedem h kadečemu se loncu.
Po koruzni juhi srkamo žganje in mežikamo v jarko sonce. Toplo je. Vseeno je jezerska voda tako zelo mrzla, da je tod le malo takih, ki znajo plavati.
Nasmihamo se drug drugemu. Žganje topi tremo. Vedno bolj maham z rokami, drug drugemu segamo v besedo. Po vodi tiho pridrsi še nekaj čolnov iz traja. Sinovi zlože iz njih košare rib. Ženske se dvignejo in se lotijo dela. Vsako ribo posebej razpolovijo in jo dajo sušiti na sonce. Ko se posuše, jih na dimu prekadijo. Starejša ženska sede pred ročno izdelane statve in začne potiskati čolniček. Ponča, ogrinjala in mnogi drugi izdelki iz lamine volne so v Punu, edinem mestu ob Titicaci, zelo cenjeni. Bogati turisti s severa pravijo,, da so skoraj zastonj. Na plavajočem otoku živijo tri družine. Vsega skupaj je osemnajst družin.
Nad Titicaco je za tonečim soncem postalo ne-zemljsko tiho. Nobenega cviljenja zavor, nobenih zvoncev, nobenega škripanja iz tranzistorjev
Obrazi hudi ob ognju so v siju plamenov izdajali notranjo milino. Tisto sproščenost in varno sprav-ljenost, ki je mi že davno nismo več deležni. Kot bratje so. m
Prešine me misel. Naj ostanem za vedno tu? Kmalu bi ostal sam. Te ljudi bo slej ko prej premagal blesk civilizacije, v želji, da bi imeli pridobitve, bodo pozabili stara izročila in poteptali izročilo svojih dedov. Še nekaj let, pa bodo podobni nam,zahodnjakom.
ifl inštalacije
Skorja Loka, Kidričeva 80
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge
KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV Pogoji: — poklic: ekonomski ali administrativni tehnik,
— 2 leti delovnih izkušenj na obračunu osebnih dohodkov
— zaposlitev je za določen čas do konca leta 1981 s Št*
šanim delovnim časom po štiri ure na dan
3 ELEKTROINŠTALATERJEV Pogoji: — poklic: kvalificirani elektroirištalater,
— zaposlitev je za nedoločen čas s polnim
časom
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov Inštalacije Skofja^ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po pretek« rak*
zbiranje prijav.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD Skorja Loka
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta <Ul. in naloge
FINANČNEGA DELAVCA ZA NEDOLOČEN C AS
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolniev*« i. nje pogoje: ^   u *
— srednja ekonomska šola,
— 3 leta delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom
Cdela pošljite tajništvu Vzgojnovaratvenm ka, Titov trg 4 v 15 dneh po objavi. ^ • *av°**
Komisija   za  delovna   razmerja   preklicuje ram finančnega manipulanta za določen čas ki ■« i3r> ** Glasu dne 20. 3. Ml. *      j« bil ©f
objavi
TOVARNA ClPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED, n. sol. o. Bled, Kajuhova 1
Razpisna komisija pri delavskem svetu delovne cije razpisuje dela in naloge
1. VODJE KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati  morajo   poleg  zakonskih izpolni*
sledeče pogoje: ^
— da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri _ da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na us^ lovnih področjih,
— da je družbenopolitično aktiven in da ima tične kvalitete
Izbran delavec bo razporejen na razpisana dela s za mandatno dobo štirih let.
2 VODJE FINANCNO-RACUNOVODSKEGA S Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjen
deče pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonon druge ustrezne smeri, 1 "
_ da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na delovnih področjih,
— da pasivno obvlada en tuj jezik,
— da je družbenopolitično aktiven
Izbran delavec bo razporejen na razpisana dela is za mandatno dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ter dokazila razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Tov^ vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. Bled, Kajuhova 1
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v ločitve.
15 dneh po sprej«*«
JOŽE VIDIC:
Vojni zločinec ie    FRA NC FRA KELJ
»Medtem pa belogardisti strahovito divjajo po slovenski zemlji. Nocoj smo prejeli poročilo ribniškega okrožnega odbora O F o pobijanju naših ljudi na Barju. Doslej so postrelili že nad 120 svojcev partizanov. Pretresljivo je poročilo Angele Kumše iz Vrbljenja, ki je z morišča ušla belim rabljem, medtem ko so streljali še enajst drugih ljudi z Barja. Kaj naj pričakuje bela garda za to brezumno divjanje? Na dan obračuna bodo naša srca otrdela kakor kamen in nihče s prstom ne bo mignil, dokler ne bodo prav do zadnjega iztrebi jeni vsi izdajalci. Tako se pa delajo krvave revolucije, o katerih pravijo belogardisti, da jih hočejo preprečiti. Kje je sila, ki bi mogla sedaj preprečiti najbolj krvavo maščevanje? V kom izmed nas bo po vsem tem še mesta za milosrčnost, za usmiljenje? Naj se do zadnjih korenin izpolni čiščenje slovenskega naroda vseh zverinskih elemento., ki zdaj bruhajo gorje in nesrečo nad ubogo slovensko zemljo!«
Znanec, pisatelj, mi je nekoč povedal, koliko knjig raznih tujih filozofov, tudi nacističnih, je prebral in preštudiral, da je lahko psihološko oblikoval pripadnike Hitlerjeve vojske, gestapa in druge funkcionarje, ki jih je predstavil v knjigi.
Meni za oblikovanje značajev oseb v tej knjigi ni bil potreben študij filozofije, ker pač ta knjiga ni roman. Vsi nastopajoči imajo osebno izkaznico in svoj življenjepis; nikomur
ne morem ničesar dodati ali odvzeti. Umorjenim ne morem pripisati kanček grešnbsti ali Frakeljnu dodati drobec milosrčnosti, če nimam dokazov oziroma če ljudje niso imeli teh dobrih ali slabih lastnosti. S tem sicer ne trdim, da so bili vsi partizani samo dobri in vsi domobranci slabi. Človekova osebnost je zapletena zmes dobrih in slabih lastnosti, od katerih so nekatera bolj in druga manj pomembna. Nekatere od teh se bolj cenijo v vojni kot v miru in nasprotno.
Pa vseeno si ob razmišljanju na tragedijo barjanskih žensk nisem znal odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so kipela v meni. Na primer na tole: morilci so bili mladi, pretežno kmečki fantje, ki so trdili, da so Kristusovi vojaki in se ravnajo po njegovih navodilih. Kje so dobili navdih za takšno prepričanje?
Da bi dobil odgovor na to vprašanje, sem prebral več cerkvenih knjig, med njimi tudi sveto pismo stare in nove zaveze.
V roke sem vzel tudi učeno knjigo teološke filozofije Pastoralno bogoslovje, ki jo je napisal dr. Fr. Ušeničnik, založila pa Jugoslovanska tiskarna 1940. leta v Ljubljani. Snov te obsežne knjige so morali obvladati vsi študentje teologije, se pravi tudi vsi duhovniki. V poglavju Dušnemu pastirju potrebne kreposti beremo:
»Dušnopastirske službe ne more vršiti z uspehom, kdor nima potrebnih kreposti in
primerne vednosti. Oboje,, krepost in vednost, si mora kandidat osvojiti v dobi pripravljanja na mašniško posvećenje in celo življenje se mora v obojem izpopolnjevati.
1. Mladenič, ki se je privadil slabemu, se temu težko zopet odvadi. Zato je Cerkev ustanovila posebna deška semenišča (semena ria puerorum), v katera sprejema še nedorasle mladeniče, preden so se vdali strastem. V deškem semenišča se položi temelj izobrazbi srca in duha ...«
Umor žensk na Lisičjem so vodili semeni-ščnika Martin Oblak in Janez Benko ter gojenec škofovih zavodov Franc Frakelj.
V semenišču so jih učili samozatajevanj in odrekanj. Ko pa so se zaradi vstopa v belogar-distične vrste osvobodili okovov semenišča, so njihove strasti po narodno krivoverskem učenju škofa dr. Gre gori j a Rozmana podivjale.
Nadalje v Pastoralnem bogoslovju beremo:
»Prava gorečnost (namreč dušnih pastirjev; opomba J. V.) mora obsegati vse ljudi: za uboge in bogate, bolne in zdrave, mlade in stare, pravične in krivične, pametne in nespametne, za vse nam mora goreti srce. Taka je bila gorečnost Zveličarjeva. A dasi se je Jezus za vse trudil, da bi vse zveličal, je vendar njegovo Srce posebno ljubilo otroke, bolnike, siromake in grešnike. Prav te naj posebej ljubi tudi srce gorečega mašnika .. .«
V kapeli na Lisičjem gradu so tri matere goreče in kleče prosile duhovnika za pomoč prav zaradi otrok. Spomnimo se, kako je Frančiška Štrumbelj prosila: »Usmilite se me, če ne zaradi drugega, pa zaradi mojih osmih otrok.«
Kaj sta storila »goreča dušna pastirja«, nam je znano. S tem v zvezi naj citiram še naslednji primer iz Pastoralnega bogoslovja:
»Arski župnik, sv. Janez Viannev, je rekel mladi materi, ki mu je potožila svoje skrbi
zaradi obilne družine:  .Nikar se bremena. Naš Zveličar nosi breme i Bog stori, prav stori, če podari mladi mnogo otrok, jo ima za vredno, <b vzgojiteljica. To je znamenje zaupan* ima Bog do vas!«
Po tem učenju je Bog zaupal Štrumbelj vzgojo njenih otrok. V Lisičjem gradu so ji semeniščniki. in duhovnika odvzeli to »božje u kakšno pravico so se lahko uprli boli ki so jo razglašali za sveto? Škof dr. Rozman je med vojno v posebni vernikom opozarjal na krivoverce n citiral sveto pismo. Predstavljali si' božji služabniki, a njih vera je kriva, krivovercev je hilo na nesrečo sj; ljudstva med vojno kar preveč. Kdo treba posebej razlagati.
Od opisanih dogodkov je minilo trideset let in še danes za križev pot skih žensk letijo vse osti na Franca Sestavil je spisek, ukazal aretacijo * titev. Površno gledano je bilo res tak* navedena razlaga zločin zelo pcr: Frakelj je bil izrodek, samovoljne!, svoje ukrepal mimo vednosti vodah« branstva. Iz slednjega sledi napačen so bili med domobranci samo ~: zločinci in da v našem primeru tj organiziran umor. Vojaško in ženi emigraciji takšen sklep ustreza, saj rečejo:
»Frakelj in morda še nekaj njem nih so delali hudobije, sicer pa smo bi ni. N iti Rupnik niti škof Rozman akta za Frakeljnove zločine.«
Je bil umor devetih barjanskih deklet in Martina Furlana samovolja* Frakeljna ali pa je v ozadju organizma pri katerem je Frakelj opravil samo del ne mu naloge?
iz Gorij — Februarja sta praznovala zlato poroko in Janko Justin iz Spodnjih Gorij. Janko se je rodil v kmečki in dolga leta delal po raznih gradbenih podjetjih, nazadnje 25 let v jeseniški železarni. V času, ko je delal v železarni, ni t bolniški niti dneva. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes imata enajst vnukov in tri pravnučke. Oba sta še dovolj zdrava in 1q delata na polju in na vrtu okoli hiše. Obema še na mnoga leta! Poio: J. Ambrožič
C3o5
S» DO STRANK
jMod/ica — Naš bralec je *f obvestilo Mojce Blatanč, \kv%tvo Radovljica, da b<> Skar prišel natančno Wt 1M1. Bralca je ta Marz ^mhudil, da piše zasebnici
%ielim biti prenapete ž, prav *aj« brezbrižne i, da se ne Wutd užaljenega ob vašem Sik strankam v Prešernovi U Radovljici o opravljanju
Sftvam zameriti tiskarske % i vašem »dimnikarju*, k nastane lahko kjerkoli in \koti Žali pa me, da kljub JteTir; nerentabilnem delo-\ ne morete preskrbeti Sne Itampiljke za odtis da-S obiska vašega dimnikarja. % lam je ostala še iz časa Jjfc zdomstva, če pa si niste TkuAko opomoči v tujini, da Ji lahko doma kupili štampilj-Lkm vam jo pripravljen kupiti 7 u tvojih dohodkov. \rj$tUe, ker me takšen odnos J**nk spominja na hlapce-V tujcu, čeprav sam nisem * faiivljal tako kot moji Sok kdo drug; ker me to žali Mavljana, kot člana družbe, £ menda tudi vi pripadate. H m je morda prizadelo tole Sje, potem lahko razumete
GEBEN SIE MIR
Kranj — Ni še dolgo tega, ko smo pisali, da imajo v ekspres izdelovalnici ključev za Globusom vrečke z nemškimi napisi. Vendar pa so jih na veliko zadovoljstvo potrošnikov zamenjali in so zdaj v lepi in pravilni slovenščini.
V ekspres popravljalnici čevljev — spet za Globusom — pa imajo lep nemški krožnik za drohiž, z napisom: Geben Sie mir noch... Ko pa stopiš iz delavnice, dobesedno naleti i na pravo poplavo, ker žlebovi modernega Globusa niso zdržali n so že vsi odslužili svojemu nammu ...
S temi »gebni« je res križ. Kot da bi se lasthikom tožilo po časih zdomstva in se nikakor ne morejo ločiti od nemških napisov, štampiljk in tako dalje Prav je, da opozorite nanje, da jih odstranijo — svojo zdomsko nostal-
Žijo lahko gojijo doma kolikor in akorkoli že hočejo ...
jto, potem tanno razum J%jko je prizadelo mene, ko Je Prešernovi ■ S obvestilo, ki
t Prešernovi ulici zagledal bi bilo lahko a samo  še   na vaših le bi vam bilo to vseeno.
Povsem dotrajani žlebovi Globusa...
TRŽNI PREGLED
KRANJ
Solata od 100 do 120 din, špinača 120 din, cvetača od 40 do 45 din, korenček od 20 do 25 din, česen od 60 do 80 din, čebula 25 din, fižol od 60 do 70 din, pesa od 18 do 20 din, slive 60 din, jabolka od 15 do 20 din, hruške 45 din, gozdje 35 din, čebul-ček 100 din, pomaranče 42 din, limone 46 din, ajdova moka 48 din, koruzna moka 20 din, kaša 65 din, surovo maslo 200 din, smetana 60 din, skuta 58 din, sladko zelje 50 din, kislo zelje 35 din, kisla repa 30 din, klobase 50 din, orehi 280 din, jajčka 5 din, krompir od 12 do 15 din, med 140 din.
JESENICE
Solata od 90 do 120 din, špinača 70 din, cvetača 60 din, korenček 40 din, česen 70 din, čebula 25,30 din, pesa 18,60 din, paradižnik 63,60 din, slive 63,60 din, jabolka od 22 do 24 din, hruške 48 din, grozdje 35 din, pomaranče 37 din, limone 46,80 din, ajdova moka 40,90 din, koruzna moka 16,70 din, kaša 33,90 din, surovo maslo 185,70 din, smetana 82,20 din, skuta 66,40 din, sladko zelje 40 din, kislo zelje 17,80 din, orehi 317,40 din, jajčka 5,40 do 6,20 din, krmpir 16,05 din.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 28. marca, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ
Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem, od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do ■19. ure: Klemenček, Duplje, Krva-'vec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešni-kova 84, Kranj.
Živila: vse trgovine so odprte od 7. do 19. ure: SP Prehrana, Kranj, Cesta St. Žagarja 16, PC Zlato polje, Kidričeva 12, Kranj, samopostrežna prodajalna Planina, Zupančičeva 17 Poslovni center PC Britof pri Kranju.
V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7 do 11. ure:
Delikatesa, Maistrov trg 11 Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur.
V soboto, 28. marca, bodo odprte v ostalih občinah naslednje trgovine:
JESENICE
Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 in Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6.
SKOFJA LOKA
SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje
RADOVLJICA
Market Dobe Bled, Kajuhova 3, Market Zg. Gorje 11 /a.
Črtomir Zoreč
POMENKI OB SAVI DOLINKI
O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
(69. zapis)
V reber nad Doslovčami je zdaj le dahnila pomlad - ves breg je posejan s telohi in z zvončki. No, zdaj je le napočil čas, da si lahko ogledamo Finžgarjev dom, nekdanjo Dolenčevo kajžo, zdaj Finžgarjev spominski muzej. PISATELJEV ROD
OFinžgarjevi življenjski poti ni težko pisati - saj je pisatelj tako svoj rod, svoj dom, svoje življenje in svoje delo kar natanko popisal. Najobsežnejše v knjigi Leta mojega popotovanja, potem v knjigi , Iz mladih dni in v zbirki črtic Leta moje mladosti.
Sprva so gospodarili v Dolenčevi kajži, tako se je reklo po domače, Ažmani. K hiši je prinesel nov priimek šele pisateljev ded, ki se je priženil iz Žirovnice. Kruh si je služil s šivanjem kožuhov, plaščev in reše-vinastih hlač - bil je torej nekak »bolj grob žnidar«. Delal je največ po hišah, kamor so ga vabili kot »potujočega« obrtnika. Takrat so tudi čevljarji tako hodili po hišah in popravljali stare »škarpe«, redko kdaj pa tudi naredili nove škornje.
Pisateljev ded pa je bil med sovaščani znan tudi kot prevejan skrivač pred biriči, kajti takrat je bil tak čas, da so lovili bajtarske sinove in jih za desetletje ali več vtaknili v vojaško službo. Bil pa je pisateljev ded tudi le kajžarski sin iz Žirovnice ... Skoraj dvajset let se je skrival v neki podzemeljski jami pod Stolom, kjer pa si je marljiv in iznajdljiv kot je bil, celo uredil svojo zasilno krojaško delavnico. Ni bila udobna, v vojsko pa le ni bilo treba!
Kljub tako nenavadnemu biva-lušču, je pisateljev ded le živel v družinski skupnosti. Rodilo se je v kajži kar pet otrok, med njimi tudi France, pisateljev oče. Ta Je brezniško ljudsko šolo »napravil v dveh tednih«, nato pa je šel rajši za ovčarja na Javornik in pozneje za kožarja v Moste pri Žirovnici. Ko mu je bilo nekaj čez petnajst let, ga je očetov prijatelj odpeljal na gornje Štajersko, kjer naj bi se izučil za krojača. Postal je pravi mojster za Šivanje irhastih hlač in z rožami okrašenih ovčjih kožuhov, poleg tega pa se je naučil tudi tkati platno. Bilo mu je r že skoraj trideset let, ko se je vrnil domov v Žirovnico. S seboj je prinesel 1200 goldinarjev, ki si jih je v tujini prihranil. Iz Žirovnice se je priženil na kajžo k Dolencu v Do-slovčah in se poročil z najmlajšo hčerjo, Rezo Ažman.
Pisateljev ded po materini strani je bil Jože Ažman. Bil je pravcata zakladnica ljudskih pripovedk in modrosti. Marsikaj zanimivega je vedel povedati tudi o Francozih, saj se je rodil že leta 1795. - Pisatelj se ga takole spominja: »Moj ded ni znal ne brati, ne pisati. Toda njegova glava je bila kot nikdar dobrana knjiga. Za stoletja nazaj je pomnil vse, kar se je zgodilo doma in tudi drugod po svetu.«
Ded pisateljev, Jože Ažman, je bil tudi tkalec platna, saj je bilo tkal-stvo stara obrt Dolenčeve kajže. V času, ko je pisateljev oče France
Finžgar prevzel mesto, hišnega gospodarja in uvedel v kajžo še novo, krojaško obrt, je ded Jože s pomočjo tete Neže tkal platno yse do svoje smrti.
DOLENČEVA KAJŽA
Kot o svojem revnem rodu, tako odkritosrčno je pisatelj Finžgar pisal tudi o svojem več kot skromnem rojstnem domku, o mali leseni kajži, prislonjeni v skalnat, komaj za silo rodoviten breg. A vendar je ta lesena kajžica dajala zavetje kar šestčlanski družini: pisateljevemu očetu in materi, dvema sinovoma, dedu Ažmanu in teti — materini sestri — Neži. Današnji razvajenci, ki se šopirijo v prevelikih stanovanjih, te stiske v Dolenčevi kajži seveda ne morejo doumeti.
A poslušajmo pisatelja, kako spoštljivo govori o svoji rojstni hišici:
»Ko je bil gospodar kajže še Jože Ažman, je stavba dobila podobo, ki jo je obdržala do danes. Letnica 1849 na zunanji steni, tik nad oknom kamre, nam pove, da so tega leta prvotno leseno kajžo znotraj in zunaj ometali. Lesene stene so križem prebili z letvami, da se je omet lažje prijel — »porodanili so jih ali dejali v žakelj«, kot so se šalili kajžarji. Tega leta so najbrž dozidali ali vsaj povečali kamro.« — Ko se je na kajžo priženil pisateljev oče, je zavel nov duh zrelega in preudarjenega gospodarja, ki ga je v marsičem izučila tujina. S tkalstvom, šivanjem kožuhov in irhastih hlač ter kuhanjem oglja si je kmalu toliko prislužil, da je izplačal dolgove, ki jih je imela kajža, dokupil nekaj njivic in zgradil manjši skedenj. Tudi hlev za konja je pripravil. Kravo so imeli že prej v prostoru pod kamro. - V bregu pod hišo proti studencu so bili zasajeni orehi. Čeprav so rasli na srenjskem svetu, so bili nesporno last Dolenčevih. To je bil dokaz, da so jih tudi sadili. Nezapisano pravo je bilo tedaj, da je bil vsak, kdor je kako drevo zasadil v Rebru na renjski gmajni, tudi njegov lastnik.
HOTEL «„,wirf FLORIANIHOF / TRINKL
A-9122 Seelach 30 (Sela 30) Klopeinersee (Klopinjsko jezero)
tel. 9943-4239/2274
išče za dolgo poletno sezono:
SERVIRKE SOBARICE
KUHINJSKE POMOČNICE
Dobri prejemki, dobro delovno vzdušje. Govorimo tudi slovensko.
Želimo, da zainteresirane kandidatkinje pridejo osebno na razgovor.
Josip Jurčič
JURIJ KOZJAK
Riše« Jelko Peternelj Priredba: Hl. Zrinski
, Kaetje za obzidjem so torej pograbili brž za orožje,
RVS« oglasili turski bojni kriki. Ob zori obsuje turška • it aovo cerkveni tabor. Kmetje napenjajo zadnje MoeMiajo Turke, kakor ljudje, ki jih pač ne čaka \\met kot smrt. Nekoliko so še upali na pomoč in bi kWe dolgo branili, če bi imeli vodjo. Toda gospoda
Kfraka nT kilo, ker so ga Turki ponoči ujeli. Turki Moko divji, saj jih je k temu spodbujala tudi vera, ki Varala pobiti vse, kar ni muslimansko.
167. Zlasti pa se je tolkel velik mlad janičar. Kamor je on prišel s svojimi pajdaši, so se strahotna razmaknile goste vrste za zidom. Mnogi, ki so se mu postavili, so padli, zaliti s krvjo, vznak in nikdar več se niso pobrali. Bil je za glavo večji od svojih pajdašev, strašen, pa lepega obraza. To je bil Jurij Kozjak, Markov sin, slovenski janičar. Revež ni vedel, da divja zoper lastno domovino, lastne brate. Kdo pa bi ga tudi poučil o tej zmoti? Če bi to vedel, bi obrnil meč proti krvolokom, saj je bil dobrega srca.
168. Tisti ogenj, ki je zaznamoval njegove pajdaše, ni švigal iz njegovih oči in tudi po ropanju in ujetnikih ni hlepel, le s čelom proti čelu se je bojeval. Tu je bil strašen. Ali je morda seme, ki so ga dobri ljudje v mladosti zasejali v njegovo srce, vendarle še z zadnjo korenino ostalo v njem? Ali mu niso mogli Turki popolnoma izruvati človečnosti?... Kmetje začnejo počasi omagovati. Mnogo jih je bilo že popadalo, vrzeli pa se niso dale nič več zamašiti. Prvi je preskočil zid velikanski janičar.
C L, A S12.STRAN_
Obisk v prijateljski občini Zemun
f—-	
VEZI	v"
VSE	
1 KDNEe-	ISE
Več kot dve desetletji in pol se razvija in poglablja prijateljstvo med Bitolo, Osijekom, Banjo Luko, Herceg Novim, Zemunom, zagrebško občino Trnje in Kranjem in v okviru tega sodelovanja so se zbrali v Zemunu vodje in sodelavci informativnih služb pri občinskih skupščinah ter uredniki in novinarji lokalnih glasil, radijskih postaj in časopisov. Namen srečanja je bil dogovor o tesnejšem sodelovanju pri izmejavi informacij, ki se naj ne bi omejile le na kratke zapise ob občinskih praznikih posameznih prijateljskih mest, temveč naj bi postale trajna oblika sodelovanja, ki bi pomagala tudi pri spodbujanju tesnejšega sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju. Hkrati# je bilo srečanje tudi prilika za izmenjavo izkušenj pri izdajanju lokalnih glasil kot tudi informacij in biltenov pri občinskih skupščinah.
Za dvodnevni obisk so gostitelji, občinska skupščina Zemun oziroma njena služba za informiranje, ki deluje pod vodstvom Zorana Jo-ciča, pripravili izredno pester program, v katerem smo se seznanili z zgodovino te beograjske občine, z njenim gospodarstvom, številnimi zgodovinskimi zanimivostmi, ki jih
ne manjka, saj je Zumun eno najstarejših mest na Balkanu, kot-tudi problemi, s katerimi se srečujejo. Ne nazadnje, smo bili deležni izredne gostoljubnosti domačinov, takšne kot je zmorejo le dobri prijatelji in prijazni ljudje. Gostitelji so nas popeljali tudi na obisk v »studio B« beograjske radijske postaje in v redakcijo časopisa »Večerne novosti«, ki imajo naklado prek 360.000 izvodov.
V desetih
letih
za petino
večji
Zemun, ki leži na obali Donave in Save, je bil nekdaj posebno mesto, danes pa je občina v sestavi
mesta Beograda. Njegova preteklost je zelo dolga in sega tja do neolita. V rimskih časih se je naselje imenovalo Taurunum, v 12. stoletju zasledimo ime Zemlen, v 15. stoletju je pripadalo mesto despotu Djurdju, v letih 1521 do 1717 je bilo pod Turčijo in nato do prve svetovne vojne pod Avstrijo.
Mesto se izredno hitro razvija in v zadnjem popisu pred desetimi leti je v njem živelo 96.000 ljudi, danes jih je že več kot 115.000 in v vsej občini okoli 180.000. Priseljevanje v Beograd in s tem tudi v zemun-sko občino je izredno veliko in pomanjkanje stanovanj in stanovanjska gradnja sta ena najbolj bolečih točk občine. V preteklem srednjeročnem obdobju so zgradili 6000 novih stanovanj, vendar sedaj primanjkljaj ni prav nič manjši. Občinski proračun izredno obremenjuje tudi izgradnja infrastruk-
Partizanska baza v Bojčinu
Proizvodnja avtobusov v tovarni Ikarus
Slika iz pokrajinskega muzeja
ture, saj so dolga leta, ne samo sedaj po vojni, temveč predvsem več deset let nazaj gradili brez potrebne kanalizacije, vodovoda in cest in izgradnja teh nujno potrebnih naprav požira veliko denarja. Drug problem je nezaposlenost.
V občini je trenutno prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje več kot 7.000 nezaposlenih in med njimi je izredno veliko občanov s srednjo, višjo in visoko šolo. Približno enake razmere so v vseh 16 beograjskih občinah.
Sicer se je Zemun po zadnji vojni razvil v močno industrijsko mesto.
V občini je 59 velikih delovnih organizacij, z več kot 200 temeljnimi organizacijami združenega dela. Med njimi posebej izstopajo industrijski giganti kot so farmacevt-sko-kemijska industrija »Galeni-ka«, industrija bitumenskih in umetnih proizvodov »Grmeč«, delovna organizacija za proizvodnjo rudarske opreme in orodja »Geo-mašina«, tovarna elektronske industrije »Ei« Niš, delovna organizacija za proizvodnjo avtobusov, specialnih vozil in hladilnikov »Ikarus«, industrija čevljev »Beograd«, industrija ur »Insa«, Tovarna ko-
vinarsko in kletarsko podjetje Navip ima obsežne vinograde
vinskih proizvodov »Intersilver«, gradbeno podjetje »Planum«, industrija poljedelskih strojev »Zmaj«, ljudsko vinarsko in kletarsko podjetje »Navip« in druge. Skupaj je v družbenem sektorju zaposlenih 55.000 in v privatnem 6000 delavcev. Narodni dohodek 3.500 dolarjev na prebivalca Zemun uvršča med razvite občine.
V Zemunu danes deluje skoraj 19.000 članov Zveze komunistov v 328 osnovnih organizacijah: v gospodarstvu jih je 206, v negospodarstvu 84 in v krajevnih skupnostih 38.
Pravkar minulo srednjeročno obdobje so po besedah predsednika občinske skupščine dobro zaključili. Plan je bil skoraj v celoti realiziran, v zadnjih dveh letih so se zmanjšale le investicije. V seda-injem srednjeročnem obdobju so želje dokaj visoke, vendar jih že krepko režejo stabilizacijska prizadevanja in se le dve ali tri organizacije odločajo za večje naložbe. Tako kot povsod se tudi v Zemunu srečujejo z izsiljevanjem višjih cen repromaterialov in surovin s pomočjo samoupravnih sporazumov, vendar je, kot poudarjajo, takšnih pojavov vse manj, zlasti po odločnih akcijah in ukrepih republiškega in zveznega izvršnega sveta.
Leto 1980 so poslovali brez izgub. Nekatere temeljne organi-
zacije so sicer leto uuuj rdečimi številkami, vendar, izguba že do zaključnega \ pokrita znotraj delovne ah1 ljene organizacije. P naprej ostaja velika sUm stiska in tudi šolski prostori.' rajo imeti v tej petletki p Ponosni pa so na izredno 1 gradnjo vrtcev, saj so v letih sprejeli v varstvo otrok in dojenčkov več.
Občina je razdeljeni na-jevnih   skupnosti,  med hI ima največja skoraj 18.000* manjša   okoli   1000 prdK-^ Prav velike oziroma prevtt? | jevne skupnosti so posule <r odločanju delovnih ljudi *' nov in pripravljajo obsek*' aktivnosti   za   razdelitev 4 krajevnih skupnosti na ve?1, ših, ki naj bodo takšne. 9* \ potrebe in želje ljudi lah** prišle do veljave.
Delegatski
Zemunska občina je ima več prebivalcev ko renjska. Čeprav je v
razširjena vrsta javnih ni formiranja, menijo, da j« t«^ riti vse, da bi delegatske ini prišle do čimširšega kroga i. Zato    so    pri    občinski ' ščini dobro organizirali saj^j informiranje,   kjer raaen Zorana Jociča delajo se trs narke: Marija Ruguž, Sofija' čič in Svetlana Beara. mesečno izdajo poseben dtH Bilten, v katerem so obji^jr^ .skrajšani in poljudnej&i obkt^ gradiva,   potrebna  za d*kr> odločanje. Razen tega iidaj* formacije in informativne Ir^ potrebi ali ob izrednih kot so volitve in druge « rane akcije. Vendar Bilten ta •zerviran le za občinsko skvtf svoje mesto najdejo, v njen1 ne   organizacije,   šole. tji. skupnosti in'druge ustano^ dokaj bran, kar vsako leto sar ljajo s posebno anketa, ki ' pokaže,   katerim probkW kazalo posvetiti več. poiomo«?
O lokalni radijski postaji^ mišljajo, ker zelo dobro m s »studijem B« beograjske^ postaje, ki pripravlja najM* slušane   oddaje   v mestu ukvarja  predvsem s pro mesta in okoliee. Dobro tudi  s  televizijo in svoje ( najdejo v. rubriki »BeogfijtfJ nika«. ki jo vsak večer
tega pa skupščina beo-občin izdaja svoj »Dele-list«, v katerem so obrav-gradiva za odločanje na _. mesta Beograda. Za primer **j povemo, da so zadnje številke totvečene zaščiti standarda delov->Uljudi oziroma ukrepov, ki jih l^jprtrljajo v ta namen v beograj-^"anipšČini. V ospredju je dogo-i\ o cenah, ki je te dni v široki t£»» razpravi in  vsebuje točne Njjoge, kaj bi se lahko  v na-Vkjih mesecih podražilo. Tako \\šjo, da se cene, ki so v pristojni občinskih skupščin lahko do leta v celoti dvignejo le za 20 ov in naj bi se npr. zaradi Htiitve nekaterih prehrambe-^ proizvodov v prvih mesecih, Sunne lahko dvignile šele v zad-^•atromeaečju in podobno.
Denar, svobodna menjava dela,
Financiranje delegatskih glasil imajo urejeno s svobodno menjavo dela in poteka na osnovi samoupravnih sporazumov med službami za informiranje in skupščinami, delovnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Podobno kot v Beogradu imajo financiranje občinskega glasila urejeno tudi v zagrebški občini Trnje, medtem ko v drugih mestih ni tako urejeno, da se uredništvom glasil ne bi bilo potrebno ubadati z denarnimi težavami.
Će na kratko povzamemo pogovor o financiranju, večina glasil — tako »Glas« iz Banjaluke, Bitolski vestnik, »Glas Slavonije« in tudi lokalnih   radijskih   postaj Radio
Bitola in Radio Osijek pokriva približno tretjino stroškov z dotacijami družbenopolitičnih skupnosti, nekaj dobijo s pomočjo samoupravnih sporazumov z delovnimi in drugimi organizacijami, ostale dohodke pa ustvarijo z naročnino, reklamami in oglasi. Vsi uredniki so poudarili, da bi lahko bolje delali in se bolj posvečali vsebini, če bi prejemali vsaj enkrat več dotacij.
Naš Glas pa je lani z dotacijami dosegel slabih 11 odstotkov celotnega prihodka in če bomo v petih letih dosegli 20 odstotni prispevek družbe, bodo naši plani izpolnjeni. Ostali denar dobimo z naročnino ter z reklamami in oglasi. Res pa je, da je na ta način težko zagotavljati dobro informiranost, vendar kaj večjega prispevka v sedanjem času ne moremo pričakovati.
Prijateljstvo med mesti se krepi že skoraj tri desetletja in v zadnjem času razen kulturne izmenjave postajajo vse pomembnejši gospodarski stiki. K pospeševanju takšnega sodelovanja prav gotovo lahko veliko prispeva boljše poznavanje razvoja, planov in uspehov posameznih prijateljskih občin, mest in delovnih kolektivov. To pa je naloga lokalnih glasil informiranja, zato je bilo na srečanju dogovorjeno, da se medsebojne informacije ne bodo izmenjavale le ob občinskih praznikih, temveč naj bi poskrbeli, da bi bili v prijateljskih mestih seznanjeni z dosežki gospodarstva, zdravstva, šolstva, s kulturnimi prireditvami in razvojem samoupravljanja vseh pobratimov.
Mi smo za začetek predstavili Zemun.
L. Bogataj
Varnost otrok v prometu
Otrokov gibalni prostor se hitro širi. Ko dodobra shodi, se že navaja na tekanje, z odrivanjem se ob pomoči raznih kotačev vozi in privaja na vožnjo s kolesom. Med udeleženci v prometu so tudi tri in štiri letni kolesarji, ki iz dvorišč in stranskih poti pripeljejo na bolj prometne ceste. Asfaltna pota . v naseljih so prav tako primerna za otroške igre. Vendar ta pota niso varna, po njih drve osebni avtomobili, težki tovornjaki, traktorji.
Starši seveda opozarjajo otroke na nevarnost, jim ograjujejo dostope na cesto, vendar jih ne morejo zmeraj nadzirati. Otrokovno ravnanje ni dovolj premišljeno, je pod vplivom trenutnih nagibov in odločitev. Otrok se odziva klicu z nasprotne strani ceste, jo preteče, ne da bi pogledal v desno in levo, se prepričal če je cesta prosta, če po njej ne drvi kakšno vozilo. Otrok slepo sledi drugim, deluje zaletavo ali impulzivno, posledic takega delovanja, ki so včasih tudi nezgode, pa ne predvideva.
K varstvu otrok v prometu poleg ostalih dejavnikov — urejenih prehodov, varstvene omikanosti voznikov in pešcev, lahko veliko prispeva predšolska vadba. Njena naloga je, da otrokovo zaleta vo ravnanje' preusmerja v bolj varno. Ta4 namen uspešno uresničuje pri številnih igrah, pri katerih se otroci navajajo na pravilno predvidevanje gibanja v prostoru, pridobivajo občutek za smer in hitrost. Ob domiselnosti vzgojiteljev je velik izbor načinov in sredstev privajanja otrok na bolj
varno ravnanje. To so razne družabne igre in igrice, pri katerih otroci igrajo vloge voznikov, pešcev in miličnikov. Ponekod imajo v ta namen že posebne male prometne poligone. Na teh se že predšolski otroci navajajo na prometni red, se urijo v vožnji s kolesi, odpravljajo nevarno ravnanje, ki ga večkrat sami povzročajo. Uspeh take varstvene vzgoje otrok in drugih varstvenih ukrepov se kaže v manjšem številu nevarnih, tveganih okoliščin in v še manjšem številu nezgod, ki prizadenejo predšolske otroke.
Odrasli vgrajujejo prvine varnosti v življenjski prostor otrok, v njihovo zavest in ravnanje. Med številnimi sredstvi prometno varstvene vzgoje, od opozoril, poučevanja, spoznavanja prometnih znakov, so učinkovite prvine splošne vadbe. Z urjenjem in igranjem postajajo' otroci bolj odzivni, gibalno in umsko bistrejši, kar jim veliko pomaga v varnem ravnanju.
Po razmeroma dolgi zimi bo smučanje, sankanje in razne igre na snegu zamenjalo kolesarjenje in igranje, ki se bo širilo na asfaltna pota, ki so uporabna za kotalkanje in vrsto iger. V strnjenih naseljih se bo povečalo število udeležencev v prometu in število otrok, ki se bodo zadrževali blizu cest. To pa bo zahtevalo več budnosti, previdnosti in trenutne opreznosti, veliko varstvene in gibalne omike, ki pa ji morajo dodajati glavni delež odrasli, ki so v vsakem pogledu in v vseh razmerah odgovorni za varnost otrok.
Jože Ažman
je del Zemuna, ki je spomeniško zaščiten    Moderno naselje »Sava Kovačević<
ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD
DEŽURNI VETERINARJI
od 27. 3. do 3. 4. 81,
Za občini Kranj in Tržič
BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel. 23-518
LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Visoko 54 a, tel. 28-772
Za občino Skofja Loka PIPP   Andrej,   dipl. vet.,
Skofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380
VOGLER Anton, dipl. vet., Skofja Loka, Groharjevo naselje 8
Za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-77» ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
SOJENA  REPORTAŽA SPOSOJENA  REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA
ME TO DELAJO DRUGAČE
titucijo jemljejo kot razburljiv konjiček, ki razbija vsak-k enoličnost — Večina od 60.000 anketiranih pripadajo nj srednjemu razredu, imajo može in nikakršnih denar-j problemov
povsem pristna, ne pa tudi iz-Tsti je komedija, ki se odigrana dan. Prvo dejanje: bogat
Scena je
*aarkratVna^djin. Prvo'dejanje: bogat diskretno vpraša vratarja luksuz-kotela: »Bi mi lahko priporočili to dežno?«
Jsiatbenci dobrih hotelov se na to mtao spoznajo. Toda v tem scenariju Mar igra drugačno vlogo. Zavzame
rizraz in skoraj jezno odgovori: morete, prostitutka v takem ho-U« Poteza menja stil: »Gospod, kot ste i ae bi smel spustiti na nivo pro-ke. Prepričan sem, da bi vam veliko
i km fi*fl» dam s veseljem padlo v na-Posebno tu, v Parizu. Ah, ko bi
Pari tanke!« ! v Parizu nikogar ne poznam.« v pravljici vratar gostu spretno vabilo, najčesče za cocktail, in pravi: »Izvolite, gospod, to je iten pariški sprejem; bogati ljudje, Mtaiki, lepe dame ... Ne boste razoča-
Zgodba se zatem odvija po že ustalje-i reda. Neznana lepotica zagonetnega je seveda povezana z vratar-Ker ni eaa od »lahkih«, se ne da' jutri ali sele pojutrišnjem. Ves ta 'vratar spremlja  igro in poučuje
»Gospod, morate biti taktični, pazljivi Morda bi vam pomagala kakšna ma-kakost. Nikakor denar! Niti rože. Zaradi sata... Poklonite ji nekaj simpatičnega, sekaj, kar ne pade v oči. Na primer kraško z briljanti. Te so zdaj v modi. Kažejo dober okus. Ce greste do dmanjaria, tu, v bližini hotela, boste tasti rte, kar potrebujete.«
M o ni ca: »Iz krize sem prišla povsem nova, lepša in čutnejša. Mož še naprej obožava svoje delo, jaz pa nove moške.«
Dama ne bo zadržala poklonjenega nakita. Vrnila ga bo draguljarju, ki ga bo vzel za 70 odstotkov prvotne cene. 20 odstotkov bo dobil vratar.
»Seveda, gre za prodajalko ljubezni,« pojasnjuje inšpektor, ki raziskuje enega od nekaj tisoč podobnih primerov. »Vendar v tej umazani igri sodelujejo samo trije: vratar, ženska in draguljar. K sreči, sicer bi lahko izbruhnil lep škandal. Njen mož, na primer, nikakor ni od muh. Slišali ste zanj — doktor X ...«
»Advokat?«
»Da, imeniten človek. Intervjuji na vse strani... Poln denarja, mogočen, vpliven, pa vendar je njegova žena, ,call-girP. Ni edina. Vse te buržujke so srečno poročene, dobro situirane, pa kljub temu legajo samo zaradi denarja.«
Po neki statistiki se v Parizu okrog 35.000 žensk poklicno ukvarja s prostitucijo. Ob njih je še najmanj 60.000 lepotic, ki najstarejšo obrt opravljajo skrivaj. Nekako pred sedmimi leti je tradicionalna prostitucija začela upadati. Zato pa se razvija nova, s stilom, finejša.
Odille (30) je poželjiva črnolaska, ki v dolgočasnih sobotah rada poišče srečo. »Živim sama,« iskreno pripoveduje, »in imam, kot vsi drugi, normalno potrebo po seksu. Morda nekoliko pogostejšo. Seveda ne grem s prvim, ki me nagovori. Izbiram. Rada se predam do kraja, čustveno, surovo, na vse načine. Zahtevam samo 300 frankov.«
»Če bi imela samo profesionalke, bi že zdavnaj zaklenila vrata.« Gospa Tereza (38) že desetletja vodi mrežo »deklet na klic«. Podnevi in ponoči- nos:« s seboj notes s štiridesetimi imeni najbolj pre-finjenih mladih žensk, ki sprejemajo izključno bogate in diskretne stranke.
»Sodelujem tudi s podjetji, na primer, z veliko firmo ,Z\ ki izdeluje orožje. Kadar pridejo v Pariz pomembni kupci, mi iz uprave naročijo toliko in toliko deklet. Kot v filmu Rožnati telefon. Gospodje zelo dobro plačajo, so pa tudi zelo zahtevni. Hočejo pametne punce, izobražene, lepe, mlade, s katerimi se lahko postavijo. Ne poznam prave prostitutke, ki bi imela vse te vrline.*Zato moram poklicati na pomoč neprofesionalke, ženske, ki izpolnjujejo zahteve: manekenke, filmske igralke, novinarke. V 'zbirki imam tudi zdravnice, pravnice, arhitektke. Zelo dolgo sem imela pravo azijsko
Srincezo, vdovo znanega državnika, ahtevala je ogromno denarja - milijon za eno noč. Kljub temu so bili njeni oboževalci tako številni, da so se morali prijavljati dva tedna vnaprej.« Le kaj jih vleče k temu delu? Monica, 37 let, je poročena petnajst let, ima tri otroke. Takole pripoveduje: »Mož je dober v postelji. Mislim, da me ljubi, vendar nima dovolj časa zame. Sami posli so ga. Pred dvema letoma sem imela strašno krizo. Neko popoldne sem Šla ven in se načrtno pustila zavesti.
Zvečer sem imela v žepu 2500 frankov. Naslednji dan sem spet šla in od tedaj se nisem ustavila.«
Tudi Corina, 29 let, je izredna lepotica. Pred kratkim se je ločila. »On je kriv, da sem se sploh začela ukvarjati s prostitucijo. Nekega večera je prišel domov s .prijateljico iz otroštva'. Vsi trije smo končali skupaj v postelji. Kasneje mi je povedal, da je bila prostitutka. Na vso moč jo je hvalil. Se isti dan sem se hotela prepričati, če bi bila tudi sama lahko tako dobra .prodajalka'. Naletela sem na štiri moške, ki so me mučili, grizli, zapostavljali. Bila sem razočarana, ponižana. Jokala sem. Od tedaj se maščujem. Zapustila sem moža, se ločila. Delam dvakrat, trikrat na teden. Uživam, ko gledam moškega, kaj vse je pripravljen storiti, da bi me dobil. Ljubezen na tak način mi ne ugaja. O njej nikoli ne govorim. Samo o denarju...«
Corina: »Možje kriv, da sem sploh začela s prostitucijo.«
O Lr A S14.STRAN
Svetovni alpski pokal
Bojanu Križaju bron v slalomu
BOROVEC - Jugoslovanski alpski smučar številka ena je dobil bronasto odličje v skupnem seštevku letošnjih nastopov svetovnega pokala v slalomu. Čeprav je Bojan Kriiaj v sadnji slalomski tekmi letošnje sezone dosegel deseto mesto, je le boljši kot njegov nasprotnik Steve Mahre. Križaj ima namreč eno četrto mesto, ki jo je dosegel v Garmischu. V tem slalomskem nastopu je takrat v januarski tekmi smagsl njegov nasprotnik Steve Mahre.
Sicer je sadnji slalom v tej sezoni največji uspeh spet prinesel represenentu iz SZ Aleksandru 2irovu. Zirov je namreč ze v prvi votaji povedel in za seboj pustil vse zasledovalce. To je šlo v račun tudi vodilnemu v svetovnem pokalu Svedu Ingemar-ju Stenmarku. Na drugem mestu je bil Steve Mahre, tretji p« Andrejev iz SZ. Stenmark je bil trinajsti, Bojan Križaj na dobrem sedmem mestu. Toda drugi slalomski nastop ie obrnil skoraj vse na glavo. Zmagal je Zirov, toda na. drugo in tretje mesto sta se uvrstila dvojčka Mahre. Stenmark je s te ta v o dosegel peto mesto, Bojan Križaj je bil v končni razvrstitvi deseti. Od Jugoslovanov je v tem slalomu uvrščen le Križaj, vsi ostali so ostali brez uvrstitev.
Rezultati - 1. Žiro v (SZ) 1:52,34, 2. S. Mahre 1:52,75. 3. Ph. Mahre (oba ZDA)
1:53,17, 4. Wenzel (Liechenstein) 1:53,86. 5. Stenmark 1:54.11, 6. FjaJlberg (oba Švedska) 1:54,45, 7. Halsnes (Norveška) 1:54,47. 8. Girardelli (Luksemburg) 1:54.54, 9. Gruber (Avstrija) 1:46,73, 10. Križaj (Jugoslavija) 1:54,85, 11. Nockler (Italija) 1:56,01. 12. Lamotte (Francija) 1:55,27. 13. Strand (Švedska) 1:56,83, 14. Gros (Italija) 1:55,70. 15. Sdrli (Norveška) 1:55.73.
SVETOVNI POKAL - SKUPNO - I. Stenmark 280. 2. Ph. Mahre 257, 3. 2irov 180, 4. S. Mahre 155, 5. Muller 140, 8. Križaj 137, 7. Wenzel 130, 8. Weirather 115. 9. Podborski 110, 10.Orlainsky 105;
SLALOM - 1. Stenmark 120, 2. Ph. Mahre 97, 3. Križaj 80, 4. S. Mahre 80, 5. Prommelt 77, 8. 2irov 70, 7. Andrejev 82. 8. Gros 48. 9. Strand 46, 10. Halsnes 45.
USPEH NAŠIH V VELESLALOMU
BOROVEC - Odločitev, kdo bo letos dobil kristalni globus kot najboljši alpski smučaj bo padla jutri v švicarskem Laazu. Tudi predzadnji veleslalom v sezoni v Bolgariji je postregel s presenetljivim vrstnim redom. Zmagal je namreč Aleksander Zirov iz SZ. S to zmago in zmago v slalomu je v Borovcu Zirov dosegel največ kar je mogel. V tem velealalomu je bil vodilni v generalni razvrstitvi svetovnega pokala Ingemar Stenmark drugi, medtem ko je bil njegov najhujši tekmec za končno zmago Ph. Mahre iz ZDA »šele« peti.
Odlično so se ponovno v tem veleslalomu drsali spet Jugoslovani. Kar dva imamo med prvimi desetimi. Bojan Križaj je bil izvrsten sedmi, medtem ko je Boris Strel dosegel deveto mesto. Tudi ostali so se dobro držali in dosegli solidne uvrstitve.
Rezultati - 1. Zirov (SZ) 2:29,39, 2. Stenmark (Švedska) 2:30,55, 3. Gaspoz (Švica) 2:30,67, 4. Halsnes (Norveška) 2:31,05, 5. Ph. Mahre 2:31,79. 6. S. Mahre (oba ZDA) 2:32.68, 7. Križaj (Jugoslavija) 2:32.77, 8. Foppa (Italija) 2:32,78, 9. Strel (Jugoslavija) 2:32,83, 10. Spiss 2:32,91, 11. S točk (oba Avstrija) 2:33,12, 12. Sdrli (Norveška) 2:33.41, 13. Nockler (Italija) 2:33,57, 14. Zurbrigen (Švica) 2:33,70, 15. Strolz (Avstrija) 2:33,70.
SVETOVNI POKAL - VELESLALOM - L Stenmark 125, 2. Zirov 110, 3. Ph. Mahre 75, 4. Gaaspoz 71,5. Fournier 62, 13. Strel 43, 14. Križaj 40.
-dh
Prve točke za Natašo Blažič
PIZOL - Švicarski Pizol je gostil najboljše alpske smučarke na svetu, ki so imele svoj slalomski nastop. Tistega, ki je odpadel v Mariboru. V tem nastopu so se odlikovale jugoslovanske smučarke, ki so dosegle odličen mednarodni uspeh. Kar trem je uspelo, da so se uvrstile med prvo petnajsterico.
Razplet v tem zadnjem slalomskem ženskem nastopu je največji uspeh doslej v svetovnem pokalu prinesel Kranjčanki Nataši Blažit. Blatičeva je odlično izvozila oba nastopa in dosegla osmo mesto. To je še en dokaz, da je Nataša Blažit izvrstna slalomistks. Uspeh Nataše Blati čeve sta dopolnili še Bojana Dornik, ki je bila enajsta, Andreja Leskov se k pa dvanajsta.
Rezultati - 1. Hess (Švica) 89,96, 2. Zini (Italija) 91,09, 3. Walliser (Švica) 91,44, 4. Wenzel (Liechtenstein) 91,75, 5. Mc. Kinnev (ZDA) 91,81, 6. Pelen (Francija) 92,04, 7. Glur (Švica) 92,28, 8. Blažit (Jugoslavija) 92,88, 9. Serrat 93,32, 10. Rey (obe Francija) 93,80, 11. Dornig 93,95, 12. Leskovšek (obe Jugoslavija) 93.99, 13. Steiner (Avstrija) 94,29, 14. Unterseer 94,56, 15. I. Epple (obe ZRN) 95.16.
SOLIDEN VELE8LALOMSKI NASTOP PIZOL - Švicarka Erika Hess je dobila tudi veleslalomsko tekmo za svetovni pokal. Čeprav je Hesaova spe-
cialistka za slalom, je v tem veleslalomu dosegla daleč najboljši čas.
Dobro so v tem zadnjem veleslalomu sezone vozile tudi Jugoslovanke. Niso posegle po točkah svetovnega pokala, a so dokazale, da znajo voziti tudi to tehnično disciplino.
Rezultati - 1. Hess (Švica) 2:20,46, 2. Cooper (ZDA) 2:21,54, 3. VVenzel (Liechtenstein) 2:21,79, 4. I. Epple (ZRN) 2:22,51, 5. Nelson (ZDA) 2:43,42, 28. Dornig 2:32,63, 29. Zavadlav 2:33,12, 32. Koprol 2:36,68.
SVETOVNI POKAL - SKUPNO - I. Nadig 289, 2. Hess 251, 3. VVenzel 241, 4. Cooper 198, 5.1. Epple 181.
-dh
Tržiške športne novice
TRZlC - Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov je pripravila občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskem teku. Tekmovanje je bilo v Snakovem, sodelovalo pa je 50 tekmovalcev. Progi sta bili dolgi 2 In 4 kilometre Najuspešnejši so bili tekmovalci SGP-IMOS in Tria. Zmagali pa so vidovit (Zdravstveni dom) med članicami nad 40 let, Stucin (Trio) med članicami od 30 do 40 olet in Sajovic (BPT) med članicami do 30 let. Med moškimi pa so zmagali Kaštrun (Lepenka), Praprotnik (Carinarnica Ljubelj) in Jurkovič (OS heroja Bratite)
Šolsko športno društvo Storžit z osnovne šole heroja Graizarja je tako kot že nekaj let doslej tudi letos pripravilo šolsko prvenstvo v veleslalomu in sankanju. V obeh disciplinah je nastopilo več kot 200 učencev in učenk vseh starosti.
Rezultati - SANKANJE - mlajše pionirke: 1. Vera Tišler, 2. Valerija Telepe-ček, 3. Irena Zupan; starejše pionirke: 1. Marija Meglic, 2. Milena Sajovec, 3. Irena Nemec; mlajši pionirji: 1- Tomaž Srečnsk, 2. Mare Meglit, 3. Bojan Gomboc; starejši
gionirji: 1. Tine Skrjanc, 2. Vili Meglic, 3. oštjan Perne; VELESLALOM - ciciban -ke: 1. Polona Zupan, 2. Vesna Kramar, 3. Katja Meglic; mlajše pionirke: 1. Barbara Kramar, 2. Romana Kramar, 3. Jana Meglic; starejše pionirke: 1. Andreja Dovtan, 2. Alenka Stritih, 3. Alenka Perko; cicibani: 1. Drago Primožič, 2. Igor Soklič, 3. Janez Hladnik; mlajši pionirji: 1- Aleš Meglic, 2. Jota Tišler, 3. Emil Rotič; starejši pionirji: 1. Marko Primoži t. 2. Aljaž Uzar, 3. Uroš King. ...
Tržiški šahisti so bili pred dnevi v Litiji, kjer so se že petič v zadnjih nekaj letih srečali v dveh prijateljskih Šahov« ih dvobojih s šahisti iz Litije. V vsaki ekipi je merilo moči po deset šahistov, 8 članov in 2. mladinca. V prvi preiskutnii, kjer so igrali s tempom 30 minut na vsakega igralca, so
Tržičani tesno premagali domačine 5,5:4,5 v nitropoteznem turnirju pa so bili gostje Precf j boljši in so zmagali s 65:35.
Prihodnji dvoboj teh dveh šahovskih kolektivov bo spet v jeseni v Tržiču.
■I Kikel
Zimski športni dan
SSD France Prešeren Kranj ie organiziralo zimski športni dan, na katerem so se razživeli prav vsi. Smučarji tekmovalci so se pomerili v šol. prvenstvu v veleslalomu v Kamni gorici, kar 320 se jih je borilo za naalove šolskih prvakov. Prek 300 učencev se je drsalo na Bledu, tisti, ki so ostali doma pa so tekmovali v hitrem pohodu na Jošt, kjer so učenci 7. in 8. razredov reševali teste prve pomoči, ki bo zajeto v naslednjem športnem dnevu — obrambnem. Skupaj je tekmovalo 153 učencev.
Šolski prvaki v veleslalomu za šolsko 1. 1980/81 mlajši cicibani: Lampret David in Det man Nina; starejši cicibani: Peternel Mark in Vitas Romana; mlajši pionirji: Bohinc Jani in Det man Lea, Sorli Alenka in Jošt Andrej.
Rezultati orientacijskega pohoda: 5. razred: Čeringoj, Culo, Jukič (5. d); 6. razred: Rakovec, Ribnikar (6. t); 7. razred: Bauer, Cvetkovič (7. a); 8. razred: Krzen. Kerjanc, Žižek (8. c).
B HolV
Judo
Uspeh Kranjčanov
KRANJ  -  V Mariboru so tekmovali
člani in veterani v judu za Baumgartnerjev pas. To tekmovanje zbere vsako leto najboljše slovenske in tudi jugoslovanske tekmovalce. Zadnjega tekmovanja so se udeležili tudi iudoisti kranjskega Triglava. Zastopstvo ni bilo številno, ampak sta v Maribor odšla le Robert Markič in veteran Nedeljko Galič. Takšnih tekmovanj se zaradi oddaljenosti in drugih težav ne morejo udeleževati tudi drugi gorenjski judoisti, čeprav je med njimi veliko talentov. Tako ostaja še naprej središče slovenskega juda v severovzhodni Sloveniji. Kranjsko zastopstvo je bilo uspešno. Robert Markič je na tekmovanju za Baumgartnerjev pas zmagal v kategoriji članov do 66 kilogramov. Uspeh je še večji, ker Robert ponavadi nastopa v nitji kategoriji. Prav tako ta tekmovalec še ni rekel zadnje besede, saj vadi vestno in so neresnične govorice, da bo prenehal tekmovati. Posebej pa je presenetil veteran Nedeljko Galič. Zmagal je med veterani, čeprav je star že nad 40 let, vendar še vedno vestno trenira.
Da bi popestrili slovenski judo šport, so se predstavniki U klubov iz LJubljane in Triglava dogovorili za mladinsko in člansko ligo na tem področju. 11. marca je bilo že prvo kolo. Triglav je gostoval v Tacnu v kadetski miličniški šoli. Zmagali so Kranjčani in ostajajo tako še vedno kandidati za prvaka v tej ligi. ZMAGA SSD FRANCE PREŠEREN
Judo klub Triglav iz Kranja je že drugič organiziral judolstični troboj najmlajših. Pobudnik za turnir je bil član Triglava Markič Robert. Nastopili so pionirji z osnovne šole Franceta Prešerna. Triglava in najmlajši iz ljubljanskega kluba Olimpije. V kategoriji do 32 kilogramov je zmagal Pust Borut z oanovne šole Franceta Prešerna pred članom Olimpije Carpo in Zupanom s Prešernove šole. V kategoriji do 35 kilogramov so bili najboljši člani SSD France Prešeren Mitja Govekar, Drago Ilič in Borut Gašperlin. V kategoriji do 42 kilogramov je zmagal član Olimpije Miro Knap pred članoma SSD France
Pionirji na strelišču
Občinska zveza Kranj je izvedla občinsko prvenstvo pionirjev. v streljanju s serijsko zračno puško dne 14. 3. 1981 na strelišču v Predosljah. Nastopilo je 13 tričlanskih ekip iz kranjskih strelskih družin. Razvil se je hud boi med ekipama SD »Franc Mrak« Predoelje in 88 »Stane Kovačič« Primskovo, med katerimi so le zadnji nastopajoči odločali za prvo mesto.
Prva je ekipa SD »Franc Mrak« Predoelje 486 krogi od 600 možnih, druga ekipa 88 »Stane Kovačič« Primskovo 464, tretja je* ekipa SD »Bratstvo-edinstvo« Kranj 446, četrta je ekipa SS »Tone Nadižar« Čirče 424 in peta ekipa SD »Franc Mrak« Predoelje II. 416.
Med posamezniki pa je bil najboljši Umnik Jani s 174 krogi od 200 možnih, drugi Ropret Aleš 164 krogi (oba SD »Franc Mrak« Predoelje), tretji Studen Mare 156 krogi (SD »Tugo« Preddvor), četrti 'Hantit Stane 156 krogi (SD »Stane Kovačič« Primskovo), peti Lasica Lado 156 krogi (SD »Bratstvo-edinstvo« Kranj).
Med pionirkami pa so bile najboljše Strniša Mija s 148 krogi od 200 možnih, druga Ropret Nataša s 141 krogi, tretja Bogataj Alenka 133 krogi (vse tri iz 8D »Franc Mrak« Predoelje).
Skupno s posamezniki je nastopilo 49 pionirjev, kar dokazuje, da bomo poživili strelske vrste z mladimi strelci, ki bodo prerasli v prave, kvalitetne tekmovalce, seveda če jih bomo znali vzgajati.
A. Laknar
vlado^adifli (Triglav), četrt. f*Jjg* Gruden (Triglav). M. Beneo.a
ROKOMET
Že jutri Jelovica : Usnjar
KRANJ - Jutri in v nedeljo bodo v Sloveniji oživela rokometna igrišča. S tekmo* vanjem v prvem kolu spomladanskega dela
Crvenstva bodo pričeli rokometaši in ro-ometašice v republiški rokometni moški in ženski ligi, v mladinski ligi — center in drugi moški republiški ligi.
V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva bodo rokometaši Jelovice igrali prvo srečanje v Skofji Loki v dvorani na Podnu že jutri ob 17. uri. Tekma je za obe ekipi' pomembna, omeniti pa velja, da so lani v prvem kolu bili prav tako uspešni rokometaši Jelovice. Rokometaši tržiškega Peka bodo jutri zvečer gostovali v Slovenj-gradcu. V ženski republiški rokometni ligi bo jutri zvečer izredno pomembno in zanimivo prvenstveno srečanje ekip Preddvora in Smartnega. V prvem kolu so bile uspešnejše igralke Smartna.
Že v prvem kolu nadaljevanja spomladanskega dela prvenstva bo derbi srečanje
forenjskih ekip Žabnice in Kamnika, ekma bo v nedeljo ob 10. uri. Jeseni so bili uspešnejši Kamničani. Zmagali so z rezultatom 25:22. S tekmovanjem bodo pričeli tudi mladinci v republiški rokometni lisi. Jutri ob 17.30 bo srečanje Peko : Kamnik, v nedeljo ob 10. uri pa še srečanje Jelovica : Kranj. I. Kuhar
NAMIZNI TENIS
Po prvem delu Gumar
KRANJ - Po pričakovanju se je končal prvi del tekmovanja v gorenjski namizno-teniški ligi. Vodi lanskoletni prvak Gumar iz Kranja pred Triglavom iz Kranja in Mu-rovo z Jesenic. Gumar ima tudi velike motnosti za osvojitev naslova končnega zmagovalca, ki ga je osvojil ze lani. Povedati velja, da bi bila lahko zmagovalec prvega dela tudi Murova, ki je edina premagala Gumarja, vendar je izgubila dvoje srečanj brez borbe.
Vodi Gumar s 14 točkami. Drugi je Triglav z 12 točkami, kolikor jih ima tudi Murova na tretjem mestu. Četrte so Jesenice z 10 točkami, peta kranjska Sava prav tako z desetimi točkami, šesti je Kondor s šestimi točkami, sedme so Križe s štirimi točkami, kolikor jih imajo tudi osme Mošnje. Zadnja je Planika brez točke.
Povedati je treba, da je bilo v soboto v Stražišču gorenjsko prvenstvo za člane, ki tekmujejo v gorenjski namiznoteniški ligi. Organizator je namiznoteniški odbor za Gorenjsko. V telovadnici na Trati pa je bilo v nedeljo posamično škofjeloško namizno-teniško prvenstvo sa člane in mladince. Organizator je bil Kondor z Godešiča, pokrovitelj pa ZTfCO Skofja Loka. J Stannaji
KRANJ - ROKOMETASlCAM ALPLESA KARAVANSKI POKAL — V zadnji tekmi ženske rokometne lige za karavanški pokal m rokometašice Alplesa iz Železnikov premagale moštvo Preddvori S to zmago so v tej zimski rokometni ligi osvojile prvo mesto. Pokal zmagovitemu moštvu je v dvorani na Planini kapetanu moštva Alplnt Lušinovi predal predsednik koroške rokometne zveze Perkovnik, Pni začetkom zadnjega srečanja je bila v dvorani na Planini slovesnctt Od aktivnega igranja rokometa za Preddvor so se poslovile Joh Ocepek, Ljuba Kos, Olga Likozar, Marjeta Durja, Nežka Andrej** Darinka Mali in in Anka Belantič. — Foto: D. Humer
-:----j
Državno prvenstvo v plavanju
Borut in Darjan najboljša
Cerkno je bilo od 20. do 22. marca prizorišče absolutnega posamičnega prvenstva Jugoslavije v plavanju. Izredno lep objekt in gostoljubni gostitelji so pripomogli, da je bilo počutje tekmovalcev iz 24 klubov, med njimi tudi Triglav in Radovljica, izredno ugodno. Plavalci so postavili 39 rekordov, med katerimi pa vsekakor predstavljajo največji dosežek rezultati Boruta in Dariana Petriča. Rezultati, ki sta jih dosegla brata pod strokovnim vodstvom svojega očeta, predstavljajo visoko evropsko kvaliteto. Borutov dosežek na 400 prosto pa je 3. rezultat vseh časov na svetu. Poleg njiju sta bili najuspešnejši tekmovalki Triglava Kosirnik Mateja in Praprotnik Vesna, ki sta osvojili po 2 posamična naslova, skupaj z Berložnik Karmen in Rebolj Spelo, pa tudi štafeto 4 x 100 prosto z novim absolutnim rekordom. Pri organizaciji sta sodelovala tudi tovarna K ta in kranjski plavalni klub Triglav.
Rezultati: 400 m - 1. Petrič Borut (TK) 3:50,75 (abs. rekord SFRJ in SR8), 2. Petrič Darjan (TK) 3:56,16 (rekord SFRJ in SRS za mladince), 4. Celar Marko (TK) 4:13,70. 5. Kadoič Mitja (TK) 4:14.92; 400 m kravel ženske: 1. Košuta Ana (BD) 4:27,78 (rek. SFRJ za st. pionirje abs. rekord SRS)
2. Krašovec Tina (IL) 4:27,87, 3. Rebolj Spela (TK) 4:33,95, 5. Praprotnik Vesna (TK) 4:38,42; 100 m prsno moški: 1. Ferenc Marinko (PB) 1:08,49. 2. Pavliha Simon (BM) 1:08,95. 3. Mejač Žiga (LL) 1:10.41, 6. Globočnik Ciril (TK) 1:11.24; 100 m prsno ženske: 1. Kosirnik Mateja (TK) 1:17,54, 2. Cvek Biserka (TK) 1:17,74, 3. Ozretič Maja (POSK) 1:17,82, (rekord SRH za st. pionirke); 100 m hrbtno moški: 1. Kos -Miran (FR) 59,27 (rekord SRS za člane), 2. Novak Boris (RT) 59,46, 3. Sevo Boris (MOZ) 1:00,70; 100 m hrbtno ženske: 1. Cesnik Andreja (FR) 1:07,90 (rek. SFRJ in SRS za ml. mladinke) 2. Separovič Vesna (PB) 1:08.28, 3. Alauf Darja (RT) 1:09.83; 400 m mešano moški: 1. Petrič Borut (TK) 4:40.37 (rekord SFRJ in SRS za člane), 2. Novak Boris (RT) 4:32,60 (rekord za st. mladince),
3. Petrič Darjan (TK) 4:40,81; 400 m mešano ženske: 1. Praprotnik Vesna (TK) 5:10,68, 2. Kos Marta (FR) 5:12,31, 3. Kosirnik Mateja (TK) 5:13,2 (rek. SFRJ za st. pionirke); 4 x 200 m kravel moški: 1. TRIGLAV I. 7:55,52, (abs. rekord SFRJ) (Petrič Darjan, Celar Marko, Kadoič Mitja, Petrič Borut); 2. M L A DOST -O KI 8:04,32, 3. RUDAR Trbovlje 8:06,99; 200 m kravi moški: 1. Petrič Borut 1:60,37 (abs. rek. SFRJ in SRS), 2. Petrič Darjan (oba TK) 1:64,23, 3. Novak Boris (RT) 1:56,66; 200 m kravi ženske: 1. Košuta Ana (BD) 2:07,92 (rek. SFRJ za st. pion.), 2. Avbelj Olga (IL)
2:09,66 (abs. rek. SRS za mladiaccfa# ne) 3. Separovič Veaaa (PB) 2:16Ji- za' hrbtno moški: 1. Kos Miran (FR) t«* (rek. SR8 za člane in rek. SITUV^ mladince), 2. Sevo Boris (MOZ) hmt (abs. rek. SRH), 3. Drnač A * 2:14,58; 200 m hrbtno ženske
2:-*».»* (*•«. SITU'
■OZjfcfg
SFRJ za st. pion.), 3. _ 2:29,20, 5. Kosirnik Mateja (TlTTift I 100 m delfin moški: 1. Haatako«* k> (RT) 0:58,18; 100 m delfin tonske 1 t> ta Ana (BD) 1:07,29 (rek. SFRJ M L *Z in mlaj. mladinke), 2. Berložnik K.5 1:07,57 (abs. rek. SRS), 3. PraptxaattV^ na (obe TK) 1:08,64; 200 m ntseane^* 1. Petrič Borut (TK) 2:t«Tl(»wV SFRJ) 2. Novak Boris (stlTklliVi i >¥ Miran (FR) 2012.67. 4. Petrič rJarkuTa* 2:13,65; 200 m mešano tonske- i pLS/ Irena (IL) 2:27,66 (abs. rek gJJ*> Separovič Vesna (PB) 2:28,20 S i£^S nifVesna (TK) 1:10,04; 4 "i* JtJ moški: 1. PARTIZAN Beograd J-S7 sV rek. SFRJ) 3. TRIGLAvTj^tT kravi tensker 1. TRIGLAV 4-iiVi l* rek. SFRJ) (Kosirnik Mataja. rW«5 Vesna, Berložnik Karmen) si*Tz^ ženske: 1. Krašovec fina (IL) š-iAtjZJr rek. SRS), 2. Rebolj Spela fTit) t-ii if' Urankar Nataša (TR) 9^46.6i lMO-u*«1 moški: 1. Petrič Borut lš-igV'S rekord SFRJ), 2. Petrič Dariaaii.-iJr (rek. SFRJ st. mladinci). S. vX* 16:38.03, 4. Kadoič Mitja lglS^TrJ Marko (vsi TK) 16:51,72; 106 m kr.J5 ske: 1. Separovič Vesna (pB7 f^/l Zaje Gorana (JS) 1:60.51, 3 AvtoKnV (LL) 1:00,71; 100 m kravi »oskjTfv^ Milivoj (PB) 0:52,68, 2. Cabafi ftJttf 0:53,44 (abs) rek SAP Vo»vodinalTu3 Boris (RT) 0:53.94; 200 m pesnj ^15? Kosirnik  Mateja (TK) 2-4490
satis asu1«*.
Pavliha Simon (BM) 2:28.31 T*£j Boris (RT) 2:31,03. 3. Ferenc MarL^rf 2:33,07, 5. Jocič Aran (TK) 2^3*tttf# delfin ženske: 1. Praprotnik v!Z». 2:23,94. 2. Koa Marko (FR) J-JT! C ložnik Karmen (TK) 2:14,96?«: \jJ Pela (TK) 2:32.73; 100 m Sflt H 1. Sevo Elvis 2:07.80 (abs. rV«L «tf>. Sevo Boris (MOZ) 2:08,94 , 3. Pat^ifffief (TK) 2:10,71; 4 x 100 m n.eeaaofcni3l PARTIZAN 4:42.17. 2. TRK3LAVTtlja' FUŽIN AR 4:45,11; 4 X ™-jjm j'***
I. PARTIZAN 4:01.80. 1. MLADOSTjV 4:07,25, 3. RUDAR 4:09,46V (TO
II. 4:11.29. 5. MORNAR 4:20.33
M K„-
Občni zbor kolesarske sekcije ŠD Kokrica
Šest let pionirskega dela
KOKRICA - Pred šestimi leti je peščica zagnanih Kokričanov zaorala ledino v organiziranem slovenskem rekreativnem kol lesarjenju. Sekcija, katere ustanovitelj in gonilna sila je bil vseskozi predsednik Lojze Dežman, je s prizadevanjem svojih članov razvila tako široko dejavnost, da te presega njene denarne in organizacijske sposobnosti,
Razen maratonov, ki se jih iz leta v leto udeležuje več navdušenih rekreativcev z vseh koncev Slovenije, so Kokričani organizirali tudi številne veteranske dirke in, kar je še posebej razveseljivo, razvijali delo s šolsko mladino. Tako so lani te uspeli sestaviti občinsko pionirsko vrsto, z mentorstvom v šolskih krotkih pa njihovi inštruktorji pridobivajo vedno več kandidatov za tekmovalni šport.
Kokričani že dolgo uspešno sodelujejo s prijateljskim klubom Adria v Trstu. Vendar pa pri tem pogrešajo širše družbenopolitične tn materialne podpore, saj sami ob skromnih dotacijah — lani od matičnega društva niso dobili niti dinarja za redno dejavnost — stroškom niso več kos. Zato je tudi program letošnjega dela kolesarske sekcije nekoliko skromnejši. Razen nekaterih tradicionalnih prireditev, ki so jih obdržali, bodo prepustili organizacijo tudi drugim podobnim kolektivom, ki so se v zadnjih letih v Sloveniji po njihovem zgledu mnotično rojevali.
Novost letošnjega programa dela je prvi kolesarski sejem, ki so ga imeli v načrtu te pred dvemi leti, a ga zaradi preobilice drugih nalog niso uspeli speljati. Zdaj se je njihovo pionirsko delo v slovenskem merilu končalo in se bodo lahko posvečali tudi novim zadolžitvam. Obdržali pa bodo seveda vzgojo mladih in še naprej pomagali kolesarskemu klubu Sava pri pripravi zahtevnih tekmovanj.
Na rednem občnem zboru so člani kolesarske sekcije izvolili nov odbor. Po šestih letih vztrajnega dela je predsednika Lojzeta Dežmana zamenjal Rudi Zalokar. Nekaterim posameznikom in kolektivom so podelili priznanja za uspešno sodelovanje in pomoč,.z« požrtvovalno delo in zasluge
pri razvoju kolesarske sekcije pa s» h * posebej zahvalili Lojzetu Detman«, fc<* Debeljaku, Bredi Zalokar, Francu Osne* Cirilu Dolencu, Filipu Majcaa, Dts/ Stefetu, Filipu Egartu in Stanetu Ksktf
Atletika
Tečaj za trenerji pionirjev
Po nekaterih podatkih bi v SR SkW potrebovali vsaj še dvesto trenerjev n*> s pionirskimi atletskimi selekcijasu. l/ sta Šolski center za talasao vsaajt ' Združenje atletakih trenerjev ŠUeW ponovno razpisala tečaj za treaerj* ■/ ni rje v. Tečaj bo izveden v d vek š*> Aprila bo najprej specialni dal presa vsaj' praktičnimi vajami in sicer 2. 1 4 t» > aprila ter 10. in 11. aprila. Spiotai a* p/ davanj bo organiziran predviđenu «4 <* do 17. avgusta, ter bo na pragrsau •> celoten program za trenerje sastev. u/ kov, sprinta z ovirami in aredajik ter kt gih prog.
Pogoj za vpia v tečaj je starost II kx* končana šola II. stopnje, lzjisnm 4 lahko vpišejo v tečaj tudi ksišHsa. P nimajo končane šole fl. stopnje, vssdttV bili člani republiške reprezentanc* •strma so imeli kot tekmovalci prisasa rejsr liški ali višji razred.
Predavanja in vaje bodo aa VsTl I Ljubljani, vodja tečaja bo dr. Mre predavali pa bodo tudi drugi HttktnkM s področja pionirske atletika PiifikhsJ je kotizacija 1.000.06 din. ki jo to petre* nakazati 8CTV takoj po prvem iihtihk
Atletska zveza Slovenije istiji— seme ne ali telefonske prijave ss tečaj trjsr jev za pionirje do četrtka. 36. aMuraTija se bo pričel v četrtek. 1. aprila se ltW uri.
L K»»vV
18ULA
Iastestrija sa telekomunikacijo SlSSlHisIko in elektromehaniku Krsaj
Delavski svet TOZD Tovarna mehanizmov Uu raipisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi aooMastili in odgovornostmi
VODJE TEHNIČNE KONTROLE
mca
morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev se nasled-*astshae pogoje:
* »sokošolaka ali višješolska izobrazba elektro ali strojne smeri,
* Ustne ustrezne delovne izkušnje, po možnosti v kontroli, " Jaanie svetovnega jezika,
" kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica.
^fizpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba.
^ajstana kandidatu bomo pomagali reševati eventualni sta-f*iajski problem s pomočjo stanovanjskih posojil.
mm ti aaj piane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Nista v roka IS dni po objavi razpisa na naslov Iskra Elektro-**naka, Kranj, kadrovska služba Savska loka 4, 04000 Kranj, isisati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem raz-*Vsjroku.
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
•a
tbiesca cenjene potnike, da bodo v sosednjih državah Jteflj na letni delovni č» v noči od 28. na 29. marec in ne *C4. na 5. april, kot je bilo dogovorjeno, ter bo zato prišlo Hen teden do razkoraka v voznem redu.
i Jesenic bodo vlaki odhajali po našem voznem redu, z tjetno lokalnih potniških vlakov, ki bodo odhajali eno toprej.
\ Jesenice bodo prihajali vlaki eno uro prej, odhajali pa h nafem voznem redu. OD 5. aprila dalje bodo vsi vlaki lonnalno vozili po novem voznem redu.
Cenjene potnike prosimo za razumevanje.
SERVISNO PODJETJE Kranj, Tavčarjeva 45
Komisija za delovna razmerja razpisuje potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog
OBRAČUNAVANJE OSEBNIH DOHODKOV IN VODENJE BLAGAJNE
SsM za zasedbo ao naslednji:
v tehnik - ekonomske ali administrativne smen,
letna praksa pri opravljanju razpisanih del in nalog
Stree bo sprejet za določen čas s polnim delovnim N»a (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopu-S Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite ka-%tki službi podjetja v roku 8 dni od objave razpisa.
K
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED
TOZD gozdno a vtopre vozni št vo in delavnice,
a. sab. o. Spodnje Gorje 1
Koausija za delovna razmerja objavlja proste delovne naloge:
1 KLJUČAVNIČARJA
2 MEHANIKA
3. SKLADIŠČNIKA
~ 1, - zahtevan poklic ključavničarja in 1 leto delovnih izkušenj
v ključavničarski stroki, Ni- zahtevan poklic avtomehanika in 1 leto delovnih izkušenj
v avtomehanski stroki Ni. - skladiščnik in 1 leto delovnih izkušenj pri delu v.skladišču
kovinskega materiala
^bff* razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim
Skisati aaj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev jjiisaiji v lf dneh po objavi oglasa na naslov:
msaao avto prevozništvo in delavnice, Spodnje Gorje 1,
SVET KRAJEVNE
SKUPNOSTI
ŽELEZNIKI
razpisuje dela in naloge
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Kandidati morajo imeti poleg splošnih predpisanih pogojev še:
— višjo ali srednjo izobrazbo upravne, splošne ali ekonomske smeri,
— od 3 do S let delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih,
— da je aktiven družbenopolitični delavec in ima pozitiven odnos do samoupravljanja,
— da ima stalno bivališče na območju KS Železniki.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Ponudbe z dokazili in opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo na svet KS Železniki v 15 dneh po objavi tega razpisa.
Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku roka za prijavo in bodo prijavljeni kandidati o rezultatu obveščeni.
SODIŠČE ZDRUŽENEGA
DELA
Kranj
Delovna skupnost objavlja prosta dela in naloge
STROJEPISKE
za določen čas (za pet mesecev)
Pogoji:
— 4-letna administrativna šola ali
— 2-letna administrativna šola,
— dobro obvladanje strojepisja
Opravljen bo preizkus znanja. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za ■prejem v delovno razmerje v roku 8 dni po objavi na naslov Sodišče združenega dala, Kranj, Ulica Moše Pi-jadeja 2.
Industrijski kombinat
£3
Kranj
objavlja za potrebe DSSS prosta dela in naloge
1. VODENJE PLANA PROIZVODNJE
2. PLANIRANJE PROIZVODNJE
Pogoji: pod 1.
— višja strokovna izobrazba čevljarske, organizacijske ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece.
pod 2.
— višja strokovna izobrazba čevljarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, 15 dni po objavi. O izbiri kandidata bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav.
VELETRGOVINA
šPEcerizia
©©©©
dežurne trgovine dne 28. 3. 1981
MARKET DOBE BLED, Kajuhova 3 MARKET
ZGORNJE GORJE 11-*
Vse trgovine so odprte od 7. do 19. ure.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE
TOZD Socialna medicina in higiena Gorenjske Kranj, Gosposvetska 9
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge
OPRAVILA V ANTIRABIČNI AMBULANTI
IN EPIDEMIOLOGIJA NALEZLJIVIH BOLEZNI
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja medicinska sestra,
— poznavanje epidemiologije in mikrobiologije
Kandidati so dolžni prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev ter kratek življenjepis. Prijave morajo kandidati vložiti v roku 15 dni od dneva objave na gornji naslov.
Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku objavljenega roka.
ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO KRANJ
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -RAVNATELJA Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje:
— da ima diplomo filozofske fakultete, oziroma iz konservatorsko odgovarjajoče stroke,
— da ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
— da ima enega od strokovnih nazivov določenih s samoupravnim sporazumom skupnosti zavodov za spomeniško varstvo,
— da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Kranj,
— da je moralno-politično neoporečen
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, za razpisno komisijo, Kranj, Tavčarjeva 43.
SOZD ALPETOUR Skofja Loka TOZD Remont Kranj
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
1. KOVINOSTRUGARJA
2. GUMARJA
Zahtevani pogoji:
pod 1. — poklicna šola kovinarske stroke in 1 leto delovnih izkušenj,
poskusno delo 2 meseca pod 2. — poklicna šola gumarske ali avtomehanske stroke in 1 leto
delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Za navedena dela in naloge se delovno razmerje sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 00 dneh po iztoku prijavnega roka.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJ8KE o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. UPRAVNIKA POČITNIŠKIH KAPACITET (počitniškega doma v Piranu in prikolic)
2. KUHARICE
3. POMOČNICE V KUHINJI
4. SERVIRKE
Pogoji:
poo 1. — kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti in vozniški izpit B kategorije pod 2. - KV kuharica
Delo bo priložnostno in bo trajalo predvidoma od junija do septembra. Možnost prijave imajo tudi upokojenci, dijaki in študenti.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj, Gosposvetska 10, kadrovska služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po pretoku roka za sprejemanje prijav.
O L, A S16.STRAN
PETEK. 27. MAKA
ABC kuhanja
Počasno kuhanje ali kuhanje na tihem ognju
Pod izrazom »počasno kuhanje« razumemo kuhanje v vroči vodi, ki kvečjemu komaj opazno vre, nikakor pa ne sme močno krožiti; popolnoma zadostuje (navadno je to celo najbolje), če znaša temperatura vode (ali kake druge tekočine) stalno nekaj stopinj pod vreliščem. Ker pri počasnem kuhanju ali poširanju, kakor imenujemo ta način kuhanja s tujim izrazom, nastajajo v živilih skoraj enake spremembe kakor pri navadnem kuhanju, ne bomo o tem ponovno razpravljali.
Počasi kuhamo velike ribe, veliko perutnino, šunko in podobno, ravno tako pa tudi majhne ribe, ribje filete, majhne kose mesa in perutnine. Veliko ribo, kot je losos, krap ali robec, denemo v primerno veliko posodo ovalne oblike, zalijemo z mrzlo vodo ali ribjim zavretkom in pristavimo, da na majhnem ognju počasi zavre in potem komaj opazno vre, dokler se ne skuha. Majhne ribe, ribje filete, kurje prsi in podobne
kose denemo v plitvo, z maslom namazano posodo, začinmio, zalijemo z majhno količino tekočine (vina, juhe za kuhanje rib itd.), pokrijemo s papirjem, pomaščenim z maslom, postavimo v pečico in počasi kuhamo. Pitano jarčko ali kuro, ki jo nameravamo počasi kuhati, denemo v po velikosti in obliki primerno posodo in jo zalijemo samo s toliko začinjene bele juhe za zalivanje, da kokoš prekrije. Nikakor je ne smemo zaliti s preveč juhe, ker bomo le-to pozneje uporabili za omako. Tako zalito perutnino pristavimo, da zavre, in jo potem prav počasi kuhamo do konca. Čas kuhanja je odvisen od vrste mesa. Medtem ko za ribje filete, kurje prsi in druge majhne kose zadostuje nekaj minut, se mora 2 kg težka pitana jarca kuhati 50 do 60 minut, 4 kg težka sunka pa uro in pol do dve uri. Pri počasnem kuhanju moramo gledati, da ne vzamemo nikoli preveč tekočine; majhne kose zalijemo samo z malo vode ali juhe, velike pa s toliko, da so ravno čez in čez prekriti.
Naš dojenček
Vnetje srednjega ušesa je gnojno ali negnojaa Otrok ima vročino in hude bolečine. Postane ne** ren, posebno ponoči boleče joka, obrača glavico, asa z rokami proti uhljem, bruha, pogosto ima dneta Vnetja ušes ne zanemarimo, ker se lahko nuanv notranjost lobanje in povzroči vnetje zausmt lobanjske kosti ali možganskih mren. Pri vsak« sumu nanj je treba dojenčka strokovno pregledati s zdraviti. Mati mu blaži bolečine s suhim gretjea ušes. Ne kapljajmo v sluhovode toplega olja tb podobnih tekočin! Kapljice ali čistila predplr zdravnik. Gnoj večkrat razjeda sluhovod in koto uhlja, zato jo skrbno čistimo in mažemo s prtdp-sanimi mazili.
V.
Ta mesec na vrtu
Ko marca tla več ne zmrzujejo, odstranimo ali pa vsaj zrahljamo zimsko odejo pri trajnicah. Pri
tem seveda pazimo, da ne polomimo mladih poganjkov. Hkrati odstranimo tudi bolne in poškodovane dele rastlin. Ker še zmeraj lahko pritisne hud mraz, obdržimo v bližini material za pokrivanje.
V zadnji tretjini marca poravnamo zemljo, s katero smo pokrili nizke vrtnice zoper mraz. V višjih legah in hladnejših predelih s tem še nekoliko počakamo. Kadar zemljo razgrinjamo, morajo biti tla vsekakor otajana, sicer poškodujemo poganjke. Smrečje obdržimo v blizini, da ga bomo ob hujšem mrazu lahko uporabili.
Položene in z zemljo pokrite visokostebelne vrtnice odkrijemo konec marca. Se naprej naj ostanejo na tleh. Ce to delo zamudimo, pnCno popki brsteti in ae radi polomijo. Sicer pa ravnamo s temi vrtnicami tako kot z grmičastimi.
Ko opravimo pri Zemljinih delih moramo vrtnice tudi obreza ti Vrtnice cveto zlasti na tistih poganjkih, ki se razvijejo na lanskih. Krepki mladi poganjki z velikimi in lepimi cveti se razvijejo samo ta-
krat, če vrtnice sorazmerno močno obrežemo. Pri tem se ravnamo po rastnosti posameznih sort. Vrtnicam slabotne rasti pustimo samo ro tri popke na vsakem poganjku, bolj rastljivim pa tudi po 5 do 6. Ob rezi porežemo vse slabotne lanskoletne poganjke, na katerih tako ali tako ni lepega cvetja. Skrbeti pa moramo tudi, da grm ni preveč gost.
Kdor namerava vrtnice posaditi na novo, se mora dela lotiti že marca. Tla je treba prerahljati dve lopati globoko. Vrtnice ostanejo na istem mestu dolga leta, zato moramo tla pognojiti s humoznimi snovmi. Najboljša sta preperel hlevski gnoj in šota. Če tega nimamo, lahko uporabimo tudi grobo kompo-stovko. Vse te snovi pa morajo priti v zgornjo plast tal. Narobe je zakopavati jih bolj globoko, ker nastaja ob pomanjkanju kisika slab humus.
MARTA ODGOVARJA
DANICA - BLED
Kupila sem si blago za dvodelno obleko ali tanjši kostim. Prosim, narišite mi nekaj, kar bi bilo primerno za blago, ki vam ga vzorec prilagam. Stara sem 19 let, visoka 167 cm, težka pa 59 kilogramov.
J
ODGOVOR -
Komplet si oglejte na skici. Jopica je brez ovrat nika, ravna in ne predolga. Rame so rahlo podložene, rokava so pa ožja. Krilo ima gube, sega čez kolena, zapenja pa se z zadrgo v stranskem Šivu.
Ce si omislimo primeren kroj, mimogrede skrijemo tudi kakšen odvečen kilogram. In kroji Coco Chanell so takšni, ki nam resnično lahko pomagajo k lepšemu videzu. Ne bojte se svetlih barv. Tudi če je bela, ne bomo izgledale nič močnejše. Model, ki vam ga predlagamo danes, je surove bele barve, iz malce bolj grobega Iste barve je
Špehovka
Potrebujemo: ZA TESTO: pol kilogram. * sol, 3 dkg sladkorja, 3 dkg kva«.! ^ dl mleka, 5 dkg masti; ZA" NADEV: pol kilograma ormim ' ce, 5 do 10 dkg sladkorja, ciad W model, sladkor za potreaaaje.
Za kvašeno testo pripraviš*1 prej kvas v skodelici, ga idreba*^ pridenemo žličko sladkorja, J ™
volnenega blaga, tudi obroba. Zraven se lepo po
da/o zlati gumbi s perlo v sredini. moke in toliko mlačnega ml*; Tudi bluza naj bo zlato rumena    dobimo kašnato gosto une*»
in naj ima po možnosti enake gumbe kot kostim. Za večerne priložnosti si izberite zraven zlato svetlikajočo se torbico in prav tak pas. Tudi bluza je preprostega kroja, le zaradi barve in na-borkov na rokavih in ob vratu učinkuje še posebno »šik«.
Lepe brez diete
_ Zelo sem vraževeren Poglej, rojen sem 5. ob petih zjutraj. Za svoj 55. rojstni dan sem kupil srečko s številko mM* *n zadel 5 mihjono-Takoi sem šel na konjske Sirke in vse stavil na konja
"TčSdovito!   In   koliko Si
zaslužil? . „-i#*>k«*l
- Nič. Na cilj je pritekel
šele kot peti . . , __
ENTRAL kranj
TOZD Gostinstvo
Bliža se otvoritev prenovljenega hotela BOR v Preddvoru.
dobro premešamo in postavši' rob štedilnika. Potem prest*' skledo pogreto moko. Rad L v mleku jajce, ga solimo in i mu prilijemo raztopljeno med mešanjem segrevamo, stane mlačno. To vlijemo v dodamo še vzhajan kvas in paj stepemo v gladko testo, krf od posode in kuhalnice ter i hurčke. Testo pokrijemo s \ prtičem in ga pustimo. daT Medtem  pripravimo nadev, ocvirke na drobno seseklja šamo rumenjak s sladkorji tom in temu primešamo še trd sneg iz beljaka.
Ko je testo vzhajano, na dobro pomokan prt in i*r mo za nožev rob na debetoV žemo s pripravljenim nad*/, potresemo s sesekljanimi r Testo tesno zvijemo in ga far. pomaščen model za potice ^ primerno kozico. Potico pokril prtom in jo postavimo na nt/, prostor, da vzhaja. Vzhajan«< žemo po vrhu z rumenjaka«/ kom ali z raztepenim jajca*1 spečemo v pečici. Se vročof'"1 previdno zvrnemo na kroin semo s sladkorjem in takoi' ramo.
Špehovko napravimo liktf brez sladkorja. V tem pnW» denemo nadevu lahko še , " sekljanega zelenega peterJil kolesca narezano suho ki« hočemo večjo potico dvojno količino.
r
Želite delati v sodobni prenovljeni kuhinji našega hotela Bor v
vabljivem in lepem gorenjskem turističnem kraju?
Zaposlijte se lahko kot VODJA KUHINJE, če izpolnjujete pogoje
— hotelska Šola, lahko pa tudi
— gostinska šola
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj, ■
— poskusna doba tri mesece
In kje bosta stanovali? če nimata rešenega tega sodobnaga problema, vam nudimo rešitev.
Jezersko je znan turistični kraj, ki slovi po čistem
in svežem zraku.
Tu se lahko zaposlite kot
VODJA GOSTIŠČA na Jezerskem vrhu, seveda
— če ste zaključili gostinsko šolo
— če ste do sedaj tri leta delali v strežbi
— ob treh mesecih poskusnega dela
V gostišču boste adini zaposleni, stanovali bosta lahko v družinskem stanovanju nad gostiščem.
Želimo, da se v kadrovski službi naše delovne organizacije javite tudi gostinski delavci, ki izpolnjujete pogoje za opravljanje dela KUHARJA oziroma NATAKARJA. Naš naslov: Kranj, Maistrov trg 11
Odgovor na vašo prijavo vam bomo posredovali v predpisanem roku. Vabljeni sta vsi, ki vas veseli delo z ljudmi in delo v gostinstvu.
Zdravje v medu
Čiščenje krvi je treba opraviti vsaj enkrat na leto, najuspešnejše spomladi. Ali se zdravimo z medom ali pijemo 8 do 14 dni čistilne čaje z medom. Take čaje pripravimo iz bezgovih listov, brina, izopa, zdravilnega jegliča, kamilic, navadne marjetice, pelina, njivske |WgJ. regrata, navadnega rmana, robido-vih listov, rožmarina in šipka. Na dan spijemo 3 skodelice preliva iz zgoraj naštetih zeli posamezno, ali, iz mešanice treh ali štirih zeli, potem ko smo mlačnega osladili z 2 čajnima  žličkama  medu  na skodelico
Nemir zdravimo z medico ali s kamiličnim čajem, oslajenim z medom. ... X
Nadušljivost odpravljamo z roz-marinovim čajem, ki smo mu mlačnemu primešali 1 ali 2 čajni žlički medu; na dan popijemo po požirkih 3 do 4 skodelice. .
Omotico ublažimo, če jemljemo po žlici trpotcev sok z medom.
Opekline, ki smo jih takoj namazali z medom, ne delajo mehurjev in se zacelijo brez brazgotin. Tudi oparine zdravimo tako.
V ljudskem zdravilstvu zdravijo opekline radi s kutinovim sluzom, pomešanim z medom. Na opekline devljejo tudi mešanico voska in lanenega olja ali mešanico masla, lanenega olja, voska in medu.
ado i
Ali veste da
.. je lastnost posod, jedi   ne   primejo, od\ plastične snovi PTFE (l, fluoretilen), ki jo je leta 1J^ raj po naključju odkril dr Plunkett  iz  družbe Du 1 medtem ko se je ukvarja! t' dilniki. PTFE ima nekaT lastnosti.   Je   dober 4, izolator, je neobčutljiv n in mraz pri velikanskih raturnih razlikah, in i PTFE se uporablja v za najrazličnejše reči: p_ katere se jed ne prime, s» i majhen del teh izdelkov. P« Du Pont ga prodaja kot Ion«, ICI kot »fluon«. varianta se pa imenuje Ion«. Zdi se, da je več ljud7| neodvisno drug od druga*', idejo, da bi to snov upor**? kuhinjsko posodo, vsi istem času — sredi pet Mark   Gregoire,   ki sni upokojen v Parizu, je leti ustanovil družbo Tefal. Kot » ten ribič in inženir je PTFE za to, da se mu 1 kam prilepil. Gospa Gnu mislila, da to ni pošteno, bilo prav ničesar, kar bi preprečilo, da se jed ne bi i v njenih ponvah in rooi * tem strinjal...
Leta 1956 se je podobni porodila v glavi pokojsaj lipa Harbena ob pripombi gledalca, ki je videl, da se j* j prijelo na ponev med laj televizijsko oddajo. Zaton* f{ izvodnja posode, ki se je jsly primejo, je bila povsod poaA in eksperimentalna. Du P«t< večjo proizvodnjo začel v Wa i ženih državah šele 1961 Daa#|* strokovnjaki menijo, da s*, četrtine vseh ameriških gos vsaj eno ponev, ki ae je j prime, prodaja v druga sveta pa tudi hitro narašča.
RADIJSKI SPORED
MERKUR KRANJ
lOtOTA, M. MAR.
1JD Dobro jutro! - 8.06 Pio-Ijnfa tednik - 9.06 Z radiom * poti - 10.06 Pojo amater an stori - 10.30 Panorama kflftt fkabe - 11.06 Za pojmo tacu MPZ RTV Ljubi jati • 11 JO Svetovna reporta-b - 11.40 Zapojte z nami -liW Godala v ritmu - 12.30 iratdjaki naaveti - 12.40 Veta domači nape vi - 13.00 Dam do 13.00 - Iz nadih bajrv - Iz nadih sporedov -AS) Obvestila in zabavna 1330 Priporočajo 14.06 Kulturna pa-- 15.30 Zabavna - 15.50 Radio danes, lio jutri! - 16.00 Vrtiljak -i?J6 Spoznavajmo svet in lanovino - 18.30 Iz dela Oaabeoe mladine Slovenije -Obvestila in zabavna fabi- 19.36 Mladi mostovi > •JESrSoOotnTzabavni večer i 21jOO Za prijetno razvedrilo -J]JQ Oddaja za nafte izse-besee - 23.06 Lirični utrinki -9J0 Od tod do polnoči -,  JI Noćni program - glasba
MERKUR KRANJ
A* program
[ Ml 8obota na valu 202 -J     Dober dan na drugem
S. 13.06 Radi ste jih ■ 13.36 Glasba iz Amerike - 14.00 Sre-' Sa republik in pokrajin -[^fŠSTpnti - 15.46 Mi-1 Hfaa a Tatjano Dremelj -Hja Nas podlistek - Janez i ?fejaa:   Moje   življenje -!H*)Caj » dva - 17.35 Lah-4 \ dajba jugoslovanskih av-i SST. 18.00 Pol  ure za tf %Hon • 1835 Naši kraji in , Me - 18.50 Glasbena medli« ■ 1835 Razgledi po kul-19.25 Športna sobota -, Kala nočna glasba -i gos - V soboto obuja-jpoonne - 22.45 Zrcalo 22.56 Glasba za ko-
KRANJ
tacuA, n. MAR.
Nviarofram
»Dobro jutro! - 8.07 Vese-* tobogan - 9.05 Se pomnite, ±v4< ■ 10.06 Obisk - 11.00 \mtor s poslušalci - 11.10 \K poslušalci čestitajo in Hafavtiajo - 13.10 Obvesti-} s zabavna glasba - 13.20 -v f» baeajske proizvajalce -JdO Piialne godbe - 14.05 jVatoreaka   tega tedna Ueik Souček: Hiša s tisoč * Vitropji - 14.26 S popevka *i a>Tsfoslsviik - 15.10 Pri t Htdoaoa - 1530 Nedeljska i Vrtala - 15.56 Listi iz no-■ 'jat • 1650 Gremo v kino -.
Hjf Popularne operne me-: Sije - 1730 Zabavna radij-'    «j» • 1850 Na zgornji Ihiei • 1930 Obvestila m za-Vm glasba - 19.36 Lahko ' V, otroci! - 19.46 Glasbene V*dnce • 20.00 V nedeljo **er - 2220 Glasbena tri-' Sat mladih - Skupni pro-
feAn, - Ljubljana - 23.05 i utrinki - 23.10 Mozaik Matij - 00.06 Nočni pro-
(D
maaaiaaUmdmtiAlmtlaaaiaamlšml aaa ■avw^Prw^ar|wI W F*ar I w IW l m»
MERKUR KRANJ <Wprofram
, «0 Nedelja na valu 202 -MJW V nedeljo se dobimo, W glasba in Še kaj - 19.30 t %awtama - 2030 Glasba iz y%aai gramofona   - 21.30
Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Karakteristike -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
mi po Jugoslaviji - 00.O5 Nočni program - glasba
mm
MERKUR KRANJ
MERKUR KRANJ
PONEDELJEK, 30. MAR. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringa raja - 8.40 Izberite pesmico • 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 V gos teh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zaDavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Kulturni globus -20.10 Iz naše diskoteke -21.05 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza
mm
eieieieieieieieieieie MERKUR KRANJ
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra KIV Ljubljana - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mah koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama
- 20.00 Iz zakladnice jazza -Bud Shank - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
MERKUR Kranj
TOREK, 31. MAR. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Operne arije in monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov
- 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.06 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja
- 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Od premiere do premiere -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevka-
^ADIO TRIGLAV JESENICE
J laajddjek:
440 Domače aktualnosti -' e»ftga - 1630 Ponedeljkov t Wu»i pregled - Morda vas
fc> zanimalo - 17.20 Nafti od-
*Wi - Čestitke ali Izbor do-
%*V glasbe
fcf/j Domače aktualnosti -tnveouu • 16.30 Oddaja za aede - Morda vas bo zani-s*k» 17.20 Delegati spraftu-Oddaja o NNNP - Ce-
I Kitk*
%f) Domače aktualnosti -*mtila - 16.30 Stop zelena W • Morda vas bo zanimalo • lestitke
Četrtek:
14/ft Domače aktualnosti -tfcvectila • 16.30 Nafte zrcalo
- Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke
Petek:
16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke
Nedelja:
11.00 Mi pa nismo se uklonili
- Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi
- Morda vas bo zanimalo
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober na drugem programu -13.05 Iz obdobja dixielanda -Dukes of dbueland - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Ralph Dokin -16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Kriki in šepetanja - 17.35 Iz partitur orkestra »Carsten Klouman« in orkestra Radia Koln - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 jazz na II. programu -Monty Alexander - Clare Fischer - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
MERKUR
KRANJ
SREDA, 1. APRIL Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočamo vam... - 14.05 Raszmišlja-mo, ugotavljamo... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -pesmi Francisa Poulenca -18.15 Naš gost - 18.30 Kaj radi poslušajo - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci' 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana -20.00 Koncert za besedo - šaljivo - 20.25 Minute z Igorjem Stravin-skim - Trije stavki iz »Petruške«, italijanska suita -21.00 Poročila - 21.05 Arrigo Boito: Odlomki iz opere »Mefistofeles« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 jazz pred polnočjo -Osibisa - Mom basa - 00.05 Nočni program - glasba
eieieioieieieieieieie MERKUR KRANJ
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ntmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz
girtitur orkestrov »Heinz uchold« in »Manfred Min-nich« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
eieieieieieieieieieie MERKUR KRANJ
ČETRTEK, 2. APRIL Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti
- 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - lz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba
- 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. »Naprej« (himne) - 18.15 Lokalne  radijske   postaje se
vključujejo - 18.35 Ludwig van Beethoven: Sonata v E-duru, op. 109 - Igra pianist Friedrich Gulda - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.06 Literarni večer - Podoba našega NOB -IV. - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba
MERKUR KRANJ
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki
- 13.35 Znano in priljubljeno
- 14.05 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - 17.40 Iz partitur orkestra Radia Berlin in Orkestra Fred Gunther - 18.00 Popularna ljudska glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Beseda v rocku - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo 21.00 Zavrtite, uganite ... 22.00 S festivalov jazza -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
MERKUR KRANJ
PETEK, 3. APRIL Prvi program
4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za 11.35 Znano in pnljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila  in  zabavna  glasba -
Priporočajo vam . . . -U.50 Človek in zdravje -1405 Mihovil Logar: »Zlata ribica« - 14.25 Naši poslušalci čestitajo  in  pozdravljajo -
„N«P°tki z« turiste -io.d5 Zahavna glasba - 15.50
icar2°ird3f,.e!' radi° Jutri! " 16-°p Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Ubvestila m zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -1945 Minute z ansamblom Toneta Žagarja - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik -00.05 Nočni program - glasba
•laleleieieieieieieia MERKUR KRANJ
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Eugen Cicero -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora - To in ono s planinskega sveta - 17.55 Vodomet melodij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
Vodoravno: 1. pravni postopek, pravda proti komu, 7. dvom, nezaupanje kaj, 13. vrsta okusnega sira, ki so ga izdelovali menihi, po katerih je dobil ime, 14. nabiranje darov, prostovoljnih prispevkov, nabirka, 16. krajše im» ponca, 17. naš operni tenorist in pedagog, ki živi na Dunaju, Anton, 19. pastir iz Sneguročke, opere Rimskega-Korsakova, 20. reka na Angleškem, ki teče skozi Stratford, 22. olje, mazilo iz korenin indijske rastline, 23. ime uspešne popevkarice Kovačič, 24. temeljna knjiga muslimanske vere, islamsko sveto pismo, 26. ameriški fizik, ki je leta 1871 odkril Hallov efekt, Edwin Herbert, 27. ime naše gledališke igralke Cigojeve, 28. križ, deteljica pri kartah, 30. postava, zaveza, 32. vrhunski športnik, 33. Tone Partljič, 35. krmilo pri avtomobilu, 37. ime ameriškega filmskega režiserja Kazana, 39.'nižje razvita obarva- ( na rastlina, ki živi zlasti v vodi, 41. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi, 43. Jurčičeva zgodovinska povest, 46. star španski kovanec, tudi slo\ madridski športni klub, 47. ljubkovalno moško ime za Nace, 49. rt ob Cmesvi morju v vzhodni Turčiji, 50. ime našega slikarja Šubica, 51. največje bogastvo človeka, 53. blazine, vzglavnik Lanene industrije iz Osijeka. 54. dvovalenten radikal, izveden iz metana z odvzemom dveh atomov vodika, 56. glasbilo, ki mu je zvočilo zrak; piščal, 58. velika plitva skleda za mleko, tudi vrsta kamni ne, 59. rudnina kromov železov oksid.
Navpično: 1. jus, pravila, ki odrejajo odnose, 2. vojaško poročilo, 3. kratica za opomba, opus, 4. španski narodni junak, ki ga opeva ljudska poezija; Cor-neillova drama, 5. pripadnik židovske, meniški podobne skupnosti okrog 150 pr. n. š., 6. bojazen, 7. kalanica, ozka, iz lesa iglavcev klana deščica za pokrivanje streh in sten, 8. priprava s koleščki za kotalkanje, ki se pritrdi na čevlje, 9. ime naše mladinske pisateljice Perocijeve, 10. avtomobilska oznaka za Peč, 11. slovnični pojem, del sklanjatve, 12. prebivalka Aten, 13. pritisk, 15. latinski izraz za drugače povedano, z drugim imenom, po domače, 18. vrsta gobe, tudi drobna, suha snežinka, 21. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, 23. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev pridobivajo moko, 25. prvi del zloženk, nanašajoč se na nov, 29. partizanski pesnik in pisec Kljusov Joža, Bogo, 31. angleška besedica za star, 33. največja reka Notranje Aziji, 34. rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin, 36. sedanje irhe glavnega mesta Amenofisa IV. v Srednjem Egiptu, 38. italijansko mesto ob >alernskem zalivu, 40. italijansko mesto in zaliv blizu Napolija, 42. levičar, k or pri delu uporablja predvsem levo roko, 44. ameriški pesnik angleškega rod t (drama »Umor v katedrali«), Thomas Stearns, 45. žlahtni plin, zlasti za svt.-.obne elemente, simbol Ne, 48. prislov, ki izraža nedoločen, poljuben kra? ali veznik za izražanje kraja, na katerem se kaj dogaja, kjerkoli, 51. hddo, labost, 52. ljudsko ime za Hercegovca, 55. Ivo Bajec, 57. italijanski kamion.
Rešitve pošljite do srede, 1. aprila, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagi ida 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
Reiitev nagradne križanke z dne 20. marca: 1 candra, 7. Sarmat erest, 15. kaskada.
16. namot, 17. Rio, 19. torek, 20. tla, 21 Atlanta, 24. Ant', 25. ara, 27. renu,. LSD, 29. nasip, 31. oblak, 33. rovt, .34. R, 35. odij, 37. mesar, 38. top, 40 ponev, 42. ost, 43. epopeja, 40. Orr, 47.TE, 48. klor, 49. Rato, 51. Na, 52. Odoaker, 54. mračnež, 56. raglan, 57. drevje.
Prejeli smo 10« rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Martina 2agar,
Velesovo 16, 64207 Cerklje, 2. nagrado (120 din) prejme Ivanka Finžgar Župančičeva 13, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Malči Kavčič Verje 13, 61215 Medvode. Nagrade bomo poslali po pošti.
h »M  O 8 i*
Iz čistega bombaža j« esito tole krilo s presitim I ezro-kavnikom, ki smo ga »oslikali v Murkini MODI v Radovljici. Simpatičnu nova moda. Krilo je tudi p toženo, široko, v štirih p, »h. V modrem in rdečem • /etlič-nem vzorcu se dobi. <- .kosti so na voljo od 36 • 42. Cena: 1.316,75 din
V športni trgovini PLETNE na Bledu (v Kazinu) so dobro zaloteni s športnimi srajcami.. Veliko imajo pri-$ ljubljenega flanelastega kara, velikega in drobnejiega, dobite pa tudi vseh velikosti j enobarvne Aportne srajce. Nekaj jih prodajajo tudi po zelo ugodnih cenah. Cena: od 270 do 600 din
V Zarjini specializirani otroški trgovini KEKEC na Jesenicah imajo resnično bogato izbiro krilc in pol-oblek za deklice. Če hočete enobarvne z nežno vezenino, ali pa pravi škotski karo. No, seveda tudi jeans, pa žamet in tako naprej.
- i        I j
O L* A S18. STRAN
TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV
PETEK. 27
MARCA 1*
TELEVIZIJSKI SPORED
MERKUR kranj
SOBOTA, 18. 3.
8.15 Poročila - 8.20 Minigodci v glasbeni deželi - 8.30 Lolek in Bolek, poljska risana serija - 8.40 Tethnka za natančno tehtanje, otroška nad. TV Beograd - 9.10 Palčki nimajo pojma, kontaktna oddaja Tv Zagreb - 9.40 Kranjska gora: Paralelni slalom za moške in ženske, vključitev v prenos -n.00 Lanoux-Lorenzi: Emi-le Zola, francoska nadaljevanka - 14.00 Poročila - 14.05 Hokej SP »B« skupine Norveška : Jugoslavija, posnetek iz Ortiseia - 15.25 Nogomet Borac : Partizan, prenos - v 'moru Propagandna oddaja 17.20 Stekleni čeveljček, . teriski mladinski film -1 :.50 Nas kraj - 19.05 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Srečanja - 21.45 Poročila - 21.50 Vlomilci, francosko-italijanski film
Film Stekleni čeveljček oživlja znano pravljico o Pepelki v svojevrstni glasbeni in plesni priredbi. Prikupna Pe-pelka je Leslie Caron, njen lepi princ Michael Wilding, vse skupaj pa je pravcata paša za oči.
Vlomilci gotovo sodijo med  boljše filme svoje zvrsti.    Belmondo igra velikega lopova, ki ukrade cel zaklad draguljev in z avtom  beži pred pokvarjenim policajem (igra ga Omar Sharif), ki se tudi skuša dokopati bogastva. Tu je še Dyan Cannon,  ki  niha med obema  moškima.  Če k napeti zgodbi in izvrstnim posnetkom pregona z avtomobili dodamo lepo grško pokrajino, potem lahko rečemo, da se ob gledanju filma skoraj' ni moč dolgočasiti. Oddajniki II. TV tavata: 17.20 Teat - 1735 Glasba na-"**°vQ }8W fs sporeda TV , o « v,   Ledine »o plodne -18.35 Na vrat na nos, nada-keYjmka- 19.30 TV dnevnik-20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 20.55 Poročila - 21.00 Človek in zakon, dokumentarna serija -21.35 Športna sobota - 21.55 Hrvatska klavirska glasba -Mess-a (do
MERKUR kranj
TV Zagreb I. program:
9.30 TV v Soli: Izobraževalni film, Risanka, TV izbor -10.30 Otvoritev »srbskega narodnega gledališča«, prenos -13.00 Hokej SP »B« skupine. Jugoslavija : Norveška, posnetek iz Ortiseia - 14.00 Paralelni slalom, posnetek iz Kranjske gore - 15.25 Nogomet Borac : Partizan - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar 17.45 Otroška predstava -18.45 Poezija: Brana Crnče-vič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vzemi denar in zbeži, ameriški film - 21.30 TV dnevnik -21.45 Nočni žep
MERKUR
KRANJ
23.00 Kronika 23.30)
NEDELJA, 29. 3. 8.05 Poročila - 8.10 Ziv-žav, otroška matineja 8.55 Ortisei: Hokej SP »B« skupine - Jugoslavija : Poljska, prenos EVR - 11.00 TV kaži-
fot - 11.30 Ansambel Borisa ranka (za J RT 1) - 12.00 Kmetijska  oddaja   - 13.00 R. Grhč-S. Karanovič: Na vrat na nos, nadaljevanka TV Beograd - 13.55 Poročila (do 14.00) - 14.30 Pesmi za Dublin, predstavitev popevk za veliko nagrado - 15.00 Le vač,  dokumentarna oddaja TV Beograd - 15.30 Poročila -15.35 Gola  Zora, ameriški film - 16.55 Modne novosti -17.00 Športna  poročila (in posnetek paralelnega slaloma v Laaxu) - 17.25 Rokomet   Kolinska Slovan CSKA, prenos (za J RT 2) v odmoru Propagandna oddaja - 18.45 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete -19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Milankov: Sve-tozar M ar kovic, nadaljevanka TV Beograd - 21.20 Pohorska godba, dokumentarna reportaža - 21.50 V znamenju • 22.15 Športni pregled
Boris Frank sodi med pionirje slovenske na-rodnozabavne glasbe. - V njegovem ansamblu nastopajo poklicni instrumentalisti, kar brez dvoma zagotavlja določeno kvaliteto, zadnje čase pa s pridom vključuje tudi vokalni kvartet Spev. Oddajo je pripravil Marjan Stare.
Wm MERKUR kranj
Oddajniki II. TV mreže:
14.45 Test - 15.00 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zakaj imam rad jazz - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Najlepša, italijanski film (do 23.20)
TV Zagreb I. program:
9.50 Poročila - 10.00 Po jutru se dan pozna - 11.30 Ansambel Borisa Franka - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.05 Tretji program - 13.35 Plamen in puščica, ameriški film
- 15.00 Nedeljsko popoldne -19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Svetozar Markovič - 21.25 Dokumentarna reportaža - 21.55 TV dnevnik - 22.15 Športni pregled
1©I851 MERKUR Kranj
PONEDELJEK, 30. 3.
8.45 TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej, Avgust Ce-sarec. Slovenščina - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05) - 14.55 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) - 17.15 Poročila - 17.20 Minigodci v glasbeni deželi - 17.30 Poljudno znanstveni film - 17.55 Pred izbiro poklica: O poklicnem usmerjanja - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 B. Vuči-čevid: Splav meduze, TV film
- 21.35 V znamenju - 22.00 Ročk festival v Essnu
V prvi oddaji letošnjega ciklusa Pred izbiro poklica bo govora o poklicnem usmerjanju v usmerjenem izobraževanju, sledile pa ji bodo predstavitve poklicev v gradbeništvu, ladjedelništvu, letalstvu, železniškem gospodarstvu, pomorstvu ter proizvodnji in vzdrževanju električnih naprav.
BSKiJ MERKUR KRAKI
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Banke daljnih ljudstev - 18.00 »Enci-menci«, lutkovna oddaja TV
NOVOVruNU
Skopje - 18.15 Narava in človek - 18.45 Teleaport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -20.50 Zagrebška panorama -21.00 Kratek fim - 21.30 B. I bane z Trsje in blato, španska nadaljevanka - 22.30 Kronika Mess-a (Festival malih eksperimentalnih odrov) do 23.00
TV Zagreb I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Bajke daljnih ljudstev - 18.00 »En-ci-menci«, lutkovna oddaja TV Skopje - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 T V dnevnik -20.00 B. Vučičevič: Splav meduze, TV film 21.40 Glasbeni trenutek 21.45 Mozaik, kulturna oddaja -22.30 TV dnevnik - 22.45 En avtor, en film - Miroslav Su-botički: Maestro
MERKUR KRANJ
TOREK, 31. 3. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Vstaja na Hrvaškem, Poštni nabiralnik - Dnevnik 10 -10.00 TV v šoli: Prirodopis. Risanka, Književnost in jezik, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) -16.20 Šolska TV: Cepitev jedra, Življenjska združba, Igralec v filmu - 17.20 Poročila r 17.25 Lolek in Bolek, poljska risana serija - 17.35 Kolumbijska folklora - 18.05 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja TV Zagreb - 18.35 Obzornik - 18.45 Mostovi -Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga  -   19.15  Risanka -
19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Marjana gre v šolo, aktualna oddaja -20.50 J. Allen: Dnevi upanja, angleška nadaljevanka 22.35 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Narodna glasba • 19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe -20.55 Portreti: Dr. Mioljub Kičič - 21.40 Zagrebška panorama - 22.05 Izviri - 22.35 Kronika MESS-a (do 23.05) TV Zagreb I. program: 15.00 TV v šoli: Vstaja na Hrvaškem, Zakaj so zvezde zvezde, Učenci v samoupravni družbi (do 16.00) - 17.40 Poročila - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 TV koledar -
18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 »Pod zastavo«, oddaja TV Novi Sad - 19.30 TV
eieieieieieieieieieie
MERKUR kranj
dnevnik - 20.00 Stop - 21.00 Okvara, jugoslovanski 'film -22.25 TV dnevnik
mm MERKUR kranj SREDA, 1. 4.
9.20 TV v šoli: TV koledar, Istra - 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) - 17.25 Poročila -17,30 Zbis: 40 zelenih slonov, 1. del otroške nadaljevanke -17.50 Velike razstave, kulturno dokumentarna nanizanka - 18.20 Okrogli svet - 18.30 Obzornik - 18.45 Tekmovanje slovenskih glasbenih šol '81 (za JRT) - 19.15 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Solo Sunny, vzhod-nemški film - 21.40 V znamenju - V znamenju - 21.55 Ročk festival v Essnu
Otroška nadaljevanka Štirideset zelenih slonov .se bo zvrstila sedemkrat ob sredah. Pripoveduje o upokojenem cirkuškem direktorju Albertu, ki bi na stenah svojega majhnega stanovanja rad imel štirideset zelenih slonov. Napoti se k slikarju, ki pa ilustrira predvsem otroške slikanice in zato sploh ne more delati brez zgodbe. Medtem ko Albert išče zgodbe, spoznamo veliko, nenavadno slikarjevo družino in več pravljic.
Solo sunny je film o dekletu, ki zapusti delo v tovarni, da bi življenje nadaljevala kot pevka zabavne glasbe. Težko bi film opredelili kot dramo, ni pa tudi komedija, saj prikazuje, kako se človeški ideali razblinjajo ob čereh vsakdanjih življenjskih problemov. Režiser je Konrad Wolf (njegov film Mama, živ sem, smo pred kratkim videli), eden najbolj plo-dovitih. in uspešnih avtorjev vzhodnonemške kinematografije.
venskih glasbenih šol '81 • 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bertram in Liza, TV drama -21.50 Zagrebška panorama -22.10 7 + 7, ponovitev zabavno glasbene oddaje - 23.05 Kronika MESS-a (do 23.35)
TV Zagreb I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Mak ob progi, nadaljevanka TV Skopje - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Karlovac - 19.45 Tekmovanje slovenskih glasbenih šol '81 -19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.15 Liki revolucije: Narodni heroj Janko Cmelik - 22.00 TV dnevnik - 22.15 Jugo ročk: Drago Milnarec
•••••••••••
©85
Zadnje minute (do 11»-I 14.55 TV v loli - posrtaj (do 16.00) - 17.20 Poroča i 17.25 Družina Smola, a* žarska risana serija • UJJ Domači ansambli: »Sanj kovači« - 18.20 Obaone -j 18.30 Sah v svetu, osa* Si cikla Sah • 18.50 Varieaaal z elektriko, izobntrvaat oddaja - 19.00 Ne pror*-19.15 Risanka • 1SJ4 T* nocoj - 19.26 Zmo do ma 19.30 TV dnevnik • Ha Vreme - 20.00 Ustvaraa) Titove Jugosalvije. «aV mentarna serija - fijf A. Christie: Zakaj ne Eva* angleška nadaljevanka 21.45 V znamenju ■ fiV Nočni kino: Vzemi denar« zbeži, ameriški film
MERKUR KRANJ ČETRTEK, 2. 4.
9.00 TV v šoli: TV koledar. Sadovnjak spomladi, Sonce, Naše, moje, tvoje - 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni Narodi, Risanka, Predšolska vzgoja, Zadnje minute (do 12.00) - 16.10 Šolska TV: Cepitev jedra, Življenjska združba, Igralec' v filmu - .17.10 Poročila - 17.15 Tethnica za natančno tehtanje, nadaljevanka TV Beograd - 17.45 Mozaik kratkega filma - 18.10 Obzornik - 18.20 Življenje s tveganjem, 3. oddaja iz cikla Energetika nemške TV - 19.05 Risanka -19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 -22.00 V znamenju (Pogovor ob oddaji Življenje s tveganjem)
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV Dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Jelenko, otroška serija - 18.15 Znanost: Zdrav otrok - 18.45 Življenje na Bulvarju - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teleskopija: Zoran Sla vruć - 21.00 Po izbiri23.00 24 ur (do 23.05)
TV Zagreb I. program:
15.05 TV v šoli: Sadovnjak spomladi, Industrijska proizvodnja, Matematična delavnica (do 16.00) - 17.40 Poročila - 17.45 Jelenko - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Življenje na Bulvarju - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Paralele, zunanje
Eolitična oddaja - 20.50 Kviz-oteka - 22.05 TV dnevnik -22.20 Glasbena oddaja
MERKUR kranj
Oddajniki II. TV mreže:
dnevnik - 17.45 Mak ob progi, nadaljevanka TV Skopje -18.15 Splošna ljudska obramba - 1845 Tekmovanje slo-
MERKUR kranj
PETEK, 3. 4.
8.45 TV v šoli: TV koledar, Pravljica, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje, Nega bolnika na domu - 10.00 Tv v Soli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izobraževalna reportaža,
Wot>dy Allen st n ■ zadnjem času prosi«* kot uspešen komik, ki i, mične elemente zdmbtf t- družbeno kritiko. Vami denar in zbeži / njegov starejši film.prt tako komedija, čtpr* zgodba prej spominja v akcijsko kriminalno. Yv gil Starkwell je im svoje okolice, saj iui i revščini, razen tega pa $ ljudje norčujejo iz a/qp zaradi neznatne po»W Tako postane najjpn? prestopnik, kmalu pa, ide tudi na pot j zločina. Bolj kot „ je seveda zanimiv in njegove kanu*, poteze, ki zbujajo najn? ličnejše reakcije, prav pr gosto seveda tudi smel
MERKUR,
Oddajniki II. TV mrak:
16.55 Test - 17.10 TVi v  madžarščini - 1730 dnevnik • 17.45 Z nafta* *V nega kota, otroška oddt« 18.15 Namesto tor 18.45 Glasbeni klul TV dnevnik - 20.00 glasbena oddaja - 20.45 grabita  panorama - aji Ona, dokumentarna aana' 21.55 V petek ob 22.un.W-turni mozaik (do 23.55)
TV Zagreb I. prograar
17.40 Poročila - 17.45 2 ^
Ea zornega kota - mstf oledar • 18.25 Kne* občine Reka • 18.45 M ski ekran, oddaja TV Sad -19.30 TV d 20.00 Ustvarjanje Jugoslavije - 2L00 Kc Moulin, serijski film ■ Revija tujih pevcev dnevih slovenske tabi glasbe - 23.05 TV dnevnik
(KINO
V ameriškem filmu Mož, ženska in banka se bomo seznanili z modernim načinom ropanja bank. Manjkali seveda ne bodo niti ljubezenski prizori, ki bodo dopolnjevali napeto zgodbo.
Filmi o mafiji so vedno zanimivi. Specialna policija proti mafiji
pa je delan predvsem za zabavo. Mlademu Niku, ki se je prerinil v gangsterske vrste, gre na koncu že precej za nohte. Seveda se reši — kot se v »dobrem« filmu tudi spodobi — in zahteva novo nalogo na drugem koncu sveta; da bi se izognil ljubezenskim napadom neprivlačne Marije.
Film V čast zrelejših žensk
prikazuje ljubezenske dogodivščine mladega Andraša. Prvo izkušnjo je doživel z nekoliko starejšo grofico, pri kateri je delal, po nekaj neuspešnih poskusih, da bi osvojil dekleta svojih let, pa se je sploh zagnal v zrelejše ženske. Tu so lepa pisateljica, ognjevita violinistka, frigidna novinarka in čudna gospodinja. Z vsako od njih so doživljaji drugačni.
Eden proti vsem je kombinacija kriminalke in privlačne ka-atejske veščine, ki jo obvladata »dobra« in »slaba« stran. Gre za nopad med policijo in prekupčevalci z mamili. Film je zelo razgiban, lobro posnet in prikazuje tudi značajske poteze glavnih junakov.
KRANJ CENTER
27. marca amerjban: srhlj. AMITYVILLE - HIŠA GROZE ob 16. in 18. uri, ob 20. uri ni kinosporeda.
28. marca amer. ban: srhljivka AMITYVI LLE - HIŠA GROZE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. EDEN PROTI VSEM ob 22. uri
29. marca sovj. bari. risani film GRBASTI KONJIČEK ob 10. uri, amer. ban. srhljivka AMITYVILLE - HIŠA GROZE ob 15., 17. in
19. uri, premiera amer. ban: erot. filma V ČAST ZRELIH ŽENSK ob 21. uri
:10., 31. marca in 1. aprila amer. bari: krim. film EDEN PROTI VSEM ob 16., 18. in
20. uri
2. aprila amer. ban: erot. film V ČAST ZRELEJŠIH ŽENSK ob 16. uri. filmsko gle dališče OGLEDALO, premiera sov/, barv. filma ob, 18. in 20. uri
KRANJ STORZlC
27. marca amer. barv. akcij, film OKRUTNA IGRA ob 16., 18. in 20. uri
28. marca ital. ban: komedija TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 16. in 18. uri, amer. barv. akcij, film VOLJNA NA KOLESIH ob 20. uri
29. marca hongk. ban: karate film SEDEM VELIČASTNIH BORB ob 14. in 18. uri, ital. ban: erot. film SOSEDA ob 16. uri, premiera ital. ban: iab. filma SPECIALNA POLICIJA PROTI MAFIJI ob 20. uri
10. marca ital. barv. žab. film SPECI ALNA POLICIJA PROTI MAFIJI ob 16. un, amer. ban. srhlj. AMYTIVILLE -HIŠA GROZE ob 18. in 20. uri
.11. marca in 1. aprila ital. ban: zab film SPECIALNA POLICIJA PROTI MAFIJI ob 16., 18. m 20. uri
2. aprila amer. bari: akcij, film MANDIN GOob 16.. In. in 20. uri
TR2IC \
28. marca hongk. ban: film SEDEM VE LIČASTNIH BORB ob 16. uri, ital. bar erot. film SOSEDA ob 18. in 20. uri. premier barv hnm. filma MOŽ. ŽENSKA. BANKA ob 22. uri
29. marca amer ban risani film JUNAKI I)1SNEYLAN DA ob IS. uri, amer barv akcij, film VO.JNA NA KOLESIH ob 17. in 19. uri. premiera amer. ban: akcij, komediiv VOJNA NA KOLESIH ob 17. in 19 ur,
10 marca amer ban akcij film VOJNA NA KOLESIH ob ih. un. premični ital barv -a tire MESTO ŽENSK ob 20. uri
11 marca in 1. apnla amer ban: erot. film V CA8T ZRELEJŠIH ŽENSK oh ih. ,„ Jo uri
2. aprilu ital han krim film CORLEONF oh ih. in 20. uri
KAMNIK DOM
27. marca ob 17. uri nastopajo Novi Fosili
28. marca amer. ban: risani film JUNAKI D IS NE YLA NDA ob 16. uri, amer. ban. akcij, komed. VELIKA KRAJA AVTOMO BI LOV ob 18. in 20. uripremiera amer. ban: erot. filma V ČAST ZRELEJŠIH ŽENSK ob 22. uri
29. marca ital. ban: komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 15. uri, amer. ban: akcij, komedija VELIKA KRAJA AVTOMOBILOV «6 17. in 19. uri, premiera amer. ban: filma MOŽ, ŽENSKA IN BANKA ob 21. uri
.10. marca ital. ban: krim. film CORLE ONE ob 18. in 20. uri
•11. marca in I. aprila amer. bari: srhljivka AMYTIVILLE - HIŠA GROZE ob 18. in 20. uri
2. aprila ital. ban: erot. film PROFESORICA IMA LEPE NOGE ob 18. in 20. uri
KOMENDA
27. marca ital. ban. film SPECIALNA POLICIJA PROTI MAFIJI ob 19. uri
28. marca amer. barv. akcij, film MAN DINGO ob 18. uri, ital. ban: en>t. film PRO FESORICA IMA LEPE NOGE ob 20. dri
DUPLICA
29. marca amer. ban: akcij, film OKRUT NA IGRA ob 15. uri, amer. ban: krim. film MOŽ, ŽENSKA IN BANKA ob 17. in 19. uri
1. aprila ital. barv. krim. film CORLEONE ob 20. uri
2. aprila amer. ban: krim. karate film EDEN PROTI VSEM ob 20. uri
ĆESNJICA
27. marca ital. ban: krim. film CORLEO NE ob 20. uri
29. mana amer. ban: pust. film GOLI V SEDLU ob 17. uri, ital. ban: erot. film MESTO ŽENSK ob 20. uri
JESENICE RADIO
27. marca amer. film RIBA, KI JE REŠILA PITTSBURGH ob 17. in 19. uri
28. in 29. marca amer. film ŽRELO - II oh 17. in 19. uri
■ 10. in .11. marca franc film PRETEPAČ oh
17. in 19. uri
1. aprila urael. film LIMONIN SLA I H) LED oh 17. in 19. uri
JESENICE PLLAV2
27. marca amer. bari: film NORMA RAE ob 18. in 20. uri
28. in 29. marca franc. film PRETEPAČ oh
18. in 20. uri
■ 10. in ,31. mana amer. film ŽRELO - II oh I h. in 20. uri &~
2. aprila urael. film LIMONIN SLADOLED ob ih. in 20. uri
KINO KRANJSKA GORA
28. marca ital. film PRESTRELJENI DO LARob20. uri
i. aprila fran. film PRETEPAČ oh 20. uri
KINO DOVJE
28. marca
29. marca L AR ob 19. uri
špan. falm ČRNI MEČ obn^l ital. film PRESTRELJEN®
SKOFJA LOKA SORA
27. marca amer. film čarobm «1 RACMANA jake ob 18. in 20. un
28. in 29.  marca  nem. dokument POROČILO IZ ST. PAULIJaZ> i<
20. uri
.11. marca in 1. aprila jug. film »jri DRUŽINA ob 18. in 20. in Ol S. m
20. uri)
2. aprila kanad. detek. film SHERLi, HOLMES IN jack RAZ PA rac ob&t ŽELEZNIKI OBZORJE
27. marca nem film poročilo 11 PAULIJAob20. uri
28. in 29. marca angl. drama Ql\l-PHENIA ob 20. un. 29. marra o* amer. risani film čarobni SVET it«, MANA JAKE
1. aprila angl. komedija SUPER\ oh 20. uri
KINO RADOVLJICA
27. marca  amer.  ban: film KL, proti kramerju ob 18. un. amer . film maščevanje soni lija o**
28. marra amer. barv. film otok 1 morea ob 18. uri, franc. ban. knm fim. NAJU DVA ob 20. uri
29. marca amer. ban: film KRA proti kramerju ob 18. uri. amer film otok dr. morea ob 20. un
.10. marca amer. ban: film Si.ASC NJE soni LIJA ob20.un
.11. marca franc. ban: knm film NAJU DVA ob 20. uri
1. aprila   amer.   ban: film
protTkramerju
2. aprila amer. ban: film ČAROVSIK <t
20. un
KINO BLED
27. mana nem. ban: film ER0T1K\ \\ DELOVNEM mestu ob 20. u n
28. marcu nem. ban: film EROTIKA \< DELOVNEM mestu ob 18. un. amtr film DVA FILMA za groš oh 20 un
29. marca franc erot. film E.MA \ > , oh 18. uri. amer. ban film RIBE M
oh 20. uri
30. marca amer bari film OTOK Mt I MOREA oh 20. un
■11. marca amer. ban   film MAŠCf • j NJE SONI LIJA ob 20. un
1. aprila franc. ban: knm. film ZA .V.ifl DVA ob 20. uri
2. aprila amer. ban: film KRAMiK PROTI KRAMERJl- ob 20 un
KINO BOHINJ BOH. BISTRICA
28. mana franc. ban. emt film EMASi ELA ob 18. in 20. uri
29. marca nem. ban: film EROTIKA \\ DELOVNEM MESTI' ob 18. un. amer mn Hib. film DVA FILMA za gros ob
2.  aprila amer.  barv   film OTOK M MOREA ob 20. uri
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
TURISTIČNA POTOVANJA
SHOGOJNO, 3 dni, 26/4
BOBNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 25/4
0fflDD,3dni, 3/4, 10/4, 17/4.6 dni, 5/4,12/4, 19/4
OflBID - SOLUN, 7 dni. 27/4
VI8,2dni, 11/4
BUDVA, 2 dni, 11/4
B0V1NJ, 4 dni, 30/4
lOtZIKA, 1 dan - posebno letalo, 27/4
FRANCIJA — ŠPANIJA — PORTUGALSKA, 7 dni - posebno letalo, 2/5
SEVERNA ŠPANIJA - ASTURIJA - GALICIJA, 8 dni, 27/4 TOULOUSE — CARC A88ONNE — NIMES — PONT DU GARDE-AVIGNON - MONTPELLIER 4 dni - posebno letalo, 29/4 VZHODNA EVROPA, 12 dni, 22/4 , AMSTERDAM, 1 dan — posebno letalo, 21/4 CVETOČA HOLANDIJ A, 10 dni, 23/4 KLASIČNA GRČIJA, 9 dni, 24/4 GRČIJA IN KRETA, 6 dni, 28/4 MADRID. 4 dni, 1 /5
MADRID - TOLEDO — GRANADA - SEVILLA - CORDOBA, 8dni,27/4
NORDKAP, 14 dni, 10/6
POTOVANJE PO ZAPADU ZDA, 17 dni, 24/4 IaU-BANGKOK - SINGAPUR. 11 dni, 24/4
»Počitnice na Korziki«' od junija do septembra. , U vse pnjave do 15. aprila dajemo 5 '", popusta.
STROKOVNA POTOVANJA
t*
ĐU88ELDORF - Euroshop 81, 4 dni, 4/4
I0BENHAVN — Skandinavska razstava pohištva, 5 dni, 5/5
PLOVDrV — Mednarodna lovska razstava, 4 dni, 26/6
© globtour
1. MAJ - IZLETI
I po domovini:
-AVNOJ — po poteh naše slavne revolucije - 25.-27.4.81 -avtobus
- BEOGRAD-NOVI SAD-OSIJEK 25.4.-27.4. in 1.-3.5.81 -avtobus
- BEOGRAD in SAMOSTANI - 26. 4.-2. 5, 81 - avtobus 2. tujina:
- VERONA-GARDSKO JEZERO-PARK SIGURTA - 2. do 3.5.81 — avtobus
- SAN MARINO-URBINO - 1.-3.5.81 - avtobus
- KOROŠKA — DOLOMITI - 1.-2.5.81 - avtobus
- KOROŠKA - VRBA — HEILIGENBLUT - GROSSGLOCKNER -25.-27.4.81 — avtobus
- AŽURNA OBALA - 27.4.-2.5.81 - avtobus
- BERLIN V in Z — POTSDAM 24. 4.-27. 4.81 - letalo iz Ljubljane
- ZLATA PRAGA - 30. 4.-3. 5.81 - avtobus
- BRATISLAVA-BRNO - 1.5.-3.5.81 - avtobus
- BRATISLAVA - 25. 4.-27. 4.81 - avtobus
POSEBNO UGODNO!
- MAROKO - 24.-29. 4.81 - z letalom
SMUČANJE za 1. MAJ:
- KAPRUN - 25. 4. - 2. 5. 81 - avtobus
1. MAJ ob MORJU in v HRIBIH
Ankaran. Portorož, Poreč, Vrsar, Kupari— Dubrovnik, Omišalj ,Bled, Kranjska gora. Jezersko, Čatež, Dolenjske Toplice, Radenci. -I t -3.5.81
STROKOVNI SEJMI
OCSSELDORF - mednarodni sejen, KUROSHOP - 6.4. - 9.4.81
- letalo
00RSELDOKF'. — INTEKPACK mednarodni sejem pakirnih strojev, embalaže in slaaiča rekih strojev - 18.5.-^21.5.81 — letalo
MDMCHEN — IFAT 6 mednarodni strokovni sejem strojev'in naprav za vzdrževanj«- kanalizacije, za smetarstvo in zimsko službo -U    -26. 6. 8,1 — avtobus
FRANKFURT— mednarodni krznarski seiem - H. 4.— 10. 4. 8i - le
tak ^
HANNOVER 81 — mednarodni spomladanski velesejem - 1. —4. 4 X\
- letalo
POČITNICE V TUNIZIJI
Tudi letos ljubljanska turistična agencija Inex organizira počitnice v prijateljski Tuniziji. Iz ličnega programa, ki vam je na voljo v njihovi poslovalnici na Titovi 25, vam posredujemo nekaj osnovnih podatkov.
Inex tudi letos nudi počitnice v hotelih v Hammametu in Soussu, ki razpolagajo z vsem udobjem in so se prikupili že vrsto našim počitničarjem, ki so tam preživeli teden ali celo nekaj tednov.
Paketi, ki vsebujejo letalski prevoz na relaciji Ljubljana — Tunis - Ljubljana, letališke takse, avtobusni prevoz na letališča in nazaj ter 7 oziroma 14. polnih penzionov v izbranem hotelu in dva obroka v letalu, stanejo za 7 dni od 7.030,8 din naprej, za otroke do 8. leta starosti pa priznajo popust.
V vseh hotelih je poskrbljeno za zabavo, saj so redne prireditve in zabavni večeri, razpolagajo pa tuda z rekreacijskimi napravami in objekti.
Paketi se bodo vršili od 14. aprila do 27. oktobra.
TURISTIČNA RAZSTAVA O OHRIDU IN JUŽNI MAKEDONIJI
V času, ko Kompas spet vzpostavlja letalski most do Ohrida so v poslovalnici na Titovi (poleg hotela Slon) v Ljubljani odprli razstavo o Ohridu in.južni Makedoniji Potencialni izletniki se oodo lahko seznanili z znamenitostmi Ohrida in Struge in seveda s Kompasovimi programi za obisk teh krajev, ki so navdušili že okrog 15.000 Slovencev, ki so Ohrid v organizaciji Kompasa že obiskali.
V _-
predstavništvo Ljubljana je pripravilo PRVOMAJSKI VIKEND'81
Hotel
3 dni
Otroci do 10 let dnevno
Diamant 1.060 din 250 din Zagreb, Poreč,
Diamant apartmani 910 din 210 din
Lanterna, Luna 760 din 180 din
Cene za PRVOMAJSKI VIKEND'81 veljajo za polni penzion v dvoposteljnih in troposteljnih sobah. Vsak nadaljnji dan se zaračuna po veljavnem ceniku - 81. Turistična taksa je vključena v ceno. »
Potovalnim in turističnim agencijam odobravamo običajno provizijo.
Rezervacije in vse nadaljnje informacije so vam na voljo v predstavništvu R.O. »RIVIERA« v Ljubljani, Miklošičeva 11 c/o Kompas, vsak dan (razen sobote) od 7. do 15. ure in ob torkih od 7. do 17. ure, ali na telefon (061)320-767.
SE PRIPOROČAMO! '
ALPE-ADRIA SE DO NEDELJE
Izteka se teden mednarodnega sodelovanja in mednarodni sejem na temo »Človek in prosti čas«. Razstava, ki vzpodbuja obiskovalce k aktivni izrabi prostega časa, je vzbudila veliko pozornost, saj poleg raznovrstnih proizvodov na temo »naredi si sam« in predmetov za šport in rekreacijo s poadarkom na navtiki, predstavlja tudi turistično ponudbo z Ljubljano pobratenih mest: Reke, Leverkusena, Karl-Marx-Stadta in VViesbadena, kolektivno pa se predstavljajo: Avstrija, Furlanija in Julijska krajina, San Marino, Pesaro, Tunizija in Čapljina. Sodelujejo tudi turistične agencije Kompas, Mercator Turist in Yugotours. Na sejmu so vsak dan demonstracije in degustacije, nekateri gostinski obrati v Ljubljani pa so pripravili-posebno ponudbo. Sejem spremljajo srečanja predstavnikov sodelujočih mest in dežel, potekata pa tudi posvetovanji: Boljša izraba energije v prostoru in medmestno posvetovanje o turizmu. V novi hali B so vsak dan ob 17. uri koncerti pevskih zborov.
Letošnji jubilejni 20. sejem Alpe-Adria je vreden ogleda, vstopnina za odrasle pa je 30 din.
Na sejmu poteka v paviljonu Jurček tudi prodaja rabljene opreme za prosti čas (športna oprema, oprema za kampiranje, elektroakustika, izdelki za konjičke...). Obiskovalci lahko prinesene stvari sami prodajajo ali odstopijo v komisijsko prodajo.
r
O emonin kotiček
Sodobna trgovska ponudba vabi kupce
Od načina,kako trgovina ponudi blago kupcem,je veliko odvisno kakšen bo njihov odziv. 10-letna praksa Trgovske hiše Maximar-ket ie to v preteklosti že dokazala. Trgovska ponudba pa se vsakodnevno prilagaja potrebam in zahtevam kupcev. Ena izmed prednosti je prav gotovo dokončno urejen oddelek sanitarne keramike, ki ,kupcu na enem mestu.v enem nadstropju omogoča preglednost in izbiro. Kupljeno blago pa delavci Maxi-marketa kupcu naložijo v avtomobil v posebnem nakladalnem prostoru (vhod iz Erjavčeve ulice).
V drugem nadstropju (Etaža D) so na oddelku sanitarne ke-n.mike uredili 3 kompletne kopalnice v različnih barvah, da si bodo lahko kupci lažje predstavljali ureditev in, da si bodo lahko tudi lažje izmerili posamezne elemente kako se ujemajo s prostorom, ki ga imajo na razpolago in, ki ga želijo opremiti.
Kupci lahko kupijo različne stenske in talne keramične ploščice, litoželezne kopalne kadi v različnih barvah in dimenzijah, keramične umivalnike, bideje in WC školjke v različnih barvah. Vsi t nje elementi so kompletirani v glavnem po garniturah v istih barvah :
Kot dodatno opremo pa je možno kupiti se ogledala in ogledalu« Omarice različnih velikosti., drobno kopalniško opremo in galanterijo ter mešalne baterije (pipet za umivalnike, kadi in bideje.
Prav tako v drugem nadstropju v Trgovski hiši Makimarket lahko kupite še talne kopalniške
obloge na oddelku talnih oblog in dekorativnega blaga.
Za vse, ki na novo opremljate stanovanje ali pa ga preurejate, ne bo odveč, da si vzamete malo več časa in si pogledate ponudbo še na drugih oddelkih v drugem nadstropju. Na oddelku bele tehnike imajo na primer nerjaveča eno ali dvo delna korita z ali brez odcejalnika v samostojni izvedbi ali pa z omarico. Lahko izbirate tudi med različnimi velikosti boj-leriev za kuhinje in kopalnice.
Ce ste se odločili, da boste napeljali v svoji hiši centralno ogrevan je, boste lahko v drugem nadstropju v Maximarketu kupili tudi kotle za centralno kurjavo z ali brez bojlerjev na trda goriva, kurilno olje in plin. Prav tako lahko kupite oljne in plinske gorilnike.
Ob današnji energetski krizi bi bilo prav, da bi bili pozorni na vse vrste prihrankov na gorivu. Ena izmed naprav, ki občutno povečuje prihranek je tudi avtomatska stikalna ura, ki sama po potrebi vklaplja gorilnik na zunanjo, in sobno temperaturo.
Za domačo uporabo in manjšo obrt boste našli tudi vse vrste ročnega in električnega orodja, •frav -posebno zanimivi so električni varilni aparati za domačo uporabo in manjšo sobrt (od 60- 180 A). Zanimivo je, da lahko s to napravo polnite tudi avtomobilske akumulatorje.
Ze od nekdaj sem rad zbiral zanimivosti za Emonin kotiček v Maximarketu. Lahko trdim, da je letos napravljen bistven premik v kompletiranju ponudbe Vedeti moramo, da obnova posameznih  etaž   traja   že nekaj
časa. tfe dni pa je končana tudi druga etaža z novimi razporeditvami in kompletiranjem oddelka sanitarne keramike.
Če boste obiskovali sejem Alpe Adria v Ljubljanifse boste lahko osvežili v Emonski kleti kjer bo v času trajanja sejma teden hercegovske kuhinje.
Prihodnji Emonin kotiček pa bo namenjen pomladno-poletni ponudbi v Maximarketu.
V trgovski hiii Maximarket so dokončno uredil1' oddelek sanitarne keramike t drugem nadstropju
*5L, A S 20. STRAN
PETEK, 27 MARCA
4?
o r
O v O
$6
wi
•** rt.
G**\ t*
G**
KI NA ODDELKIH Z MODO ŽE NUDIJO
SPOMLADANSKA OBLAČILA IN OBUTEV
TER VSE MODNE DODATKE ZA VSO DRUŽINO
GRADITELJI POZOR:
ENOSTAVNO — HITRO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO
TUUAVE~TO-MO.nl STREŠNA OKNA
OPAZNI LESOVI
s—-
TERMO IZOLACIJE
DESKE,LETVE
:ZAN LES, TRAMI
SIPOREX OKNA, VRATA
OKENSKE POLICE PARKET
ARMATURA
BET. ŽELEZO
KRITINE
OPEČNI ZIDAKI BETONSKI BLOKI
IZOLACIJE BETON, CEMENT
(-; •• f.-j, -i S '' '
odprto:
ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek, četrtek od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure
Blagovnice MODNA HIŠA vam nudijo pestro izbiro modnih pletenin, metrskega blaga, galanterijskih artiklov in modnih dodatkov. MODNA HIŠA želi opozoriti kupce na izbiro med modeli, primernimi za vse starosti in postave za najrazličnejše priložnosti.
Trgovska delovna organizacija MODNA HIŠA z blagovnicami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu je za pomladansko sezono pripravila bogat in modno aktualen izbor ženske, moške in otroške konfekcije.
MODNA HIŠA
SE PRIPOROČA
fcfch
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH Skofja Loka
objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev
1. Talilna peč CER NTP 300
2. Ekscenter stiskalnica POBEDA 16 T
3. Tlačni agregat za TL stroj H 800 BUHLER
4. Kombinirana dvostopenjska črpalka H vdre I tip FUP 3216/3 J
5. Kombinirana dvostopenjska črpalka Hvdrel tip FUP 250/40 S
6. Delilni aparat
7. Varilni točkalnik
8. Rezervoar za zrak — tlačna posoda 200 I
izklicna c*n*
5.1* di»
LMIto
2.6«0<b> M«* 5.0M*
LMtdii
Osnovna sredstva si je možno ogledati dne 31. 3. 1981 od 10. do 12 » obratu Vincarje, razen ekscenter stiskalnice in varilnega točkaln'k^t
si jih je možno ogledati v obratu Trata.
Licitacija se prične istega dne ob 12. uri v obratu Vincarje Licitacija bo pismena, vsi interesenti pa morajo pred orifo k licitacije vplačati 10 procentov kavcije od izklicne cene. ^^"^
TOVARNA OBUTVE PEKO Tržič
Po sklepu DS TOZD in s DSSS objavljamo rajni- tt
prodajo naslednje rabljene opreme:
1. Stružnica, letnik 1955
2. Glava šiv. stroja Singer 31K18, letnik 1955
3. Šivalni stroj Singer, 31K48, letnik 1955
4. Kuhinjska oprema Zoppas, letnik 1969 (pomivalna korita, odlagalni pulti)
5. Toplovodni kotel CTC - 40.000 kcl/h, 1.70
6. Stroj za cvikanje konic Albeko — 425, letnik 60
7. Kabina za brizganje barve IKOS, letnik 1975
8. Vodna zapornica, generator, regulator, letnik 1914
12
1
lko# lkoap*
Prodaja opreme pod zap. št. 1-5 se bo vršila dne 30 3 M od 11. do 12. ure, za družbeni sektor, od 12. do 13. un? pa :> privatni sektor v tovarni obutve Peko, Tržič. Za vse ostale postavke pa 31.3. 1981 ob isti uri v prt TOZD Poliuretana Na Koroški cesti 9,
EZ.A/V
Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem TOZD Vzdrževanje
Objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1  OSEBNI AVTO ZASTAVA 101,
KR 648-66, letnik 1977, prevoženih 120.000 k*, nevozen. Izklicna cena 15.000. — din.
2. OSEBNI AVTO LADA KARAVAN, -
KR 930-62, letnik 1980, prevoženih 14.000 km, o*
vozen. Izklicna cena 45.000. — din.
3. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101,
letnik 1977, prevoženih 120.000 km, vozen
Licitacija bo v prostorih tovarne v soboto, 4. 4. 1981 ob 12
ur.
Ogled avtomobilov je možen 2 uri pred licitacijo na tovarniškem dvorišču.
21.STRAN.O LAS
DO KOMUNALNO GOSPODARSTVO RADOVLJICA
LM. O.
Radovljica, Ljubljanska 27
rupisaje na podlagi 24. člena statuta in sklepa delavskega •veta delovne organizacije
IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA OMANA - DIREKTORJA DO
tastitati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
" da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne, gradbene-ali drue» ustrezne smeri z najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
r dlje družbenopolitično razgledan in aktiven,
* da ima moralno etične lastnosti, 1
^ di ima ustvarjalen odnos do samoupravljanja,
1» da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti
rok* navedenih pogojev in splošnih pogojev določenih z zakonom in tnfbenim dogovorom o kadrovski politiki morajo kandidati pismeno i&uati uspešnost dosedanjega dela ter predložiti program dela v man-jjatsem obdobju za katerega se prijavljajo.
OK združuje za mandatno dobo štirih let. jMte prijave z dokazili o razpisanih pogojih naj pošljejo v 15 *aea po objavi na naslov Komunalno gospodarstvo Radovljica, LjgMjsBska 27, z oznako »za razpisno komisijo«.
Y" SGP TEHNIK
SKORJA LOKA STARA CESTA 2
TOZD Komunalne dejavnosti Skofja Loka, Cesta talcev 3
prodaja naslednja osnovna sredstva: 1 TOVORNJAK SMETNJAK Tfp M00, leto izdelave 1970, nosilnost 5 T, registriran da 17.11.1101 lil TRAKTORSKA PRIKOLICA, nosilnost 3 t
3. ŽLICA ZA UNIMOG
4. TRAKTORSKI PLUG 6. TEKOČI TRAK
".«. BLEKTRO MOTOR 15 KS 11 kw s črpalko
7 OSEBNI AVTO FIAT - 125 P
8 BLEKTRO MOTOR, vertikalni, Rade Končar 27 kw 9. BLEKTRO MOTOR, vertikalni, Sever 2 kw 10 BENCINSKA ČRPALKA TOMOS
Wnarfja bo v ponedeljek, 30. 3. 1981 ob 8. uri za delovne orga-Nadje, ob 10. uri pa za zasebnike na Cesti talcev 3, Skorja
<w__-
V__:--
k.
K.
SOZD
ALPETOUR
Skofja Loka
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Gostinstvo Kranj naslednja prosta dela in naloge
I KUHARJA II
t VODJE IZMENE V KUHINJI t BLAGAJNICARKE V BIFEJU
4 SKLADIŠČNEGA DELAVCA
5 POMIVALKE V KUHINJI - določen čas
6 SOBARICE
7. CI8TTLKE (2 delavki) * TOCAJAI.
tageji zs sprejem so:
|ad 1. - poklicna gostinska .šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca ,
Itd 2. - poklicna gostinska šola in izpit za VKV kuharja, 3 leta delovnih izkušenj r - poskusno delo 3 mesece,
pad 1. - priučen gostinski delavec. 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec
aad 4. - NK delavec s (i meseci delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec,
dodatni pogoj: — tečaj za skladiščnika aad I. - osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec
pad I. in 7. — NK delavka s 6 meseci delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec.
aad 8. - poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Za vas navedena dela razen pod točko 5 se sklene delovno raz-aerje za nedoločen čas. Pod točko 5 se sklene delovno raz-serje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodni-atia dopustom.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD Skofja Loka
Komisija za sprejem otrok v vrtce in jasli pri WZ Skorja Loka razpisuje za september 1981
- prosta mesta v jasličnih oddelkih in varstvenih družinah od 7. do 24. meseca starosti,
- prosta mesta v predšolskih oddelkih od 2. do 7. leta starosti in
- prosta mesta v skupini razvojno prizadetih otrok od 2. leta starosti dalje.
Obrazci za sprejem se dobijo na upravi VVZ Skofja Loka, Titov trg 4, in v vrtcih. Uradne ure na upravi v času razpisa so v
- torek od 10. do 16. ure,
- petek od 10. do 14. ure
kosijo za vpis je potrebno oddati najkasneje 15 dni po objavi razpisa ' »ali pnporočeno na naslov WZ Skofja Loka, Titov trg 4.
ttonU aaj prošnji dodajo ustrezna dokazila strokovnih služb. 0 apreiemu bodo star«! obveščeni v 30 dneh po končanem
\_
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KRANJ
prosta   dela in
objavlja naloge
STROKOVNEGA VODJE ZA GLASBENO DEJAVNOST
Pogoji:
— višja ali visoka izobrazba glasbene smeri,
— organizacijske sposobnosti.
— odslužen vojaški rok
Prednost imajo kandidati z izkušnjami v ljubiteljski kulturni dejavnosti.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Razpisna komisija, ZKO Kranj, Trg revolucije 3, p.p. 72, 64000 Kranj, najkasneje v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno, najkasneje v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav.
dieraos
TOZD - P08 fjubljana Poslovna enota Kranj Savska loka 24
za čiščenje pisarniških prostorov in garderobe na skladišču v Skofji Loki zaposlimo za ca. 2 uri dnevno
SNAŽILKO
Delo se opravlja v popoldanskem času. Pismene ali ustne ponudbe sprejemamo v roku 15 dni po objavi.
Osnovna šola PETER KAVClC Skofja Loka
Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
KOORDINATORJA
INVESTICIJSKIH DEL,
za nedoločen čas s polnim
delovnim časom
Pogoji:
- visoka ali višja izobrazba gradbene smeri in tri leta delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o strokovnosti, kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za medsebojna delovna razmerja v osnovni šoli Peter Kavčič, Skofja Loka, Šolska ulica 1.
Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE Železniki
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge
1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (od 1.4. do 30.6.1981)
2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA NA PS DRA2GOŠE
za določen čas (od 13.4. do 30.6.1981)
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa.
V 74. letu je umrl naš ljubljeni '
ALOJZ ŠTIRN
Od njega se bomo poslovili v soboto, 28. marca 1981, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
Žalujoči: sin Alojz, hčerki Breda in Žarka z družinami, sestra, brat in drugo sorodstvo!
Kranj, marca 1981
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in starega očeta
JANEZA POLAJNARJA
iz Cerkelj
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se organizaciji ZB, Društvu upokojencev, Čebelarski družini, Zvezi vojaških vojnih invalidov, delovnim organizacijam in sodelavcem, hčera in sinov in vsem, ki ste darovali cvetje. Hvala g. župniku za pogrebni obred. Posebno pa se zahvaljujemo predstavniku ZB za njegove tople poslovilne
besede.
ŽALUJOČI NJEGOVI!
Cerklje, Naklo, Polhov Gradec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
JANEZA ŠTURMA
Bregarjevega a ta iz Potoka
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, Matevžicovim iz Studena za nesebično pomoč, kolektivom Iskra, Niko, Ćevljarni Ratitovec Železniki, hotelu Transturist, organizaciji ZB Zali log. Posebno zahvalp smo dolžni dr. Možganu in dr. Reiku za dolgoletno zdravljenje, govorniku pri odprtem grobu za poslovilne besede ter praporščaku. Prisrčna zahvala velja tudi g. župniku iz Železnikov za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki Ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Vsem in za vse Ae enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI!
Potok, 17. marca 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta in starega očeta
JANEZA ŠLI BARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, ga pospremili na zadnji poti in prekrili njegov grob s cvetjem. Hvala članom pevskega zbora DU, nekdanjim sodelavcem iz ZLIT, župniku za lep pogrebni obred, dr. Martinčuču za dolgoletno zdravljenje in kvintetu bratov Zupan za lepo zapete "Žalost in ke.
Posebno se zahvaljujemo članom GD in članom GD Kovor za spoštovanje, ki ste ga izkazali pokojniku.
VSI NJEGOVI!
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata, dedka, pradedka in strica
MIHAELA LAKNERJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali v teh težkih
trenutkih.
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju Inštituta Golnik in dr. Bajžlju za
dolgoletno zdravljenje.
Zahvala velja tudi Planiki Kranj, še posebej pa gasilskemu društvu Duplje, ZB NOV Duplje Društvu upokojencev, pevcem iz Dupelj, govornikoma in g. župniku iz Dupelj za lepo opravljen
pogrebni obred.
VSI NJEGOVI!
Zg. Duplje, 23. marca 1981
O L A S 22 STRAN
PtTIK. 27.
MALI	telefon
OGLASI	23-341
iPRODAM
Prodam butare. Letence 7. Golnik
Prodam OVCE z jagnjetom. Lotrič Frančiška. Puštal 29. Skofja Loka 2740
Prodam SENO. Kastelic. Vešter 39, Skofja Loka 2741
Prodam KULTIVATOR za pas-quali 21 in ročno gnojnično ČRPALKO. Vešter 12, Skofja Loka, tel. 064-62-854 2742
Prodam trajnožarečo PEC gorenje. Naslov v oglasnem oddelku.
2743
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 40 kg. Posavec 16, Podnart 2744
Prodam dve KRAVI in TELICO, staro 14 mesecev. Visoko 5. Šenčur
2745
STIROPOR PLOSCE, 100 kv. m, debeline 5 cm, prodam. Gonrzi Marjan, Podbrezje 135, Duplje, telefon 70-209 2746
Prodam komplet OPREMO za v stanovanje: z vsemi stroji, pohištvom in drobnim inventarjem. Vidmarjeva 4, I. Nadstropje (Svab-ska vas), Kranj 2747
Prodam hlevski GNOJ, PUHAL-NIK tajfun, v garanciji, MLIN, SLAMOREZNICO, GRAMOFON z 2 zvočnikoma. Zg. Veterno 1, Tržič. Ogled popoldan 2748
Semensko GRAHORO in SENO, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik
2749
Prodam SADIKE rdečega in črnega RIBEZA, KOSMULJ, MALIN in JAGOD. Srednja vas 61, Šenčur
2750
Prodam SENO. Zapuže 19, Begunje, tel. 75-743 2751
Prodam suho SENO in domače ŽGANJE. Poženik 14, Cerklje 2752
Prodam 250 kg SENA (ctava). Zg. Brnik 4, Cerklje 2753
Brezplačno oddam čistokrvnega NEMŠKEGA VOLCJAKA, brez ro-
dovnika, starega 4 leta. Zlebir. Poženik 31. Cerklje 2754
Prodam več ton MRVE. 15 mesecev staro TELICO in 5 tednov starega BIKA. Praprotna polica 19, Cerklje 2755
Prodam dva BIKCA simentalca in KRAVO, ki bo koncem aprila ,tele-tila. Sidraž 5, Cerklje 2756
Prodam SPIROVCE, 15 x 15 cm. dolžina 5 m. Dolenc. Log 19. Skofja Loka 2757
Prodam približno 65 kv. m »POBJONA« - napušča in 13 kv. m OBLOGE. 4,5 cm. Tel. 064-61-691
2758
Prodam nekaj lesenih STEBROV od kozolca, PUNTE in BANKINE ter KOLO hrioni. St. Loka 147. Skofja Loka 2759
Prodam več GAJBIC za krompir in jabolka. Koblar Martin, Martinj vrh 2, Železniki 2760
Prodam 5 ton SENA. Skof Marija, Žlebe 9, Medvode 2761
Prodam IZRUVAC krompirja. Bukovica 17, Vodice 2762
Prodam 1000 kovinskih ZNAČK (več kot 150 serij). Sajn Igor, telefon 26-743 2763
Prodam leseno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem za 650 din. Oglasite se lahko vsak dan po 18. uri. Frelih, Cankarjeva  28, Radovljica
2764
Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO (temno rjav žamet). Petek, tel. 26-538 2765
Prodam dobro ohranjeno kompletno DNEVNO SOBO. Ogled popoldan. Pajovič, Cankarjeva 25, Radovljica 2766
Prodam KLINKER PLOŠČICE za oblogo balkonov ali terase. Mlinaric Jože, Železniška 1, Lesce 2767
Prodam dva BIKCA, stara po en teden in večjo količino SENA ter OTAVE. Podbrezje 3, Duplje 2768
Prodam 6 tednov starega TELETA. Prebačevo 42, Kranj 2711
Prodam KOBILO haflinger z žre-betom ali zamenjam za starejšega KONJA- in semenski KOMPIR dessire. Šenčur, Pipanova 40 2712
35	□ KRAJO	di/kont
Za kinom »Center« Kranj		
Ugodno prodam ČOLN maestral 18 z MOTORJEM tomos 4, rabljen v eni sezoni. Informacije vsak dan po 14. uri. Zore Marjan, Šempetrska 28, Stražišče - Kranj 2713
Prodam novo PEĆ za centralno KTK, 35.000 kal. ali zamenjam za ZASTAVO 750. Visoke 72, Šenčur
2714
Prodam električno vrtno KOSILNICO in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Cerklje 246 2715
Prodam nova macesnova GARAŽNA VRATA, velikost 208 x 240, in hlevski GNOJ. Poženik 36, Cerklje 2716
Prodam DIRKALNO KOLO na 10 prestav. Rozman, Voglje 56, Šenčur 2717
Prodam prednji NAKLADALEC za fergusona. Voklo 43, Šenčur
2718
Prodam 2 meseca staro TELIČKO frizijko, 300 kosov nove STRESNE OPEKE vesna - cementni posip, in komplet OPAŽE za hišo, 10 x 12,5 m. Koželj, Velesovo 23, Cerklje 2719
Poceni prodam kopalno BANJO, zelo dobro ohranjeno, emajlirano. Telefon 064-75-035 2720
Prodam 135-litrski HLADILNIK. Filipovič, Kebetova 16, Kranj, tel. 22-544 2721
Prodam nov ČEBELNJAK za 9 panjev. Okorn Peter, Šenčur, Kural-tova 3 2722
Prodam SENO in našopano LISICO. Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje
2723
Poceni prodam 280-litrski HLADILNIK gorenje. Česen, Sorlijeva 18, Kranj 2724
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, dedka, brata, tasta in strica _
SRECOTA ROTARJA
z Blejske Dobrave
TOma^b°v^?1iUfm° ^^nikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam sožalT AuJ**^ trenu.tkih Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali izrekli Perečniku inVS V6nCe ,n 2** ter *a 8Premili na "dnii P°t{ Posebna zahvalai tov Perečniku m Severju za poslovflne besede ter pevcem pevskega zbora Vintgar. Zahvala velja tudi dr. Rojčevi in sestri Rezki za pomoč pri težki bolezni.
Žalujoči: žena Marija, sin in hčerka z družinami, sestra in drugo sorodstvo!
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega moža
FRANCA PA VUNA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v težkem trenutku sočustvovali in mi lajšali boleči-
Posebna zahvala podjetju Exoterm in tov. Veri za poslovilne besede in vso pomoč. Iskrena hvala družini Omejc, Belcijan in Gorjanc ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji
poti. - *
ŽALUJOČA ŽENA PAVLA Z MAMO!
Kranj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
LEOPOLDA PLEVELA
Sinko včevega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vence
in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za vso pomoč, dr. Beleharju, zdravniškemu, medicinskemu in strežnemu osebju kirurške gastroenterološke klinike Ljubljana, g. župniku Razingerju in dr. Rantu, Stanetu Mačku, nečaku Vinkotu Janežiču, cerkvenim pevcem, moškemu zboru Davorin Jenko Cerklje, ženskemu zboru z Jesenic, kolektivu konfekcije Triglav Kranj, kolektivu Urgentnega bloka in Otroške kirurgije kliničnega centra Ljubljana.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI! Adergas, Ljubljana, Komenda, Cerklje, Zalog
Prodam TRAKTOR NIBI, 30 KM, z rezervnimi bati, štarter v okvari. Ogled v soboto in nedeljo. Smid, Dražgoše 30 2725
Prodam TROSILEC hlevskega gnoja, primeren za manjši traktor. Predoslje 48, Kranj 2726
Prodam jedilni in semenski KROMPIR dessire. Voklo 16, Šenčur 2727
Prodam JABOLKA in jedilni KROMPIR igor. Rozman, Sp. Duplje 29 (Blejc) 2728
Prodam raztegljiv KAVČ (trosed, Tržič) in predsobne OMARE (Sava, Alples). Podlubnik 157, stanovanje 20, Skofja Loka, tel. 064-62-335
2729
Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK (žamet). Kern, Sr. vas 69, Šenčur 2730
Prodam PUJSKE bekone, težke od 20 do 25 kg. Likozar, Cerklje 44
2731
Prodam OVES za seme. Suha 29, Kranj 2732
Prodam 1500 kosov cementne STRESNE OPEKE špičak in DESKE za opaž ali gradbeno barako. Zalog 11, Cerklje 2733
Prodam dobro ohranjen 16-colski GUMI VOZ. Jezerska c. 100, Kranj
2734
Prodam dva PRAŠIČA za nadalj-no rejo, težka po 80 kg. Sv. Duh 41, Skofja Loka 2735
Prodam dve KRAVI po izbiri. Virmaše 42, Skofja Loka 2736
Prodam semenski KROMPIR igor, II. semitev. Kalan Janko, Zg. Besnica 74 2737
Prodam KOZO mlekarico, s kozlički. Pintar Tone, Vešter 16, Skofja Loka 2738
Prodam SLAMOREZNICO, ročno ali na motor. Sutna 32, Žabnica
2739
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 24-490.
Prodam PLUG pasquali 18. Stu-cin, Stara Oselica 60, Gorenja vas nad Skof jo Loko 2384
Prodam plemenskega OVNA. Breznica pod Lubnikom št. 8, Skofja Loka 2496
Prodam 6 let staro KOSILNICO rapid 101, malo rabljeno, moč motorja 5,5 KM, dolžina grebena 110 cm. Smid, Podlonk 30, Železniki
2498
Lepe SADIKE, ciprese za živo mejo, OKRASNE GRMIČKE, for-zicije, dobite: Kranj, Ul. XXXI. divizije 54 (proti kopališču) 2503
Prodam JARĆKE, priznane nes-nice, znamke prelux. Jože Urh, Reber 3, Zasip 2565
Prodam novo varnostno KABINO za traktor ter kupim 2000 kosov CEMENTNE OPEKE - navadni folc. Lahovče 52, Cerklje 2566
Ugodno prodam starejšo SPALNICO. Prebačevo 36, Kranj 2567
Po ugodni ceni prodam FOTOGRAFSKI KOMPLET, znamke foto-snajper. Zorman, Cerklje 8
2568
Ugodno prodam večjo količino rabljene STRESNE OPEKE špičak. Cimžar, Tatinec 2, Preddvor 2569
Prodam betonsko ŽELEZO, 8 in 6 mm premera. Torkar, Na Plavžu 55, Železniki 2570
Prodam .semenski KROMPIR igor. Rozman Jurij, Dragočajna 16, Smlednik 2571
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR grundig. Naslov v oglasnem oddelku. 2572
Prodam semenski KROMPIR igor. Sp. Brnik 27, Cerklje 2573
Prodam semenski OVES. Burgar Jože, Vodice 126, nad Ljubljano
2574
Prodam PASJO KOČO, za velikega psa. Kacin' Franc, Šempetrska 44, Stražišče - Kranj 2675 Prodam semenski KROMPIR Jana. Strahinj 20, Naklo 2576 Prodam  nov  kombiniran SKO-BELNIK sicar 2000, širina 400 mm. Gregorc, Hraše 26, Smlednik, telefon 061-611-383   . 2577 Ljubiteljem živali oddam MUCKA. Študentkama nudim SOBO in kuhinjo. Telefon 23-838 ,-2578 Prodam SADIKE malin, kosmulj in črnega ribeza. Sušteršič Rado, Šenčur, Mlakarjeva 75 (Planjava)
2579
Prodam domače SEME črne detelje in grahore. Lahovče 42, Cerklje
2580
Barvni TELEVIZOR gorenje, tip 950 super, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 064-23-635 vsak dan od 18. ure dalje 2581 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in PUNTE. Mlakar, C. na Klanec 61, Kranj 2582 Prodam jedilni KROMPIR igor in semenski desire. Voklo 6, Šenčur
2583
OJAČEVALEC san-sui A-80, prodam za 2,5 SM. Telefon 23-307 Milan 2584 Prodam hrastova DRVA. Retljeva 15, Kranj - Cirče, tel. 28-146 (Kavčič) 2585
EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1
(nasproti Delikatese)
Vam nudi hitro in kvir tetno izdelavo vseh w* očal z navdnimi m * specialnimi lečami Izdelujemo na recept'| brez njega
SE PRIPOROČAMO'
100 kosov cementnih KVA (velikih), prodam. Telefon
Prodam  dobro ohranjeno MOREZNICO  speiser, d* PLUG - obračalnik in 9 brejo KRAVO tretje tek Avgust, Zalog 35, Cerklje
Prodam semenski KR(U meta, afster, jaka. Žeje 6.Dvaj^
Prodam rabljeno SPI renjskega odreda 14, st
Prodam STROJ za h_ menske DETELJE, SOD
nico in električno CRP/_
HLODE za razrez (2 četaji,! ške). Aljančič, Podbrezje Id
Prodam GORILEC za . platoi 40 do 80.000 kalorij.' starejši letnik, primeren bugy, "ali  po delih. STROJCEK alfa, rablje ljena OKNA  z roleto, STROJ olympia, več re« lov za starejši letnik »fc ZIMSKE GUME mkhefoO Naslov v oglasnem oddelku.
Poceni prodam DNEVNdi staro dve leti, in skoraj not! EXPRESS. Ogled popokaj Tone, Levstikova 3, Kranj
Prodam (dnevno) sveta CA JAJCA (vsak dan). Kranj
Prodam HI-FI stereo cijo: gramofon garrard ojačevalnik iskra 2 x 20 \ skrinje. Vse novo in Cena samo 1,1 SM. h Tončka Dežmana 6, Ki 24-973
Ugodno prodam kc ROŠKI VOZIČEK (u je). Ogled vsak dan v p času.  Mežek  Jana, StnaVJ Kranj
Prodam umetno kovano MO za predsobo (stena i ob* ogledalo, polica za telefon, i okraski). Telefon 064-28-711 uri
Prodam 15 m mešanih PONY EKSPRESS Brnik 66, Cerklje
Prodam rezan LES za mi KEND HIŠICO (3X4m) »ŠPIROVCEV« (7 do 6 nn ! oglasnem oddelku.
Prodam ŠPORTNO KOi ter, večjo PISALNO MIZO i usnjen STOL. Telefon 264K
Prodam semenski KR01Wrr sire in krmilno REPO. Vodjeii
Poceni prodam SPALNI Bitnje 26 (pri gasilskemd< Prodam nemške OVCl dovnikom. Simat Ivan. (mali Triglav)
Prodam 5 tednov starega Voklo 13, Šenčur
Prodam   SENO. Ti Golnik
Prodam MIZO s štirimi Oman, Cegelnica 36, Naklo Prodam SENO. Mlakar Moše 39, Smlednik
Prodam 6 mesecev brejo' Sp. Dobrava 5, Kropa
Prodam dobro ohranja« NI VOZIČEK, rjav tarnat. STAJICO in HOJICO. *t sko. Tel. 27-301
Prodam ohranjeno -KO, za 8 let. Britof 182, Ki
Nemške OVČARJE samce, z rodovnikom, dam. Starši z odlično v_, Stefe, Pristava 62/a, Trtic
Zaradi smrti moža proda* >j PANJEV s čebelami po njaiaf Čeme Marija, Triglavska\\.Wj
Prodam igor. Strahinj 68, Naklo
Prodam skoraj nov stana K KASETOFON. Kahatto«a Kranj — Gorenje
Prodam kombinirano PfiC m palnico. Mezek Franc, Dokajij brava 2, Gorenja vas
|^,27.IURCA"T98T
23.STRAN G LAS
Mam 2500 kg SENA. Pogačnik ipofenja vas 4, Selca 2614 USMERNIK za CV po-MIKSER za 4 mikrofone. Milan. tel. 68-281 dopol-2615
Poceni prodam barvni TELE VI ^OR iskra mediteran,  v garanciji.
Gfidair Miro. C. Talcev 75, Kranj. H2J.177 2616
Prodam 3 tone SENA in OTAVE ^mizarsko STISKALNICO s 30 »>J»ki.Zf,Gorje3 2617
Prodam 2000 kg SENA. Telefon $•612-794 - Medvode 2618 ^Hekrionirane JARCKE. svetov- -^priznane pasme hisex, od 4 do 16 Niav stare, dobite v Medvodah na '•jereji - sredina klanca ob avto-^ Ljubljana - K ran" j 2619
ll stil
ODPRTI KAMINI VITKI G RIL KAMINI 0BOĐJE, OPREMA, DODATKI
Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim *ek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h)
ZUPAN Janez, Maistrova 1, «1134 MENGEŠ, W. NI/737-562
KUPIMO
MOTOR za čoln, dolga os, 50 KM. Ponudbe po tel. &4 od 8. do 12. ure in 14. do 18.
2527
. KNJIGI: Lavrenčič -na cerkljanske fare in Zon-- Zgodovina mesta Kranja. .Cerklje 8 2703 i plinski HLADILNIK. Pre-fera.tfržič, Cankarjeva 20
2704
Jim betonski  MEŠALEC le-»JLfteznJca 19, Žirovnica 2705 i TELE — simentalca, staro Arnež, Repnje 42, Vodice bljano 2706 KOMPRESOR,  6 do 8 Faflik  Miro,  Tržič, tel. dopoldan 2707 TRAKTOR, od 35 do 42 con na vsa 4 kolesa. Mlinar, frZiri 2708 \ mlado KRAVO simen tal-,j ali s teletom, ali zamenjam yo Jereb, Podjelovo brdo 19, eni, tel. 69-050 2709 800 kosov BETONSKIH (OV   mali  format. Telefon
2710
^iam vsa ELEKTRO-MaLACIJSKA DELA
|r popravila in Čiščenje fitričnih bojlerjev. Tel.: &491   v popoldanskem
VOZILA
^'ndno prodam MOPED tomos atik 3 m. Ogled je možen vsak i od 18. do 19. ure. Kobal, M. Pi-"^ji 46. Kranj.
Adam ZASTAVO 750, letnik *M. Voklo 47, Šenčur 2769 , NaJam BMW. Jevšek, Britof 209, \«ai-201 dopoldan 2770 JJIANO, letnik 1978, ugodno pro-X. Kalan,  Zapoge    11, Vodice
2771
dam LADO 1200, prevoženih km  Kranj. Jezerska  c. 120
2772
Vodarn ZASTAVO   750, letnik registrirano do oktobra 1981. Veljka    Vlahoviča 10,
2773
ZASTAVO 750 SE, 3.500 Jerala  Brane,   StražiSka 15,
2774
odhoda k vojakom prodam TAVO 101, letnik 1977 in R-4, , delno kredit. Lončarič Zvone, eva 13, Kranj 2775
|Ndam RENAULT 10, celega za I   dele.    Benedik Vinko, 1, Selca nad Skofjo Loko -
2307
ZASTAVO 750 S, letnik Goričnik,   Studenčice 15/a, 2535
prodam ZASTAVO 101. 109 ali 97, Kranj 2537 VW 1300 in motorno JAWA 250. Ogled vsak dan nedelje. Klemenčič Jože, Oaelica 37, Gorenja vas nad »Loko 2539 dno prodam ZASTAVO 750, ?tf 1976. Tlefon 064-44-570 \kun 2620 l}wdam ZASTAVO 750, letnik ft cena 7 SM. Telefon 42-008 Vfen      •   ' ' "    ' ' " ' 2621
Prodam AUDI 60. Ljubljanska 15. Tel.: 28-451
Ugodno prodam GOLF - J, letnik 1978, rumene barve. Jerič, Tupaliče 29, Preddvor 2622
Ugodno prodam VW 1300, letnik 1965, v voznem stanju. Koželj Franc, Predoslje 15, Kranj 2623
Prodam FIAT 850 special, v nevoznem stanju, celega ali po delih. Jazbec Marko. Trojarjeva 38, Stražišče 2624
Poceni prodam ZASTAVO 750-L. letnik 1977. Bizjak Ivica, Cankarjeva 9. Kranj 2625
Prodam  AMI  H. Telefon 27-189
2626
Prodam GOLFA, letnik 1977. cena 14,5 SM. Beton, Hotemaže 70. Preddvor 2627
SIMCO 1000, letnik 1972, v zelo dobrem stanju, prodam. Mravlja Štefka. C. Kokrskega odreda 5, Kranj, tel. 24-423 2628
Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux,   letnik   1975.   Telefon 28-144
2629
Prodam dobro ohranjenega FlC-KA, motor po generalni, za 10.000 din. Šubic. Milene Korbarjeve 7, Kranj    ' '2630
Prodam športno JAWO 350. Pot za krajem 18. Kranj — Orehek
2631
Ugodno prodam NSU 1200. Ogled popoldan. Znidar Janko, Nemški rovt 28, Bohinjska Bistrica 2632
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1975. Josipovič Tomislav, Benedi-kova 22, Stražišče 2633
Poceni prodam R-16. Soklič, Cankarjeva 25, Radovljica, tel. 75-666
2634
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 L, staro tri leta. Informacije po tel. 064-77-050 od 18. ure dalje 2635
Ugodno prodam MOTOR CZ 350, letnik november 1979, odlično ohranjen in rezervne dele. Telefon 68-288 dopoldan. Bizovičar Franci, Zadobje 13, Gorenja vas nad Škofjo Loko
2636
Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1977. Telalovič Špela, C. v Ra-dovno 12, Mojstrana 2637
Nujno prodam AMI 8. Hudohmet, Mlekarska 10, Cirče - Kranj 2638
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjeno. Partizanska pot 12/a, Kokrica - Kranj 2639
Prodam ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1973. Štupnikar, Šutna 4, Zabnica 3640
Prodam nov FIAT 126-P. Hrastje 39, Kranj 3641
Prodam DIANO, letnik 1979 -september, cena 10 SM. Informacije po tel. 064-22-512 2642
Prodam starejšo ZASTAVO 750, registrirano do avgusta 1981. Marjeta Sejdič, Šutna 89, Zabnica 2643
Prodam avto ZASTAVA 750 SC, letnik 1979, prevoženih 18.000 km. Veličkovič, Kranj, tel. 21-486 2644
Prodam dobro ohranjen osebni avto SKODA 100, letnik 1976. Zbo-gar, Naklo 212, tel. 47-327 (pri asf. bazi) ' 2645
GOLF - J, letnik 1977, ugodno prodam. Zavrl Rafko, Britof 376, Kranj 2646
Prodam FIAT 850, celega ali po delih. Oručevid, Predoslje 61, Kranj
2647
Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik   1973.  Olševek  8, *Preddvor
2648
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do marca 1982. Destovnik Miro, Kranj, Zupančičeva 20 2649
Ugodno prodam R-4 special, letnik 1977, registriran do septembra 1981. Telefon 064-61-431 vsak dan od 15. do 18. uare 2650
Prodam R-4, letnik 1974, 65.000 kilometrov. Miže, Na Kresu 22, Železniki* 2651
Prodam AMI 8, letnik 1974, lahko tudi po delih. Ogled od 15. do 20. ure. Log 19, Železniki 2652
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, 70.000 km. Srednje brdo 2, Gorenja vas nad Škofjo Loko
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1976, karambolirano, lahko tudi po delih. Bergant, Sv. Lenart 2, Selca nad Škofjo Loko 2654
Prodam KOMBI 850, letnik 1975. PodlUbnik 277, tel. 064-62-321 2655
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje
2656
Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Ogled popoldan. Šercar-jeva 21, Radovljica, tel. 75-825
2657
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Košnjek Ivan, Cegelnica 17, Naklo 2658
PEUGEOT 304, letnik 1971, prva registracija 1976, prodam za 65.000 din, v račun vzamem staro ZASTAVO 750. Hafner Majda, Seljakovo naselje 33, Stražišče - Kranj 2659
Prodam po desni strani karambolirano ŠKOLJKO ZASTAVA 750, letp 1979. Blažun Janez, Visoko, 30, 3 Šenčur ' 2660
35	1/UvG □ KRANJ	dl/kont
Bled, Prešernova 68, Bled		
Ugodno prodam AMI 8 break, star 4 leta. Naslov v oglasnem oddelku.
2661
Prodam eno leto star 126. Zlato polje 6, Kranj 2662
Prodam starejšo Z-750, vozno, registrirano, tudi za dele. Telefon 26-959 popodan 2663
Prodam nov neregistriran WART-BURG karavan, rumene barve. Telefon 064-21-820 2664
Ugodno prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, cena 9.000 din. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 2665
OPEL   REKORD   1700, letnik
1967, registriran do avgusta, prodam. Informacije od 9. do 12. ure po tel. 064-69-404 2666
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, registriano do februarja 1982. Sokol, Gubčeva 4, Kranj — Planina
2667
Prodam dobro ohranjen VW 1600, registriran do marca 1982. Ogled je možen ob sobotah. Korošec Francka, Koprivnik 61, Bohinjska Bistrica
2668
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1976. Januš Jože, Pristava 96, Tržič
2669
Prodam tri leta star R-4. Cegelnica 40, Naklo (Bratina Jože) 2670
Prodam dobro ohranjen avto 126-P, letnik 1977. Ljubno 51, Podnart 2671
Prodam ZASTAVO 750, november
1977. Šenčur, Štefetova 18 2672 Poceni    prodam    VW, starejši
letnik, v voznem stanju, neregistriran. Mlakar, Britof 128, Kranj
2673
Prodam    ZAPOROZCA, letnik
1975, celega ali po delih. Okroglo 3, Naklo 2674
Prodam 126-P, letnik 1978. Ogled v soboto. Hrastje 71, Kranj 2675
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 m diferencial za TAM 5000 komplet z mostom in vzmeti. Stare Štefan, Luže 60, Šenčur 2676
Prodam TAUNUS 12 M, letnik
1968. Zibert, Pivka 1, Naklo 2677 Prodam DAF 33, zelo ekonomičen,
prevoženih 65.000, letnik 1974, dobro ohranjen. Ogled popoldan. Justin, Radovljica, Jelovška 10 2678
Ugodno prodam AUSTIN 1300. Tupaliče 64, Preddvor 2679
126-P, nov, rdeč, prodam. Telefon 064-22-374 2680
Prodam LADO 1200, letnik 1973. Telefon 25-615 2681
ZASTAVO 750, letnik 1980 -maj, prodam. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 27-010 - Kranj
2682
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Prešeren, Reber 12, Bled -Zasip 2683
Prodam NSU 1200 C in rezervne dele za isti tip. Rant, Moša Pijade 3, Kranj, tel. 25-730 2684
Prodam AMI 8, letnik 1973, registriran eno leto, cena 20.000 din. Bremec Bruno, Jelovška 28/a, Bohinjska Bistrica 2685
Prodam ZASTAVO 101 . lux, letnik 1979, registrirano do januarja 1982. Ogled možen po 15. uri. Leber, Stražiška 15, Kranj 2686
Prodam ALFA SUD, letnik 1973, delno tudi na kredit. Hočevar, Smledniška 120, Kranj - Cirče
2687
Poceni prodam AUDI 100, letnik 1969/70, registriran do julija 1981. Lahko tudi za rezervne dele. Smledniška c. 29, Kranj 2688
Prodam   FIAT   126-P, oktober
1978. Telefon 62-445 2689 Prodam VW  1200, letnik 1969.
Mlinar, Ravne 1, Ziri 2690
Prodam avto 125-P, letnik 1979, prevoženih 20.000 km. Informacije po tel. 064-70-020 popoldan 2691
Prodam R-12 TL, letnik 1974, za 9 SM. Ravnik, C. Revolucije 14, Jesenice, tel. 82-994 2692
Prodam R-4, letnik 1975, 68.000 kilometrov. Udovč, Vrečkova 7, tel. 26-854 • 2693
Prodam ZASTAVO 750, november
1976. Ogled v popoldanskem času. Volčjak,   Hotemaže   22,   Preddvor,
2694
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Ivan Šepetavc, Loka 1, Tržič
2695
Prodam FIAT /126-P, letnik 1978, dobro ohranjen. Ogled vsak dan po 15. uri. Kolman Marjan, Begunje 16 na Gorenjskem 2696
Prodam ŠKODO 120 LS, rdeče barve, staro dve leti in pol, za 13 SM.
Podanik ,153, ^kqfja^aka r, 2697
Ugodno prodam avto VW 1300, letnik 1966, registriran do oktobra 1981. Bremec. tel. 23-552 dopoldan do 13. ure 2698
Prodam AMI, letnik 1972. lahko tudi po delih. Mlaka 22 pri Kranju
2699
Prodam FIAT 126. letnik 1977. Informacije po tel. 22-785 ali 25-355
2700
Prodam R-4, letnik 1977. Zupančič Janez, Ribno 74, Bled 2701 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto ter nova leva vrata od fičota (in po delih). Biček. Mošnje 26, Radovljica 2702
dobite na upravi Zadruge BJed ali pri Zemva Petru. Razgledna 14 Bled
2794
OBVESTILA
STANOVANJA
Moški srednjih let z visokošolsko izobrazbo, išče SOBO na Jesenicah oziroma   okolici   ali   na relaciji Kranjska gora-Radovljica. Konec tedna odsoten. Ponudbe pod: Delovni dnevi 2555 Mlada   tričlanska   družina išče STANOVANJE v Škofij Loki ali okolici. Ošaben Suzana, Partizanska 45, Skofja Loka 2776 Mlada družina z enim otrokom išče STANOVANJE v okolici Kranja ali v Kranju.  Dobro plačilo. Šifra: Pomagamo na kmetiji 2777 Dekle išče SOBO v Kranju ali okolici. Šifra: Delavka   , 2778 STANOVANJE in HRANO dam fantu za pomoč na majhni kmetiji. Cirče 19, Kranj 2779 Mlada družina išče eno ali dvosobno STANOVANJE  na relaciji Kranj-Tržič. Redni plačniki. Ponudbe   pod   šifro:   Dober plačnik
2780
SOBO ali GARSONJERO v Kranju išče fant. Ponudbe pod: Inženir elektrotehnike 2781 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju išče tričlanska   družina.   Telefon 28-071
2782
1 POSESTI
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na območju Škofje Loke ali Selške doline. Šifra: Devize 2469
V celotno košnjo oddam 78 arov SADOVNJAKA v Vrbnjah pri Radovljici. Vovk Alojz, Zg. Besnica 36, tel.40-540 2783
Na lepem mestu (Šenčur) prodam približno 350 kv. m ZEMLJE, uporabne za vrt, sadovnjak ali graditev; in prodam trajnožarečo PEČ EMO in več malo rabljenih KAMINOV v dobrem stanju. Ponudbe pošljite pod: Elektrika, voda na parceli 2784
V najem vzamem DELAVNICO, 20. kv. m za kovinostrugarstvo. Telefon 064-61-897 2785
V Stražišču prodam novo GARAŽO. Ciril Jereb, Šempeterska 49, Kranj 2786
Zamenjam staro enostanovanjsko HIŠO z vrtom, med Kranjem in Tržičem, za v okolici Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe pod: Sončna lega 2787 Prodam 1000 kv. m PARCELE, ob vodi, primerno za vikend. Naslov v oglasnem oddelku. 2788 Prodam 4 GRADBENE PARCELE (skupaj 2200 kv. m) v okolici Poreča. Voda in elektrika na parceli. Informacije po tel. 064-40-081 2789 Za 5 let- oddam skromen VIKEND, lepa lokacija. Celotna najemnina 30.000 din. Telefon 77-472 - Bled 2790
ZAPOSLITVE I
Zaposlim K V ZIDARJA. Zaželje-no vozniško dovoljenje B-kategorije. Dežman Tone. Strahinj 15, Naklo
2222
Zaposlim KV MIZARJA ali delavca za priučitev v lesni stroki. Predoslje 138/a, Kranj 2557 Takoj zaposlim delavca za MIZARSKA DELA. Podjed Jože, Britof 116;MIZAR 2791 ORODJARJA z najmanj 4-letno prakso zaposlim (rezkalec ali ročni). Visok zaslužek. Pod šifro: Bližina Kranja 2792 Iščemo  CISTILKO  za čiščenje skupnih  prostorov. Obseg dela_ in prejemki po dogovoru. Hišni svet — Gorenjskega odreda 6, Planina — Kranj 2793 Ovčerejska   skupnost   Bled išče PASTIRJA za pašo ovc v letošnji sezoni.  Vse  podrobne informacije
KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA LOKA
Pašna skupnost Blegoš išče
PASTIRJA
goveda in ovac za čas od 1.6.1981 do 15.9.1981 za pašo na Blegošu. Zaslužek po dogovoru. Stanovanje je zagotovljeno v planinski koči na Blegošu.
KLEPARSKA - STAVBAR-SKA DELA, izolacije cevi pri centralnih in drugo, naročite PIRCU in BUTINARJU, Jesenice, Medvedova 10. tel. 064-83-613 2477 IZDELAVA in POPRAVILO av-to-cerad in sedežev. AVTOTAPET NIŠTVO Rutar Srečko, Lesce. Rožna dolina 12. tel. 74-972 2479 PRALNE STROJE vseh vrst popravljam v Škofji Loki in okolici. Naročite po tel. 064-62-848 2795 . IZDELUJEM in POSTAVLJAM pletene žične mreže iz aluminijaste ali pocinkane žice. za ograditev vrtov, tovarniških objektov, športnih igrišč, pregradne stene skladišč ... Iz pocinkane ali svetlovleče-ne žice izdelujem TKANE MREŽE za zaščito strojev, trafo-postaj ... FRLIC- KOVINSKA GALANTERIJA. Zevnikova 5 Orehek — Kranj DRUŠTVO ZA PODVODNE DEJAVNOSTI Kranj, obvešča, da organizira TEČAJ za potapljače začetnike. Prijave se bodo vršile od 30. 3. do 3. 4. 1981, od 18. do 19. ure v prostorih društva na Koroški cesti 25/a (nasproti restavracije Brioni) GRADITELJI! Ce potrebujete načrte za gradnje, pišite pod šifro: Sezona 2798 OKRASNO DREVJE ZA VRTOVE: Srebrne smreke, črne smreke in cedre ter ciprese za ograje, dobite pri Kancilija, Kranj, C. Kokrskega odreda 12/a (takoj za število 12) v bližini Vodovodnega stolpa 2799 OO ZSMS BEGUNJE, prireja vsako soboto MLADINSKI PLES. Igra ansambel SENCA. VABLJENI! 2800 PLESNI TEČAJI: OK ZSMS Skofja Loka, organizira ob sredah v športni hali na »PODNU« ZAČETNI PLESNI TEČAJ, s pričetkom v sredo, 1.4. ob 18.30 in NADALJEVALNI - ROCKNROLL TEČAJ s pričetkom ob 20. uri. Poučuje JANEZ   BORIŠEK VABLJENI!
NAJDENO
Na pohodu na Porezen sem našla MOŠKO URO. Dobi se v Kranju. Banič. StoSičeva 4. tel. 21-937 -Kranj 2802
ČESTITKA
Dragi in skrbni mami, babici in prababici MARIJI ŠOLAR iz Krope - Danijelovi (Kajžni Micki iz Lajš) za njen 80. rojstni dan, ji želijo mnogo zdravja hčerke Minka, Zora z družinama, sinovi Danilo, Gregor z družinama, Marjan z Marico, vnuki in pravnuki 2804
^ZAHVALA:
Zahvaljujemo se ALENKI PO-ROVI iz Strmola za požrtvovalnost in pogum pri reševanju naše male CILKE iz strmolskega jezera. DRUŽINA  KEPIC, Dvorje 7, Cerklje
I       OSTALO ==?
Visoko redno mesečno rento do smrti dam starim posestnikom, ali pa jim nudim preužitek z vso oskrbo, če mi prepišejo posestvo, oziroma mi ga dajo v najem. V primeru prepisa posestvo prevzamem šele po smrti prejemnika rente. (Več ustno). Šifra: Srčna kultura      1 2805
Na Pševem je bila ukradena velika vrtna BELA KLOP z lito-železnimi nogami in stranskimi naslonjali. Kdor jo izsledi, dobi nagrado 1000 din. Javite na postajo milice Kranj 2806
Iščem starejšo ali mlajšo žensko za pomoč pri GOSPODINJSKIH DELIH na domačiji v Poljanski dolini. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod: Takoj 2807
Solidno GOSPODINJO išče zakonski par — upokojenci brez otrok. Pogoji odlični. Potni stroški povrnjeni. Prof. Pavrlišak dr. Ivo, telefon 050/26-238, Vetraničeva 5, Dubrovnik 2808
Osamljeno sterejšo žensko sprejmem za pomoč v GOSPODINJSTVU (4 osebe). Stanovanje in hrana v hiši. Polona Bertoncelj (upokojenka) Kropa — Stočje 2809
Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tiak Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naalov urednifttva in uprave lista: Kranj, MoAe Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: Številka S1500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341.
Individualna polletna naročnina 250,- din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino.
Oproščeno prometnega davka po pri-
74
Novi zakon
o temeljih varnosti
cestnega prometa
Resno opozorilo za samozaščitno ravnanje
, •   •>     številke niso zaskrbi
Podatki organov za notranje zadeve o kaznivih dejanjih, prekrških in škodnih primerih
Novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa začne veljati 1. maja letos. V deloma novi vsebini zakona so zajeta načela družbene samozaščite, po drugi strani pa je novi temeljni zakon tudi odsev stanja ogroženosti na naših cestah in vzrokov za tolikšno število prometnih nesreč. Zakon vsebuje tudi vse posebnosti, ki izhajajo iz mednarodne konvencije o cestnem prometu in jih dosedanja prometna zakonodaja ni vsebovala. Močno so v novem zakonu izražena tudi načela in neposredne določbe o varnosti človeka»zlasti pešcev-in še posebej otrok v prometu. Novosti pa so tudi pri sankcijah ^a kršilce določil zakona, saj so denarne kazni občutno višje od sedanjih, novi pa so tudi posebni vzgojni ukrepi, ki naj bi vplivali na voznika, da bi v prihodnje opustil nevarna ravnanja, ki imajo lahko hude posledice za povzročitelja prekrška kot tudi za druge udeležence v prometu.
ODNOS DO PEŠCEV, INVALIDOV
Poglavje o prometnih pravilih novega zakona se začenja z določili, ki so namenjena varnosti pešcev, posebno tedaj, ko se" ti znajdejo na cesti v okoliščinah, ki so bolj nevarne, kot je navadno prečkanje ceste.
Eno takih določil je namenjeno večji varnosti slepih oseb v prometu. Slepe osebe ali osebe, ki imajo močno prizadeto ostrino vida, so namreč v cestnem prometu zelo ogrožene. Zato zakon te osebe obvezuje, da morajo nositi belo palico, kadar se samostojno gibljejo v prometu; s tem bolj opozarjajo nase voznike, ki morajo sicer biti do pešcev obzirni, saj nikoli ne vedo, kje bodo srečali pešca, ki slabo vidi in je zato na cesti manj gibčen in bolj počasen.
V temeljnem zakonu je tudi določilo, ki ga sicer že vsebuje dosedanji slovenski zakon o varnosti cestnega prometa: vozilo, ki je posebej tehnično prilagojeno osebam s poškodovanimi okončinami, je lahko označeno s posebnim znakom, leta pa se izda le na zahtevo osebe, ki to vozilo uporablja. Pričakovati je, da bodo invalidni vozniki na ta način označili svoja vozila, drugi vozniki pa bodo lažje razumeli, zakaj lahko invalidne osebe ustavijo ali parkirajo svoja vozila tam, kjer drugim ni dovoljeno, in jim v težavah tudi pomagali.
VOŽNJA MIMO POSTAJALIŠČA
Avtobdsna postajališča so zelo nevarne prometne točke, zato morajo vozniki voziti mimo z zmanjšano hitrostjo, tako da ne ogrožajo vstopajočih ali izstopajočih potnikov. Pri tem pa se seveda razume, da so potniki ogroženi tedaj, ko čez vozišče hitijo k avtobusu ali po izstopu prečkajo cesto. Zato zahteva od voznikov pripravljenost, da vsak trenutek preprečijo nesrečo, če bi pešec nepričakovano in neprevidno stopil pred vozilo. Za kršitev določila o prometnem režimu na območju postajališč je predvidena kazen (člen 209, točka 3); z denarno kaznijo od 500 do 3000 din ali z zaporom do 30 dni je namreč lahko kaznovan voznik, če pelje z nezmanjšano hitrostjo mimo vozila za javni prevoz potnikov ah avtobusa ustavljenega na postajališču in s tem ogrozi vstopajoče oziroma izstopajoče potnike. Ce pa je voznik s prekrškom neposredno ogrozil varnost drugega udeleženca v prometu ali celo prometno nezgodo povzročil pa znaša denarna kazen 800 do 4000 din ali zapor do 60 dni. Sodnik za prekrške pa lahko vozniku za tak prekršek tudi izreče varstveni ukrep prepovedi vožnje od 30 dni do 6 mesecev.
(se nadaljuje)
Ljubljana  —   »Kljub manjšemu povečanju števila kaznivih dejanj na področju kriminalitete v primerjavi z letom poprej, ugotavljamo v lanskem letu upad nekaterih oblik kriminala. Hkrati moramo opozoriti na porast političnega in gospodarskega kriminala, ki sta bila predvsem posledica posebnih varnostnih okoliščin v naši republiki v prvi polovici leta oz. zaostrenih pogojev gospodarjenja. Prav tako ne moreni? biti zadovoljni z naraščanjem mladinske ga prestopništva in kaznivih dejanj ' v javnem prometu«, je na nedavni tiskovni   konferenci   dejal Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve, ob pregledu poročila organov za notranje zadeve. Obenem je nakazal tudi možnosti za izboljšanje stanja — to je samozaščitno delovanje delavcev in občanov, ki bi z bolj odgovornim delom in odnosom do dela in sredstev lahko preprečili šte-
vilna kazniva dejanja in s tem tudi veliko družbeno škodo.
Organi za notranje zadeve so lani v Sloveniji obravnavali blizu 29 tisoč kaznivih dejanj, s katerimi ie nastalo za 600 milijonov škode. V porastu je bil gospodarski kriminal. Pri tem je bilo največ kaznivih dejanj v organizacijah združenega dela, ki so poslovale z izgubo in v delovnih kolektivih, kjer ni bilo zadostne kontrole poslovanja. Odkrili so tudi primere, ko so delovne organizacije vedele za primanjkljaje, pa kljub temu niso iskale vzrokov zanje. Največ primerov  gospodarskega kriminala je bilo v notranji trgovini, v industriji in rudarstvu ter v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih ter društvih. Med oblikami pa so lani prevladovale poneverbe, ponaredki ali uničenja poslovnih listin, gozdne tatvine, nedovoljena trgovina in izdajanje nekritih čekov.
Lani se je povečalo tudi število primerov političnega kriminala, toda
številke niso zaskrbljujoče. nejši pregled podtkov poka*.' bila večina teh kaznivih c*jati' jena v prvi polovici leta, *', poostrenih varnostnih maser, »I je v drugi polovici njihovo l , padlo na raven prejšnjih let V nem primeru pa ni šlo za orar* no dejavnost proti druibeat tvi. Bili so to le govorni debato! meznikov, ki so večinoma patj vom alkohola žalili državo, * organe in predstavnike, Sna vesti, vzbujali rasno ali *—* strpnost in podobno.
Kar zadeva splošni kru_ povečalo število kaznivih _ zvezi s prekupčevanjem m njem mamil in zoper varno*; ga prometa, občutno pa se je v šalo število dejanj zoper spol*1 dotakljivost, moralo, svoboP* pravice delavca in občana, „ razmerje in socialno varnost la postajajo vse bolj resen d problem, kar potrjujejo tudi i organov za notranje zadeve, področju je bilo lani 236 kaa_ janj, največji porast številk ps' žijo v Ljubljani in v Novi G Odkrili so tudi enajst organu" skupin, ki so se združevale preskrbe z mamili in ski uživanja drog.
Na področju javnega reda i«1 ter splošne varnosti delovnih lj* občanov kljub nekaterim * nam, ki so vplivale na nuj. ljudi, ni bilo večjih prekrškom gativnih pojavov. Delavci za notranje zadeve so lani i sodnikom za prekrške okol. -kršiteljev javnega reda in mira.' se (večinoma pod vplivom al*j^ pretepali ali se drugače nedc^ vedli.
Splošna varnost delovnih občanov ter družbenega in ga premoženja ie bila ogrolea' ob 1750 škodnih primerih, ki pretežno botrovalo neodgov***j malomarno ravnanje in vajir* posameznikov. Daleč največ j1' požarov, pa ogrožanj javnefT meta, strojelomov, onesnaldi1, lja, eksplozij, izlitja industriji kocin in talin. Ob vsem tem je lo za 284 milijonov škode. \}ti joč tudi izpad proizvodnje, jt' ka sedemkrat višja.
Podatki  so  dovolj , resno opozonlo za naše ^ no (in hkratno stabilizacijsko)' nanje. q - ■ -'
S SODIŠČA
Izzivalca zabodel
Sredi oktobra lani se je Janez Rozman, star 41 let, iz Lahovč, po poklicu je zidar, mudil v gostilni Pri Zajcu v LahovČah. Skupaj z znanci je sedel in pil, vendar pa je že v gostilno stopil pod vplivom alkohola, saj je po končanem delu že pil s sodelavci. K družbi je prisedel tudi že  vinjeni  Andrej  Brank, ki ga Rozman ni poznal. Brank je začel izzivati, očital je Rozmanu, da je slab zidar in mu izrekel še druge hude žalitve. Niti na prigovarjanje, naj vendarle odneha in da že enkrat mir, Brank ni utihnil. Ko je Rozman odšel za hip ven na stranišče, se je spomnil, da ima žepni nož, s katerim je hotel  Branka zastrašiti, če le še ne bo prenehal žaliti. Po vrnitvi v točilnico Brank resnično še ni odnehal in je celo Rozmana mahnil po zobeh; ta na ie potegnil žepni nož in Branka zabodel v desno stran trebuha. Rana sprva ni bila videti resna in je ranjeni sprva celo odklonil pomoč, nato pa so ga na prigovarjanje v gostilni le povezali in se je celo sam * odpeljal domov, ponoči pa je iskal zdravniško pomoč;  rezilo žepnega noža je namreč predrlo želodec, to pa je poškodba, ki bi po izveden Cevem mnenju lahko ogrozila njegovo življenje.
Sodišče je ugotovilo, da Rozman Branka Andreja ni nameraval ubiti, pač pa ga je hotel le huje poškodovati, saj ga je zabodel le enkrat in to v točilnici pred pričami. Za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe je zagrožena kazen od 6 mesecev do petih let zapora, senat temeljnega sodišča, enote Kranj pa se je odločil za kazen devetih mesecev zapora. Pri tem je sodišče upoštevalo, da je Rozman dejanje obžaloval  in še zlasti to, da je oškodovani sam s svojim   grobim   izzivanjem veliko prispeval, da je do takega dogodka sploh prišlo. Ni pa seveda sodišče moglo mimo tega, da je Rozman uporabil   žepni   nož   kot izredno nevarno orodje, upoštevalo pa je tudi, da je bil pred leti za podobno dejanje tudi že obsojen.
Konec  preteklega  tedna  so na skupnem sestanku predsednikov izvršnih svetov občinskih skupščin in predsednikov občinskih svetov Zveze sindikatov   na   Gorenjskem razpravljali o uresničevanju dogovora o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka  v  preteklem  letu  ter o problematiki zaposlovanja in štipendiranja. Ugotovili so, da je Gorenjska spoštovala dogovor. Kršiteljev je malo. Nekaj več je tistih organizacij združenega dela, ki so sicer presegle z dogovorom določeno raven sredstev  za  osebne dohodke oziroma sklade skupne porabe, vendar so za to opravičljivi razlogi. Šlo je za to, da so bile še v fazi ustanavljanja, da so prezaposlovale delavce iz ukinjenih delovnih organizacij oziroma so nakupovale ali dokončevale objekte družbenega standarda.  Seveda vsi primeri preseganja dovoljene rasti sredstev še niso proučeni, zato so se na  sestanku  dogovorili,  da bodo povsod ugotovili, kje gre za objektivne razloge, kje pa za prave kršitelje. Vsi, ki bodo uvrščeni med kršitelje, bodo morali opraviti poračun do konca leta.
Na sestanku so ugotovili, da so izvršni sveti občinskih skupščin in občinski sveti Zveze sindikatov opravili ustrezno aktivnost pri uresničevanju dogovora o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka že med letom. Aktivnost bodo nadaljevali. Problematiko preseganja porabe bodo obravnavali v vsaki občini na Gorenjskem: najprej na skupnem sestanku izvršnega sveta in občinskega sindikalnega sveta, potem pa tudi v zborih združenega
Disciplinirana Gorenjska
dela, ocenili kršitve ter ugotovili objektivne razloge, ki so pripeljali do _yečje porabe.
Glede zaposlovanja so ugotovili, da je bilo lani skoraj polovico manj novo zaposlenih, kot bi jih lahko bilo po resolucijskih predvidevanjih. Vendar obstoje velika neskladja, saj
m,ASOVA ANKETA
Očistiti Bled
Pofcar
Bukov vrh - V nedeljo, 22. marca, dopoldne je začelo goreti na podstrešju stanovanjske hiše Lovra Potočnika (roj. 1909) z Bukovega vrha pri   Polhovem   Gradcu.   Iskre so uhajale skozi pregoreto pločevinasto dimno cev, ki je bila speljana od številnika skozi lesen strop in podstrešje na streho. Ogenj je zajel stanovanjski del hiše ter hlev in drvarnico. Sosedje so lahko rešili le eno govedo in drva, vse ostalo pa je uničil ogenj. Škodo cenijo na okoli 200.000 din.
luai   v"---j -
so tudi takšne OZD, ki so precej zaposlovale, pa  niso smele. Letni plani kadrovskih potreb za letos kažejo, da OZD načrtujejo dosti več novih zaposlitev, kot jih dovoljujejo resolucije. Zato bo treba opraviti usklajevalni postopek za znižanje rasti zaposlenosti, da bo zaposlovanje potekalo v skladu z začrtano politiko. Ta postopek bodo izvedli izvršni sveti občinskih skupščin, občinski   sveti   zveze   sindikatov in občinske skupnosti za zaposlovanje. Obvladovati bo treba zaposlovanje v negospodarstvu. Zaposlitev bo treba omogočiti zlasti mladim. Potrebno bo preveriti obseg nadurnega dela in ugotoviti,   koliko   tega   je možno »pretvoriti«  v redno delovno razmerje. Potreben bo tudi dogovor z delovnimi   organizacijami,   da ne bodo   več   podaljševale delovnega razmerja z delavci, ki imajo pogoje za upokojitev, razen kadar gre za strokovnjake. Pri načrtovanju politike zaposlovanja bo morala imeti pomembnejšo vlogo kot doslej strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje. To vlogo bo lahko i uresničevala s celovitim spremljanjem  zaposlovanja  v  vsem srednjeročnem  obdobju,  s pripravljanjem strokovnih analiz o gibanju kadrov, z razvidi načrtovanih investicij  ter njim ustrezne potrebne kvalifikacijske sestave, z opozarjanjem na pričakovane presežke zaposlenih delavcev zaradi možnih ukinitev deloynih organizacij, ki poslujejo z izgubo, kakor tudi s predlogi ukrepov in rešitev.
Pri štipendiranju so udeleženci sestanka prevzeli obveznost, da pospešijo podpisovanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju na Gorenjskem in da z ozirom na izredno majhno število kadrovskih štipendij v letošnjem letu dajo pobudo delovnim organizacijam, naj ponovno preverijo kadrovske potrebe glede na kvalifikacijsko strukturo ter ustrezno povečajo število teh štipendij. p. Ogrizek
Prav kmalu naj bi naš Bled obiskali prvi tuji gostje, ki bodo prihajali iz vseh evropskih dežel, po predvidevanjih največ iz Zvezne republike Nemčije, Italije in Anglije. Prav bi bilo, ko bi se Bled kot svetovno znano turistično središče temeljito pripravil na letošnjo poletno sezono, med drugim naj bi Bled pričakal goste |epo urejen, čist in po možnosti s Čimveč   prijaznimi   nasmeški v
fostinskih lokalih in hotelih. )anes sem in tja Bled že urejujejo, kaj prida večje zagnanosti pa še ni čutiti — na pločnikih so smeti, odpadki, okolica je večinoma neurejena.
kot obiskovalec Bleda pa le i da bi bil Bled poleti, ko je turistov,   lepši   in privU Želeli bi si tudi boljše in jaznejše postrežbe v blejs stinskih lokalih ali več domačih gostiln, ki jih g dvomno pogrešajo.«
Kaj pravijo o čistoči Bleda in o pripravljenosti na letošnjo poletno sezono nekateri Blejci in obiskovalci Bleda?
Berta Olip, zaposlena v hotelu Jelovica: »Mislim, da bi bil Bled vsako sezono lahko bolje urejen, bolj čist in tako bolj privlačen za domače in za tuje'goste, ki jih je v sezoni izredno veliko. Že sami prebivalci Bleda bi lahko bolje skrbeli za čistočo, za svoje vrtove in za okolico svojih hiš, prav tako bi bila lahko bolj zavzeta tudi komunala.«
Stanko Toman, upokojenec iz Radovljice: »Za Radovljico lahko rečem, da je vsako leto bolj čista,
Sabina Ambroži«, učenk, '
razreda blejske šole: »Vsako K*! imamo na naši šoli po eno ali + očiščevalnih akcij in vsi učenci * udeležimo teh akcij za lepa RP Prav zdaj poteka na naši osa*** šoli akcija zbiranja odpada*/ papirja, mislim pa, da bodo ✓ mladi organizirali več oJftV valnih akcij za določeno pooWf Bleda.«
D. S*