PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim; razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorski M dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 52 (13.882) Trst, četrtek, 14. marca 1991 Srbska vlada je morala na vsej črti kloniti zahtevam opozicije Miloševiceva oblast se maje Jovič ostal osamljen v predsedstvu - Tudi Črna gora in obe avtonomni pokrajini proti uvedbi izrednega stanja in posebnim pooblastilom Armadi - Danes ponovna seja zveznega predsedstva Kako so si sledili srbski dogodki LJUBLJANA — Znani ameriški novinar John Reed je napisal »Deset dni, ki so pretresli svet«, sedaj pa bi lahko pisali o štirih dnevih, ki so temeljito pretresli Jugoslavijo. Primerjava je nekoliko drzna, res pa je, da so zadnji beograjski dogodki pošteno spremenili vse odnose znotraj zapletenega in kontradiktornega mozaika jugoslovanskih interesov, nacionalnih, političnih in socialnih sporov ter spopadov. V soboto, 9. marca, je zdiužena srbska opozicija (deset strank, močno heterogenih, med seboj sprtih, ob očitni prevladi nacionalistične, toda demokratične stranke Vuka Draškoviča »Srbski pokret obnove«) sklicala miting na osrednjem beograjskem Trgu republike. Zahteve so bile na videz zelo skromne: zamenjati vodsvo RTV Beograd, ki je bilo povsem v rokah Slobodana Miloševiča in njegove neoboljše-viške Socialistične partije Srbije. Srbska oblast je miting prepovedala, češ da v sre-NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOGO SAMSA LJUBLJANA — Jovič skuša skupaj z JLA izsiliti izredno stanje po vsej Jugoslaviji, vendar mu ne uspe. To je prvi, najvažnejši dogodek zadnjih ur. Drugi pa je v nadaljevanju opozicijskega neprekinjenega mitinga z odkrito zahtevo po odstopu vse srbske vlade. Opoziciji ni več dovolj niti že napovedani odstop notranjega ministra. V 'Srbiji se stvari ponovno zaostrujejo. Vrnimo se k zveznemu predsedstvu. V torek bi morala biti že prej napovedana seja razširjenega zveznega predsedstva, na katerem naj bi razpravljali o nadaljnji ureditvi Jugoslavije. Mesič in Drnovšek sta Joviču predlagala, da se sejo preseli v Ljubljano ali Zagreb ali da se jo odloži za nekaj dni, saj je v Beogradu tako ozračje, da seja predsedstva s predsedniki vseh republik v resnici ni mogoča in ozračje za miren razgovor ni primerno. Predlog so podprli še Makedonci, Bosanci in Kosovarji. Toda Jovič je vztrajal, na sejo so prišli samo njegovi najzvestejši: poleg Miloševiča še Vojvodinci in Črnogorci. Razmerje sil: tri proti pet. Jovič se je razjezil, ozmerjal člane predsedstva, češ da predsedstvo »bojkotirajo« in ker s tem onemogočajo normalno delo, naj bi se predsedstvo kot vrhovni komandant oboroženih sil že včeraj sestalo na zahtevo armade in razpravljalo o varnostnem položaju. Te seje se po sklepu slovenskega vodstva Drnovšek ni udeležil. Predsedstvo je zasedalo sedem ur, seja se je končala v torek ob 24. uri. Na njej je JLA zahtevala razglasitev izred-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na Bližnjem vzhodu se vrstijo in množijo diplomatske pobude Baker nadaljuje svoje posredovanje V Iraku se še stopnjujejo spopadi WASHINGTON, BAGDAD - Ameriški državni tajnik James Baker se je včeraj v °kviru svojih diplomatskih obiskov na Bližnjem vzhodu v Damasku sestal s sirskim Predsednikom Hafezom al Asadom. Trenutno ni še skupnega uradnega sporočila, kljub temu pa se je izvedelo, da sta državnika go-vorila o palestinskem vprašanju, o povojnem Paložaju na Bližnjem vzhodu o težkih meda-fabskih odnosih. Medtem so v Jeruzalemu nekateri vidni Predstavniki PLO pozitivno komentirali nedavno srečanje med Bakerjem in vodstvom pLO. Kljub temu da je ameriški državni taj-djk »zamrznil« palestinsko vprašanje, je sled-Pji dejal, da je ta zamrznitev le trenutna in ?a se bo reševanje tega perečega problema cirn prej spet nadaljevalo. S to razlago so predstavniki PLO zado-v°ljni. Poudarili so, da so oni edini in pravi Predstavniki palestinskega ljudstva, katerega b°do zagovarjali na vseh ravneh. Vendar pa niso v vodstvu PLO tako enot-Sk kot bi lahko bilo razvidno na prvi pogled. Man vodstva Basam Šaril je celo predlagal, da bi se lahko Palestinci tudi odpovedali delu zasedenih arabskih ozemelj, če bi s tem dosegli določene druge ugodnosti, vendar pa je to trditev takoj preklical na odločnen ukaz vodstva PLO. Izraelski premier Šamir je medtem dejal, da se bo Izrael ravnal v povojni strategiji na dveh povsem ločenih nivojih. Na eni strani se bo izraelska diplomacija pogajala s posameznimi sosednimi arabskimi državami, po drugi pa z arabskimi predstavniki na zasedenih ozemljih in ne s PLO, ki je za Izrael navadna teroristična organizacija, ki je s podporo Sadamu Huseinu izgubila še zadnje zaupanje. V Bagdadu se medtem nadaljujejo hude protivladne demonstracije, o katerih pa prihajajo še precej redke in protislovne informacije. Baje trajajo že več dni, včeraj pa so dosegle svoj višek. Med demonstracijami sta namreč umrli najmanj dve osebi, en demonstrant in en vojak, več oseb pa je bilo ranjenih. Po trditvah zunanjih opazovalcev se bodo demonstracije v prihodnjih dneh še stopnjevale, vendar pa ne kaže, da bi lahko že omajale oblast Sadama Huseina. Na jugu in na severu Iraka pa se stopnjujejo spopadi šiitskih in kurdskih gverilcev s Sadamovo vojsko. Včeraj so v Bejrutu člani protiiraške koalicije pozvali iraško ljudstvo, naj še stopnjuje oboroženi odpor proti Sadamu Huseinu ih naj torej pospeši njegov padec. Slednji bi, po trditvah Iračanov v izgnanstvu, pospešil demokratizacijo in ponovno ureditev Iraka po vojni. S privolitvijo kuvajtske vlade bodo tako ZDA kot Velika Britanija v kratkem postavili nova letalska vojaška oporišča na kuvajtskem ozemlju. Podrobnosti še niso znane, vendar naj bi začeli čim prej s postavljanjem slednjih. Včeraj se je vrnil v Kuvajt City kuvajtski emir Džaber al Sabah, ki je zbežal po iraški okupaciji 2. avgusta lani. Sovjetski predsednik Mihajl Gorbačov je odposlal pisma vsem predsednikom in vodilnim predstavnikov arabskih držav na Bližnjem vzhodu, v katerih je obrazložil svoj pogled na bližnje vzhodno krizo. Ni sicer točno znano, kaj piše v pismih in kako so jih arabski voditelji sprejeli, le Gorbačov je sam komentiral, da je to le še nadaljni poskus na poti k miru. Tudi jordanski kralj Husein je poslal ameriškemu predsedniku Bushu »strogo zasebno pismo«, v katerem obravnava palestinsko vprašanje. Včeraj v poslanski zbornici Dokončno odobrili zakon o vrnitvi izvirnih priimkov RIM Poslanska zbornica je danes dokončno odobrila zakon o vrnitvi poitalijančenih slovenskih priimkov, za katerega sta dala pobudo senatorja Spetič in Battello. Zakon je bil - na predlog poročevalke Silvie Barbieri - odobren brez sprememb in bo stopil v veljavo takoj po objavi v uradnem listu. Z novim normativom je krepko poenostavljen ves postopek ponovnega pridobivanja izvirnih slovenskih priimkov, ki so bili poitalijančeni v fašistični dobi in po njej. S tem v zvezi je slovenski senator Spetič izrazil svoje zadovoljstvo ob novem, pa čeprav delnem rezultatu, ki kaže, da je mogoče s požrtvovalnostjo in vztrajnostjo rešiti tudi načelna vprašanja zaščite slovenske manjšine. Prav zato, pravi sen. Spetič, je nerazumljivo zavlačevanje v komisiji, ki se ukvarja z globalno zaščito-. Sen. Spetič je izrazil upanje, da bo doseženi rezultat spodbudil Slovence v Italiji, da se bodo odločneje zavzeli za svoje pravice. Vredna seja glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze a^ned®!]^ se je na izredni seji sestal Glavni odbor Slovenske kulturno-gospo-slte zveze, ki je odločno podprl prizadevanja za rešitev Primorskega dnevnika. NA 3. STRANI Sindikalni sporočili novinarjev in uslužbencev Primorskega dnevnika Stališče novinarjev V teh dneh, ko dnevnik zaradi stavke tiskarjev, kateri so se v soboto iz solidarnosti pridružili tudi novinarji, ni izhajal, so se prizadevanja novinarjev, da ne bi prišlo do okrnitve časopisa, nepretrgoma nadaljevala. V torek so se odgovorni urednik in predstavniki tiskarjev in novinarjev srečali s prefektom in vladnim komisarjem De Felicejem, kateremu so prikazali nastali položaj, ki ogroža obstoj Primorskega dnevnika. De Felice je izrazil vso pripravljenost, da poseže na pristojnih ravneh, kjer bi razpravljali o posegih v korist dnevnika oziroma Založništva tržaškega tiska in to v trdnem prepričanju, da je Primorski dnevnik velikega pomena ne samo za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, temveč tudi za celotno deželno skupnost. Sindikalni odbor novinarjev se je nato sestal tudi s senatorjem Stojanom Spetičem. V tem času so se nadaljevali tudi razgovori z upravo ZTT, s katero je bil nato podpisan okvirni osnutek za začetek pogajanj v zvezi z izhodom iz krize. V okviru redukcijskih ukrepov je včeraj stopil v veljavo nov urnik za pomožno osebje dnevnika, kar je dejansko onemogočilo redno delo redakcije. Izkazalo se je, kar je bila stalna trditev sindikalnih organizacij, da predvideni ukrepi ne upoštevajo osnovnih zahtev glede organizacije dela pri dnevniku, s čimer se postavlja pod vprašaj sama kvaliteta časopisa. Sindikalni odbor novinarjev Sporočilo tovarniškega sveta ZTT Tovarniški svet ZTT, skupno s pokrajinskim sindikatom FILIS-CGIL, je imel v torek, 12. t. m., vrsto sestankov na raznih političnih ravneh, da bi se lahko začela pogajanja z odgovornimi v podjetju za dokončno rešitev vseh dramatičnih problemov glede najavljenih 49 odpustov. V večernih urah je imela delegacija srečanje na sedežu SKGZ, ki je bilo zelo konstruktivno, in na katerem so bile nakazane nekatere možnosti, ki omogočajo nadaljnja pogajanja glede sanacijskega načrta, ki ga je predstavilo ZTT. Naslednji dan je bil po napetem in dolgotrajnem sestanku z direkcijo podpisan okvirni osnutek načrta za začetek pogajanj glede izhoda iz kriznega stanja. Končno so delavci zbrani na sindikalni skupščini proučili zadnje novosti in se odločili, da nadaljujejo sindikalni boj, ker do danes ni bil. rešen še nobeden od vrste hudih problemov, ki tarejo podjetje. Tovarniški svet ZTT Albanskim beguncem nudijo gostoljubnost številne deželne uprave Jutri se začnejo 4. kulturni dnevi koroških Slovencev BRINDISI — Ministrstvo za civilno zaščito in pristojne javne službe so šele včeraj dejansko prevzele nadzorstvo nad položajem v pristanišču v Brindisiju, kjer je bilo še v torek zvečer 12.100 albanskih beguncev. Po zadnjih uradnih poročilih jih je včeraj ostalo na bankinah še 4.150, vendar z zagotovljenimi toplimi obroki hrane in prenočiščem v zaprtem prostoru. Minister Lattanzio je medtem v sodelovanju s Krajevno zdravstveno enoto iz Apulije odredil enajst zdravniških centrov, kjer bo stalno dežural zdravnik. Begunci, ki še niso preskrbljeni, pa bodo imeli na razpolago tudi nočno zdravniško službo za nujnostne primere. Pripomniti je treba, da se je med prebežniki precej razširile garje zaradi slabih higienskih razmer. V Brindisiju pa so pravočasno izolirali dva primera hepatitisa. Na medministrski seji v Rimu, ki jo je vodil minister Lattanzio, je ponovno prišla do izraza potreba po smotrnejši namestitvi albanskih beguncev. V skoraj vseh deželah so zanje uredili kampinge, hotele, šole in opuščene vojašnice, vendar so na zasedanju medministrske komisije menili, da bi se bilo treba izogniti množičnim na- mestitvam, da ne bi izpadle kot nekakšna deportacija beguncev. Polegla pa se je tudi polemika v deželni upravi Veneta. Tamkajšnji odbornik za turizem in civilno zaščito je namreč v ponedeljek odrekel gostoljubnost stotini Albancem, tako da ni zasegel ustreznih struktur. Albance so nameravali namestiti v nekem hotelu v Jeso-lu. Kaže, da so zanje medtem že našli alternativno rešitev in da jih bodo preselili na podeželje, kjer je nekaj šolskih poslopij praznih. Postopoma se ureja tudi položaj tistih beguncev, ki so se odločili za povratek v domovino. Danes jih bo z italijanskim trajektom odplulo v Drač štiristo. Razrešila pa se je tudi uganka dveh mladih Albank, ki so ju pogrešali že od prejšnjega tedna. Izkazalo se je, da sta sprejeli zaposlitev v neki veliki restavraciji pri Cosenzi. Ženski, katerih izginotje sta porijavila njuna soproga, sta povedali, da jima je redno prijavljeno zaposlitev ponudil neki moški, ki je menda »izbiral« med najmlajšimi in prikupnimi begunkami. Preiskovalci izključujejo, da je vsaj v tem primeru, šlo za zlonamerno ponudbo, neznanca pa še iščejo. Poročati ne poročati ali kako poročati LJUBLJANA — V Beogradu se trese Miloševič, JLA in celotno srbsko vodstvo zaradi enoglasnega napada na srbski tisk, za svobodo tiska. V Ljubljani pa je na vidiku najhujši spopad in polemika o pisanju novinarke »Dela« Majde Vukelič. Slovenska skupščina jo dolži, da ni točno poročala z neke ustavne komisije in »še posebej«, da je napisala kritično oceno. Zaradi tega so zahtevali, da jo načelnica tiskovnega urada skupščine Alenka Leskovic odstrani iz skupščine in ji odvzame akreditiv. Načelnica tiskovnega urada pa je ugotovila, da novinarka ni kršila skupščinskega pravilnika niti kršila novinarski kodeks in da ni pogojev za odvzem akreditiva. Zaradi tega bodo danes razpravljali o takojšnji odstranitvi načelnice po hitrem postopku. »Delo« ugotavlja, da so pregledali poročilo novinarke in da je nesporno novinarsko korektno, komentar pa je redakcijski in predvsem svobodna, legitimna pravica in dolžnost novinarja. Napovedujejo, da bodo v zadevi šli do kraja in stali za novinarko do konca. Povrh pa so objavili neokrnjeno celotno dokumentacijo. (B, S.) LJUBLJANA — Jutri se bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani začeli že četrti kulturni dnevi koroških Slovencev. Letošnje prireditve bodo, potekale v petek in soboto, kot sta na predstavitveni tiskovni konferenci poudarila tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer in v imenu Slovenske prosvetne zveze Janko Malle, pa bodo majhen, a kljub temu pomemben prerez kulturne dejavnosti slovenskih rojakov v Avstriji. Kulturni dnevi se bodo pričeli v petek ob 16. uri, ko bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev okrogla miza o Slovenski literaturi na Koroškem. Dve uri zatem bo v Cankarjevem domu uraden začetek »dnevov« s slavnostnimi govori (napovedan je govor ministra za Slovence po svetu Janeza Dularja), zatem pa otvoritev razstave o kmečki arhitekturi na Koroškem (avtor univ. prof. Peter Fister) in nastop folklorne skupine prosvetnega društva Trta in Žitare vasi. V soboto ob 11. uri bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma otroška matineja. Na sporedu bo lutkovna predstava Gospod Petelin, predstavitev glasbene kasete za otroke Diči, dača (avtorja sta mladi glasbenik in pedagog Gabijel Lipuš in igralec Polde Bibič) in recitacije učencev ljudske šole Mohorjeve družbe v Celovcu, tj. pred dvema letoma ustanovljene zasebne šole, ki trenutno šteje 70 učencev. Zvečer, ob 20.15, bo v Linhartovi dvorani zaključna prireditev. V prvem delu bodo nastopale mlade vokalne skupine in sicer Kvartet bratov Smrtnik iz Kort, tercet Rož in Škofič in oktet Suha Katoliškega prosvetnega društva Drava iz Žvabeka. Posebno zanimiv se obeta nastop okteta Suha, ki sodi med boljše vokalne skupine na Koroškem; oktet je gostoval v Italiji, Sloveniji in Severni Ameriki in doslej izdal tri kasete. V drugem delu sporeda bo na vrsti kantata za solo izvajalce in mešani zbor Ustoličenje karantanskega kneza. Besedilo za kantato je napisal Zdravko Novak, uglasbil pa France Czigan. Nastopali bodo mešani zbor Gallus iz Celovca, štirje solisti in kvartet trobil, dirigiral bo Jože Ropitz. Organizatorji kulturnih dnevov. so Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in ljubljanski Cankarjev dom. IVAN VOGRIČ nadaljevanji s 1, strani - nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani • Miloševič nega stanja po vsej državi in pooblastilo, da lahko mobilizira, premešča in organizira po lastnem preudarku svoje enote in posreduje z oboroženo silo, kadar meni, da je to potrebno. Jovič in armada sta doživela nepričakovano hud poraz. Ni bilo sicer formalnega glasovanja, toda proti razglasitvi izrednega stanja in proti posebnim pooblastilom armadi so bili vsi, razen Joviča, torej Srbije. Proti sta bili celo vazalska in doslej povsem poslušna Vojvodina in »drugo oko v isti glavi«, podložna in do kraja zvesta ter ponižna Črna gora. Da bo izredno stanje tudi pri njih in da lahko armada posreduje in posega celo z oboroženo silo v njihove zadeve, je bilo tudi tem podložnikom in satelitom le preveč. Toda Jovič je vztrajal in vztrajal. Ob polnoči je po televiziji in za Tanjug povedal, da bo vojska vseeno pripravila nov tehnično drugačen predlog in da bo o njem zvezno predsedstvo razpravljalo na današnji seji predsedstva, ki bo ponovno imela značaj vrhovnega poveljstva oboroženih sil. Razmerje sil; 1 proti 6, eden pa odsoten. Kakšno bo razmerje sil danes in kakšni bodo konkretni predlogi, je težko reči, toda seje se bo Drnovšek zaradi izrecne prošnje in poziva k sodelovanju Mesiča in Makedonca Tu-purkovskega in na temelju stališča slovenskega vrha udeležil. Kaj sedaj? Jovič ima v ognju še eno železo. Dvoumen člen ustave predvideva, da lahko predsednik v izjemnih vojnih ali podobnih razmerah sam odloča. »Politika« pa že napoveduje, da za razglasitev izrednega stanja ni nujen sklep predsedstva, zadostujejo generalštab, armadno poveljstvo in podpis predsednika predsedstva. To pa že diši po direktnem državnem udaru, pravem puču. Si ga lahko Srbija in armada privoščita, ko bi morali srbski oficirji in vojaki streljati na srbski narod? Si ga lahko privoščita, ko se v Srbiji stvari ponovno zaostrujejo? V torek zvečer se je uradni organizacijski odbor, ki je vodil študentsko stavko in miting sporočil, da sta se stavka in shod končala. Toda številna skupina ni ubogala in je ostala na trgu. Zahtevali so dosledno izvajanje vseh zahtev, predvsem pa odstop obrambnega ministra Radmila Bogdanoviča, izpustitev vseh zapornikov in dosledno svobodo tiska. Študentov je bilo nekaj tisoč, podnevi so se jim pridružili še novi demonstranti. Kasneje je združena opozicija napovedala svoj miting in popoldne sta sredi Beograda potekali dve manilestaciji. Na prvi so vztrajali študentje, na drugi pa je pred desettisočglavo množico ponovno spregovoril Vuk Draškovič. Preklel je vse tiste, ki so 9. marca ukazali, da se »strelja v Srbijo«, in nadaljeval; »Oni že odgovarjajo pred nebeškim srbskim sodiščem, pred svetim Savo. Toda odgovarjati morajo tudi pred zemeljskim sodiščem.« Draškovič je zahteval odstop ne samo obrambnega ministra, temveč tudi predsednika vlade Zelenoviča in vseh tistih, ki so .dvignili roke in streljali na srbsko mladino. Množica pa je vzklikala: »Slobo -Husein« in »Zaprite ga«, »Mora odgovarjati pred sodiščem«, pa še veliko hujše in srbsko sočne vzdevke. Vsi, ali skoraj vsi, vzkliki so bili naperjeni proti Miloševiču. Vukov miting združene opozicije je beograjska televizija neposredno prenašala, novinarsko in profesionalno korektno. To je prva velika novica. Zbrali so se novinarji »Politike« in zahtevali, da se takoj spremeni uredniška politika in da odstopijo vsi vodilni možje, ki so srbsko novinarstvo spravili tako daleč. Toda že včerajšnja Politika na prvi strani ponuja povsem neobičajno podobo: objavljene so vesti o vseh dogodkih, naslovi so nevtralni informativni, seveda je na prvem mestu še vedno predsednik predsedstva Jovič s svojimi zahtevami in stališči. Razmere pa se spreminjajo tudi v Hrvaški. Predsednik Tudjman je včeraj v Zagrebu sprejel delegacijo srbske demokratske stranke in stalnih vojnih nevarnosti, groženj s silo, hrupnega, divjega nacionalizma. To pa pomeni, da se vse lahko uredi mirneje, tudi slovenska osamosvojitev, možen pa je tudi dogovor o sodelovanju o konkretnih zadevah, kot je skupno tržišče, gospodarsko sodelovanje, celo stvaren pričetek reševanja gospodarske krize. Pesimisti pa so obratnega mnenja. Miloševič kot simbol za boljševiško nacionalistične sile in miselnost, JLA s svojo Zvezo komunistov - gibanje za Jugoslavijo so potisnjeni v kot. Morda so ranjeni, toda ranjena zver je najbolj nevarna. Njihovi argumenti so prepričljivi, če pomislimo na vztrajne zahteve po proglasitvi izrednega stanja, po posebnih poblastilih armadi. Dejstvo je, da je armada v zadnjem času nastopila večkrat: njeni tanki so bili v Pakracu, njeni tanki so delali red po beograjskih ulicah. Kdo ima prav? Odgovor je zelo težak, jugoslovanski položaj je nepredvidljiv. • Srbski dogodki dištu mesta ne sme biti nobenega zborovanja več, da je za to prostor na »Ušču«, sotočju med Savo in Donavo, prek Save, izpod nekdanje stolpnice CK ZKJ. Srbski tisk, radio in TV, skratka vsa režimska trobila, pa so nekaj dni prej izredno ostro napadla prireditelje shoda, jim očitala narodno izdajo, povezovanje z ustaši, albanskimi separatisti in iredentisti, skratka - vse najhujše grehe srbskih veleizdajalcev. Policija je že v soboto zjutraj poskrbela za najostrejše in izredno obsežne ukrepe. Beograd je bil v kar treh obročih; v prvem so ustavljali in zadrževali avtobuse iz drugih mest, s katerimi so se pripeljali Draškovičevi privrženci. Že pri tem je prišlo do prvih aretacij. Trg republike je osrednji beograjski trg, izredno prostoren, sprejme lahko večstotisočglavo množico. In res so se že mnogo pred dvanajsto uro pričeli zbirati ljudje, ki jih je policija napadla četrt ure pred napovedanim mitingom in to nepopisno brutalno, uporabljajoč vsa sredstva. Prišlo je do prvih izgredov, množica je prebila policijski kordon in na gosto zasedla ves trg. Nekje ob enih so se začeli govori in niso se še končali, ko so policisti izstrelili v množico več solzilnih bomb, oklopniki z vodnimi topovi pa so vdrli na trg. Začela se je prava bitka, ki je trajala nekaj ur. Množica je hotela prodreti do poslopja beograjske TV, ki pa je bilo spremenjeno v pravo policijsko trdnjavo, podobno je bilo tudi v srbski skupščini. Načelnik slovenske milice Pavle Čelik je na podlagi svojih bogatih protiterorističnih in praktičnih izkušenj ugotovil, da je bil policijski napad načrtovan, hoteno brutalen in povrh še dezorganiziran in neučinkovit. Množico so obkolili, tako da ji niso dovolili umika, uporabili so gumijaste krogle, ki so strogo prepovedane, saj so tudi smrtno nevarne, vse skupaj je potekalo dezorganizirano, zato pa toliko bolj grobo. Toda tudi odpor je bil prav tako odločen, brutalen, do skrajnosti pogumen in junaški. Omenimo samo elegantno žensko, ki se je s hrbtom postavila pred oklepni vodni top in bi se pustila tudi pregaziti, ali goloroke mladince, ki so skakali na modra blindirana vozila, jih razdirali in rušili z golimi rokami. Tudi to je srbski narod, kadar se razjezi in ga oblast spravi do skrajnega roba obupa. Kako resnične so svetopisemske resnice: »Kdor seje veter, žanje vihar...« Po našem mnenju se je protest tako zaostril, ljudi pa je bilo vedno več, da je bila srbska oblast v resnici prisiljena poklicati na pomoč armado, ker ni več obvladala položaja. Za pomoč je zaprosil predsednik Slobodan Miloševič, armada se je rada odzvala, predsednik zveznega presedstva Jovič pa je na hitro sklical po telefonu zasedanje zveznega predsedstva: proti sta bila Slovenec in Hrvat, ker je treba politične spore rešiti na političen način, z demokratičnimi razgovori ne pa z vojsko. Razmerje sil: 2 proti 6. Okoli 18. ure so se pred zvezno skupščino, na Trgu republike in na Terazijah pojavili težki tanki sovjetske izvedlave in oklopni transporterji. Takrat so se demonstracije prenehale. V takem razgretem ozračju so potekala pogajanja v srbski skupščini, izredna seja se je po eni strani končala z aretacijo predsednika SPO Vuka Draškoviča (na skrivaj, s pretvezo, da gre za razgovore), njegovega podpredsednika in več sto demonstrantov ter pripadnikov Vukove in drugih opozicijskih strank. Parlament je pošteno opljuval opozicijo. Politika je naslednji dan izšla z debelim naslovom »Rušilne demonstracije« in na več straneh dokazovala, da gre za brutalen napad na Srbijo, na dosledno in najlepšo demokracijo, skratka da gre za razbojnike in veleizdajalce. Toda že takrat se je pripravljal preobrat. V nedeljo so beograjski študentje razglasili stavko in napovedali shod ob 22. uri zvečer na osrednjem beograjskem trgu. Beograjsko študentsko naselje stoji izven mestnega centra v novem Beogradu, na skrajnem robu; študentje so se odpravili peš, prehodili so več kilometrov. Na velikem savskem mostu pa so jih že pričakovali miličniki in začel se je pretep. Študentov je bilo nekaj tisoč, zaprli so jih na obeh straneh mostu in boj je trajal nekaj ur. Nenadoma pa so miličniki izginili in študentje so se mirno odpravili na osrednji Trg republike, kjer so jih že čakali kolegi in zbrana množica. Tu se je začel miting, ki se v resnici še ni končal, in ki traja nepretrgoma že več noči in dni. Na njem se izmenjujejo govorniki, pevci, igralci, ljudje prinašajo hrano, pijačo, Beograd se soglasno in odločno solidarizira s svojimi študenti. Prišli so delavci iz tovarn. Ves ta čas pa policije ni bilo nikjer in ni več posredovala. Študentje so takoj zahtevali: odstranitev urednikov radia in TV, izpustitev Vuka Draškoviča in drugih zapornikov in odstop notranjega ministra, ki je kriv za krvav policijski obračun. Miloševič je odgovoril z napadi po tisku, vendar je ločil opozicijo na dva dela, še vedno so bili veleizdajalci Vuk Draškovič in predstavniki strank, študentje pa so bili omenjeni nekje ob robu. Predvsem pa je na Ušču v ponedeljek zjutraj organiziral miting podpore svoji demokratični oblasti, miting za Srbijo, mir in podobne zadeve. Iz vse Srbije, vseh pokrajin, so od sobote in nedelje do ponedeljka zbobnali z vsemi sredstvi okrog 150 tisoč ljudi, katerim so govorili najvišji predstavniki oblasti, razen Miloševiča. Ni bilo pravega navdušenja, zato pa veliko groženj in psovk. Beograjskim študentom so se kmalu, lahko rečemo takoj, pridružili še vsi drugi: najprej iz Novega Sada, nato pa iz vseh srbskih mest in celo srbsko govoreči študenti iz Prištine. Povsod so podpisovali resolucije s podobnimi gesli in zahtevami, obtožbe in jezik govorcev pa so bili vedno ostrejši in napadi na Miloševiča vedno bolj odločni. Študente so podprli upokojenci, ki so do sedaj dobili polovico februarske pokojnine, kdaj bodo ostalo in kdaj pokojnino za marec, pa je povsem neznano. Predvsem pa jih je podprla celotna inteligenca: dramski, filmski in drugi igralci, ki so zaprli gledališča in se pridružili protestu, rektorji in profesorji univerz, pisatelji so malo omahovali, toda tudi njihova podpora je sledila. Položaj je začuda postal vse bolj podoben onemu na pekinškem Trgu nebeškega miru: ali poslati vojsko in policijo ter streljati ali se pogajati in umakniti. V torek je prišlo do preobrata. Srbska vlada in potem še skupščina sta sprejeli večino študentskih zahtev: izpustili so Vuka, odpustili so vse zloglasne urednike televizije, sestavili so paritetno parlamentarno komisijo, ki naj preišče vzroke in ugotovi krivdo za sobotne incidente, mrtve in ranjene. V tej zvezi se govori o kompromisu med delom opozicije in Miloševičem, ki naj bi jih prepričal, da gre za napad na Srbijo, da naj bo Srbija enotna in naj se pomiri, skratka - da naj se opozicija zadovolji z doseženim. tej podlagi je v torek zvečer koordinacijski odbor študentov izdal razglas, da so zahteve uresničene in da se protestno zborovanje končuje. S tem naj bi bilo zgodbe konec. Toda n> tako. Nadaljevanje pa je že kronika včerajšnjega dne. IM ■ 4/'5 ENEL ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELEURtCA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Via G. B. Martini 3-00198 ROMA OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala V izplačilu sledeči: Posojila Kuponi Poviški kapitala izplačljivi 1. 10. 1991 polletje 1. 4. 1991 30. 9. 1991 skupna vrednost 1. 10. 1991 1985-1995-2000 ovrednoteno III. emisija (H. A. Lorentz) Cod.ABI 14223 5,70% 0,570% 6.535% 1987-1994 ovrednoteno II. emisija (Gramme) Cod. ABI 16417 6,50% C). 0,650% C) 4,790% O 1988-1994 ovrednoteno II. emisija (Millikan) Cod. ABI 17058 6,50% C) 0,585% C) 3.7845% C) 1988-1996 ovrednoteno III. emisija (Kirchhoff) Cod. ABI 17463 6.50% C) 0,650% C) 3.70% n 1989-1995 ovrednoteno 1. emisija (Helmholtz) Cod. ABI 180// 6.50% C) 0,585% C) 2844% C) (') bruto brez davčnega odtrgljaja 12,50% - ne v Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objav je Uradnem listu. _________ Na seji glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Odločna podpora dnevniku TRST — Krizno stanje v Založništvu tržaškega tiska in še posebno v samem Primorskem dnevniku je bilo predmet poglobljene in v nekaterih vprašanjih dokaj diferencirane razprave na izredni seji glavnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu. Razpravljala so namreč iz različnih zornih kotov analizirali vzroke, ki so pripeljali do današnjega stanja ter nakazali tudi različne rešitve za obstoj in razvoj našega dnevnika. Tezam, ki so poudarjale izključno gospodarski aspekt kriznega stanja, so se pridružile one, ki so gospodarskim pogledom dodajale tudi politične. Sejo glavnega odbora je uvedel predsednik Klavdij Palčič, ki je najprej z zaskrbljenostjo ocenil zastoje, kar zadeva potek globalnega zaščitnega zakona, ki nekako trči v pozitivno vsebino zakona za obmejna področja, ki našo skupnost upošteva kot subjekt. V zvezi z vprašanji, ki neposredno zanimajo našo skupnost, je predsednik SKGZ poročal o dogovorih, da bi se primerno rešilo položaje nekaterih naših ustanov, kot so špetrska zasebna šola, NŠK, Slori in Glasbena matica. Dogovarjanje, po oceni Klavdija Palčiča, ni bilo lahko tudi zaradi tendencioznosti nekaterih komponent, kar se kaže tudi v sedanjem kriznem položaju na Primorskem dnevniku, ko nekateri vsiljujejo svoja ozka gledanja in interese. Skrb SKGZ pa je, da se PD uveljavi kot neodvisno glasilo naše skupnosti, ki naj izraža' potrebe in stvarnost časa, v katerem živimo. Podrobno o vzrokih, ki so pripeljali do kriznega stanja, je spregovoril glavni urednik časopisa Dušan Udovič, ki je redukcijo osebja ocenil kot nujno posledico deficitarnega stanja, v katerem se je znašlo ZTT. Pri tem pa je postavil vprašanje kvalitete časopisa pri tako drastičnem krčenju števila novinarjev in tiskarjev. Poudaril je tudi, da se vodstvo podjetja in vodstvo časopisa nočeta sprijazniti z okrnjenim dnevnikom in da bos- S ponedeljkove izredne seje glavnega odbora.SKGZ (Foto M. Magajna) ta v redukcijo šli samo, če ju bodo k temu prisilile razmere. Zato se je glavni urednik PD zavzel za uresničitev nekaterih ukrepov, ki bi Primorskemu dnevniku zagotavljali določena finančna sredstva, upoštevajoč tudi specifičnost tega časopisa. Alternativni poti, po mnenju Dušana Udoviča, sta dve: imeti časopis, kakršnega manjšina zmore ali poiskati druge rešitve, upoštevajoč tudi spremenjene geopolitične stvarnosti. V tem okviru je treba prisluhniti vsem predlogom predvsem v skrbi, da se dnevniku zagotovi dostojno raven. V tej stvarnosti, je zaključil Dušan Udovič, pa mora država opraviti svojo primarno vlogo in omogočiti življenje Primorskemu dnevniku, kar ne sme biti pojmovano le kot gola asistenca. V razpravi je najprej posegel Samo Pahor, ki je ugotovil, da zvoniti po gospodarski dopis iz Slovenije Teorija o kolapsu JOŽE PETROVČIČ Pri vodenju gospodarskih zadev slovenska vlada nima veliko drugih možnosti, kot da se ukvarja z zapleteno kombinatoriko. Istočasno mora namreč snovati nov gospodarski sistem, ki ga je komajda zaznati v obrisih in bo trajalo še veliko časa, da ga bo lahko res vzpostavila. Hkrati pa se mora ukvarjati s hitro se spreminjajočimi gospodarskimi razmerami, ki jih ni možno predvideti vnaprej, kajti vsak dan postreže s kakšno novo zanimivostjo, ki je tako pomembna, da se mora z njo ukvarjati tudi vlada. Velika kombinatorika je potrebna tudi v odnosih z zvezno državo, saj je večji del gospodarskih zadev vendarle še v pristojnosti zvezne države. Veliko modrosti pa bi morala imeti tudi za poglabljanje gospodarskih stikov s tujino, saj bo prav tujina tista, ki bo slovenskemu gospodarstvu rezala kruh. Težko je reči, če bo slovenska vlada res zmožna takšne kombinatorike, da bi jo lahko uvrstili v tovrstne anale. Zanesljivo pa je, da bo šla v anale kot vlada, ki je javno priznala, da je njen proračun prevelik, hkrati pa ugotovila, da ga ne more zmanjšati (in da 9a tudi ne želi). Gre zgolj za nesmiselno trditev, ki so jo naplavile burne parlamentarne debate o Proračunu ali pa je slovenska vlada s tem priznala, da v njej gospodarijo nekateri ministri in da se jim ne more upreti? Ali vlada za-topa eno stališče, ko gre za njen Ptoračun, povsem drugega pa na Primer, ko gre za zvezni proračun, suj je znano, da je bila odločno Proti prevelikemu zveznemu pro-računu? Ali je vlada letos požrla mni dano besedo, da je njena glavna naloga - razbremenjevala gospodarstva? Primerjava podatkov kaže, da takšna proračunska politika gospodarstvu ne more koristiti. Za celotno javno porabo bo namreč v Sloveniji porabljenega kar 60 odstotkov družbenega proizvoda. Polikšnega bremena propadajoče gospodarstvo ne bo zmoglo prelesti brez težkih posledic. Vladna 0Pozorila, da tovrstna poraba tudi v drugih državah ni m.anjša, saj *e giblje med 50 in 60 odstotki {ažbenega proizvoda, ni povsem na mestu, saj primerja države s povsem različnimi gospodarstvi: naše je v razsulu, druga normalno funkcionirajo. Kadar pa se podira gospodarski temelj, takrat bi morala vsaka vlada na svetu bistveno zmanjšati obremenitve gospodarstva. Naša jih pravzaprav še zvišuje! Preveč enostavno pa bi bilo trditi, da je vlada nesposobna prav zato, ker ne zna manjšati davkov in prispevkov. Vlada je namreč ujeta v splošne razmere, ki narekujejo marsikatero nepriljubljeno potezo. Prav splošne okoliščine ne dopuščajo zmanjšanja republiškega proračuna. Nereformirano zdravstvo, šolstvo, celotna državna uprava, star pokojninski sistem oziroma vse, kar lahko spravimo pod oznako družbena nadstavba, deluje na povsem enak način kot v prejšnjih časih. Za svoje delovanje rabi enormne količine denarja, učinkovitost pa je slaba. Vlada skuša vsem tem dejavnostim zagotoviti toliko denarja, da bodo lahko še naprej delovale, sočasno pa jih najbrž namerava temeljito reformirati. Toda prav zaradi tega se zastavlja temeljno vprašanje: ali je bolje posamezne dejavnosti prepustiti počasnemu padanju v kolaps in nato narediti temeljito reformo v posamezni dejavnosti, ali pa doseči spremembe s šokom. Prepiranje o tem, kaj je boljše, je tudi pri nas podobno razpravi o tem, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce. Vlada se je odločila, da bo počakala, dokler sadež ne bo dozorel. šele nato ga bo utrgala. Vendar pa teorija o potrebnem kolapsu pri nas nima najbolj vnetih zagovornikov. Odločno so proti njej v - gospodarstvu. Zdi se jim, tako so tudi dokazovali v parlamentarni debati, da bo gospodarstvo, ki je že dolgo v kolapsu, izdihnilo prej, preden bo odpadel kakšen dozorel sadež. Gospodarstvo je namreč prepričano, da bi ti sadeži zelo hitro dozoreli, če bi jim dajali manj denarija. Zato se zvezna gospodarska zbornica — gospodarstvo seveda občuti to logiko po vsej državi približno enako usodno — zateka celo k bojkotu: podjetjem predlaga, naj samovoljno znižajo prispevke na 20 odstotkov svojega dohodka. toči ne pomaga. Po njegovem mnenju se je namreč naša skupnost premalo prizadevala za uveljavitev svojih pravic. Silvij Tavčar je po celoviti gospodarski analizi v Založništvu tržaškega tiska naglasil, da mora Primorski dnevnik postati stvarnost našega prostora, kar se mora izkazati tudi v sestavi upravnega odbora. Sicer redukcija, ki jo predlaga podjetje, ne pomeni začetek konca Primorskega dnevnika. Težavni položaj, v katerem se je znašel PD, je ugotovil Stojan Spetič, kaže na nujnost, da se naši skupnosti zagotovi zaščitne norme. Naloga vseh pa je, da si prizadevajo za obstoj in razvoj slovenskega dnevnika, kakor tudi za vsa ostala sreastva obveščanja. To, je dodal Spetič, pa se mora uresničiti brez vsakršnih političnih špekulacij. Marko Kravos je v svojem posegu izpostavil krizni položaj, ki se kaže tudi v oddelku za knjižne izdaje pri ZTT. Jole Namor je opozorila ne nevarnost, da bi krizni položaj imel svoje negativne posledice tudi v Benečiji in še posebej kar zadeva bodočnost Novega Matajurja. Ace Mermolja je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi krčenja števila osebja. To bi posledično pripeljalo do slabega časopisa, ki bi zgubil na teži in vrednosti. Sam položaj pa je ocenil kot izraz konfliktov znotraj manjšine in tudi same SKGZ. Zaradi tega je treba dobiti tako rešitev, ki bo Primorskemu dnevniku zagotovila vseslovensko vsebino ob upoštevanju stvarnosti naše skupnosti. Miloš Budin pa je bil mnenja, da je treba rešitev PD dobiti brez vsakršnega strankarskega pogojevanja. Dnevnik naj torej postane glasnik celotne skupnosti, ne pa njenih političnih komponent. Darij Cupin je podčrtal, da problem ni politične narave, marveč gospodarske in da je treba braniti predvsem izhajanje Primorskega dnevnika prej kot ohranitev sedanjega organika. Sicer po njegovem mnenju nekateri znaki po panični razporodaji časopisa sploh niso utemeljeni. V svojem posegu je Franc Škrlj predlagal protestni shod v Rimu, kjer bi tamkajšne pristojne oblasti opozorili na težavnost časopisa. Filibert Benedetič se je zavzel, da bi si enkrat za vselej razščistili pojme o ZTT kot zasebni ustanovi ter Primorskem dnevniku kot izrazu vseh Slovencev. Pluralnost naj bi se podobno kot v gledališču izkazala tudi v sestavi upravnega sveta. Proti vsebinski spremembi časopisa pa se je izrekel Oskar Kjuder. Edvin Švab je izrekel priznanje upraviteljem ZTT, da so doslej zagotovili izhajanje Primorskega dnevnika. Ob tem je predlagal, da je treba poiskati vse poti, da bi se časopisu zagotovilo primerna denarna sredstva za nadaljnji obstoj in to tudi s srečanji s predstavniki vlade in parlamenta. Suadam Kapič je ugotovil, da več posameznikov in organiziranih skupin postavljajo v dvom legitimnost naših organizacij in da obstajajo težnje, da bi se od zunaj usmerjalo in vodilo. Primorski dnevnik mora biti glasilo vseh Slovence v. in to tudi s teritorialnega vidika, je ugotovil Boris Peric in izrazil zaskrbljenost, da bi napovedane redukcije še bolj obubožale goriške strani časopisa. Srečko Colja pa je ugotovil, da je predvsem naloga rimskih oblasti, da zagotovijo sredstva za nadaljnji obstoj časopisa. V svojem posegu je Breda Pahor spregovorila tudi v imenu novinarskega kolektiva in izrazila začudenje, da glavni odbor ni izkazal posebne solidarnosti osebam, ki jim grozijo odpusti. Ob tem je podčrtala skrb za bodočnost časopisa ob tako drastični redukciji novinarjev in tiskarjev ter dodala, da se krizno stanje negativno odraža tudi pri naročnikih. Svoje misli je zaključila z ugotovitvijo, da dosedanja prizadevanja novinarskega kolektiva niso bila izraz razprodaje, marveč želja po kvaliteti in poštenem dogovoru. Negotovost za obstoj slovenskega tiska in same kulture v Benečiji je izrazil tudi Pavel Petričič. Boris Race je opozoril na izredne kvarne posledice, ki bi jih imela opustitev branja slovenske besede. Ob tem pa je ugotovil, da so redukcije osebja nujna polsedica kriznega stanja v ZTT, za rešitev katerega pa naj si v prvi vrsti prizadevajo deželne in vladne oblasti. Marino Košuta je rešitev tega problema nakazal v dogovoru znotraj enotnega zastopstva Slovencev oziroma posebnega strokovnega odbora, ki naj bo predvsem izraz zrelosti naše skupnosti. Darko Bratina je bil mnenja, da je treba upoštevati okolje, ki nas obdaja, in nove procese, ki se porajajo tudi v naši skupnosti. Ukinitev Primorskega dnevnika pa bi zadala smrtno rano naši manjšini, saj se je treba zavedati, da je PD v funkciji vseh Slovencev. Damjana Kralj je v svojem posegu ugotovila, da je treba stvarnosti gledati v oči in se konsekvenčno obnašati. Jože Koren pa je zaskrbljeno ocenil, da so Edinost ukinili, v času fašizma, Primorski dnevnik pa bi lahko v času demokracije. Ob tem je ugotovil, da se sedanje težave lahko premosti predvsem s treznostjo in da bo napovedano zmanjšanje organika postavilo v dvom redno izhajanje časopisa na 12. straneh. Zaključne misli na izrednem glavnem odboru SKGZ je potegnil predsednik Klavdij Palčič, ki je naglasil, da se vprašanje ZTT uokvirja v celotno problematiko naše skupnosti in da ob soglasju vseh komponent moramo sami odločati o bodočnosti časopisa brez vsakovrstnih interferenc. nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 d Drevje in rastlinje Vse za vrtnarstvo SADNO DREVJE PROSEK 1000 - TELEFON (040) 251130 SoMarnost z našim dnevnikom Odbor Sindikata slovenske šole, tajništvo Trst: ugotavlja ključno povezovalno vlogo, ki jo ima Primorski dnevnik za življenje Slovencev v Italiji, kot glasnik njihovega stanja, dejavnosti, problemov in potreb tudi na šolskem področju; se zaveda njegove vloge povezovanja primorskih Slovencev v skupnem prostoru tu in onstran meje; zahteva, da je kot edini slovenski dnenik v Italiji deležen ustreznega javnega priznanja in podpore; kritično sprejema ukrepe ravnateljstva ZTT v zvezi z odpusti določenega števila delavcev in novinarjev Primorskega dnevnika, kar bi privedlo do znižanja njegove kakovosti; poziva isto ravnateljstvo k pluralističnemu vodstvu in urejanju Primorskega dnevnika in k ohranitvi narodnega lastništva in še zlasti stavbe hiše Ciril Metodove šole. Igralci Slovenskega stalnega gledališča kolektivu PD: Z grenkobo ugotavljamo, da se težka in nevzdržna situacija zamejskega kulturnega življenja počasi in vztrajno širi na vse ustanove. Zdaj preti nevarnost, da bi se desetletja stara tradicija Primorskega dnevnika izničila. V vašem pogumnem in pomembnem boju, ko se trudite, da se ne bi Primorski dnevnik, ki je za obstoj našega življa eden temeljnih stebrov, zreduciral zgolj na preživetje, vam izrekamo vso našo solidarnost v iskreni želji, da bi v svojih prizadevanjih uspeli. Društvo slovenskih upokojencev Trst uredništvu PD: Slovenski upokojenci smo zelo zaskrbljeni ob dogajanju in hudi krizi, v kateri se je znašla slovenska založniška hiša, ki izdaja edini slovenski dnevnik v Italiji. Vest, da bi utegnil utihniti glas slovenske narodne skupnosti, nas je močno prizadela, saj smo bili skoraj vsi soudeleženi pri njegovem rojstvu v trdi borbi proti fašizmu, ki je prepovedal slovensko besedo celo v cerkvi. Vso povojno dobo je bil dnevnik glasnik našega boja za pravice manjšine. Brez njega bi bili nemi v tej že tako skoraj gluhi družbi za naše pravice, ne seznanjali bi se več o vsej široko razpredeni dejavnosti naše skupnosti na gospodarskem, političnem, kulturnem, športnem in drugih področjih. To se nam zdi nemogoče, čeprav kdaj tudi menimo, da tiskarski škrat prevečkrat obišče strani našega dnevnika. Zato izražamo polno solidarnost s kolektivom Primorskega dnevnika v njegovem boju za ohranitev časopisa. Iskremo upamo, da ne bo naletel na gluha ušesa pri odgovornih oblasteh, združenjih in ustanovah, ki z malo dobre volje lahko omogočijo nadaljnje izhajanje glaila slovenske narodne skupnosti. Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furla-niji-Julijski krajini je na skupščini dne 9. marca soglasno odobril resolucijo o solidarnosti z novinarji in tiskarji Primorskega dnevnika, ki se borijo za ohranitev delovnih mest in proti izginitvi edinega dnevnika v slovenskem jeziku, ki izhaja v Italiji, kakor tudi z novinarji Novega Matajurja, ki mu grozi enak konec. Deželna svetovalca Miloš Budin in Perla Luša sta v zvezi s hudo krizo našega dnevnika posegla pri posl. Walterju Veltroni-ju, ki je pri vsedržavnem vodstvu Demokratične stranke levice zadolžen za probleme javnega obveščanja. Predočila sta mu nujnost, da se poišče primerne rešitve, ki naj omogočijo nemoteno življenje Primorskega dnevnika. Solidarnost tržaških novinarjev. Prejšnji ponedeljek je bila v gledališču Miela okrogla miza o vprašanju obveščanja v Trstu. Srečanje je priredil krožek Miani. Med srečanjem je odgovorni urednik Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar orisal krizo časopisa in poudaril, da je treba ukreniti vse potrebno, da bo manjšinski časopis nemoteno živel. Udeleženci okrogle mize, novinarji Pic-cola, Trieste Oggi, tednika Vita cattolica, predstavniki krožka Miani, zastopniki sindikata novinarjev so izrazili vso svojo solidarnost Primorskemu dnevniku in obenem poudarili pomen in nenadomestljivo vlogo časopisa v deželni informativni stvarnosti. " . Predlog sindikatov žanje podporo Kako uporabljati denar iz bencinskega sklada Sprejela ga je tudi tržaška CGIL Skladišče plina Monteshell pri Žavljah Nauticamp bo na ogled še do nedelje Na nabrežju plovila za vsak okus in žep Pokrajinski tajniki sindikatov CGIL Trebbi, CISL Kakovic in UIL Trebbi so se sestali s predsedniki Avtonomne tržaške pristaniške ustanove Fusaroli-jem, Ustanove za tržaško industrijsko cono Tabaccom in Centra za raziskave Romeom ter zavzeli skupno stališče glede bodoče uporabe tako imenovanega bencinskega sklada, ki ga upravlja posebna komisija pri Tržaški trgovinski zbornici. Na sestanku so v bistvu osvojili predlog, ki so ga nedavno iznesli sindikati. Po tem predlogu naj bi o uporabi denarja, ki se steka v posebni sklad iz prodaje bencina po neobdavčeni ceni, ne odločala več Tržaška trgovinska zbornica. Le-ta naj bi v bodoče upravljala le 10 odstotkov tega denarja, ostalo pa bi dobili na razpolago po 30 odstotkov vsak Pristaniška ustanova, Ustanova za industrijsko cono in Center za raziskave ter preostalih 10 odstotkov Zavod za ljudska stanovanja (IACP). Na tak način naj bi se po mnenju sindikatov po eni strani izognili razprševanju sredstev (doslej je posebna komisija pri Trgovinski zbornici podeljevala sredstva iz bencinskega sklada za spodbujanje raznovrstnih gospodarskih dejavnosti), po drugi strani pa bi se tudi izognili pripombam Evropske gospodarske skupnosti, ki se je že večkrat obregnila ob neposredno podpiranje gospodarskih dejavnosti z javnimi prispevki v naši deželi. Predsedniki Pristaniške ustanove Fusaroli, Ustanove za industrijsko cono Tabacco in Centra za raziskave Romeo so se s predlogom CIGL, CISL in UIL strinjali. Poudarili so, da bi na tak način lahko smotrneje izkoristili javna sredstva, hkrati pa je bilo na sestanku poudarjeno, da bi tudi tem ustanovam morali povečati pristojnosti. Tako bi Ustanova za tržaško industrijsko cono morala postati sklicna točka za načrtovanje oziroma usmerjanje industrijskih dejavnosti v celotni pokrajini. Po drugi strani se vse te ustanove danes nahajajo v sorazmeno neugodnem finančnem položaju. To velja predvsem za Pristaniško ustanovo in za Center za raziskave, ki bi s sredstvi iz bencinskega sklada lahko uresničila marsikaterega izmed svojih načrtov. Kar zadeva Zavod za ljudska stanovanja, pa bi z denarjem iz bencinskega sklada lahko po eni strani poskrbel za boljše vzdrževanje svojega stanovanjskega premoženja, po drugi strani pa tudi uresničil načrt za odpravo arhitektonskih pregrad, kakor to predvideva zakonodaja v prid fizično prizadetim. Na srečanju so se predstavniki sindikatov in omenjenih ustanov dogovorili, da se bodo vsak po svojih močeh in pristojnostih zavzeli za to, da bi nakazani predlog o uporabi denarja iz bencinskega sklada sprejeli na vseh pristojnih forumih, v prvi vrsti v pristojni komisiji Tržaške trgovinske zbornice. Skupščina delavcev družbe Monteshell, včlanjenih v sindikatu CGIL, je osvojila stališče, ki ga je zavzel glavni svet tržaške CGIL o izgradnji podzemskega plinskega skladišča pri Žavljah. Skupščina se je torej izrekla za uresničitev skladišča, a to na osnovi nekega programskega sporazuma med vsemi prizadetimi stranmi, v katerem bi med drugim tudi jasno določili varnostne ukrepe v skladu z raziskavo, ki jo je po nalogu deželne uprave opravila družba EIDOS. Skupščina delavcev CGIL je izrazila pričakovanje, da se bodo za to rešitev zavzele vse pristojne strani. Poleg tega pa je skupščina poudarila potrebo, da bi vodstvo podjetja, deželna in druge krajevne uprave po eni strani sprožile močno akcijo za to, da bi čim prej prišlo do odobritve dopolnilne blagajne in za izplačilo predujmov delavcem, po drugi strani pa da bi v čim krajšem času izdelali in začeli izvrševati načrt za alternativno zaposlitev odvečne delovne sile. ■ Tržaški ACLI in CePaS prirejata danes zvečer ob 18. uri v konferenčni dvorani Delavskih zadrug na Trgu Stare mitnice 13 informativno konferenco o položaju v Eritreji in o solidarnostni akciji s tamkajšnjim ljudstvom, ki jo dve organizaciji nameravata sprožiti. Večera se bo udeležil tudi predstavnik eritrejske osvobodilne fronte FLPE. Na tržaškem nabrežju bo še do vključno nedelje na ogled 14. navtična razstava Nauticamp, ki se je za letošnjo izdajo okitila z naslovom Mitelevropski navtični salon. Preteklo soboto je simbolični trak v imenu pokrovitelja, Dežele Furlanije-Julijske krajine prerezal odbornik Dario Rinaldi, po njegovih besedah pa so imeli priložnostne posege še predsenik Pokrajine Crozzoli, tržaški župan Richetti, predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in Velesejemske ustanove Marchio. Potem ko je razstavo konec tedna nekoliko oviralo slabo vreme oziroma razburkano morje, ki je številnim razstavljalcem celo onemogočilo pravočasni prihod, je v ponedeljek zaživela s polnim ritmom. Ogledalo si jo je že precej občinstva, manjkalo pa ni niti uradnih delegacij, med katerima naj omenimo iransko in kitajsko. V nedeljo je razstavo popestrila regata Laser, ki ji je bil veter primerno naklonjen, v torek je bila na Pomorski postaji razprava z naslovom »Trst: sklicna točka za turizem na Jadranu«, medtem ko je tržaški Tehnični navtični zavod včeraj priredil okroglo mizo na temo »Od trgovske ladje do turističnega plovila: razvoj tehnologije in izkustev«. Na sliki (foto Magajna) motorni čolni, ki si jih obiskovalci Nauticampa lahko od bliže ogledajo s sprehodom po premičnem lesenem pomolu. Že v petek bo celovečerni koncert v cerkvi sv. Trojice Na Katinari pripravili širok program prireditev ob visokem jubOeju svoje šole Na Katinari je v tem času posebno delovno razpoloženje. Vsi, ki so kakorkoli vključeni v šolsko, kulturno, prosvetno in tudi športno delovanje na tem predmestnem območju, so oboroženi s posebno energijo, s pripravami in pričakovanjem na velik dogodek. Domača šola bo namreč slavila častitljiv 200-letni jubilej in spodobi se, da ga čim slovesneje in po svoje tudi koristno proslavijo. Šola je namreč eden od nosilcev utripa slovenske skupnosti na tem sicer urbanistično dokaj kompromitiranem območju, ki obsega Lo-njer, Rocol, Rovte, Kolonkovec in Katinaro. Pripravljalni odbor za proslavitev 200-letnega jubileja je tako sinoči sklical predstavnike »sedme sile« in jim predstavil program prireditev, ki si jih je zamislil v resnično širokih okvirih. V odboru so zbrane učiteljice (ki- jih je zastopala Mara Kalan), didaktični ravnatelj Joško Baša, predstavniki združenja staršev osnovne šole Fran Milčinski (zastopala sta jih Marta Ivašič in Aleksej Kalc), lonjerskega otroškega vrtca, nižje srednje šole Cirila in Metoda, podružnice Glasbene matice, društev Lonjer-Katinata, Kolonkovec in Rovte-Kolonkovec, župnijskega sveta, katinar-skih vodov Zamejske skavtske organizacije in Kolesarskega kluba Adria (ki ga je zastopal Ra-divoj Pečar). Poleg programa javnih prireditev je učiteljski zbor v letošnje učne načrte vključil vrsto pobud, ki se povezujejo s pomembnim jubilejem, rhed katerini so npr. obiski in srečanja z bivšimi učenci, spoznavanje preteklosti šole in kraja, medšolska športna srečanja, na to temo ubrane sicer tradicionalne šolske prireditve, prilož- nostni izidi šolskega glasila itd. Del načrtovanih pobud so v šoli izvedli že v prvem polletju. Spored javnih pobud pa se bo začel že čez teden (v petek, 22. marca) s koncertom organista Andreja Pegana in Godalnega kvarteta Glasbene matice v cerkvi Sv. Trojice na Katinari. V aprilu bo na sedežu KD Lonjer-Katinara okrogla miza o slovenski šoli v Italiji, za 20. april pa je v prostorih kulturnega društva v Lonjerju predviden skavtski popoldan za mlajše in večer za starejše. Vrhunec proslavljanja bo seveda predstavljala tradicionalna osrednja proslava s šolskimi razstavami, ki bo 26. maja v osnovni šoli Fran Milčinski. V znamenju pomembnega jubileja bo potekalo še nekaj drugih prireditev, kot npr. likovni ex tempore KK Adria in Borova Osnovnošolska olimpiada, spomladanski del sporeda pa bo 23. junija zaključilo srečanje šol Gregorčič-Stepan-čič in Milčinski na kresovanju PD Kolonkovec. Jeseni se bodo prireditve nadaljevale z načrtovanim družabnim srečanjem bivših, zlasti naj-starejših učencev in učiteljev v KD Rovte-Kolon-kovec, z netekmovalnim pohodom po srenjskih poteh okoliša v organizaciji KK Adria, z lovom na lisico za otroke, ki ga bodo priredili skavti, in s harmonikarskim ali pihalnim koncertom. K vsemu temu pa gre prišteti še zahtevnejši načrt za izdajo sicer priložnostne, a strokovne zgodovinske publikacije, ki naj bi nastala na osnovi raziskovalnega dela bivših učencev (sedaj višješolcev) na terenu. Take publikacije namreč za območje Katinare še ni, njena uresničitev pa bo seveda odvisna od finančne pomoči, (vb) Ricmanjski teden v znamenju glasbe Z odprtjem razstave vin in pokušnjo predstavljenih vzorcev se jutri zvečer, ob 20.30, v kletnih prostorih ricmanjske Babne hiše, začenja niz prireditev, ki jih domače SKD Slavec posveča prazniku vaškega zavetnika sv. Jožefa. Poleg nagrajevanja najboljših vzorcev letošnjega vinskega pridelka iz Ricmanj in Loga bo jutrišnji večer popestril še nastop kriškega dekliškega pevskega zbora Vesna, ki ga vodi dirigent Bogdan Kralj. Ricmanjski teden se bo nadaljeval že naslednji dan, ko bo v soboto zvečer, vedno ob 20.30, tokrat pa v prireditveni dvorani Babne hiše, na vrsti celovečerni koncert jazz orkestra Muja D.O.C. Band pod vodstvom Renza Muscovija. Niz prireditev bo v torek, torej na god sv. Jožefa, sklenil nastop obeh skupin, ki delujeta v okviru SKD Slavec. S krajšim koncertnim sporedom bo večer (z začetkom ob 20.30) otvoril združeni mešani pevski zbor Slavec-Slovenec, ki ga že drugo leto sestavljajo pevci iz ricmanjskega in borštanskega društva in ga od letošnje sezone vodi mladi dirigent Danijel Grbec. V drugem delu »Jožefove« prireditve se bo občinstvu predstavila dramska skupina SKD Slavec. Kot običajno je tudi ob letošnjem patronovem godu pripravila priložnostno veseloigro: tokrat gre za Stare grehe, ki jih je režiral Drago Gorup. Poleg zaključnega društvenega večera v vzdušju nekdanje vaške veselice se bosta v Ricma-njah že v nedeljo popoldan zvrstila še dva koncerta. Prav tako v počastitev vaškega patrona bo v zgodnjih popoldanskih urah na vaškem trgu nastopila Godba na pihala pod vodstvom Ennia Krisanovskega, ob 18. uri pa bo v župnijski dvorani igral harmonikarski orkester Synthesis 4, ki ga vodi Claudio Furlan, (dam) W V nedeljo v Skednju srečanje ženskih pevskih zborov V nedeljo ob 17. uri bo v KD Ivan Grbec v Skednju že šesto srečanje ženskih pevskih zborov, pod geslom »Zapojmo si pesem veselo«. Na srečanju bodo nastopile pevke ženskega zbora Ivan Grbec, ki so organizatorke in gostiteljice prireditve, pevke zbora KD Prosek Kontovel m kot posebne gostje Plazniška dekleta iz avstrijske Koroške. Pevke ženskega zbora SKD Tabor z Opčin se bodo pri' reditve, zaradi nepredvidenih težav, samo udeležile. Prav gotovo pa se bo našla priložnost, da bodo skupno z ostalimi zapele »Pesem žena«, ki je na takšnih srečanjih že obvezna in poje 0 temni preteklosti in o stoletnem hrepenenju žena po lepši bodočnosti. Nastopajoče zbore bodo vodili Hrvatič, Miran Žetko in Irena BrežjaK-Škedenjske pevke in pevke s Proseka; Kontovela bodo zapele po pet pesmn Plazniška dekleta pa vrsto koroških narodnih ter pesmi drugih narodov. Dekliški zbor, ki deluje v fari S ' Lipš, je nastal pred 12 leti na pobud domačega župnika in goji, poleg sld venske ljudske in umetne pesmi, tu nabožne pesmi drugih narodov. Ve krat je nastopil na prireditvah dom3 čega društva »Trta« v Žitari vasi, h srečanjih mladih zborov, ki jih prireJj Krščanska kulturna zveza, in drugo0'. BCiKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA VABILO DELNIČARJEM na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 22. marca 1991 ob 9. uri in v drugem sklicu V~SOBOTO, 23. MARCA 1991 v konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Trstu, Ul. S. Nicolo 5 ob 9. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega sveta; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. predstavitev bilance poslovne dobe 1990 in zadevni sklepi. V smislu člena 4 zakona št. 1745 z dne 29. decembra 1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki so položili delnice pri sedežu družbe vsaj pet dni pred občnim zborom. Upravni svet Skrbstvo in okolje na seji tržaškega občinskega odbora Tržaški občinski odbor je svojo zadnjo sejo pod predsedstvom župana Richettija posvetil v glavnem vprašanjem skrbstva in okolja oziroma zaščite teritorija. Med okrog sto sklepov, ki so jih na seji odobrili, velja omeniti okrepitev službe Te-lesoccorso za pomoč ostarelim v sili, o čemer je poročal odbornik Berce, nakup novega terenskega vozila za občinsko protipožarno službo (poročevalec Bettio) za vsoto 34 milijonov lir, ki bo bremenila občinsko bilanco, ker ni bilo predvidenega deželnega prispevka, in poveritev službe za čiščenje obal v letu 1991 neki tržaški družbi. Pripravili so tudi štiri predloge sklepov (o tem je poročal odbornik Anghelone), o katerih bo moral razpravljati občinski svet in ki zadevajo prodajo prav tolikih občinskih terenov oziroma nepremičnin v raznih mestnih predelih. Občinski odbor je tudi ob upoštevanju raznih upravnih in političnih obvez sklenil sklicati prihodnjo sejo tržaškega občinskega sveta v ponedeljek, 25. marca. OBVESTILO IZLETNIKOM Bralce našega dnevnika, ki so se prijavili za potovanji v MAROKO in na SICILIJO obveščamo, da lahko poravnajo drugi obrok vpisnine v ponedeljek, 18. L m., med 9. in 14. uro na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. Za MAROKO je na razpolago še nekaj prostorov. Danes popoldne v dvorani Baroncini na pobudo Skupine 85 Okrogla miza o plodnih kulturnih odnosih med Italijani in južnimi Slovani Skupina 85 prireja danes ob 18. uri v dvorani Baroncini okroglo mizo, na kateri bodo predstavili knjigo "Italia e Slavia, relazioni lettemrie italo-jugoslave daliAriosto a D Annimzio ". avtorja knjige prof. Mateja Zoriča z zagrebške univerze bodo o knjigi razPra^gni li orofesorii tržaške univerze Elvio Guacrnini, Jože Pirjevec in Fulvio Šalih1 ; v Ul. Trento contributij^u Ob navzocno^. li profesorji tržaške univerze Elvio Guagnini, Jože Pirjevec in Fulvio Kot piše v vabilu na današnjo okroglo mizo, je namen razprave o Zoričevi ^,lur0 osvetliti dolgo obdobje stikov in odnosov med italijansko kulturo in Rhjjb južnih Slovanov, katerega najbolj znani moment je bil oni, ki ga je v svojih orisal Niccolo Tommaseo. Jutri v Trstu predstavitev prvih dveh knjip Einaudijeve Zgodovine ruske književnosti »f o utn V veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 b0<^°olnik predstavili prvi dve knjigi Zgodovine ruske književnosti, ki jo izdaja ja z Einaudi. Na srečanju bo prisoten ravnatelj te publikacije prof. Vittorio b s univerze v Benetkah, tržaškemu občinstvu pa ga bo predstavil prof. IvarLgtnost Tržaške univerze. Začetek srečanja, ki ga prireja Krožek za kulturo in u s sodelovanjem založniške hiše Einaudi, bo ob 18. uri. V DSI srečanje s člani Demosa Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo srečanje stavniki Demosa iz goriškega in Koprskega. Srečanja so se udeleži jarleZ župan Zvonko Grahek in Edvard Stanič (Slovenski krščanski demokra J-Vuk in Vinko Zalar (Slovenska demokratična zveza), Valentin Cencic ( tranKa Kmečka zveza - Ljudska stranka) in Zorko Pelikan (Socialdemokra s Slovenije). .. n-iPtela pret^ Gostje so opozorili na težave, na katere je demosova koalicija drug00 vsem v obmejnem pasu, kjer je naletela na manjši odziv volilcev o p zaVjraj° po Sloveniji. Govorili so tudi o gospodarskih problemih, o sl.a '. tjSka in demokratizacijo, pritožili so se nad večkrat nepristranskim Por -------------------- 8 Japonski jen ........ 8,606 Švicarski frank...... 859,52 ^ Avstrijski šiling.... 106,138 Norveška krona....... 191,0 Švedska krona ....... 202 nfi 7'5° Portugalski eskudo . S,60b ^ Španska peseta ...... 12.004 ^ Avstralski dolar..... 900, ^ Jugoslov. dinar ..... ECU.................. 1534.- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet.: Sedež 04°'617?31 Ob uspešni turneji po Italiji tudi na ekranu v posebni oddaji De Andre po sedmih letih Italijanski kantavtor Fabrizio De Andre se zmagoslavno vrača na italijanske televizijske ekrane. Njemu in njegovi letošnji turneji, ki nosi naslov Po zadnji veliki plošči Le nuvole, je namreč posvečena nocojšnja oddaja Notte rock special (ob 23.10 na prvi italijanski TV mreži). -Kantavtor iz Genove je začel turnejo lebruarja v Modeni na dan svojega 53. rojstnega dne, svoje glasbeno popotovanje po Polotoku pa bo zaključil Pojutrišnjem v Firencah. De Andre se la vrnil na odrsko sceno po dolgih jedrnih letih molka; vrnitev po tolikšnem premoru je privabila na koncer-ia v športne palače njegove stare občudovalce iz že davnih šestdesetih iat, pa tudi najstnike, kar je bilo navsezadnje razvidno tudi na nedavnem razprodanem triumlalnem koncertu v Vidmu. De Andre se je predstavil italijanskemu občinstvu z dobro pripravljeno in režirano predstavo. Oder, na kate-rem nastopajo pevec in njegovi odlični glasbeni spremljevalci, naj bi bila nekakšna filmska scena: s številnimi Iuzmeščenimi reflektorji, s tirnicami zu premične reflektorje (namesto filmske kamere), s petimi velikimi panoji v ozadju, na katerih plavajo nuvole-oblaki. V ospredju je režiserska stolica (nezamenljiva sopotnica vseh De Andrejevih koncertov) obrnjena proti občinstvu, tako da je pevec obenem režiser in protagonist tega namišljenega glasbenega filma. De Andrejev koncertni film se začenja prav z zadnjimi kadri njegovega ustvarjalnega opusa. Z govorjeno pesmijo Le Nuvole, nato z mittelevropsko Ottocento. Zatem sta na vrsti še ta-rantella o jetniškem pazniku, ki se, razočaran nad državo, zateče k bossu Donu Raffaeju, in krasna freska druž- benega razpadanja La domenica dele salme (»Poezija z glasbo,« jo je ocenil sam avtor). Prve pol ure filma-koncerta je praktično posvečeno sedanjosti. Polpreteklost je polna spominov na ugrabitev na Sardiniji (Hotel Supramonte), ogorčenja nad genocidom ameriških Indijancev, nežnosti in ironije (Amico fra-gile). Drugi del koncerta je posvečen etnični glasbi, s katero se De Andre ukvarja skupaj s prijateljem-glasbeni-kom Maurom Paganijem že več kot deset let. Začenja se z mediteranskimi atmosferami Creuze de ma (po mnenju Davida Brynea enemu najboljših albumov osemdesetih let) in še končuje v cvrčanju lutenj, bouzou-kijev, violin, frulic in vsakovrstnih tolkal s pesmimi na drugi strani zadnje plošče. Na koncu je čgs še za skok v pevčevo rano mladost s pokerjem nepozabnih pesmi o Marinelli, o Pierovi vojni, o Bocca di Rosi in o ribiču, ki so bile povsod po Italiji deležne najbolj vročega aplavza občinstva (doslej si je njegove letošnje koncerte ogledalo nad 130 tisoč ljudi). Triintrideset let potem, ko je napisal prvo pesem, in po 122 pesmih ostaja De Andre skratka še vedno vrhunski italijanski kantavtor, o čemer se bodo morebitni neverni-tomaži lahko na lastno oko in uho prepričali v nocojšnji oddaji Notte rock special. M. K. Rekordni pogodbi sestre in brata Jackson Pevka Janet Jackson je v teh dneh podpisala izredno pogodbo, doslej najugodnejšo v zgodovini diskografske industrije, za celih 32 milijonov dolarjev ali za preko 36 milijard lir. O uspehu 24-letne temnopolte pevke je poročal včeraj Los Angeles Times. Pogodba, ki jo je Jacksonova podpisala z britansko diskografsko hišo Virgin, zadeva produkcijo treh plošč, za katere so se potegovale tudi nekatere druge diskografske hiše. Rekord pa bo pripadal Janet Jackson le za krajši čas, ker se na podvig pripravlja tudi njen slavnejši in ekstravaganti brat Michael. Z japonsko hišo Sony se namreč že pogaja za pogodbo, ki mu bo prinesla 60 milijonov dolarjev. sklad milje čuka jelka Cvelbar Otrok in družina o šoli Izšla je druga številka revije ža vzgojo in družino Otrok in družina. Revija izhaja že štirideset let. V ljubljanskem Cankarjevem domu bodo ta datum proslavili v obliki delovnega se-tanka v letošnjem marcu. Tam bodo namreč organizirali srečanje na temo družinska politika. Cilj in namen take politike naj bi bil, tako je bilo sklenjeno že na lanskem podobnem srečanju, da bo »usmerjena na vse družine in vse otroke brez razlike, njen cilj naj bo dviganje kvalitete življenja vseh otrok in družin«. Tako pravi urednica Biserka Ma-rolt-Meden v svojem uvodniku. Sicer pa v tokratni številki prevladuje tema šole. Že takoj na začetku je zanimiv in berljiv članek, ki se posvpča primerjavi organizacije javnih šol v različnih evropskih državah. Hkrati pa avtorica članka mag. Stanka Kukar poskrbi za kritične pripombe, ki so v neposredni zvezi z dejanskimi življenjskimi pogoji v Sloveniji. Janez Ferbar je prispeval zapis o svojem delu pri poučevanju naravoslovja za bodoče učitelje. Njegovo razmišljanje se bo nadaljevalo v prihodnji številki. Ugotavlja pa, da je pravzaprav začel o tem pisati zaradi neke kritike, ki je izšla pred leti izpod peresa Alenke Puhar v Novi reviji, kritiko je kasneje ponatisnila revija Otrok in družina. Dr. Pavel Zgaga piše o sodobnem izobraževanju učiteljev v viziji učite-Ijev-intelektualcev, ki naj bi jih oblikovala visokošolska izobrazba. Temeljit in uporaben je članek dr. Martine Tomori pod naslovom Družina pomemben dejavnik pri preprečevanju motenj med otrokom in njegovim okoljem. V članku se avtorica dotika zavesti pripadnosti, ki jo lahko da uravnotežena družina otroku, komunikativnosti, ki se je otrok uči že doma. Dr. Tomorijeva pa je tudi prepričana, da so še posebno pomembni za otrokovo razvijanje neposredni zgledi zrelejših in odraslih članov družine. Družina pa po njenem mnenju da lahko še dve doti otroku na pot, da bo laže ži- vel: smisel za humor in pozitivno mišljenje. O pomembnem problemu socialne blaginje vseh državljanov in o prepadih, ki še obstajajo med družinami in inštitucijami piše Marija Strojin. Za primer uspešnosti dostopa jemlje Tirolski projekt - kot model uspešne privatne prakse skrbi za socialno blaginjo vseh. V območje šole spada tudi vprašanje, ki se v Sloveniji poraja na novo: verouk v šole da ali ne? Temi se posveča Ranka Ivelja. Že znane, dovolj zanimive in aktualne rubrike dopolnjujejo tudi februarsko številko revije. Pete zimske igre Tudi letos je avtobus odpeljal udeležence izleta v Žabnice ob petih Zimskih igrah Sklada Mitje Čuka. Tokrat je bila - za prijetno spremembo - nedelja sončna, Žabnice pa polne snega, tako da so se mogle igre nemoteno odvijati v pravem zimske okolju in pogojih. Skupina naših izletnikov je štela 85 udeležencev. Vsi smo najprej odšli na Višarje, kjer smo se nekateri udeležili spusta s sankami. Nekateri so spustu le prisostvovali, a bili so zato tem hvaležnejši navijači, še posebno, ko so se na koncu spustili »veterani« in »veteranke«. Zaradi čudovitega vremena, ki nas je spremljalo, je bilo marsikomu žal, da smo se po dveh urah morali vrniti v dolino. Tam so se za hotelom Kristali - nekdanjim Domom Mangart, odvijale še ostale panoge naših iger: ciljanje s sneženimi kepami, tek po snegu in oblikovanje sneženih mož. Smeha ni manjkalo, še posebej ne pri teku v celi sneg, kjer je temu ostal v debeli snežni odeji čevelj kot v pasti, drugemu pa so noge zaostale in je telebnil z nosom v sneg. Nagrajevanje, za katerega uspešnost so prispevali slovenski trgovci, je bilo po kosilu. Po tradicionalni tomboli se je avtobus z udeleženci Zimskih iger Sklada odpeljal nazaj v Trst v sproščenem in veselem razpoloženju. m D današnji televizijski in radijski sporedi X rai 1___________________ 6.55 Aktualno: Uno mattina J0.15 Nanizanka: Fuorilegge jl-OO Jutranji dnevnik :1'05 Nan.: Cuori senza eta U-40 Variete: Occhio al bi-glietto {‘•55 Vreme in kratke vesti {2.05 Variete: Piacere-Raiuno {3.30 Dnevnik )4.0o Kvarkov svet l4'30 Rubrika: Primissima -Kult. aktualnosti TG 1 '5.00 Kolesarska dirka Tirre-. no-Adriatico a-45 Otroški variete: L'albero . azzurro 6.15 Mladinska oddaja: Big! ,^■55 Iz parlamenta in vesti .'{•05 Aktualno: Italia ore 6 8-45 Nanizanka: Missione Eureka - II Computer , che uccide a-40 Almanah dnevnik "40 Variete: Varieta i. Pippo Baudo) 2?'00 Dnevnik NO Rockovska noč: Fabrizio « De Andre - Le nuvole 4.00 Dnevnik in vreme „■20 Danes v Parlamentu ■25 Rubrika: Mezzanotte e n dintorni ■N SP v umet. drsanju vreme in (vodi cr 8.00 8.30 CANALE5 Nanizanka: La famiglia Brady Film: Alla frera per un marito (glas., ZDA 1962, r. Jose Ferrer, i. Pat Boo-]g ne, Bobby Darin) - ,'<'5 Alctnalnrv n or, to H'45 »S Aktualno: Gente comu-ne Kviza: II pranzo e servito, 12.35 Tris Canale5News Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco del-lS0s {fcoppie 0 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.35 Ti NOO ^o- parhamone u Otroški variete: Bim Ig , bum bam in risanke Nanizanka: I Robinson -Ifj Staffetta con sorpresa *8.4s <“anale 5 News Kviza: II gioco dei nove, 201 c Na moglie e marito RadioLondra ^.4n ?jtr‘scia la notizia 23 Qn Kviz: TeleMike Variete: Maurizio Co-^•On st;anzo Show l.gt- ^-anale5News I .2n Nriscia la notizia Nan.: Marcus Welby, 2-20 Operazione ladro C RAI 2_________________ 7.00 Otroški spored 8.30 Nanizanka: La famiglia Drombusch 9.30 Aktualno: Radio anch io 10.20 Dok. o Gvatemali 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Beautiful, 14.15 Ouando si ama 15.10 Varieteja: Detto fra noi, 16.25 La tv degli animali 17.00 Vesti, Iz parlamenta 17.10 Dok.: Lepa Italija 17.35 Videocomic 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport . 20.30 Politična tribuna 20.40 Film: Tripwire (srh., 1989, r. James Lemmo, i. Terence Knox, David Warner) 22.20 Variete: ...e compacrnia bella 23.15 Dnevnik - Pegaz 23.30 Košarka: za pokal prvakov Scavolini-Kingston 0.10 Vreme in horoskop 0.20 Film: Partita a guattro (kom., 1933, r. Ernst Lu-bitsch, i. Gary Cooper) | ^ RAI 3 | 11.30 Kolesarski turnir CEE 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. (vodita Romano Battaglia in Francesca Topi) 14.00 Deželne vesti 14.30 Krožek ob 12. (2. del) 15.30 Kolesarska rubrika: Biči & Bike (vodi Giacomo Santini) 16.00 Tedenski pregled o nogometu za amaterje 16.30 Ženski rokomet: Islandi-ja-Italija 17.15 Nanizanki: I mostri -Modella di lusso, 17.40 Vita da strega - Luomo delLanno 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo (ured. Luigi Villa in Gigi Grillo) 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina di Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda 23.15 Večerni dnevnik 23.35 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 0.35 Filmske novosti I RETE 4_________________| 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, 11.50 Topa-zio 12,45 Variete: Buon pomerig-gio 12.50 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.10 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Non mandarmi fio-ri! (kom., ZDA 1964, r. Norman Jaivison, i. Rock Hudson, Doris Day) 22.35 Aktualno: Pronto inter-vento 23.05 Aktualno: Teleguattro 23.25 Film: Un fiore nel deserte (dram., ZDA 1986, r. EVVugene Corr, i. Jon Voight, Jobeth VVilliams) 1.35 Nanizanka: Bonanza - II fucile d'oro I ITALIA 1______________i 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia 11.45 Odprti studio 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.45 Nanizanki: Compagni di scuola, Simon & Simon 17.30 Odprti studio 18.05 Nanizanki: Mai dire si, 19.00 MacGyver 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: Rimini Rimini (kom., It. 1987, r. Sergio Corbucci, i. Laura Anto-nelli, Serena Grandi), vmes Odprti Studio 22.50 Variete: Tricolore 23.20 Aktualno: American Supermarket 23.55 Šport: Grand Prix 1.00 Odprti studio 1.30 Nanizanki: Kung Fu, 2.30 Samurai T fr' TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Nanizanki: Grizli Adams, 9.20 Zakon v Los Angelesu 10.10 Slovenci v zamejstvu 10.40 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Mozaik. Slovenci v zamejstvu (pon.) 15.30 Žarišče (pon.) 16.00 Sova, vmes nanizanka Kriminalna zgodba 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. _ Dokumentarca: Žival - Človek, 17.55 Po sledeh napredka 18.30 Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Štirideset zelenih slonov (Franček Rudolf) 18.55 Risanka 19.15 TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nanizanka: Simenon 21.05 Tednik 22.10 Dnevnik 22.25 Vremenska napoved 22.30 Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Kriminalna zgodba 23.45 Video strani OPEOH________________ 13.00 Risanke 14.00 Nadaljevanki: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Storia de fratelli e de cortelli (dram., 1973, r. Mario Amendola, i. Maurizio Arena, Guido Mannari) 19.30 Risanke 20.30 Film: PoveFammore (dram., r. Voincenzo Sal-vioni, i. Carmelo Zappul-la, Lina Polito) 22.00 Variete: Sportacus 22.30 Film: Sistemo LAmerica e torno (kom., 1974, r. Nanni Loy, i. Paolo Vil-laggio, Sterling St. Jac-gues) 24.00 Variete: Sportacus TMC__________________ 8.30 Nanizanki: Le spie, 9.30 I giorni di Brian 10.30 ŠP v umetnostnem drsanju - pari prosto (iz Miin-chna) 11.20 Nadaljevanka:.Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 SP v umetnostnem drsanju - ples (iz Miinchna) PjlP) TV Koper_______________ 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Woobinda 19.50 TV debata 20.30 Video glasba: Tutti frut-ti (vodi Alex Bini) 21.30 Nanizanka: Dottori con le ali 22.15 TVD Novice 22.30 Oddaja o športu PIT TV Slovenija 2 16.00 Satelitski prenosi 16.30 SP v umet. drsanju 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Zdaj pa po slovensko: Kje so tiste stezice 20.55 Mali koncert: violinistka Monika Skalar 21.10 Košarka: Bayern-Pop 84 22.30 Svet na zaslonu 23.00 Komedija na slovenskem odru: Hudič na filozofski fakulteti (Ivan Brešan; predstava MGL) 1.05 Yutel 17.00 Rubrika: Ženska TV 18.10 Variete: Ora locale 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Svet v studiu: I.T. - In-contri televisivi del terzo tipo (vodi Mino Damato) 22.30 Variete: Festa di comple-anno (vodi Loretta Gog- g>) 23.30 Nočne vesti 23.50 Rubrika: Snežni planet 0.30 SP v umetnostnem drsanju - prosto moški (iz Munchna) TELEFRIULI____________ 13.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanki: Ouesta si che e vita, 18.30 E' proibito ballare 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Dok.: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Oddaja o jazzu 24.00 Nanizanka: A sud dei Tropici 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 V glasbi in besedi; Obvezna smer - Vzhod; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj: Kralj Matjaž (pripoveduje Mira Sardoč); 11.45 Lahka glasba raznih narodov; 12.00 Spoznavajmo Slovenijo; 12.15 Orkestralna glasbai; 12.40 Moški zbore Mirko Filj iz Gorice (vodi Zdravko Klanjšček); 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country glasba; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 ' Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00,. 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila; 11.00 Pisali so nam; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Glasba; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.30 Naša glasba; 18.32 Sou-venir d'Italy; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 1330, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba. Sestanek na Občini glede možnih rešitev Begunce iz Albanije bi začasno lahko namestUi tudi v Gorici Gost na današnjem Srečanju z avtorjem G. Zigaina bo govoril o Pier Paolu Pasoliniju V Gorici preverjajo možnost sprejema in začasne nastanitve manjše skupine prebežnikov iz Albanije. V torek so o tem vprašanju razpravljali na županstvu. Primernih stanovanjskih objektov v mestu ni, pač pa so, kakor izhaja iz poročila za tisk, razpravljali o možnosti, da bi za sprejem beguncev, v kolikor bi bilo to potrebno, uredili naselje montažnih hiš in to na območju letališča. Tu naj bi postavili petdeset montažnih hiš, načrtovani poseg pa, kakor zagotavljajo, ne bi motil redne dejavnosti letalskega kluba. Namestitev montažnih objektov je vsekakor pogojena z napeljavo vode, elektrike in ureditvijo nekaterih drugih osnovnih storitev. Na sestanku na županstvu, ki so se ga poleg župana udeležili odborniki Brescia, Colella in Tuzzi, poveljnik mestnih redarjev in nekateri občinski funkcionarji, so obravnavali tudi možne rešitve zagotavljanja ustrezne vzgojne in šolske oskrbe za mladoletne priseljence. Za to naj bi poskrbeli v sodelovanju z raznimi zavodi. Za reševanje socialnega vprašanja pa so na sestanku oblikovali predlog, ki ga bodo posredovali pristojnim uradom, da bi za Albance organizirali posebne delovne skupine. Vodila bi jih občina. Ta oblika družbene pomoči bi beguncem pomagala premestiti težave preživljanja ob morebitnem daljšem bivanju v Gorici. Za sodelovanje občine je zaprosila Prefektura. Ob tem velja zabeležiti tudi mnenje župana Scarana, glede števila Albancev, ki naj bi jih začasno namestili v Gorici. Šlo naj bi za skupino okrog sto oseb. Včeraj je pobuda goriške občine naletela tudi že na prvi odziv. Podjetje HFE - Industriale, ki ima sedež v go- riški industrijski coni in ki proizvaja kovinske kontejnerje, je izrazilo pripravljenost, da dobavi kontejnerje, primerne za začasno bivanje in da poskrbi tudi za njihovo preureditev. Izrazilo je tudi pripravljenost, da zaposli begunce iz Albanije, vešče varjenja. Begunce iz Albanije, ki so prejšnji teden množično navalili v Brindisi, so te dni namestili že v treh drugih krajih naše dežele: v Paluzzi, Taurianu in Istragu. Giuseppe Zigaina je odmevno ime v italijanskem slikarstvu in tudi v literaturi. Pisatelj, v taki luči se nam bo namreč predvsem predstavil, bo drevi gost na prireditvi Srečanja z avtorjem, v Kulturnem domu v Gorici. Govoril bo o pesniku in filmskem režiserju Pier Paolu Pasoliniju, kot prav gotovo najboljši poznavalec in raziskovalec tega vidnega predstavnika italijanskega kulturnega življenja. Zigaino bo predstavil Klavdij Palčič. Naj ob tem opozorimo, da bodo drevi predstavili tudi dve knjigi G. Zigaine in sicer ' Pasolini tra enigma e profe-zia" (Založba Marsilio Editori iz Benetk) in "Pasolini i smrt" v srbohrvaščini (založba Graf iški zavod Hrvatske — Zagreb). Srečanje z avtorjem je napovedano ob 18.30 v Kulturnem domu. V Sovodnjah razstava rib Združenje slovenskih športnih ribičev Vipava iz Sovodenj prireja novo zanimivo razstavo. Drevi ob 20. uri bodo namreč v prostorih kulturnega doma v Sovodnjah odprli ribiško razstavo, na kateri si bo moč ogledati vrsto zanimivosti iz ribjega sveta nam bližnjih vodnih tokov, kot sta to Soča in Vipava. Sovodenjski ribiči so w Doktorat Sevarnadzeju V Gorici bodo danes slovesno sprejeli bivšega Ministra zi zunanje zadeve Sovjetske zveze E. Ševarnadzeja. Ob 11.30 bo v nekdanjem semenišču, kjer je sedež univerze, slovesnost ob podelitvi častnega doktorata iz mednarodnih diplomatskih ved. Ševarnadzeju bodo nato priredili sprejem na županstvu. Ob 12.30 je predvideno srečanje s člani občinskega odbora. Popoldne ob 16. uri se bo ugledni gost udeležil srečanja na Trgovinski zbornici, kjer bo govoril o gospodarskem položaju v Sovjetski zvezi ter o perspektivah gospodarskega sodelovanja z zahodnimi državami. Zvečer pa bo nekdanji zunanji minister SZ sodeloval v oddaji Samarcanda na tretji televizijski mreži. Pogovor, oziroma srečanje z njim bo vodil novinar Mitja Volčič. Ševarnadze velja za glavnega oblikovalca politike popuščanja napetosti in sodelovanja, ki je v nekaj letih obrodila prej neslutene rezultate. Prav s posebnim ozirom na vlogo v urejanju mednarodnih odnosov in še . posebej odnosov med dvema velesilama, je bil E. Ševarnadzeju podeljen častni doktorat iz diplomatskih ved. Občina naj končno izda dovoljenje za obeležje Šest občinskih svetovalcev (Bratina, Komel, Spazzapan, Brescia, Busolini in Lamberti) je goriškemu županu naslovilo pismo s katerim prosijo za izstavitev občinskega soglasja za namestitev spominske plošče na Travniku obglavljenim Tolminskim puntarjem. Prošnja za izdajo občinskega dovoljenja je bila predstavljena 15. septembra 1988, ugotovljen je bil kraj, kamor naj bi ploščo namestili, Zavod za spomeniško varstvo pa je že tudi izdal soglasje, piše v pismu. Občinski svetovalci z obžalovanjem ugotavljajo nadalje, da se za postavitev spominskega obeležja ni v prvi osebi zavzela Občina — morda zato ker več kakor četrt tisočletja še ni bilo dovolj za objektivno presojo takratnih dogodkov in izražajo prepričanje, da bo Občina pozitivno odgovorila na vnovično vlogo. Plošča naj bi spominjala na tragično zatrt kmečki upor, ki je zajel pretežno Tolminsko, vendar tudi druge kraje na Primorskem, leta 1713 in 1714, ko so 20, 21. in 23. aprila na Travniku obglavili enajst voditeljev. O polemikah ' glede namestritve obeležja je poleg drugih časopisov, obširno poročala revija Soča/Isonzo. Osmi marec v Kulturnem domu Družabnosti drugod na Goriškem Tudi letos je bilo na Goriškem več prireditev ob mednarodnem ženskem prazniku. O dogodkih žal poročamo z zamudo in v zelo strnjeni obliki, zaradi večdnevne stavke in nerednega izhajanja našega dnevnika. Osrednja pnreditevje bila v Kulturnem domu v Gorici (na sliki - foto Marinčič), kjer so prireditelji poskrbeli za pester zabavni program. Udeleženke so se lahko zavrtele ob zvokih glasbenega tria, ki so ga sestavljali Simon Makuc, Jožko Leban in Drago Gravner. Sledile so lahko tudi eksibicijskemu nastopu mladega plesnega novogoriškega para. Mika Jelinčič in David Kravanja, elana plesnega kluba iz Nove Gorice, sta prikazala splet latinsko-ameriških plesov, poleg seveda standardnih plesov. Sporeda s tem pa še ni bilo konec. V Kulturnem domu so ob osmem marcu odprli tudi razstavo slik goriške umetnice Marie Grazie Peršolja. Osmi marec so ob koncu prejšnjega tedna obeležili tudi v raznih drugih krajih na Goriškem, tako v Sovodnjah, na Vrhu, Doberdobu in še kje. Obvestilo SIP Ravnateljstvo družbe SIP sporoča, da danes stopajo v veljavo nova določila glede obračunavanja telefonskih storitev na območju telefonskih omrežij Gorica, Tržič in Sacile. Zaračunava se en impulz za vsakih šest minut telefonskega pogovora in sicer ob delavnikih od 8. do 18.30 (ob sobotah od 8. do 13. ure) in en impulz vsakih dvajset minut ob praznikih in tudi ob delavnikih, izven zgoraj omenjenega časa. Za pogovore iz javnih telefonskih govorilnic se zaračunava en impulz za vsakih devet minut pogovora, ne glede na dan ali uro. Solidarnost števerjanske in doberdobske Občine Tatovi so pridno delali med opoldansko zaporo trgovine Solidarnost v težkem trenutku, kb gre za obstoj in preživetje Primorskega dnevnika, so nam v teh dneh izrekli številni naročniki, bralci, predstavniki ustanov in organizacij. Občinska uprava v Števerjanu nam je poslala naslednjo izjavo: "Občinski odbor je na svoji seji dne 4. marca t. 1. razpravljal o izredno zaskrbljujočem finančnem položaju v katerem se je znašel Primorski dnevnik, edini dnevnik slovenske manjšine v Italiji, z nepogrešljivo funkcijo povezovalca vseh pripadnikov te skupnosti. Občinski odbor potrjuje pomen in vlogo dnevnika v vsem povojnem obdobju in izraža uslužbencem, novinarjem in grafičnim delavcem, katerih delovna mesta so ogrožena, popolno podporo. Občinski odbor poziva nadalje vse komponente manjšine in predstavnike institucij, v krajevnem in državnem merilu, da sprejmejo vse ukrepe, da se prepreči tako drastično krčenje orga-nika, Primorskemu dnevniku pa omogoči obstoj in normalen razvoj. Občinski odbor je prepričan, da mora biti Primorski dnevnik deležen največje pozornosti in pomoči tudi s strani vlade Republike Slovenije. Ukinitev ali postopno krčenje dnevnika bi pomenilo zelo hud udarec celotni slovenski narodnostni skupnosti v Italiji". . V Doberdobu so o Primorskem dnevniku razpravljali na seji 11. marca in sprejeli naslednjo resolucijo: "Doberdobski občinski odbor z zaskrbljenostjo sledi krizi ZTT in še posebej nevarnosti, da bi Primorski dnevnik, edini slovenski dnevnik v Italiji, zaradi krčenja osebja, izgubil svojo nenadomestljivo vez med Slovenci tostran in onstran meje. Pripadniki slovenske manjšine in vsa demokratična javnost bi bili v tem primeru hudo prikrajšani. Zato, da se ohrani jezikovna in narodnostna vloga od leta 1943 leta Partizanskega dnevnika in po osvoboditvi Primorskega dnevnika, je dolžnost nas vseh, da s strnjenimi močmi poiščemo vse možne rešitve za njegov obstoj". • Združenje Ascom obvešča, da bodo vse trgovine, v soboto, 16. t. m., ob praznovanju sv. Hilarija in Tacija-na, lahko fakoltativno odprte. V soboto bodo lahko odprti tudi javni lokali, ki imajo sicer ob sobotah obvezno tednsko zaporo. Tatovi ne počivajo! Tokrat so obiskali prodajalno zelenjave in sadja v Ul. Morelli 32, ki je last Maria Medeo-ta. Podvig so običajni neznanci izpeljali prejšnji torek med popoldansko zaporo. Lastnik prodajalne je kot vsak dan okrog 13. ure zapustil lokal. Za seboj je zaprl in zaklenil železno na-vojnico, medtem ko je vhodna steklena vrata pustil odprta. To je tudi samo samo po sebi razumljivo, saj se namreč na hladu sadje in zelenjava bolje ohranita. Tatovi so kasneje s silo odprli na-vojnico in vstopili v prodajalno. Tu so odprli blagajno, v kateri je bilo kakih 300 tisoč lir, inkaso torkovega dopoldneva. Kmalu zatem so nemoteno zapustili trgovino. Očitno so imeli pre- Srečanje t z avtorjem Giuseppe Zigaina Vabimo vas na srečanje z znanim italijanskim pisateljem in slikarjem G. Zigaino, danes, 14. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici cejšnjo silo, saj niso za seboj zaprli vrat. Tatvino je okrog 15. ure odkril kupec, ki je želel nakupiti nekaj zelenjave in je mislil, da je trgovina že odprta. Ko je opazil, da je bila trgovina prazna, je obvestil lastnika. Nesreča v križišču pred sodiščem Včeraj dopoldne okrog 11. ure se je na križišču med ulicami Sauro, XXIV Maggio, Duca dAosta in Filzi pripetila prometna nesreče. Voznik forda es-cort, 21-letni Alessandro Bonessi iz Gorice, Ul. Duca dAosta 50 je iz še nepojasnjenih vzrokov povozil 70-let-nega kolesarja Giuseppeja Claudija iz Ulice Garzarolli 121/1. Claudija so sprejeli na neurološki oddelek goriške splošne bolnišnice, kjer se bo moral zaradi močnejšega udarca v glavo in zloma lopatice zdraviti mesec dni. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v GORICI Ob 80-letnici ustanovitve društva KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA JESENIŠKIH ŽELEZARJEV V SOBOTO, 16. marca, ob.20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vstopnine ne bo podobno razstavo priredili že lani. Tedaj je žela lep uspeh in obisk številnih navdušencev in radovednežev. Prepričani smo, da bo tudi tokrat vredna obiska. Razstava bo odprta do vključno 17. marca. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 3. 3. do 9. 3. 1991. RODILI SO SE: Francesca Donati, Alessandro Marega, Gianluca Lega, Patrick Mozetič, Cristian Caudek, Matteo Zuttioni, Beatrice Salidu, Sere-na De Biasio, Sava Todoroff, Stefano Barone. UMRLI SO: 81-letna upokojenka Carolina Collenz, vd. Katalan, 83-letna upokojenka Dolores* Palich, vd. Sle-mitz, 90-letna upokojenka Marcella Dean, 96-letna gospodinja Uda Pons, vd. Gradiol, 91-letna upokojenka Te-resa Petejan, vd. Brecelj, 81-letna gospodinja Caterina Premrl, vd. Zei, 71; letna upokojenka Alma Velvi, 51-letni upokojenec Aldi Marcocig, 90-letni upokojenec Giuseppe Turus, 68Tetni upokojenec Mario Marussi, 93-letni upokojenec Giovanni Angelini, 87-lei' ni upokojenec Nevio Bortoluzzi, Spletna upokojenka Virginia Tech, 67-letni Heinz Riedel, 81-letna upokojenka Stefania Grion, vd. Orzan, 84-letna upokojenka Raimonda VircondeleL 85-letna upokojenka Amelia Peja, vd-Bizzi, 85-letni upokojenec Riccardo Marini, 88-letna Doralice Chianchia' 79-letni upokojenec Giovanni Antonie. 67-letni trgovec Sergio Scorianz, 81" letna gospodinja Ottilia Scalin, Smania, 64-letni profesor glasbe Erneste Leonardi. OKLICI: uslužbenec Piergiorgi0 Collenzini in delavka Annamaria P®" sarino, policaj Tommaso Roccia in gospodinja Ondina Milocco, delavec Aldo Makuz in uslužbenka Lucia Mer" vic, karabinjer Antonino Arena in g°s' podinja Renata Bubacco, električar Lorenzo Demarchi in študentka Cinzi® Voltolina, karabinjer Nicola Montron® in uslužbenka Lorenza Burgnich, g6®' meter Dario Vecchiet in bolničarka Daniela Geat, mehanik Davide Bres-san in uslužbenka Barbara Millo. razna obvestila V Katoliškem domu bo drevi ob 20-3® teološkpo predavanje na temo Družinsk vzgoja, vrednota za včeraj, danes in Jut SPD Gorica priredi v nedeljo, 17- t- ^ izlet na Sv. Goro, skozi kaverne iz P,r 5 svetovne vojne. Zbirališče in odhod Travnika ob 8.30. Prevoz z lastnimi sre stvi. Udeleženci naj imajo, obvezno, pno svetilko in primerno obutev. izleti Društvo slovenskih upokojencev P redi za velikonočni ponedeljek, 1- aPrpri celodnevni tradicionalni izlet v Brdo^._ Kranju, z ogledom gradu, parka in .. končnim kosilom v reprezentančni tavraciji Kokra. Vpisovanje pri pove nikih in najkasneje do srede, 20. t. m-. 10. do 11. ure na sedežu društva. . Društvo priredi tudi, od 16. do 25-1 ja izlet na Sardinijo. Članom prip°r takojšen vpis. kino Gorica CORSO 17.00-22.00 »Volere volare«- VERDI 18.00-22.00 »Ultra«. dj VITTORIA 17.30-22.00 »II Vorlie%eV notte in un collegio femminile'1-ml. pod 18. letom. Tržič riera EXCELSIOR 17.30-22.00 »La cam®d j8. ed il maggiordomo«. Prep. ml- P letom. . 0b COMUNALE Danes zaprto. .^Uagrin3' 20.30 koncert pianista Lazarja na. 20.0« Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Živi paket«. _ pjj SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Žebe nje«. DESKLE 19.30 »Lepo norenje«. DEŽURNA LEKARNA V GORR.1 AlLOrso bianco . dr. Tav Korzo Italia 10 tel. 531576. -T£U DEŽURNA LEKARNA V TRZ t Rišmondo Ul. E. Toti 410701. pogrebi iorici: ob 9.30 Elfrida LK^a aneza od Boga v cerke ob ln Elvira Di Vaienun --c Tržič, ob 12.45 Jole Rnrra v r polja?' Zapis o knjigi Andreja Blatnika Menjave kož Mlada slovenska proza v iskanju občinstva in ljubezenskih zgodb Po uspešnih jesenskih nastopih MePZ Primorsko Prvi samostojni koncert pomemben mejnik za zbor Andrej Blatnik: Menjave kož Ljubljana, 1990, založba Emonica »Koža, reče ona. Koža te izdaja. Andrej Blatnik, Billie Holiday« V časih, ko propadajo časopisi, revije in literarni občasniki, v časih, ko je knjigam na Slovenskem maloda odklenkalo, Se vedno obstajajo posamezniki, ki si jih drznejo objavljati - in to celo knjige, ki niso v pravem pomenu besede »novosti«. Tak je tudi eden izmed najbolj ko-njukturnih pisateljev in po mojem mnenju eden izmed najboljših prozaistov mlajšega rodu Andrej Blatnik. Pisec je njen 22. maja 1963 v Ljubljani (je potemtakem dvojček po horoskopu, po kitajskem pa mačka). V književni srenji se je pojavil že leta 1983 z zelo obetavno zbirko krajše proze Šopki za Adama venijo, leta 1987 je izdal metaiikcijski roman Plamenice in solze, 1989 pa zbirko (deloma metafikcijskih) zgodb Biografije brezimenih. Sodeloval je tudi pri raznih zbornikih in deloval v uredništvih lite-rarnih revij, najdlje nemara pri nekdanjih Problemih, zdajšnji Literaturi. Trenutno je urednik pri Kmečkem glasu. Te dni je pri živahni založbi Dušana Cunjaka izšla Blatnikova najnovejša knjiga, zbirka zgodba Menjave kož. To, kar pri njej na prvi pogled preseneti, je dejstvo, da je od šestnajstih zgodb le šest dejansko novih. Na predstavitvi knjige konec februarja v Ljubljani je avtor poudaril, da ne gre za kompilacijo v stilu »greatest hits«, temveč za utemeljen založniški prijem (deloma pa tudi za pokoravanje povpraševanju in zakonom tržišča,. bi dodal jaz). Blatnikovo Prejšnjo zbirko Biografije brezimenih, ki je nastajala razmeroma dolgo (1982-1988) in je bila zato dokaj neenotno strukturirana, so namreč kmalu razprodali, in avtor je sklenil, da namesto preprostega ponatisa objavi enovitejšo zbirko, v kateri bi ponatisnili tudi izbor že objavljenih zgodb. Predvsem je zavrgel vse metafikcijske zgodbe, saj se mu je zdelo, da se je metafikcija - še zlasti na Slovenskem - bliskovito izčrpala in 9a tudi intimno prenehala zanimati. Kaže, da je bila metafikcija zgolj nekakšen epohalni davek Blatnikove genera-clje, faza ironične refleksije, ki je mora-ln predvsem potrditi, da se pisci zavedajo nezmožnosti pisanja in simulira-nosti slehernega smisla. Po tej fazi, ko s° dokazali nenedolžnost svoje pisave, Pn se mnogi vračajo k preprostemu pripovedovanju zgodb, ki seveda ne more biti nikoli več res »preprosto«. Še istega 'jniera, ko je Blatnik predstavil svojo Knjigo, je bil v Društvu pisateljev lite-rarni večer, kjer se je izkazalo, da tripe- resna deteljica mlajše generacije - Blatnik sam, Igor Bratož in Lela B. Njatin -zdaj pišejo ljubezenske romane! Odprto ostaja seveda vprašanje, ali se bo ta rod piscev še naprej tako ažurno odzival na zahteve dnevne kritike in bralstva. Nagel prestop iz reflektiranega pisanja ali celo metafikcije v intimizem se da namreč tolmačiti tudi kot pokoravanje modi in njenim naglim muhan in menjavam. Moda pa nikoli ni bila najprimernejši substrat in rastišče za literaturo. Upamo lahko, - in ta up se je na omenjenem literarnem večeru pokazal kot utemeljen - da je klišejski pojem ljubezenskega romana tu le pogojno na mestu, in da bomo od teh treh avtorjev dočakali tri karseda različna in samosvoja dela. Prav ena izmed zgodb v Menjavah kož je menda odlomek iz bodočega Blatnikovega romana. Gre za zgodbo Okus krvi. Kakor v njej pa Blatnik tudi v zgodbah Praske na hrbtu, Možnost, Pravzaprav, Vlažne stene, Billie Holiday, Začasno bivališče in Rai, v katerih je ljubezen ena od dominant, prej kot o ljubezni piše o nezmožnosti ljubezni. Govor je predvsem o minevanju, o razhajanju in slovesu - obenem pa tudi o nezmožnosti slovesa in odločitve (Billie Holiday, Vlažne stene, Rai). Vsekakor lahko zatrdimo, da preproste ljubezenske zgodbe na straneh te zbirke ni; nedolžnost je izgubljena in ko je izgubljena, je izgubljena za zmeraj. Ostaja samo negotovost, ki jo prekrivajo sloji osmišljenja, ne da bi jo mogli scela prekriti. Ljubezen se kaže kot zgolj ena od izbirnih strategij simuliranja smisla, kot je zgolj eden izmed možnih voluntarizmov, neutemeljen kot vsi voluntarizmi (in kot pisanje samo). Sam naslov Menjave kož spominja po eni strani na kožo, poltenost in erotiko; naslovnica, na kateri je upodobljen telefon na postelji in pozabljena slušalka poleg njega, pa nam budi spomine na velike ljubezenske filme petdesetih in šestdesetih let. Za metafizičnimi razsežnostmi (pretrgana telefonska zveza kot nezmožnost komuniciranja, »menjave« kož kot simbol človekovih premen, evolucije in levitev) se torej kažejo tudi povsem intimni, erotični in eksistencialni vzgibi te proze, ki v njej celo dominirajo. Modus scrivendi teh zgodb je poudarjen verizem; njih poetični naboj sloni na trenutnem razpoloženju, ozračju in fee-lingu; kaže, da je lirizem Menjavam kož pisan na kožo. Zgoščeni fragmenti (ne)vsakdanjih situacij, okrajšani ulomki življenja so nedvomno mesta, ki so v knjigi najbolj uspela. Druga značilnost Blatnikovega pisanja je izraba žanrov, ki pa se jih poslužuje samo do neke mere in vselej cum grano salis. Poleg prvin »ljubezenskega romana« pokuka tudi za kulise grozljivke in detektivke, o noveli Praske na hrbtu pa sam pravi, da je njegov največji sestop v »trivialno«. Vsekakor je ta zgodba tudi najbolj poudarjeno fabulirana, največ se v njej »dogaja« in najlažje bi govorili, da v njej pride celo do končnega »razpleta«. Naj za konec pripomnimo še, da se »tiskarna Mišmaš« ni izneverila svojemu imenu: tiskovnih napak v knjigi mrgoli še pa še. Oprema Janeza Zalaznika pa je, kot navadno, občudovanja vredna. A. ŠUŠULIČ V nedeljo se je v dvorani mačko-Ijanske Srenjske hiše prvič s samostojnim koncertom predstavil občinstvu mešani pevski zbor Primorsko. V dolgoletnem delovanju, ki ga je še posebej v zadnjih sezonah označevalo več pomembnih dogodkov, je nedeljski koncert predstavljal za pevce in dirigenta zelo važen mejnik. Prav gotovo je namreč prvi daljši nastop pred občinstvom pomenil preizkušnjo, za katero stoji nekaj mesecev požrtvovalnih priprav, vztrajnega vadenja in veliko truda vseh soudeleženih. Kot je na začetku podčrtal predsednik mačkoljanskega KD Primorsko David Stepančič, je zbor v vseh osmih letih, odkar deluje pod vodstvom dirigenta Toneta Baloha, iskal lastno pot in usmeritev. Po prvih korakih se je pri vseh članih čedalje jasneje utrdila zavest, kako lahko dobro poješ le, če poleg dobre volje iščeš in dosegaš še druge zmogljivosti. Z odločnim dirigentovim geslom »kakovost in še enkrat kakovost« je tako zbor'postopoma dosegal zaznavnejše uspehe, najprej z nastopi na domačih društvenih prireditvah, nato z gostovanji pri drugih organizatorjih, vsakoletnim sodelovanjem na reviji Primorska poje. MePZ Primorsko je tudi listič Štiriperesne deteljice, prijateljskega srečanja z MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic, MePZ KUD Slovenj Gradec in. MoPZ Ivan Panger iz Kort: srečanja med štirimi skupinami zaživijo vsako leto, letos pa bodo na vrsti že petič. Ob jesenski udeležbi na tradicionalni pevski reviji La montanara, ki jo prirejata Občina Schio v okviru sodelovanja Alpe-Jadran, je zbor zabeležil pomemben kakovostni skok z uvrstitvijo v drugi, ožji krog lanske izvedbe revije Primorske poje, na katerem so se predstavile najboljše zborovske zasedbe z obeh strani meje. S to dodatno vzpodbudo je tako doživel uresničitev še prvi samostojni koncert, na katerem je MePZ Primorsko predstavil niz 19 pesmi: od uvodnega poklona letošnjemu Gallusovemu letu z madrigalom in motetom slovenskega skladatelja, do dveh uglasbitev - klasične in odločno sodobnejše - Prešernovih stihov, ki sta izzveneli kot počastitev dneva slovenske kulture, od vrste priredb slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih podpisali glasbeniki, kot so Marij Kogoj, Radovan Gobec (med vsemi je posebej izstopala njegove priredba prekmurske Ne ori, ne sejaj), Jože Leskovar, Lojze Lebič, Makso Pirnik. Del koncertnega repertoarja je bil posvečen tudi pesmim drugih slovanskih in jugoslovanskih narodov, t. i. ponarodelim melodijam; prvi del nastopa je sklenila črnska duhovna pesem, koncert pa je zbor zaključil z dvema skladbama primorskega skladatelja Alda Kumarja. Čisto ob koncu, po navdušenem ploskanju, pa je zbor poklonil še Pre-mrlovo uglasbitev Zdravice, (dam) Na sliki (foto Magajna) pevci in dirigent (na desni) MePZ Primorsko ob uvodnih besedah predsednika. Nova številka revije Otrok in družina ki izhaja v Sloveniji že celih 40 let Izšla je druga številka revije za vzgojo in družino Otrok in družina. Revija izjaja še štirideset let, posebej bodo ta datum proslavili - sicer delovno - marca letos v Cankarjevem domu, kjer bo organizirano srečanje na temo »družinska politika«. Tema šole prevladuje. Že takoj na začektu je zanimiv in berljiv članek, ki se ukvarja s primerjavo javnih šol v različnih evropskih državah. Hkrati pa avtorica članka mag. Stanka Kukar poskrbi za kritične pripombe, ki so v zvezi z realnim življenjem v Sloveniji. Janez Ferbar je prispeval zapis o svojem delu pri poučevanju naravoslovja za bodoče učitelje. Njegovo razmišljanje se bo nadaljevalo v prihodnji številki. Dr. Pavel Zgaga piše o sodobnem izobraževanju učiteljev v viziji učiteljev -intelektualcev, ki naj bi jih oblikovala visokošolska izobrazba. Temeljit in uporaben je članek dr. Martine Tomori pod naslovom »Družina pomemben dejavnik pri preprečevanju motenj med otrokom in njegovim okoljem.« O pomembnem problemu socialne blagajne vseh državljanov in o prepadih, ki še obstajajo med družinami in institucijami piše Marja Strojin. V območje šole spada tudi vprašanje, ki se na novo poraja v Sloveniji: verouk v šole? Temi se posveča Ranka Ivelja. Nova presenečanja K. Tutte v piranski galeriji Sv. Donata • Novogoriški akademski slikar Klavdij Tutta, ki nas znova in znova presene-Ca kot osebnost z neustavljivim ustvarjalnim zagonom in neuničljivo umetniško 6hergijo, je predstavnik mlajše generacije slovenskih likovnikov, izšle iz Ijub-‘iaiiske ALU. Z večletnim neutrudljivim likovnim zanosom si je ustvaril svojevr-sitio mesto tako v slovenskem kot tudi svetovnem slikarskem mediju. Slike in grafike, prvič predstavljene piranski galeriji Sv. Donata, so nastale v ^dnjem letu in skrivajo v sebi svojsko logiko razvoja. Četudi je Tuttova.slikar-s^a pot še tako raznolika in mnogostranska, se slikar vedno vrača k svojemu lžhodišču: to je v vraslost v domači interier in subjektivni svetovno-nazorski ^?gled, ki ga izoblikuje v aktivnem razmerju do tekočega dogajanja in bivanja v ^i6®. Ko Tutta upodobljenim motivom in strukturam kraško istrskega prostora, Hegove urbanizacije, favne in flore ter bogate zgodovinske tradicije že spremeni ^oj videz, da ponekod komaj razločimo njihov izvor, se v oblikovno in barvno Povsem preoblikovanem konglomeratnem prostoru čuti slikarjevo še posebno ^ahimanje za detajle in njihovo elementarno obličje. Mikroskopsko drobni izseki Prepletanju z izrezi, ki jih analitično izbira in so centrlano zasnovani, so Prevodniki in nosilci slikarjevih ruzmišljanj, čustvenih odzivov in še posebej Podzavestnih stanj, ki spreminjajo naravne in elementarne oblike v arheitipe, v ®čnostne in univerzalne simbole. Portali, sakralni objekti, ki silijo navzgor, kjer .e stapljajo z nebom, gričevnat, oziroma kamnito kraški relief, prepleten z vrta-j.aihi, pinjami v vsem njihovem zalenilu, ter v postavitvi v ljudskih in pravljičnih J^vilih in celo burja, ta nepogrešljivi element slikarjevega domačega okolja, ki »Pose v pejsaž dinamiko in poseben moment ekspresije, pogojene s trenutnim aotičnim stanjem; vse to slikar spremeni v simbole osebne mitologije. Barvna »aleta na slikarski podlagi upodobljenega miljenja je pogojena s sončno svetlo-* *h njeno toplo prodornostjo. Sonce s prabitno vlogo vira življenja in moči, kot K ga častili že od nekdaj, postane Tutti glorifikacija vsega živega: prvinskosti, JPhezni in neukročene sile. Slikar nas s svojo dražestno igrivostjo, ironijo, hudo-fPušnostjo in kar otroško radovednim temperamentom in vedrino, zradosti in /Preseljuje, saj nam pejsaži s sproščeno in sproščujočo energijo v sublimaciji arave in duha, vlivajo verov neko večno vedro, s soncem obsijano prihodnost. (j. Monumentalne Tuttove podobe na platnih dokazujejo drugačen, a skrajno j Psihičen in samosvoj avtorski rokopis, tudi rahlo ironičen nagovor kot usodni k r in odkrivanje absurdnosti časa, ki ga živimo. Stilizirana podoba ptic, motiv, v- i.e Tutto v zadnjih mesecih izzval in je postal vsebinska stalnica številnih t^snt na platnih, so prikrita manifestacija slikarjeve sodobne angažiranosti, hn nam nudijo različne interpretativne možnosti: so blagodejni in grozeči, VpJPifjujoči in preteči in v tej bipolarnosti postanejo vizualno in pomensko lacWastni, za nas pa tudi darežljivi in presunljivi. Ptica, ki je vedno predstavlja-flJPhibolično vez med nebom in zemljo, svobodo, neuničljivost in neumrljivost, 1 v Tuttovih upodobitvah značaj neustavljive usodnosti in tragike človeka ter 2 ihtimistično in presunljivo izraznostjo kar šokira. iv , Celoten Tuttov slikarski opus deluje kot vibrirajoči barvni ekran, ki nas s vern nim barvno magičnim občutjem oplemeniti, ko se znajdemo v tem dražlji-tkj kozmosu. Tuttova barvna lestvica obladuje kompozicijo tako v smislu mate-.pre ■ 9a in simboličnega nosilca likovne vsebine. Poteza čopiča je odločna, eks-kev na in sugestivna, ponekod izvedena v pravi intuitivni ihti. Slikarska plos- Zaživi kot tekstura s tkanem in prepletanjem potez, ki lovijo same sebe v *tl0116111 gibanju. Dosežena sta dinamika in ritem, zato zlasti na platnih odkrivala v neizmerno živem koloritu nove ekspresivno roteče razsežnosti. V akvarelih ilfJ?Vaših se bolj umirjenim rdečim, rumenim, zelenim in violičnim tonom pri-fak,.ujej° škrlatni, ciklamni in modri odtenki, ki v medsebojni mnogovrstnosti 1)aJo kompaktnost večinoma trde kamnite strukture pejsažev. Nives Marvin SEDEMLETNE OBVEZNICE • Sedemletne obveznice DTP s koriščenjem 19. marca 1991 zapadejo 19. marca 1998. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. Rezervacije do 14. marca Minimalna cena na dražbi % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 93,55 14,46 12,64 Odkupna cena in dejanski donos bosta objavljena v časopisju. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 14. marca. • Obveznice je treba vplačati 19. marca, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo, po iznešeni ceni. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Milan in Roma v pokalnem polfinalu Svetovni smučarski pokal stopa v sklepno fazo Brez zadetka MILAN - ROMA 0:0 MILAN: Rossi, Carobbi, Maldini, Carbone, Galli, Nava, Stroppa, Rijka-ard (Costi od 66’), Simoni, Ancelotti, Massaro (Agostini). ROMA: Cervone, Pellegrini, Carbo-ni, Berthold, Tempestilli, Nela, Desi-deri, Di Mauro (Piacentini), Voller, Gi-annini (Salsano), Rizzitelli. SODNIK: Baldas iz Trsta, KOTI: 7:3 za Milan, GLEDALCEV: 8.000. MILAN — V prvi polfinalni tekmi za italijanski pokal sta se Milan in Roma razšli brez zadetka. Tekma je bila živahna, igra hitra, a priložnosti za zadetek je bilo zelo malo. Trener Milana Sacchi je na igrišče poslal ekipo s številnimi rezervami, tako kot na vseh dosedanjih poklanih tekmah, zato tudi ne moremo govoriti o nadaljevanju Milanove krize. Katanec but mesec dni GENOVA - Prvi izvidi so potrdili, da si je slovenski nogometaš Sampdo-rie med torkovo pokalno tekmo (1:0 za Napoli) težje poškodoval koleno in li-gamente. Spet bo lahko zaigral šele cez trideset dni. Za EP: proti Malti le en gol Nizozemcev ROTTERDAM — V tekmi šeste kvalifikacijske skupine za nastop v sklepni fazi nogometnega evropskega prvenstva je Nizozemska doma samo z Rudi Voller 1:0 (1:0) premagala Malto. Odločilni zadetek je v 32. minuti po enajstmetrovki dosegel Van Basten. Srečanje si je ogledalo 40 tisoč gledalcev. Lestvica 6. skupine (v oklepaju število odigranih tekem): Portugalska (5) 7, Nizozemska (4) 6, Grčija (3) 4, Finska (2) 2, Malta (6) 1. Boj za male globuse LAKE LOUISE (KANADA) — Avstro-luksemburžan Marc Girardelli in Avstrijka Petra Kronberger sta dejansko zmagovalca letošnjega smučarskega pokala. Čeprav njuna zmaga ni še matematična, pa jima velikih kristalnih globusov ne more nihče več odvzeti. Do konca letošnje smučarske sezone manjkajo le še tekme v kanadskem Lake Louiseju (moški) in ameriškem Vailu (ženske), veliki finale pa bo v Waterville Valleyu (ZDA). Marca Girardellija loči od končne zmage le deset točk. Edini, ki bi ga lahko še ogrozil je razočarani Italijan Alberto Tomba, ki pa bi se moral v Kanadi poizkusiti tudi v superveleslalomu, kar pa je malo verjetno. V ženski konkurenci ima Petra Kronberger še obilnih 117 točk prednosti pred drugouvrščeno Francozinjo Carole Merle, in to kljub dejstvu, da se zaradi poškodbe na svetovnem prvenstvu v Saalbachu ni udeležila vrste tekmovanj. Njena premoč med ženskami je več kot očitna. Drugače je z lestvicami posamičnih alpskih smučarskih disciplin. Doslej sta znana le dva končna zmagovalca: Alberto Tomba si je zagotovil mali globus v moškem veleslalomu, Merlova pa v ženskem superveleslalomu. V ostalih disciplinah je položaj pred zadnjimi lekarnami sledeč: MOŠKI Smuk (odsmučati morajo še dva smuka): edina kandidata za zmago sta Švicar Franz Heinzer, ki vodi na lestvici s 114 točkami, in Norvežan Atle Skaardal, ki jih ima 80. Superveleslalom (odsmučati morajo še en superveleslalom): za zmago se potegujejo kar štirje smučarji. Na lestvici trenutno vodi Heinzer (Svi.) s 40 točkami. Avstrijec Giin-ther Mader jih ima 26, Francoz Frank Piccard in Norvežan Skaardal pa 25. Slalom (odsmučati morajo še en slalom): po malem globusu lahko posežeta le Marc Girardelli (Luks.), ki je zbral doslej 110 točk, in Norvežan Ole Christian Furuseth (102 točki). ŽENSKE Smuk (še dva smuka): v razmahu 44 točk se za prvo mesto bori kar osem smučark, največ možnosti pa imajo Chantal Bournissen (Švi.) s 110 točkami, Petra Kronberger (Avs., 90), Sabine Ginther (Avs., 82) in Carole Merle (Fr., 76). Veleslalom (še dva veleslaloma): po prvem mestu lahko poseže še sedem smučark, med katerimi je tudi Slovenka Nataša Bokal. Največ možnosti ima seveda Vreni Schneider (Švi.), ki je zbrala 80 točk. Sledijo Anita Wachter (Avs.) s 55 točkami, Avstrijka Petra Kronberger, Švedinja Pernilla Wi-berg in Američanka Eva Twardokens so jih zbrale po 40, Bokalova pa ima le točko manj. Na sedmem mestu je Sylvia Eder (Avs.) z 38 točkami. Slalom: ko manjka do konca le še en slalom se za kon-čfio zmago poteguje kar devet smučark, ki so razporejene po sledečem vrstnem redu: Kronberger (Avs.) 68 točk, _Fer-nandez Ochoa (Šp.) 67, Salvenmoser (Avs.) 63, VViberg (Šve.) 54, Von Griinungen (Švi.) 53, Maierhofer (Avs.) in Schneider (Švi.) 52. Poskusne vožnje smuka: Italijana zelo dobra LAKE LOUISE (KANADA) — Na prvih poskusnih vožnjah za jutrišnji smuk za svetovni pokal je dosegel najboljši čas Šved Henning, ki je progo presmučal v 2 01 "74. Drugi je bil vodilni na lestvici smuka za SP Heinzer (Švi.) z zaostankom 0"21, tretji je bil Američan Kitt (0'29 zaostanka), dobra četrti in peti pa sta bila Italijana Runggaldier (0'45) in Ghedina (0"66). Sledijo Boyd (Kan.) 1"21 zaostanka, Muller (Švi.) 1"34, Stock (Avs.) 1 "56, rey (Fr.) 1"65 in Schuler (Švi.)- V Lake Louiseju bodo V soboto odsmučali še drugi smuk tega konca sezone. Prijateljska nogometna tekma Slovenija solidno proti Udineseju SLOVENIJA - UDINESE 1:1 (0:1) STRELCA: De Vitis v 17", Vidovič v 58' SLOVENIJA: Koželj, Jančič, Da. Vrabac, Galič, Jermaniš, Zulič (Križan), Lorger, Gruškovnjak, Djurano-vič (Vidovič), Cvikl in Poznič. UDINESE: Giuliani (Michelutti), Cavallo, Susic, Sensini (Pittana), Luc-ci (Oddi), Al. Orlando, Pagano, An. Orlando, Balbo (Del Moro), DelLAn-no (Mattei).. SODNIK: Avsec (Sežana); GLEDALCEV: okrog 1.000. Slovenska reprezentanca, ki je sicer nastopila močno oslabljena, je prijetno presenetila in z dopadljivo igro v drugem polčasu povsem nadigrala goste, ki so bili favoriti in so tudi prvo tekmo doma dobili s 3:0. Vodilno zadetek za Udinese je bil delo De Vitisa, ki je žogo po prostem strelu z glavo spravil mimo Koželja v mrežo. Slovenija je sicer več napadala, toda priložnost se je ponudila le Galiču, ki je z izjemnim strelom s kakšnih 30 metrov za malo presenetil Giuliana. V drugem delu se je igra zelo razživela, izenačujoči zadetek Ljubljančana Vidoviča pa je slovenskim reprezentantom dal še dodatni motiv in Udinese je bil na robu poraza. Ob nekaj priložnostih je po naši oceni v 84. minuti sodnik Avsec oškodoval Slovenijo za enajstmetrovko, šest minut pred tem pa je priložnost drugega polčasa zamudila mariborska dvojica (Poznič, Cvikl), za goste pa pet minut pred koncem Dal Moro. Najboljši igralec tekme je bil Koprčan Marinko Galič, pri gostih pa se je odlikoval Antonio De Vitis, vendar le v 1. polčasu, medtem ko ga je v nadaljevanju povsem onemogočil Alfred Jermanič, bivši igralec Kopra in sedaj Olimpije. (Kreft) Disciplinski ukrepi MILAN — Športni sodnik italijanske nogometne zveze je izključil za dve koli nogometaša Piše Calorija in napadalca Bologne Turkylmaza. Obenem je za eno kolo izključil Amarilda (Cesena), Romana, Dina Baggia in Brescianija (Torino), Bergomija (Inter), Bortolazzija (Genoa), Casiraghija (Ju-ventus), Negra (Bologna) in Viercho-woda (Sampdoria). V italijanski B ligi pa je športni sodnik izključil za dve koli Turrinija (Ta-ranto), eno kolo pa bodo počivali Mi-leti (Cosenza), Pisicchio (Salernitana), Carrara (Barletta), Ermini (Ancona), Fonte (Avellino), Lombardini in Marcelin (Cremonese), Lorenzini (Ancona), Picci (Triestina) in Russo (Lucchese). Jugoslavija zlahka BEOGRAD V tekmi, veljavni za kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni, je jugoslovanska nogometna olimpijska reprezentanca včeraj premagala reprezentanco San Marina s 5:0 (4:0). Gole so dosegli Bok-šič v 10., Lukič v 15., Ivič v 27., Stevič v 38. in Savelj ič v 53. minuti. Poleg tega so imeli modri še vrsto drugih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Drevi v košarkarskem pokalu prvakov Priložnost za Scavolini a tudi za splitski Pop 84 V prijateljski košarkarski tekmi Azzurri tesno odpravili SZ LIVORNO — V prijateljski tekmi je italijanska košarkarska reprezentanca s 109:105 (48:52) premagala pomlajeno vrsto Sovjetslce zveze. Azzurri so s svojim nastopom zadovoljili, tudi glede na to, da so v ekipi manjkali Magnifico, Brunamonti in Splitski Pop 84 in Scavolini iz Pe-sara imata v drevišnjem 5. povratnem kolu finalnega dela košarkarskega pokala prvakov lepo priložnost, da si dokončno zagotovita uvrstitev v finale štirih, ki bo aprila v Parizu. Pred lažjo nalogo so Italijani, ki bodo gostili angleško ekipo King-ston Cadbury. Ta je z dosedanjimi štirimi zmagami celo zadovoljila, a je seveda že izločena iz finalne faze pokala in drevi za Magnifica in tovariše ne bi smela predstavljati resnejše ovire, čeprav je doma Italijane nepričakovano premagala. Scavolini se je v zadnjih tednih izvlekel iz svoje resne krize. V prvenstvu se zdaj uspešno bori za uvrstitev v play off, prav v nedeljo pa je v Rimu premagal Messaggero. Skratka, Scavoliniju se letos obeta, da bo prvič dosegel uvrstitev v končnico pokala prvakov. Nobena skrivnost ni, da je to tudi glavni cilj, ki so si ga pri društvu zastavili pred pričetkom sezone. Pop 84 pa bo igral v Leverkusnu proti tamkajšnjemu Bayeru, ki še lahko upa v zanj ugoden razplet. Nemška ekipa, za katero igra nekaj odličnih reprezentantov in sposobnih Američanov, je doslej že marsikdaj presenetila. V primeru zmage bi si Spličani že dokončno zagotovili uvrstitev v ' finla four", čeprav ta uvrstitev pravzaprav že zdaj ni spor- sinočnje zmage tudi ni mogoče primerjati s tisto, ki so jo »azzurri« proti SZ dosegli leta 1980 v Moskvi na olimpijskih igrah. ITALIJA: Fantozzi 10, Gentile 11, Niccolai, Dell Agnello 14, Bosa 8, Pittis 16, lacopim 2, Binelli 8, Riva 12, Pessina 7, Moretti, Rusconi 21. SZ: Vetra 16, Miglinieks 15, Be-režnoj 26, Melešenko 11,, Panov 6, Bazarevič 13, Bočkov 6, Sukarev 6, Nosov 6, Daineko, Pinčuk. Danes polfinale odbojkarskega pokala BOLOGNA — Drevi bodo odigra-aolfinalne faze za ita-lokal. Pari so lio - Citta di Castello, Gabeca - Falconara, Medi-olanum - Alpitur, Messaggero - Ma-xicono. Povratne tekme oodo prihodnji četrtek. Finale s štirimi ekipami bo 3. in 4. aprila v Mestrah. V 4. etapi kolesarske dirke od Pariza do Nice Sovjet Viktor Klimov prvič zmagal med profesionalci DIEULEF1T — V 4. etapi kolesarske dirke od Pariza do Nice je 26-letni Sovjet Viktor Klimov dosegel svojo prvo zmago med profesionalci. Okrog 70 km pred ciljem etape v Dieulegfitu se je podal v beg skupaj z Nizozemcem Robom Harmelingom. Oba sta znana specialista cestnih stokilometrskih dirk na kronometer, tako da sta dobro sodelovala in ohranila dobrih 20 sekund prednosti pred glavnino. Toda Harmeling je tri km pred koncem popustil in Klimov je imel na cilju šest sekund prednosti pred njim. Švicarju Tonyju Romingerju se včeraj ni bilo treba posebno naprezati, da Olimpijske igre v Barceloni vedno aktualnejše Vstopnice z obrestmi v vozovnicah Rezervacije za olimpijske vstopnice so že odprte, v Španiji pa se nemalo razburjajo, ker so metode predprodaje nenavadne in vsekakor novost za Evropo. Za vstopnice za olimpijske dogodke iz Barcelone je treba odšteti poprečno po 20 tisoč lir. Organizatorji so se hoteli predčasno zavarovati pred morebitnimi masovnimi rezervacijami, preko katerih bi posamezniki ali agencije prišli do znatnega dela prostora na prizoriščih in nato v vročih dneh pred in med igrami primerno navili cene. Za preprečitev takih poslov zahtevajo banke, ki so za rezervacije zadolžene, polno plačilo vstopnic, ob tem pa obstaja še možnost, da bo kandidatov več od razpoložljivih mest in bo o dodelitvi odločal žreb. Špekulantje, ki so računali na številne rezervacije, so se znašli pred zahtevo visokih izdatkov poldrugo leto prej, preden bi lahko prišli do svojega denarja in predvidenega zaslužka. Zaradi tega so svojo finančno vnemo v glavnem uravnali drugam, ker obstaja tudi dvom, da bo žreb od- ločil samo povračilo stroškov, ne pa dejanske izročitve vstopnic. Negativno je na začetek akcije vplivala tudi zahteva, da morajo osebe, ki vstopnice rezervirajo, predložiti svoje osebne dokumente in davčno številko. Imeniki kandidatov bodo zanesljivo na voljo tudi policijskim organom, ki bodo iz njih izluščili morebitne "nemirne duhove" in jih po potrebi tudi izločili s seznama srečnih olimpijskih gledalcev. Posebno to je sprožilo največ protestov in najavljene so bile tudi ovadbe, ker se po, mnenju številnih pravnikov kršijo osebne svoboščine. Ob združenju potrošnikov, kateremu je še največ pri srcu samo načelo, se v drugačni smeri ogreva tudi separatistično gibanje Katalonije, ki je preko organizacije »Catalunya Lliuv-re« (svobodna Katalonija) potožilo, da se dejansko uvaja policijsko državo. Organizacija separatistov je jasno obtožila oblast, da se separatistom skuša otežkočiti obisk olimpijskih tekmovanj iz bojazni, da bi prišlo do preglasnih in preveč opaznih manifestacij. Očitno je v Barceloni še živo v spominu glasen protest Kataloncev ob priliki svetovnega atletskega pokala pred poldrugim letom. Tedaj je bil izžvižgan tudi španski kralj Juan Carlos. Verjetno so obtožbe separatistov prehude in podane z namenom, da se o gibanju na kakršenkoli način govori. Organizacija OI je trdno v rokah katalonske vlade, ki je med drugim brez vsakršnega preplaha vnesla katalonski jezik v spisek uradnih govoric za take priložnosti. Katalonija, ki je glavni nosilec španskega gospodarstva, hoče ob priliki olimpijskih iger pokazati svojo učinkovitost in potisniti v ozadje vsako še tako slikovito manifestacijo, ki bi kalila mir in počutje gostov. Ob predplačilih za vstopnice pa se je pojavil tudi problem finančne škode, ki jo bodo kandidati imeli ob zamrznitvi za poldrugo leto vloženega denarja. Očitno za posameznike izgube ne bodo travmatične, organizatorji pa so za poravnavo te škode omenili možnost, da bi kandidatom dali ustrezno število... vozovnic za mestne prevoze! (Bruno Križman) ohranil vodstvo na začasnem stnem redu. Treba je tudi reči, da , čini njegovih zasledovalcev n*. °er do končne zmage na tej dirki, o na primer priča tudi dejstvo, da je v)j lijan Bugno po včerajšnji etapi 0PravSi še 40 km treninga. Očitno je, da se boljši tekmovalci v Franciji PredvS, 0 pripravljajo na bližnjo tradiciona dirko od Milana do Sanrema. Vrstni red 4. etape (SainfEtienne , Dieulefit 174 km): 1. Klimov P a 4.23"34" s poprečno hitrostjo 38 km pj. uro; 2. Harmeling (Niz.) po 6'; danza (It.) po 22"; 4. Museeuw (Bel ); ^ Skupni vrstni red: 1. Rominger Ppr ) 9.48"28"'; 2. Chaubet (Fr.) in Lance j 4"; 4. Jalabert (Fr.) 15"; 5. Louviot j 18"; 6. Gayant (Fr.) 20"; 7. Marie ' n 1 07 ; 8. Flicher (Fr.) 1T4"; 9- rO1^. (Fr.) 117 ; 22. Lemond (ZDA) Bugno (It.) 2"21"; 58. Argentin (h ) - ^ Na sliki AP: Sovjet Klimov in Nizozemec Hammerling "MPce gonista 4. etape od Pariza do N Tiren-Jadran: Ghiottu 1. etapa ,c0 OTTAVIANO Italijan ^gKO-Ghiotto je zmagovalec prve etap ja(j. lesarske dirke od Firenškega . 0J ranskega morja. 185 km dolg0 Rj v 4 Pompeja do Ottaviana je prev uVr-urah_31"43 '. Na drugo mesto se J stil Švicar Vegmiiller, tretji p J pori-Španec Diaz Zabala. Glavnina ,a tri driestom in Indurianom je utrp , pa minute zaostanka, Francoz B® je imel na cilju kar 20' zaostan -Trst na kolesu« marca in katere čisti izk P, ,eježenc! podarili ustanovi UNICEF- ^ ajli kj bodo kolesarili po tržaških uh f 0d so tačas zaprte prometu, ypisni' Trga Unita do Starega mefaho pote-na9znaša 4-000 (vP:S8°Vdao sobote, 23_ kalo od POU®de ]ka 18. do^^^ c Na regatah v Varazzeju in v Genovi Po znanem pretepu bosta morali ekipi tekmo ponoviti Primorje - Zaria znova Napadalec Primorja Miclaucich (desno) je bil v tekmi proti Zarji strelec izenačujočega gola za svojo ekipo, ki pa mu ga je »razveljavila« disciplinska komisija (Foto Magajna) Jadralka TPK Sirena Arianna Bogate je te dni znova prepričljivo potrdi-' ‘a vso svojo vrednost. Na vsedržavni Selekcijski preizkušnji za evrpopsko Prvenstvo v kraju Varazze blizu Geno-Ve je namreč zasedla 2. mesto na ?kupni lestvici, med ženskami pa je Pila prva. Bogatčevo, ki tekmuje v razredu europa, je v skupni razvrstitvi Prehitel edinole Martino Boletti, član Oscar Cosulich iz Tržiča. Na tej Prugi selekcijski tekmi za EP (skupno Ph je pet) so opravili tri regate: na Prvi je Arianna zasedla 2. mesto, na 2. 1® bila osma, na 3. pa deveta. V ženski razvrstitvi je 2. mesto zasedla Sabrina Pandi (CN Foče iz Cecine, 5. na skupki lestvici), tretja pa je bila Chiara P-alligaris (SV Oscar Cosulich). Bogatčeva se je izvrstno odrezala tudi na preizkušnji »predolimpijski teden«, ki so. jo izvedli v Genovi in na kateri se je merilo 14 jadralk iz 6 držav (poleg Italije so bile zastopane še Irska, Anglija, Jugoslavija, Nemčija in Sovjetska zveza): zasedla je namreč prvo mesto. Skupno so izpeljali štiri od predvidenih petih regat (ena je odpadla zaradi slabega vremena). V prvi regati je bila Arianna tretja (dalj časa je vodila, nakar je veter padel in je nekoliko zaostala), v 2, in 3. nastopu je bila prva, v četrtem in obenem poslednjem pa druga. Sledijo: 2. Landi (SVOC, uvrstitve v posameznih regatah: 2., 2., 3., l.)j 3. Lyttle (Irska, 1., 3., 4., odstop); 4. Calligaris (SVOC, 5., 4., 2., 3.). Primorje in Zarja se bosta še srečala. Tako je včeraj odločila disciplinska komisija deželne nogometne zveze FIGC, ki je - dobra dva tedna po znanem pretepu na prosešjrem igrišču med drugouvrščenimi domačini in pr-vouvrščenimi Bazovci — odločila, da bosta morala ekipi ponoviti derbi v 2. nogometni amaterski ligi. To je najbolj »kričeča« od vrste kazenskih odločitev, ki jih je podvzela disciplinska komisija FIGC v zvezi s tekmo 20. kola med Primorjem in Zarjo. Športni sodniki so naprtili obema ekipama po 300.000 lir globe, za eno kolo so izključili rezervne nogometaše obeh moštev, ki so sedeli na klopeh: Aljošo Blažona, Andrea Sullinija in Petra Štruklja (vsi Primorje), Paola Sardija, Ravla Gombača in Egona Fondo (vsi Zarja). Spremljevalci obeh ekip (Guerrino Roveredo in Edi Bezin od Primorja in Stojan Metlika od Zarje) ne bodo smeli do 22. marca slediti svojima ekipama z roba igrišča, do 22. marca pa sta bila izključena tudi trenerja obeh ekip Nevio Bidussi (Primorje) in Milan Mikuš (Zarja). Ob koncu razsodbe športnih sodnikov je nadalje odločitev, ki bo verjetno najbolj presenetila vodstvi obeh društev, nogometaše in navijače: disciplinska komisija je odločila, da bosta morali ekipi tekmo ponoviti. V uradnem sporočilu ni datuma o ponovitvi; o tem bo naknadno odločalo vodstvo deželne nogometne zveze. Za razsodbo športnih sodnikov je vladalo med navijači obeh ekip, a tudi med drugimi zamejskimi ljubitelji športa, veliko zanimanje, saj je bil dogodek, ki je dal povod ukrepanju disciplinske komisije, zelo odmeven. Ko sta namreč do konca derbija med Primorjem in Zarjo manjkali le dve minuti, je prišlo na igrišču do splošnega pretepa zaradi prekrška nogometaša Zarje nad napadalcem Primorja in povračilnim udarcem enega od »rdeče-rumenih« gostujočemu nogometašu. V sramotnem pretepu so bili soudeleženi domala vsi nogometaši na igrišču, pridružili pa so se jim tudi igralci na obeh klopeh in spremljevalci ter trenerja, le-ta pa samo zato, da bi umirila svoje nogometaše. Eden od nogometašev Zarje Auber je med pretepom ves razočaran prostovoljno zapustil igrišče in se ni vrnil, ko je sodnik Donno iz Pordenona po več kot desetminutni prekinitvi dal znak za nadaljevanje. Po dveh minutah je odpiskal konec tekme, ki se je tako zaključila z izidom 1:1 (vodilnemu golu Voljča je Primorje »odgovorilo« z zadetkom strelca Miclaucic-ha iz prostega strela le tri minute pred koncem). Po tekmi je komisar sodniške zveze po daljšem pogovoru s sodnikom v slačilnici izjavil, da se je tekma končala regularno, kar je dalo misliti, da bo nogometna zveza registrirala tekmo z izidom, ki sta ga ekipi dosegli na igrišču. Obema ekipama je bilo že po koncu tekme jasno, da bo disciplinska komisija s težko roko posegla proti nogometašem in spremljevalcem, ta bojazen pa se je še okrepila, potem ko prvi teden po tekmi disciplinski sodniki niso izrekli svoje sodbe. Tudi teden kasneje ni bilo z razsodbo nič (le zarjana Voljč in Borelli sta bila diskvalificirana za eno kolo, ker sta bila med tekmo izključena), kar je dalo slutiti, da se nad obema ekipama zgrinjajo črni kazenski oblaki. Neka- teri so že domnevali, da bo disciplinska komisija kaznovala obe ekipi z izgubo tekme, kar bi najhuje prizadelo Zarjo, saj bi se njen naskok na lestvici nad drugouvrščeno ekipo zmanjšal in — z morebitnimi izključitvami drugih njenih nogometašev — ogrozil njeno napredovanje v 1. amatersko ligo. Domala nihče pa ni pričakoval, da bo disciplinska komisija salomonsko odredila ponovitev tekme. Tudi zato ne, ker kaj podobnega vsaj na našem območju ne pomnimo. Prav to pa se je dogodilo. Nogometna zveza ni registrirala tekme, zaradi česar imata obe ekipi na lestvici tekmo manj, a tudi točko manj. Derbi na Proseku bo imel skratka svojo reprizo. Upajmo, da bo tokrat mnogo bolj častna od sramotne februarske premiere... Lestvica 2. amaterske lige ZARJA 35 točk, Corno 30, PRIMORJE 29, Pro Romans in Moraro 27, Villa-nova 25, Mossa 24, VESNA 22, Piedi-monte 21, Audax 20, GAJA in Villesse 19, Pro Farra 17, Mariano in Fogliano 14, Capriva 8. Zarja in Primorje sta odigrala tekmo manj. Odbojka: medpokrajinska faza Dijaškega prvenstva Goriškim dijakom prvo mesto , 2 včerajšnjimi tekmami v Trstu se je a^čala medpokrajinska faza odbojkar-, e9a turnirja v okviru Dijaškega prvenca za dijake in dijakinje višjih srednjih Med moškimi so si napredovanje v na-s,ednjo fazo po pričakovanju zagotovili . ,°venski goriški odbojkarji, predstavni-žl šol Cankar in Zois. V odločilni tekmi j* Prvo mesto so premočno premagali vv°je vrstnike tržaškega trgovskega za-gP^a Zois. Pred to tekmo sta obe naši ]TlPi premagali videmske dijake liceja ^arinoni. j V ženski konkurenci je v naslednjo J0 napredoval videmski prvak. Trst so , Odstavljale dijakinje Zoisa, ki so obti-v č® na zadnjem mestu, saj so po porazu vidrnu z 2:1 z enakim izidom klonile še f ®d goriškim Slataperjem. Včeraj pa so $ta . anks nastopile v zelo okrnjeni pole sicer bi verjetno lahko tudi zmaga-^ar pa ne bi spremenilo končnega vr- jOga reda medpokrajinskega troboja. >i?‘d moških: 7 CANKAR/ZOIS 0:2 (5:15, 2:15) j>2piS: Božič, Štrajn, Stopar, Ciliberto, t, ulica, Bevilacgua, Čuk, Malalan, Zai-'Cherf. Ca ANKAR/ZOIS: Cotič, Terpin, Dornik, (CVdek, Sfiligoj, Devetak, Paoletti, Hle-hPetejan, Tomšič, Florenin, Korečič. £ . °nčna lestvica: Cankar Zois Gorica 4, ,ls Trst 2, Marinoni Videm 0. žensk: - SLATAPER 1:2 1*5:4, 9:15, io:l5) “IS: Pertot, Giorgi, Ota, Seganti, Ter-jtMezgec, Gregori, Gobbo. tjJiPPčna lestvica: Videm 4, Slataper rica 2, Zois Trst 0. MLADINSKE IGRE c Košarka ^Kar - BRUNNER 115:58 (53:25) Obe KAR: Colja 12 (0:), Buda 10, la (Nan 26 (3:4), Jogan 21 (2:4), Uršič Mozetič 4, Pussini 4, Furlanič, TRTani 20.- 0ho 1 TOČKE: Brazzani 2, Jogan in ' O t ln 1' s ekmi sami ni kaj dosti povedati, na^ s hitrimi protinapadi polnili bje^ptnikov koš. Šentjakobski sred-NPč p 80 tak° na najboljši način za-skijj . 1 košarkarski turnir v mladin-'btecphAh, žal pa so izločeni, ker so v S M rr em sP°Paciu s šolo Roli izgubili Pohvalo si zasluži vsa ekipa, predvsem prof. Furlanič, ki je s potrpljenjem vodil naše košarkarje. Končna lestvica: Roli in Cankar 6 točk, Codermac 4, Caprin 2, Brunner 0. (Matija Jogan) Odbojka: naraščajniki Slogaši že prvaki SLOGA - BOR 2:0 (15:6, 15:9) SLOGA: Kralj, Marc, Antonič, Del Coco, Micalessi, Germani, Vidali, Čuk. BOR: Furlanič, Pertot, Pieri, Pussini, Babič, Taolotti. S to zmago so si slogaši že pred tretjim krogom prvenstva zagotovili naslov pokrajinskih prvakov, kar je bilo sicer že vnaprej povsem pričakovano, kajti ekipi Bora in Pallavolo Ts sestavljajo skoraj sami začetniki. Tudi povratni derbi je bil povsem enosmeren in zmaga slogašev ni bila nikoli vprašljiva, okrnjeni borovci pa so se požrtvovalno borili po svojih močeh. Lestvica po 2. krogu: Sloga 8, Bor in Pallavolo TS 2. Naše ekipe med protagonisti Odbojkarice Brega (na sliki napad Malmenvallove med sobotno tekmo s CUS) se v 1. ženski diviziji z dobrimi možnostmi borijo za napredovanje. Odlično so se doslej odrezale tudi igralke Bora Friulepxort, ki so še nepremagane (ob treh zaostalih tekmah), tik pod vrhom pa je tudi Sloga Sagor. Skratka, tudi v tej pokrajinski ligi na Tržaškem so slovenske šesterke med < osrednjimi protagonisti iz planinskega sveta - iz planinskega sveta Zamejsko smučarsko prvenstvo Z Zamejskim smučarskim prvenstvom, ki bo v nedeljo, 24. marca, v Cimi Sappadi, se bo uradno zaključila smučarska sezona tudi za SPDT. Ta je bila letos dokaj pestra, saj je smučarski odsek od začetka leta priredil poleg štirih nedeljskih smučarskih tečajev še druga dva avtobusna izleta, in sicer na Helm pri Sextenu in v Ravas-cletto, organiziral tradicionalne Zimske športne igre in se udeležil tržaškega smučarskega prvenstva, ki je bilo v nedeljo, 10. t. m., v Cimi Sappadi. Tržaškega prvenstva, ki ga je organiziral tržaški Sci CAI, se je udeležilo sedem članov SPDT. Skupno število slovenskih smučarjev, članov ostalih zamejskih smučarskih društev (Mladina Resco, Brdina, Devin, Breg), pa je bilo okoli 130. To pomeni, da se prisotnost in kakovost slovenskega zamejskega smučanja v tržaškem in deželnem okviru iz leta v leto veča. Treba je poudariti, da je Smučarski odsek organiziral vse svoje dejavnosti izključno v lastni režiji, to pomeni z lastnimi sredstvi in ljudmi. In prav ljudem, ki so sodelovali pri teh prireditvah, od vaditeljev in vodje izletov do časomerilcev in sodnikov pri vratih gre iskrena zahvala smučarskega odseka. Prav tako se odsek zahvaljuje vsem tečajnikom in izletnikom, ki so se v lepem številu udeležili smučarskih tečajev in izletov. Upajmo, da se bodo tudi v naslednji sezoni odzvali vabilu odseka na prijetno smuko v družbi SPDT. Glede zamejskega smučarskega prvenstva, vabi Smučarski odsek vse svoje člane, naj se ga polnoštevilno udeležijo. Vpisovanja so lahko kar po telefonu na številki 568303. Na isti številki se zbirajo tudi vpisovanja za avtobusni izlet, ki ga odsek prireja v zvezi s tekmovanjem. Zimski vzpon na Snežnik V soboto, 9., in v nedeljo, 10. marca, je Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice organiziralo 17. Zimski vzpon na Snežnik. Izhodišče vzpona je bil Planinski dom na Sviščakih, od koder so udeleženci dosegli vrh po dobrih dveh urah hoje. Vzpona se je udeležilo tudi deset članov SPDT, ki so dobili ob priliki zlato planinsko značko. Čestitamo! (Robert Devetak) Odprava »Kanc 91» Jutri bo odpotovala v Nepal glavnina letošnje največje in najpomembnejše slovenske alpinistične odprave Kanč 91. Cilji odprave so številni. Med drugim prvi ženski vzpon na 8.586 metrov visoko Kangčendzengo (opravila naj bi ga Marija Frantar v navezi z Jožetom Rozmanom. Kang-čendzenga je ob Lotseju še edini vrh, na katerega ni še stopila ženska noga. Marko Prezelj in Andrej Štremfelj bosta skušala prvič preplezati južni raz južnega vrha (8.476 m): skoraj tri kilometre stene na alpski način. Vanja Furlan in Bojan Počkar nameravata stopiti na še deviški vzhodni vrh Kumbakarne (7.468 m). Viki Grošelj bo nadaljeval z akcijo »8.000+« z osvojitvijo tretjega najvišjega vrha na svetu, ob tem pa bo še odsmučal v dolino. Poleg omenjenih so v odpravi še vodja Tone Škarja, Robert Tržan, Uroš Rupar, Dare Juhant in zdravnik Damijan Meško. Ob njih bodo kot gostji sodelovali še slavna Wanda Rutkiewicz in Eva Panejko-Pankiewicz. obvestila ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo v soboto v Borovem športnem središču turnir v igri med dvema ognjema po naslednjem vrstnem redu: 16.00 Finžgar - Milčinski; 16.30 Župančič - Bazoviški junaki; 17.00 Širok - Ribičič; 17.30 Milje - Gregorič Stepančič ZSŠDI obvešča, da je danes, 14. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Gorici seja izvršnega odbora. ZSŠDI obvešča, da je danes, 14. t. m., urad zaprt za javnost. JK ČUPA obvešča člane, da bo 19. redni občni zbor društva jutri, 15. marca 1991, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Pokrajinske turistične ustanove v Seslja-nu. Dnevni red; 1. otvoritev, 2. poročila odbornikov, 3. pozdravi gostov, 4. razprava, 5. razrešnica odboru, 6. izvolitev novega odbora, 7. razno. Vabljeni. SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega tekmovanja. Odhod avtobusa z Opčin ob 5.45 in nato skozi Prosek, Križ, Nabrežino in Sesljan. Vpisovanje za tekmo ali izlet na' sedežu kluba Proseška 131 v ponedeljek in sredo od 19.00 do 20.00. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573 ali 226271. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 14. marca 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 ■ Tli 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT [ffrfjl Član Italijanske Tiska EDIGRAF (HM Italijanska pilota se bosta udeležila natečaja Cocciolone in Bellini kmalu astronavta? MILAN — Major italijanskega vojaškega letalstva Gian Marco Bellini in kapetan Maurizio Cocciolone bosta verjetno v kratkem postala astronavta! Oba sta namreč predložila prošnjo pristojni komisiji italijanske vesoljske organiziacije. Slednja je namreč pred kratkim razpisala natečaj za vesoljce in prejela že mnogo prošenj. Natečaj sestoji iz fizične preizkušnje, običajnih testov zdržljivosti in vrsto zdravniških pregledov. Po mnenju podtajnika ministrstva za znanstveno raziskavo senatorja Learca Saporita sta oba pilota, ki sta »zaslovela« v Zalivski vojni, imata Bellini in Cocciolone mnogo možnosti, da se uspeta prebiti preko izredno zahtevnih selekcij, ki bodo na sporedu čez približno dva tedna in se nato udeležita strokovnih izpitov m naknadne specializacije. Tako Bellini kot Cocciolone nista nameravala izdati javnosti svoje »vesoljske« namene, vendar pa kaže, da kot javni osebnosti nimata več nekega osebnega življenja in očitno se ne moreta’ udeležiti nekega natečaja, ne da bi to njuno odločitev komentirala celotna italijanska javnost. Slednja meni, da bi bila italijanska vojaška pilota »dobra astronavta«. Včeraj na avtocesti pri Londonu zaradi goste megle Pet mrtvih v verižnem trčenju Kriminalci so svojo dejavnost razširili tudi na tuje, kjer so kupovali orožje in kradli avtomobile Karabinjerji pretrgali nevarno prekupčevalsko mrežo CATANZARO — Karabinjerske enote iz Catan-zara, Milana in Coma so pretrgale pomembno kriminalno organizacijo, ki se je ukvarajala pretežno s prodajo orožja in mamil. Za zapahi se je znašlo šestnajst ljudi, trem je uspelo pobegniti, v eni noči pa so karabinjerji opravili 74 hišnih preiskav. Namestnik državnega pravdnika DTppolito, ki je koordiniral akcijo, je odredil aretacije z obtožbo prekupčevanja z mamili in orožjem ter nezakonite prodaje avtomobilov na tuje. Izkazalo se je namrečj da je organizacija razširila svojo dejavnost tudi v Švico, Francijo in Nemčijo Preiskava, ki je privedla do odkritja kriminalne organizacije, je stekla že maja lani. karabinjerji so tedaj po naključju prišli na sled nekaterim brezdel- nežem, ki so živeli dokaj razkošno življenje. Nekateri med njimi so si privoščili tudi luksuzne počitniške hiše na jonski rivieri. Nekateri člani kriminalne tolpe so v preteklosti že imeli opravka s pravico predvsem zaradi manjših prekrškov, na črnem seznamu preiskovalcev pa so tudi na videz popolnoma zanesljive osebe. Karabinjerji se že lani ugotovili, da nekateri osumljenci pogostokrat potujejo v Francijo in Nemčijo, zadnje čase pa tudi v Švico. Ni izključeno, da so prav tu kupovali orožje, ki so ga potem prodajali mafiji ali celi terorističnim organizacijam. Prav tako pa ni prvič, da se italijanski organizirani kriminal poslužuje prav švicarskih poti za prekupčevanje z orožjem, saj so tamkajšnji zakoni zelo prožni in »dopustljivi«. Na podlagi dokumentov in zapiskov, ki so jih karabinjerji našli med številnimi hišnimi preiskavami pa so ugotovili, da so zlikovci ogromno zaslužili tudi s prodajo ukradenih avtomobilov »po naročilu«. Vozila so prodajali v glavnem na domačem trgu, vendar so jih nezakonito nabavljali na podlagi klientovega naročila. Izkazalo pa se je tudi, da so bili med člani tolpe tudi pravi izvedenci za rezanje mamil. Na domu enega od aretiranih so namreč našli večje količine prvovrstnih kemikalij, elektronske tehtnice in druge pripomočke za pripravljanje odmerkov heroina. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da bodo v prihodnjih dneh našli še kako zanimivo sled. LONDON — Včeraj je na avtocesti, ki povezuje Berkshire in London ogromno verižno trčenje (n^ sliki AP) povzročilo smrt petih oseb in 25 ranjenih. V verižno trčenje je bilo vpletenih pet velikih tovornja' kov in kakih 35 osebnih avtomobilov, ki se zaradi goste megle niso mogli ogniti nesreči. Približno 2l> avtomobilov in trije tovornjaki s° se nato vneli, kar je še otežkočil0 reševanje. Ranjence, od katerih je nekaj v kritičnem stanju, so takoj prepeli3' li v bližnje bolnišnice in v 70 km oddaljeni London, promet na avtocesti pa je bil zaprt ves dan, saj Je megla vztrajala še nekaj ur. Le j' poznih večernih urah in po velikih naporih gasilcev so zasilno izpraz' nili cestišče in je promet delno stekel. Kljub zalivski vojni bo letošnji hadž še bolje obiskan kot lanski RIAD — Strah pred bojkotom vsakoletnega romanja v Meko in Medino zaradi zalivskega spopada je bil odveč. Hadž, kot pravijo muslimani svojemu romanju v sveti mesti, bo po vsem sodeč letos še bolje obiskan kot druga leta, kljub temu da »neverniki še vedno teptajo sveta islamska tla«. Alžirija, ki je pred tedni napovedala bojkot, je dala zeleno luč svojim romarjem, podobno so sklenile druge magrebske države, ki so moralno stale ob strani Sa-damu Huseinu. Še več, zalivska vojna je po vsem sodeč zbližala Savdsko Arabijo in Iran. Po krvavih neredih leta 1987, ki so jih v Meki povzročili iranski romarji in v katerih je življenje izgubilo 400 oseb, je Riad kotiziral iransko romanje na 50 tisoč oseb, letos pa bodo to kotizacijo odpravili. Vsak pravoverni musliman mora namreč vsaj enkrat v življenju (če mu to dovolijo zdravstvene in finančne razmere) romati v Meko in Medino. Končati bo treba bližnjevzhodno oboroževalno tekmo JERUZALEM — Države Bližnjega vzhoda so v zadnjih 25 letih porabile, za oboroževanje bajno vsoto 1.500 milijard dolarjev, tako da lahko že govorimo o pravi »odvisnosti za orožje«, ki so jo s pridom vnovčili ameriški, sovjetski in evropski »razpečevalci«. To je včeraj zapisal v Jerusalem Postu izraelski izvedenec Aluf Hareven, ki ugotavlja, da je napočil čas, da države Bližnjega vzhoda, ZDA, SZ in Evropa svečano obljubijo, da bodo dajale prednost razvojnim investicijam in ne ■ več orožju. Bližnjevzhodna oboroževalna tekma se je začela pred šestdnevno vojno leta 1967 in je dosegla svoj višek v prvih osemdesetih letih, ko so Sirija, Izrael in Irak porabili tudi do 30 odstotkov svojega bruto narodnega dohodka za nakup orožja. V tekmi sta prednjačila Irak in Savdska • Arabija (300 milijard dolarjev), sledila sta jima Izrael in Egipt (100 milijard dolarjev), Sirija pa je porabila le 60 milijard dolarjev. V tej »bolezenski odvisnosti« so bližnjevzhodne države zanemarile lasten razvoj, tako da sta pred zalivsko vojno imela le Kuvajt in Izrael zahodni življenjski standard. XI. NATEČAJ ENEL ŠOLA - ENERGIJA IN ZDRAVA PAMET ilBIllllllllll iiiiliiSlIillliliillliillllllliiill! BlM .. ■ ipiiiniiM ijill :: Za ::: : računamo na energijo mladih. r Današnja mladina je aktivna, podjetna in z velikansko voljo, da bi spremenila in izboljšala svet. In od vedno se svet razvija zahvaljujoč energiji. Gre za dragoceno dobrino, ki je s prizadevanjem vsakega posameznika razpoložljiva vsem. Zato je ENEL za svoj natečaj za šole izbral naslov »Energija in zdrava pamet,« da bi na ta način mlade pripeljal do spoznanja, da je treba vso potrebno energijo za vsakdanje potrebe proizvesti, istočasno pa jo je treba tudi uporabljati na inteligenten način brez nepotrebnega razmetavanja. INTELIGENTNA PORABA NOV VIR ENERGIJE Da bi dosegel ta cilj, si ENEL prizadeva z vsemi močmi. Ob tem pa poziva tudi mlade študente, da pri tem sodelujejo s svojimi idejami in navdušenjem, da bi tako razširili kulturo energije. Kot vzpodbudo jim ponujamo možnost, da kot nagrado dobijo hranilno knjižico z zneskom do 4 milijonov lir. Nagrada je majhna, skoraj simbolična, če upoštevamo dejstvo, da boljša izraba energije prinaša prednosti prav vsem. Študenti, ki bi radi sodelovali na natečaju, lahko dobijo vse potrebne informacije na področnih sedežih ENEL. ENEL