Vestnik. Seja c. kr. dež. šol. sreta t LjnbIjanl. Obračamo se naravnost do gospoda deželiiega predsednika barona Schwarza z vljudnim vprašanjem: Ali so seje dež. šol. sveta javne ali tajne ? — Dež. šol. svet je imel dne 21. t. m. dopoldne sejo. Že istega dne zvečer jevpisal BSlovenec" o aferi nadučitelja Silvestra s Crnega vrha ter je natanko povedal, kaj se govorilo na seji in celo navedel, kako se je vršilo glasovanje. To notico je napisal član deželnega šol. sveta dr. Lampe, in sicer z žolčem svojega sovraštva do u č i t e 1 j s t v a. Saj ni zahteval nič manj, nego da se Silvester kratkomalo o d s t a v i , t. j., da se brez kruha vrže na eesto. Kakor se vidi, so zahteve tega katoliškega inkvizitorja jako skromne in se tudi ujemajo s poslovanjem duhovnika. — nSlovenčeva" pisava nam razodeva, da niso seje dež. šol. sveta nič več tajne, saj se do zadnjega časa še ni dogodilo, da bi pisali v listih o disciplinarnih zadevah učiteljstva. Ta nov način kršenja uradoe tajnosti je uwdel dr. Lampe, sovražnik učiteljstva. Če obvelja njegova, Lampetova, je s tem rečeno, da so seje dež. šol. aveta javne in ima k njim vsakdo pristop. Naj torej odloči sedaj gospod baron Schwarz, ali velja zakon ali Larape. — Mimogrede omenjamo, dasonotice BSlovenčeve", tičoče se učiteljstva, ki jihprijavlja zadnje dni, tako sirove, zlobne, škodoželjne, hujskajoče in umazane, da se gnusijo vsakemu dostojnemu č 1 o v e k u. Fej ! BSloveDČeyo" (Lampetovo) sovraštvo je toliko, da se bo samo ujedlo. Končno opozarjamona poročiloo uradnikonfencivKranju, kiga prijavljamo na drugem mestu današnjega lista. Nov način razpisoTanja učiteljskih slnžb. V srečni deželi Eranjski se vrši pod novim kurzom tudi razpisovanje služb na noy način. Na primer: Za Eamno gorico in Dobravo pri Kropi je bilo razpisano mesto nadučitelja, oziroma voditelja. Oglasili so se trije moški prosilci za Kamno gorico, dva za Dobravo. Krajna šol. sveta pa sta sklenila, naj ostanejo na teh mestih učiteljice ter sta tako zakonito veljavo razpisov postavila na glayo. Nekaj podobnega se je zgodilo v Št. Vidu pri Zatičini. Bilo je razpisano učno mesto in oglasil se je kompetent. Kaplan Guidovec pa je pobiral proti njemu podpise, in na podlagi te nove klerikalne metode so službo še enkrat razpisali, ne da bi proti kompetentu uvedli disciplinarne preiskave. Ali nima dež. šol. svet nobene moči več proti dr. Lampetu, ki je voditelj novega krutega nasilja in protizakonitosti ? Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: g dr. Jakob Eavčič, predsednik okrožnega sodišča y Eudolfovem 20 K, ker se n mogel udeležiti banketa o priliki okrajne učiteljske konference ; Notranjska posoj i 1 n i c a y Postojni 30 E; dobljena 8 t a v a pri g. Eovaču v Loškempo t o k u 3 K; tvrdka G r ičar in Mejač smislu gospodarskega programa 35 E. Bog plati! Letnino za učiteljskl konvikt so plačali: tov. Pavla Brezovšek iz Eovt pri ogatcu; tov. Ljudmila K o b a 1 iz Eovt pri ogatcu. Bog plati! ToTarlšl in toTarišice ! V s a k a šola in vsaka knjižnica naj si naroči v prid učiteljskerau konviktu Adamičevo spevoigro: Slavacesarju PrancuJožefu L! Cena 5 K. Iz deželnega šolskega sreta kraujskega. Imenovani so: za Spodnji Zemon nadučitelj lvan Š u 1 i g o j ia Amalija T r a ra p u š ; za Suhor Klotilda K u n a s c ; za Vrabče Anton K n a p ; za Tunjice Autonija Albrecht; za Eomendo Šent Peter Pavla P o t o č n i k ; za Brusnice Marija H a b e ; za Šenturško goro France K e r in e 1 j ; za Šent Peter pri Novem mestu nadučitelj France Mlakar; za Gorenji Logatec Štefanija K o k a 1 j ; za Stari trg pri Ložu Frančiška V a 1 e n č i č ; za Valto vas Josipiua V e r c e; za Ool Ludovika Č r e t n i k ; za Žužemperk Frančiška M i k e c. — V pokoj sta stopila Anton P e g a m v Matenji vasi in Ludovik Fettich - Frankheim, nadučitelj v Mokronogu. Z zgradbo meščanske šole v Postojni so že pričeli. Zgradba bo do jeseni pod streho. PetindTajsetletnlco matnre obhajajo letos sledeči tovariši: 1. B a r t e 1 j Matija, nadučitelj v Semiču, 2. H a b e Josip meščanski učitelj ua Dunaju, 3. H r i b a r Ludovik, meščanski učitelj ua Dunaju, 4. Kutnar Iyan, nadučitelj v Žužemperku, 5. L a h Andrej, učiteljj v Nevlah, 6. Petkovšek Ivan, meščan. učit. v p. y Ljubljani, 7. Eazinger Anton, učitelj v Ljubljani, 8. E o z m a n Fiorjan, učitelj v Krškem, 9. Travnar Josip, učitelj v p. v Ljubljani. 10. Ž i r o y u i k Janko, nadučitelj v Št. Vidu pri Ljubljani. V ta namen se snidejo 4. avgusta ob 1. uri popoldne v gostilnici pri BSlepem Janezu" — Zapuže — Št. Vid na skupni obed. Vlaki prihajajo z gorenjskega ob 11. uri 11 min. iz Ljubljane pa ob 11. 52 min. Prijatelji in tovariši dobro došli! IIvaleTredno. Tržaški magistrat je te dni razposlal vodstvom vseh svojih učnih in vzgojevalnib. zavodov male domače lekarne. V lični škatli je vrsta desinfekcijskih sredstev, mazil, obvez in raznih kapljic za pryo pomoč v nezgodah. Že na pokrovu škatle je kratko navodilo kako naj se uporabljajo dotična medicinalna sredstva, sicer je pa dobila zraven škatle vsaka šola tudi veliko steusko tablo z navodili, kako naj se y nezgodah hitro pomaga. To (italijansko) tablo je izdalo društvo nIgeaK. — Omenjajoč to hvalevredno uvedbo, priporočamo sloveaskih občinam, naj posnemajo v tem tržažko šolsko oblast. O. Učlteljem-taristom! Savinjska podružnica S. P. D. — katere duša sta slučajno dva naša tovariša Koebek kot predsednik in Šijanec kot tajnik — otvori dne 2. avgusta t. 1., kakor čitamo v dnevnikib, na Okrešlju v Savinjskih planinah veliko planinsko stavbo nFiischaufoy dom", imenovano po prijatelju Slovencev in turistu dr. Frischaufu. — Kdor se namerava udeležiti lepe planinske slavnosti, naj gre takrat v Savinjske planine. — Pojasnila bodo učitelji-turisti, učiteljice-turistinje gotovo dobile od omenjenih tovarišev — naj se le obrnejo na njiju. Umrla je dne 22. t. m. popoldne v Ljubljani gdč. Ivanka Z o r č e v a , učiteljica in voditeljica v Hotiču pri Litiji. Smrt jo je rešila dolge in mučne bolezni. Pogreb je bil daaes popoldne. Mataranti e. kr. nčlteljišča t Ljubljani iz 1. 1883. imajo svoj sestanek dne 3. avgusta t. 1. v Ljubljani. Zbirališče v hotelu BJužni kolodvor" ob 3. uri popoldne. Da bo snidenje po 25 letib. tem veselejše, naj gotovo pndejo v s i sotovariši učitelji in neu^itelji. Dobro došli tudi cenjeni tovariši in tovarišice! Okrajna nčiteljska konfcrenca za kranjskl solski okraj je bila dne 8. t. m. y Eranju. Ob llsl0. uri dopoldne se je udeležilo učiteljstvo slavnostne maše v župni cerkvi. Učiteljski oktet je pel Nedyedovo mašo rKTebi srca povzdignimoa, gospa Ana Pirnatova je pela z umetniškim prednašanjem Nedvedovo BAve Maria", tovariš K. Mabkota s svojim ljubkim in polnim baritonom pa J. Eotta BSalve Eegina". Oba je na orglah mojstrski spremljal ravuatelj J. Pezdič. Konferenca se je vršila nato v gimnazijski telovadnici, kije bila ta dan slavju piimerno okrašena. Zborovanja se je udeležilo innogo gostov: e. kr. okrajni glavar Alfonz Pirc, predsedaik krajnega šol. sveta dr. Valentin Stempihar, ces. svetnik, župan Karel Šavnik, dež. poslanec Oiril Pirc, gimnazijski ravnatelj Ignacij Fajdiga, profesorja dr. Fr. Perne in Makso Pirnat ter dekan Anton Eoblar z dvema duhovnikoraa. Gospod Janko Janežič, e. kr. okr. solski nadzornik otvori zborovanje s presrčnim pozdravom na vse navzoče. V nadaljnem govoru obrazloži dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon napram šoli in učiteljstvu ter poudarja, kaj vse je dolžno učiteljstvo mladini, šoli in nadzorniku. Zaupno in ljubeznivo naj se obrača učiteljstvo do njega y vsakem slučaju ! — Svojim namestnikom imenuje ravnatelja Ivana Pezdiča, ki mu da besedo kot slavnostnemu govorniku. Ta slika v izbranih sesedah življenje in plodonosno delovanje na.' šega cesarja. Svoj govoi\razdeli v dva oddelka: v dobo notranjih nemirov ter voja s sosednjimi državami in y dobo vsestranskega napredovanja y kulturnem, gospodarskem ter politiškem ozin, Koača z željo, naj živi Njega Veličanstvo oo skrajnih mej čloyeškega življenja. Navzoči za kličejo trikratni rSlava" in zapojo stoje unison< cesarsko himno. Zal, da se govornika ui dost razumelo ; škoda za ta skozinskoz izvirni spig, Predsednik predlaga v imeau zborujočega uči. teljstva vdanostno izjavo ter naprosi gospoda okrajnega glavarja, naj blagovoli to vdanost sporočiti pred najvišji prestol. Gospod okrajnj giavar odgovori, da sporoči rade volje to izjavo pravega patriotiškega mišljenja zborovalcev ns najvišje mesto, zborovanju samemu pa želi obilo uspeha. — Z vzklikom se izvolita zapisnikarjem tovariš Drago Miklitsch in tovarišica Zofija Grundnerjeva, oba iz Tržiča. — Novi gospod nadzomik poroča nato jako temeljito o pouku v posameznih ljudskošolskih predmetih, ob čemer smo se prepričali, da je veščak na pedagoškem polju in da mu je pravi razvoj šole najvišje načelo. — K poročilu se zglasi tovarii V. Eus, ki izreka željo, da bi bil gospod nad zornik glede števila šolskih nalog nekoliko pri jenljiy. Gospod nadzornik pripomni, da ne bo zahteval ob inspekciji nič nemogočega in da bo upošteval ob vsakem slučaju faktične razmere. — Tovariš Frau Luznar čita nato syoj izboreu elaborat nMetodično postopanje pri oblikovnem pouku z ozirom na dejanske razmere1- ter pokaže praktično, kako je treba razlagati učenceoi razne geometrične oblike. Pri tej priliki bodi omeiijeno, da je sklenil socialni odsek kran} skega učiteljskega društva razmnožiti nadzornikov in tovariša Luznarja referat ter ju poslati vsemu učiteljstvu v okraju proti priraerni odškodnini. — Vse šolske knjige ostanejo tudi v prihodnjem šolskem letu iste. — V imenu knjižničnega odseka poroča njega načelnik toy. Ivan Pezdič. Pregledovalcem računov se izvolita tovarišica Franja Jugovičeva ia tovariš Fran Ivanc. — Z vzklikom se volijo v stalni odbor kakor tudi v kjižaični odsek vsi dosedanji tovariši in tovarišice. — Predsednik zaključi konferenco s primernimi besedami ob dyeh pop. — Na gostilniškera vrtu gospe Marije Mayerjeve je bilo po konferenci skupno kosilo. Eekla se je marsikatera primerna napitnica. Toy. Lovro Perko je napil navzočemu c. kr. okr. glavarju, tovariš J. Lapajne nadzorniku, g. nadzornik kolegijalnosti med učiteljstvom, tov. Luznar gospodu profesorju M. Pirnatu in njegovi gospe soprogi, naš starosta, a še vedno mladi tovariš Miklavž Stanonik pa v humorističnih verzih mnogih tovarišem in tovarišicam, koučno pa tudi dekanu. Gospod dekan je posebno poudarjal y napitniei, da imajo kateheti pri poukn verouka mnogo lažje stališče kot so ga imeli poprej, ker so uspehi spričo delavnosti učiteljstva v ljudski šoli tudi v drugih predmetih od letado leta boljši,kar vpliva indirektno jako dobro tudi na pouk v verouku, Zatrjuje, da so se razmere med duhovščino in učiteljstvom v novejšem šasu zdatno ublažile, zagotavlja, da bo niogoče, vsaj kar se tiče vzgoje in pouka v šoli, delati obojestransko skupno, kar bo seveda le na korist mladini in po nji slovenskemu narodu ter napije delavnemu učiteljstvu y kranjskem okraju. (Da bi le bilo tako, zakaj to bi bilo res krščansko, a po nazorih dr. Lampeta oznanja po shodih njegov mladi in domišljavi fant Terseglav povsem drugi evangelij.) Med petjem nekaterih moških zborov je le prekmalu dospela ura ločitve. Okrajna nčlteljska konferenca za ptujski okraj. Ne vem, kaj je vzrok, da letos nihče ne poroča o naši uradni skupščini v listih. Vsako leto se je še kateri zglasil, le letos se nikomur menda ne zljubi. Ker že cele tri tedue zaman čakam na kakšno poročilo, bom pa jaz poročal, četudi nekoliko pozno. — Konferenca se je vršila 1. julija v Ptuju in kakor se vidi zdaj, smo bili z njo vsi zadovoljni, g. nadzornik Dreflak in učiteljstvo. Zakaj če bi komu ne bilo kaj po volji, bi se bil gotovo že oglasil v listih. Pa brez šale: take konference še nismo imeli pod sedanjim g. nadzornikom. Prejšnja leta smo tudi pri konferenci čutili njegovo strogost, ki je delala njerau i natn ne- prijetnosti. Postopal ni kot naš prijatelj, svetovalee in zaščitnik, temveč samo kot strogo uradna oseba. Letos se je pa nam približal in ysi smo čutili, menda tudi on, da je mnogo bolj prijetno tako. če je bil druga leta vednograjan y tem oziru, zakaj bi se letos ne ome- nilo pohvalno ? Še nekaj drugega mi je oraeniti, kar je tudi dobro znamenje. Navadno se je razpravljalo in referiralo tudi neraško. Letos so pa bili vsi reterati slovenski in debatiralose je samo sloyensko. Ali smo imeli pri dolo- čitvi referentov tako srečo, da smo zadeli ravno na refereDte, ki so imeli sestavljene slovenske elaborate, ali se je med učiteljstvom obrnilo tudi v tem oziru na boljše. Upam, da je slednje. Le naš načelnik kojižuičnega odbora, ki je celo še slovenski pisatelj. je napravil tudi letos kakor po navadi n e m š k o poročilo, kar je posebno neprijetno dirnilo, ker so bila vsa druga poročila — razen nadzornikovih seveda — slovenska. Bogve, kakšen vzrok ima. Morda vendar ne misli, da v Gradcu ne razumejo slovenski. — Eonferenca ju imela slavnosten značaj povodom letošnj' a jubileja. G. predsednik je oraenil v kratkia, a jedrnatih besedah yladarjev jubilej, ki se ga mora še posebej spominjati učiteljstvo. Saj sta šola in učitejstvo ravuo za vlado našega cesarja postala v uaši državi velevažen faktor. Zapela se je cesarska pesera in nato se je fiklenilo odposlati vdanostno izjaro na pristojno mesto. — Med odraorom so sli zastopniki našega učit. društva k g. nadzorniku ter so mu izrazili željo nčiteljstva, da se vdanostna izjava odpošlje v slovenskem jeziku. Bavnotako naj bi se slovensko čestitalo iiašemu dež. nadzorniku g. Eončniku povodom odlikovanja. G. Dreflakje radovoljno ugodil tej ^ljj — Tako ,je prav. Vsak narod slavi v svojem jeziku svojega dobrega vladarja in zakaj bi ga ne tudi štajersko alov. učiteljstvo, četudi ima konferenea uradni značaj. — Po enournem odmoru se ,je prešlo na dnevni red. Nadučitelj Vauhnik je kaj zanimivo poročal, kako bi se trajno proslavil letošnji jubilej našega vladarja. Dal je raarsikak pameten in uraesten nasvet, ki bi bil šoli, učiteljstvu, v prvi vrsti pa ljudstvu in mladini y prid. Bog daj, da bi se vsaj nekaj teh nasvetov uresničilo. Za njira je poročal nadučitelj Strelec o svojem prisostvovanju pouku v naravi, ki se je priredil v sosednera okraju. Upamo, da predavatflj priobči svoj referat, kar bo na vsak način dobro služilo učiteljstvu, ker se namerava v prihodnjem šol. letu tudi pri iias uvesti ta način pouka. Prav temeljit pa je bil tudi referat nadučitelja Kauklerja o revidiranju učnih načrtov. Vgak stavek kakor izklesan ! Po tijegovem referatu pa se je vnela dolga in deloma časih skoraj preostra debata. Tov. predavatelj stoji na stališču, da se vzamejo v I. razredu v račuustvu vse štiri operacije, a ne do dvajset, temveč samo do petnajst. Drugi so pa bili večiuoma mnenja, da naj ostane številni krog do drajset, a naj se vzame sanio seštevaaje in odštevanje. Ta dva nazora sta se kresala raed seboj in padla je mnoga tudi ostra beseda v dolgi in vroči debati. Naposled je pri glasovanju le obveljalo, da naj ostane stari številni krog do 20, a se naj samo odšteva in prišteva. — Mislim, da se je oni ogenj že decela polegel in da nikogar več ne boli, četudi je takrat mislil, da ga je kaj opeklo. — Nato so se še vršile nekatere volitve ter se je konferenca zaključila okrog dyeh popoldne. G. predsedniku se je zahvalil njegov namestnik oadufeitelj Šorn y iraenu učiteljstva, ki mu je letos gotovo prišla običajna zahvala bolj iz srca, kakor pa drugekrati. Zastonj! Kdor želi zastonj — brezplacno — slovenskih knjig, naj pošlje 1 krono za poštnino in zavoj pod naslovom : F. L a u r e n 6 a k , učitelj v Lehenrotte, MederOesterreich. Ali že zopet prihaja konkordatna doba ? Župnik, ud krajnega šolskega aveta (ne šolski ogleda), je prišel v soboto 18. julija t. 1. po 7«2- uri popoldne v I. razred neke dvorazredoiee, ne da bi kaj potrkal ali pozdravil in velel učitelju : BProaira, nadaljujte !" Na za^udeno vprašanje učiteljevo, kaj želi in kaj išče tu, je pokazal in ae skliceval na § 21. zakona z dne 8. febr. 1869., zadevajoč šolako nadzorovanje na Štajerskem. — Ta župnik je Bslaynoznani" Matija Vaupotič, dušni paatir v Podsredi, s katerim so imeli oprayiti že malone Tsi alov. napredni listi; to je iati mož, ki za preganjanje dolgega časa ne najde priraernejšega opravila, nego da pride avcjVga politiškega nasprotnika v šolo dražit; to je mož, ki je od 1. dec. 1. 1. pa do danes kot katehet samo v I. razredu zamudil 32 svojih ur, a niti ene ni nadomestil. Evo : jaseo dokaz, kako se naša duhovščina poslužuje svojih pravic, a zanernarja svoje dolžuosti, da nani 8 tem nagaja in greni trdi kruh. Ali smo res brezpravni belotje? Šolske razstave in veselice r Tomišlju dne 12. t. m. se je udeležilo toliko ljndi, atarih in mladih, da je bil prostor II. razreda poln in večje število ljudi je ostalo kar na hodniku. Učiteljica Marica Žgurjeva je y presrčnih beaedab pozdravila navzoče, ker so se v tako obilnem in častnem številu udeležili te slavnosti. Potem je bilo šedevet točk deklamacije, petje in igra BNa senožetih". Vae točke so bile z velikim veseljem in hrupom odobravane. Po končanem vzporedu je sledila mala pogostitev sodelujočih otrok s sadjem, peciram in kruhom. Darovalcu g. župuiku J. Knificu iskrena hvala! Eak lep vtisk je napravila razatava, se povzame iz besed, ki so jih matere enoglasno govorile : nNe bodemo več branile, temveč še priganjale, naj delajo dekleta v šoli." — Vsa čaat vrlima tovarišicama z Iga, gdč. Zemljanovi in Furlanovi, ki se nista uatrašili neznosne vročine, temveč prihiteli v krog vesele mladine. — Bea, lep in vesel dan za Ttomišelj. CTstanoTnt občni zbor ,,€rorenjskega akademlčnega ferialnega društra Vesna" se vrši dne 2. avgusta ob polu 10. dopoldne v aokolaki dyorani v Kranju. Vse one, ki so svoj priatop že prijavili, pozivljamo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Namendruštva, pospeševati med ljudstvom narodno aamozavest, moralni čut, izobrazbo in gmotno blaginjo, ter biti tekom počitnic duševno in zabavno središče gorenjskega visokošolskega dijaštva, je pač tolik, da bo privabil v gorenJ8ko metropolo, če ne vseh, pa vsaj večino gorenjakih akademikov. Delavcev potrebujemo, tako na narodnem, kakor na kulturnem polju se nudi akademiku največ prilike, delati v obeh smerih. Doba počitnic naj ne bo a^demiku samo doba počitka, temveč tudi /' ,'j-a resnega dela. Vzemimo si za zgled visokošolsko dijaštvo drugih narodov, katero najderao pri vseh prireditvah, bodiai v narodno - obrambnem delu, bodisi v ljudsko izobraževalnem, v ospredju. Ear drugi lahko, moremo tudi mi! Na delo torej, dokler je eas! Vse one abituriente in akademike, ki svojega pristopa še niao javili, prosimo, da to nemudoma store na na naalov t. č. tajnika pripravljalnega odbora : abs. vet. Lovro T e p i n a , Stražišče pri Eranju. Za pripravljalni odbor BGoren.J8kega akad. fer. društva BVesna": Dr. J. H a c i n . phil. E. P a v 1 i č , vet. L. T e p i n a. Dijaškt igredi r Ljubnem na ZgorDjem Štajerskcm. Minuli teden ao ae vršili veliki dijaški izgredi v Ljubnem. Popolaoči je narnreč nekdo na meatnem trgu ustrelil z revolverjem. Eer so bili takrat na ulicah le štirje poljski visokošolci tamošnje rudarske akademije, jih ,je policija povabila v stražnico, da se legitirairajo. Takoj so zadoDeli po meatu klici nBurschen heraus" in v trenutku se je zbralo pred meatno hišo do 200 rudarakih akademikov raznih narodnosti, ki ao siloma vdrli v atražnico. Policijski nadzornik pa je dal zapreti vrata in proglasil 60 visokošolcev za aretirane. Zaprti dijaki pa ao jeli vse razbijati, zunaj stoječi tovariši so pa naskočili vrata in okna ter jih razbili. Daai je ukazal župaa vse, ki so se legitirairali, izpustiti, so dijaki razaajali pred rotovžem do belega dne. Eazgrajači se bodo zagovarjali za svojo neumnost pred aodnijo. Učlteljska mesta. V brežiškem politiškem okraju so razpiaana sledeča učiteljska mesta : na trorazrednici v Kozjem, 2. pl. razr., raeato nadučitelja, na štirirazrednici v Dobjem, 2. pl. r., na trirazrednici v Prevorju, 2. pl. r., na trorazrednici v Št. Vidu pri Planini, 3. pl. r., na d?orazrednici pri Sv. Antonu, 2. pl. r., na štirirazrednici v Kapelah, 3. pl. r., po eno def. ali prov. meato učitelja ; na petrazrednioi v Št. Petru pod Sv. gorami, 3. pl. r. dvoje def. ali prov. učiteljakih mest ; na štirirazrednici v Sromljah, 2 pl. r., in na dvorazrednici v Zdolah, 3. pl. r., def. mesta učitelja. Prošnje povsod do 31. avg. SlaTiil deželni šolskl sret štajerski bo vsekakor podelil hrastniški nemški šuli pravico javnosti zato, ker Nemci to žele — a da bi se morda pozneje kdo ne izgovarjal, da ni bilo znano, se usojamo vsekakor opozoriti na čudovit »red", ki je na tej šoli. Vsako uro vidiš korakati mladino celega razreda v šolo in ravno tako tudi iz šole. Videti je, da smatra sam Tanzer to šolo kot neko komedijo, brez rsake resuosti. Zdi se nam nadalje tudi, da se glede izkaznie zamud ne postopa docela korektno, a ker nimamo vanje upogleda, seveda ne moremo tega trditi. Tej šoli bo podelil aeveda slavni c. kr. deželni šolski svet pravico javnosti . . . Umrla je v Trbovljah goapa Josipina Voduškova, rojena Divjak, soproga tamkajšnjerau županu in c. kr. okr. šol. nadzorniku, gosp. Gust. Vodušku. Naj ? m. p. ! Uradna učlteljska konferenca za okraja Grornji grad in Vransko se je vršila dne 24. junija t. 1. vMozirju v tamošnji šoli. Predsednik c. kr. okrajni šolaki nadzornik g. S u p a n e k je ob 9. uri sejo otvoril, pozdravljajoč učlteljatvo obeh* okrajev. Prinaša tudi pozdrave uradno zadržauega predsedoika okr. šol. aveta c. kr. naraest. evetovalca g. barona Miillerja. Nato poudarja, da se naj današnja konferenca vrši v duhu sporazumljenja in izobrazbe, kakor eo bile doaedanje konference obeh okrajev. DanaŠDJa konferenca pa je tudi nekako jubilejska. Predsednik je v izbranih besedah poudarjal učiteljsko lojalnost do vladarja ter pozval navzočnike, da zakličejo presvitlemu cesarju trikratni Živio. — Odposlala so je v 1 a d a r j u vdanostna brzojavka, kakor tudi c. kr. dež. šol. nadzorniku gosp. Končuiku čestitka k odlikovanju in e. kr. namest. svetoralcu g. baronu M u 11 e r j u povodom imeuovanja. Vse tri brzojavke seveda v alovenakem jeziku. — Nameatnikom je bil izbran tov. Fran E o c b e k, nadučitelj v Gornjem gradu, zapisnikarjem pa gospica Hrovat in tov. S a 11 a r , oba iz Ljubnega. Po konštituiranju navzočnikov je prečital g. nadzornik svoje poročilo, ki je bilo kaj laakavo za učiteljstvo, polno dobrohotnih migljajev in pedagoških klenih zrn. Iz obširoega u a d zornikovega poročila, ki se je oziralo na opazovanja pri letošnjih inšpekcijah zlasti glede elementarnega pouka, duševne in telesne vžgoje, šolskega zdravstva, varstva otrok, šolskega poseta in administrativnih šolskih razmer — povzamemo nekatere točke, ki niso 8 amo lokalnega pomena. Začetkom se omenja, da se je učiteljstvo vobče držalo pota napredka in da sta marljivost in vztrajnost bili dobri tovarišiei šolnikov obeh okrajev. — Babiti je vedno učila. Stara in pokvarjena je nadomestiti z novimi. Šolska knjižnica ae naj marljivo uporablja. Poaebno dobri mladinski apisi nai ae kupijo v več komadih. Prilično naj učitelj otroka izprašuje o prečitanem. Priporoča ae tudi, da učitelj večkrat kaj iz biblijotečnih knjig prečita v šoli otrokom. Memorira ae naj le to, kar je praktične vrednosti za poznejše življenje. Vaditi se je v nareku mnogokrat, ravnotako so priporo&ati vaje ovalnih in valovičaatih črt pri lepopisju. — Ljudskošolski pouk ae naslanja najvež na nazornoat ia se naj ta uporablja pri vseh predmetih. Nazornoat mora poučevanje oživiti in skoziuskoz prešiniti. Slovniški, oziroma jezikovni pouk naj bo praktičen. Otroci se morajo privaditi preprosto, naravno in ne priueeno izražati avoje miali. Pri vseh prilikah je atremeti za tem, da se otroci navadijo pravilno rabiti avojo materinčžino ne le piameno, temvee tudi ustno. Bačunske šablone, ki jih v praktičnem življenju le redkokrat ali nikoli ne rabimo, so popolnoma zavreči. — Eakor nanesejo krajevne razmere in prihodnji poklic ucencev, ae naj pridao vadijo poljedelski, obrtui in navadni trgovski, z dekleti goapodinjski računi. Pouk o prirodoznan8tvu se uaj začeaja z zbujenjera opazovanja in pazljivosti, biološki momenti imajo prednost pred poaameznimi znaki. Sistem je le toliko gojiti, kolikor je neobhodno potrebno za pregled otroku znanih naravnih objekto*/. Eulturnega zemljepisa ni vaditi aamo v srednjih in na višjih stopnjah, temveč tudi na nižjih. Elementarni pojmi razdelitve človeške družbe, raznoterih čloTeških naselbin, razloček med javnimi in privatnimi poalopji, promet ljudstva med seboj, njih pridobitreni viri, razlogi slabejšega ali močaejšaga naseljevanja domačega kraja, domače dežele itd. so obravnavati. — Z veseljem je poudarjati, da so uspehi iz realij akoraj na vaeh šolah dosegli veliko stopnjo. Na podlagi realij se vzgaja ia izobrazuje duševna olika, patriotizem, ijubezen do dinastije, čut za dobro in lepo. Sovražuiki šole! Odstranite realije iz našega delokroga, prikrajšajte užni načrt za realije — in vi ate uničili ljudsko šolo kot vzgajališče duha! Pouk iz realij je v avojem sedanjem stadiju poezija učiteljskega stanu, je dišava pouka, je merilo naših uspehov. Vzdržujte vi nosilci napredka, 8 krepko roko to pridobitev, ohranite nam ta biser našega šolskega zakoua: potem bo, pa samo potem, naše vzgojno delovanje plodonosno vplivalo na staro in mlado, ubogo in bogato, visoko in nizko! Vsa omika in izobrazba Ijudatva temelji na znanju realističnega pouka, katero znanje prehaja potom Ijudske šole med narod. čim bolj goji ta pouk, toliko večje zaaluge imamo za ljudstvo, ki živi z nami in katero moramo na podlagi ljudake izomike uaposobiti, da zavzema v vrsti narodov naše velike domovine čaatno, spoštovanja vredno mesto Citati, pisati in računati se priučirao za silo tudi potom aamoizobrazbe: razumevanje čitanega izkoriščenje te apretnosti, uporabljanje tega za življenje pa more ljudstvu dati le šolski pouk v realnih predmetih (j.rirodozaaostvo, zemljepis in zgodovina).* — Nato je poročal nadzornik o disciplinarnih sredstvih, o oskrbi za zanemarjeno raladino in o piamenih izdelkih otrok. — Mi pa moramo tudi vzgajati, ne samo poučevati. Naaprotniki šole često predbacivajo tej, da premalo vzgaja. Tuintam so alučaji podivjanja nravnosti, airovoati, brezvernoati. Ali te zakrivijo čiato drugi atanovi, kakor toliko zaničevani učiteljski stan. — Vzgojno delovanje učitelja je sedaj jako otež. kočeno. Vzroki temu pa so zunaj šole, in aicer v 8ocialnih razmerah aedanjosti. Podlaga vsaki vzgoji je rodovinska vzgoja. Ta pa je v največ slučajih pomanjkljiva, da, često napačna. Podlaga rodovinske rzgoje, na kateri ima šola graditi napre} je navadno slaba. Jako umeatno je nadzornikovo razpravljanje, kako povzdigniti avtoriteto učiteljatva, kako ga podpirati in vzdrževati. Žal, prostor ne dopušča o tem poro&ati. — Z ozirom na teleano vzgojo mladine je posebno priporočal telovadbo, mladinake igre, kopanje, šolske izlete in šolske kuhinje. Samo zdrav otrok more telesno prospevati. Ejer še ni šolakih kuhinj, 8e naj ustanove aedaj kot BJubiIejske šolske kuhinje". Eončal je nadzornik svoje poročilo z opisovanjem cesarakega jubileja ter sklenil z besedami: Naše delo, naše težnje, naš trud iraa cilj vzgojiti nam izročeno mladino k najrečji popolaosti in k značajnosti. Vae naši šolski mladiui; vse naše delovanje in znanje, vso našo ljubezen, našo dobrohotnost, našo pravo patrijotiško ter pravo dinastiško prepričanje. Eonferenčne teme so bile tri. I. Važnoat šoUkih izlet o v. Poročevalec tov. Z o 11 e r je svojo nalogo seatavil temeljito in so se sprejeli kon6ao aledeči stavki: 1. Šolski izleti poapešujejo bistveno nazornoat pouka; ao torej potrebni. 2. Oni 80 učencem prijetna izprememba v šolskem življenju, ki utegne utrditi vez ljubezni med učiteljem in šolako mladino. 3. Poapešujejo tudi tele8ao vzgojo šolske mladine. 4. Nudijo najlepšo priliko med mladino gojiti veaelost. 5. Na njih učitelj spoznava individualnost posameznih učencev ter se ozira potem na njo pri pouku in vzgoji. — II. Eako se naj 0 b 1 i k o 8 1 o v j e v 1 j u ds k i šoli obravnava, da koristi kmetijstvu in obrtništvu? Bazpravljal jel tov. Terčak. Sprejeti stavki: 1. Da more pouk iz oblikoalovja koristiti poljedelstvu in obrti, mora predvsem biti praktičen. 2. Ta pouk naj podpira risanje, pri katerem ae naj poaebno ozira na merstveno razmerje, merjenje in preračunanje. 3. Predpisana učna snor iz oblikoslovja v višjem oddelku se razdeli v dva tečaja (turnusa). — III. Sestavavzornih razredeb učnega časa za enorazrednedo šeatrazredne ljudske šole v smislu § 17. izvršilne naredbe k definitiv. šolskemu 1 n u č n e m u r e d u. E tej temi je govoril g. nadzornik in se ni nobena posebna teza sprejela. Pač pa je dajal umetne migljaje, kako aestavljati pravilno urnike. 0 okrajnih učit. knjižnicah sta poročala knjižnifarja: za gornjegrajskt okraj tov. Eocbek, za vranski pa tov. Meglič. Gornjegrajska okrajna učiteljska knjižaica šteje 504 zvezkov, *) Podpišemo z obema rokama toiadevne nazore g. nadzornika. Uredn. 69 zvezei&e? in 1 tabelo. Izposojenih je bilo minulo leto 37 knjig. Vranska ima 274 del v 359 zvezkih, 83 zvezfiiče? in 10 geometriških oblik. Izpoaodilo se je 51 knjig. Gornjegrajska je dobila za 1. 1907. 41-17 E, vranjaka pa 38 kron. Bazen knjig Slovenske Šolake Matiee (3 knjige) je Gornjegrajska še naraala za Lehrmittel-Magazin 1907 in Dr. Bein: EnzyklopSdisches Handbuch der Padagogik. 5 zvezek. Vranska pa je razen knjig Slovenske Matice (6 knjig in 1 zvezčič) še pridobila Hoffraann, Zeichenkunat, Fr. Bau, Die drei letzten Schuljahre, Krau8 Experimentierkunde, P. Bosegegrjevi spisi 7 zvezkov in Ferd. Seidl Eamniške ali Savinjske planine. — Vstalni konferenčni odbor, ki je obenem tudi knjižnični odbor, ao se izvolili za okraj Gornjigrad tovariši :Burdian, Kocbek.Šijanec, Wudler;za okraj Vransko pa: Far6nik, Lorber, Meglič in Zotter. V komisijo za šolske vrte aoae izbrali za gornjegrajski okraj: Elemenčič, Kocbek'in Praprotnik; za vranski okraj: Farčnik, Lorber iu Eosenatein. Predlogiinnasveti. Stalna konfereočna odbora sta predlagala znani predlog zaradi izboljšanja učiteljskega gmotoega stanja, da naj izdela dež. šol. svet primerea plačni zakon, ki se naj obravnava in sprejme kot vladni predlog. Soglasno sprejeto. Predaednik se je zahvalil vsem navzočnikom za živahno zaniinauje in vztrajuosti, želel vsem vesele počitnice in zaključil konfereuco. Oglasil se je še k besedi predsednikov namestnik to?. Eocbek, ki je izrekel nadzorniku zahvalo učiteljstva