St. 2.
itnina ir državi SHS pavšAllpi
Maribor, v sredo, dne 7. aprila 1920.
Lelo h
Nova Pravda
	Glaunllo Napodno*SooiJallatične Šivanka.		
Uredništvo in upravništvo: Haribor, Barotfai dem, Kopališka ulica, 1. nadstropje.		Izhaja vsako sr (d o in soboto. Posamezna številka velja 1 K.	Naročnina: vcseSno * K, fctrttefao 24 K, peffetao * K, celoletno 96 K. — Inscrcrti po dogovora.
Kam plovemo?
Ves svet je prestal najhujsi vihar, kar -jih je kdaj bilo. Pet let se je neprestano .uničevalo V9e, kar je ustvarilo človeštvo v dolgih desetletjih s svojim bistrim umom, s svojo žuljavo dlanjo. Milijoni in milijoni so neprestano uničevali to strašno dobo ■vse: življenje in imetje. To je zahteval ka-.pital, to so zahtevali njegovi zastopniki, despotje in nasilniki, ki so sedeli na kraljevskih hi drugih prestolih.
Vihar je prestan, bitke končane. A ves svet trpi in krvavi na ranah, katere so se nam zadale v tej dolgi strašni dobi. Vse je prišlo iz pravega tira in ravnotežja. Vse je razmeta! orkan, in sedaj plovejo naše ladjice po še razburkanem morju in iščejo poti. Treba bi bilo vodnika-krmarja, ki bi vzel strto krmilo v veščo roko in zapeljal ladjico v pravi tir. A nimamo ga. O, krmar-jev-vodnikov imamo še preveč! Le poglejte jih, kako se gnetejo okrog krmila v Beogradu. Drug drugega izpodrivajo. Komaj eden izpusti, že čaka deset rok, da zagrabijo za krmijo. — A ysi ti niso pravi
«fržijo v l|wl»“ii;,#.i-:^i|fjo, a me vidijo po viharju razburkanega morja, ne vidijo valovanje razdraženega elementa. Vidijo pa sa-nw sd« — ne ljudstva. Zato pa ladjice kolebajo sem hi tja brez pravega smotra, brez dlja. Vse je temno, vse megleno. Ni je zvezde vodnice, ali vsaj krmarji je ne vidijo, ker so slepi. Potniki pa se s strahom vprašujejo: Kam plovemo?!
Kam plovemo?
V	pogubo ...?
Da, v gotovo pogubo, ako ne najdemo v kratkem prave poti. Te pa ne najdemo nikoli, če se bodo drenjali okrog krmila v Beogradu navidezni krmarji, ki so gluhi za prošnje in vpitje ljudstva, ki so slepi za njegovo trpljenje. Ti ljudje vidijo samo sebe in svoje strankarske prijatelje Dobrobit sim pne .domovine, dobrobit skupnega ljudstva jim je deveta briga, kakor kažejo njihova dejanja. Poldrugo leto si že podajajo krnilo ,iz roke v roko, poldrugo leto obetajo boljše čase ra poldrugo leto mrcvarijo naSe ljudstvo, da so nas pripeljali srečno na rob prepada, katerega pa v svoji slepoti še sedaj ne vidijp. Vidi .ga: pa tem bolj ljudstvo in se vprašuje z grozo in strahom : Kam plovemo? v
Žalostno in trpko je, cjta so izročili našo lepo in neizmerno bogato domovino slepci na vladnem krmilu brezvestnim špekulantom, verižmkom in tihotapcem, ki so jo oropali do golega ter si napolnili svoje nikdar potne žepe z ničvrednim papirjem. Med tem« ko mora ubogo ljudstvo pogrešati sto in sto stvari, mora poleg še stradati in hoditi skoro boso j n golo. To je zločin vseh zločinov, katerega so zakrivili v prvi vrsti slepci na krmilu. Tp je bridko in huda
Pa tp bi se še prestalo, to še ni najhujše. Zima je prestanazemlja rodi in upanje imamo, da dočakamo kmalu vsaj v prehrani boljših časov. Najhujše je pač to, da so ti ljudje v svoji slepoti zatrli s svojim kratkovidnim postopanjem v širokih masah ljud* stva vero v pravičnost, vero v boljšo bodočnost Vzemite ljudstvu
vero v samega sebe, vzemite mu upanje na bodočnost in vzeli ste mu vse. Uničili ste s tem ljudstvo, uničili domovino in sami sebe.
In ako sedaj nastane nekega dne vrtinec, ki bode uničil še tisto malenkost, ki nam je ostala po vojski, ako nam zaseka nove rane in odpre druge, še ne zaceljene, potem tega ne zavračajte na ljudstvo. Temu ste krivi v prvi vrsti vi, nezmožni slepi krmarji pri državnem krmilu, ki vara je več lastna oseba in stranka, ko pa celokupni dobrobit vse države.
Kje smo, kam plovemo?
Se je čas, da krenemo svoj čolnič na pravo pot, še se moremo rešiti. Dvanajsta ura sicer že bije, a ui še odbila. Spametujte se krmarji, da ne bode prepozno! Dajte svobodnemu ljudstvu svobodno besedo potom volitev. Ono bode poslalo svoje zastopnike h krmilu. Vi ste se pa sami vsilili. Nihče izmed vas ne more reči, da je zastopnik ljudstva. Ste pač samo zastopniki svojih strankarskih prijateljev, ne pa ljudstva. Zato pa tudi tako vodite in se ne vprašujete, kakor se vprašujejo daiitf miH*
enotno
„Naša pragmatika".
(Shod Z. J. Ž. v Mar ib eru.)
V	torek, dne 30. sušca 1920, ob 20. uri se je vršil v veliki dvorani Narodnega Doma javen društveni shod Mariborske podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev*. Že pred napovedano uro je bila dvorana napolnjena od naših narodno zavednih železničarjev. Med njimi smo zapazili tudi posameznike iz vrst naših na-, sprotnikov. Iz obraza vseh pa smo brali nestrpno radovednost, saj je bila na dnevnem redu .naša pragmatika*..
Shod je otvoril in vodil predsednik podružnice tov. Mohorko. Navdušeno je pozdravil vse navzoče, prav posebno pa delegata od bratske centrale tov. Korošca, kateremu poda tudi besedo kot glavnemu poročevalcu o novi pragmatiki.
Tov. Korošec je z živahnimi besedami očrtal potek boja za uveljavljenje pragmatike Trnjeva je bila pot, a žilava vstraj-nost m resna volja do dela sta premagali vse, tudi one žične ovire, ki so jih nastavili nasprotniki. Preči tal je več važnejših členov pragmatike Po vsakem prečitanju se je razvila živahna debata. Stavilo se je več protipredlogov, ki so bili vsi z odobravanjem sprejeti. Z ogorčenjem so zborovalci zavrnili kvalifikacijo uslužbencev po obnašanju izven službe Vsled take kvalifikacije smo pod bivšo Avstrijo pretrpeji preveč. Kdo bi se ne spomnil ,prondn-ciranih Slovencev”. Pa gospoda Praschniger-ja! Brrr... Z zadovoljstvom so pa vzeli na znanje borbo »Zveze* za osemurni delavnik, ki je tozadevno na celi črti zmagala, s prav posebnim zadovoljstvom pa tudi, da bodo vsled nove pragmatike morali izginiti vsi naši narodni škodljivci in koristolovci.
Tov. Korošec je zaključil svoje poročilo z apelom na vse tovariše: „Več dela, pa manj besedičenja 1 Frazerstvo prepustimo našim nasprotnikom. Vsak naj se zaveda svojih dolžnosti napram svoji organizaciji.
Strnimo složno naše vrste v močno falango za zadnji naskok, t. j. za takojšnjo uveljavljenje naše pragmatike ki je ena „naj-modernejših*1, Za svoje vrlo uspelo poročilo je Žel tov. Korošec in ž njim vred celi centralni odbor burno, a zasluženo zahvalo.
Pri točki »slučajnosti* je bilo iz vrst zborovalcev stavljeuih še nebroj vprašanj, a vsi so dobili zadovoljive odgovore Pre-čltanih je bilo več resolucij, naperjenih na razne strani, ki so bile vse z velikanskim navdušenjem in enoglasno sprejete.
Ob pozni orl .(3/«na 24. uro) zaključil je predsednik tov. Mohorko ta tako lepo uspeli shod z besedami: „Kot narodno stanovska organizacija smo dosedaj visoko držali naš prapor. A če nam kedaj pade iz rok, tedaj vedi domovina, vedi troimen narod naš, da nas je k temu prisilil obup*. - ’ 1	1 * .
Resolucija.
1. Železničarji zbrani dne 30. sušca it na javnem društvenem shodu j,Zveze jugoslovanskih ..železničarjev? v^faribom od-trud in delo Centralnega odbora
X Zahtevajo, da se končni protipred-logi, stavljeni od . delegatov na drugo redakcijo osnutka, v polni meri upoštevajo. Osobito izjavljajo, da si od nobene vlade m od nikogar ne. dajo kršiti niti za las koalicijskega prava.	~
3. Valutno vprašanje je de faeto le rešeno in so cehe vsem iivljenskim potrebščinam grozovito narasle Da se železničarski stan in 2 njim vse stalno nameščenci in delavce reši gospodarskega pogina, mora se takoj upeljati dinar kot enota pri plačah, dnevnicah In drugih dokladah. Zahtevno odločno In zadnjič, da se ta osnutek pragmatike sprevede v veljavo s
1.	marcem 1920. Zahtevajo, da vlada v teku meseca aprila uveljavi izdelana provizorično pragmatiko. Osrednjemu odboru »Zveze jugoslovanskih železničarjev" in Centralnemu odboru se naroča, da nujno zahteva od ministrstva saobračaja pritisk na ravnatelj* stva, da ta do 10. aprila koftčajo študij novega osnutka, nakar se vrše €e zadnja pogajanja pri ministrstvu saobračaja. Vlada naj potem takoj uveljavi pragmatiko, aH potom naredbe, ali potom Narodnega predstavništva. Ako vlada v aprilu ne sprovede enotne pragmatike, so vsi narodni jugoslovanski železničarji prisiljeni poslužiti se najskrajnejših sredstev.
4. Narodne predstavnike poživljamo zadnjič, da se zavedajo strašnega gospodarskega položaja celokupnega jugoslovanskega naroda in s složnim delom po* magajo pri konsolidaciji države Ustavite svobodno trgovino,, obdačite vojne dobičkarje iztrebite oderuhe in verižnike in sklenite nov volilni red za ustavotvomo skupščino.
5. Najodločnejše protestirajo proti ši-kanam generalnega ravnateljstva na Dunaju, ker jim še do danes ni dobavilo že oktobra meseca 1919 zapadle službene obleke, ki je po členu 46 splošnega službenega reda del njihove plače. Kakor smo zvedeli, jim pošlje to ravnateljstvo namesto obleke dobavne knjižice z taaročilnimj listi in to zgolj iz jalovih vzrokov na«aj.
Ker torej ni upanja, da bi kmalu in z lepa prišli do potrebne službene obleke, zato zahtevajo:
a) Obratno ravnateljstvo v Ljubljani, katerega na dosedanjih neuspehih ne c* dene nobena krivda, naj iztirja od generalnega ravnateljstva že zapadlo služben* obleko sodnijskim potom,
b) isto ravnateljstvo naj ukrene vse potrebno za čimprejšnjo ločitev od Dunaja in za takojšnjo ustanovitev lastne oblačil -nice za službeno obleko,
c) isto ravnateljstvo naj ukrene takoj vse potrebno, da bo vozilo neraško-avstrij&k« vlakospremno osobje le do obmejne po>-staje, istotako tudi vsi spremljevalci raznih upravnih (režijskih) stvari.
0. Ker vemo, da nam tudi najboljša regulacija naših plač vsled vedno rastočih cen ne prinese ugodnejših življenskih razmer, zato zahtevamo:
a) lastno dobavnico za obleko in obuvalo,
*) po vseh večjih postajah naj se vzamejo v službo krojači, šivilje in črevljarji ■ ■ s pravi^^^^ej^ga nastavljenja.
uniformi ali pe, piri prehodu- v Jugoslavijo in iz Jugoslavije najstrožje kontrolira, ker nam je znano, da so ravno ti najhujšl hujskači zoper našo državo in da ravno ti največ tihotapijo z denarjem, kakor (udi z drugimi stvarmi
8. Poživljamo vse naše bratske podružnice, da tudi one k vsem tem točkam zavzamejo svoje stališče ter nas v &t-početera boju za izvršbo teh naših zahtev ramo ob rami krfpko podpirajo. Le v samopomoči je naša rešitev.
Maribor, 31. sušca 1920.
Stavka trgovskih pomočnikov.
Kakor smo že v prvi številki našega lista priobčili, so stopiH trgovski nastavljeno v stavko vsled neznosnega sodjalnega pp-loiaja, v katerem se nahajajo.	*
Zek> vaino je sodjalno vprašanje 1* panoge našega proletarijata in hočemo, preje ko sebavimo s stvarjo samb, poseči nekoliko v preteklost
Že pred vojno je bOa pri naših trgjov-cih, delodajalcih v navadi praksa, da so se kolikor mogoče hitro od križali izučenih vajencev in si preskrbeli nove učenč^ki so jih malo veljali, mnogo tekali z zavoji in zavojčki, pometali sobe, pestovali otroke in bili določeni za vsa mogoča dela, te za učenje v svoji stroki ne Tako je bi! stan trgovskih pomočnikov vsled nadprodukdje vedno zelo številen in — po hizid ceni.
*	Prišla jje svetovna vojna fn večina izučenih trgovskih pomočnikov je odrinilo v vojsko. Trgovci, delodajalci so se znebili večine pomočnikov in na njih mesta sprejeli nove učence, ki jih niso veljali nič. Vsi ti so tekom vojne dobili zrelostna izpričevala in ko so se starejši trgovski pomočniki vrnili iz vojske, jie bilo kar naenkrat dvojno število trgovskih pomočnikov, ‘ a komaj eno četrtino potrebe, kakor pred vojno; ker ni blaga, ni taka trgovina, kakor je bila preje .
Začel se je lov na službena mesta od strani pomočnikov. Vsled tega je bila njih
plača nizka in je še danes. Beda se je lotila tega stanu. Vedno resničen zakon »kjer je mnogo blaga, ima blago nizko ceno* je pokazal svojo nepremagljivo silo na teh žrtvah sedanjih nenormalnih razmer.
Vprašamo, je li pravično, da se tak stan izkorišča od trgovcev delodajalcev do skrajnosti? Nikakor ne! Kdor dela, naj ima
plačo, da lahko živi.
Vprašamo, je li dopustno, da se število teh revežev še nadalje povečuje s tem, da trgovci še vedno na novo sprejemajo učence, medtem ko je izučenih trgovskih pomočnikov za 10 let dovolj brez naraščaja? Ne! Ako je kje katera oblast, bi morala to nad-produkcijo za dobo nekaj let ustaviti zakonitim ali naredbenim potom. Sedaj ko bomo rabili nešteto rokodelskega in drugega produktivnega naraščaja, bi bila taka naredba ena najbolj umestnih in koristnih za celi naš narod in moramo tako naredbo za-htevati.
Trenotni položaj pa je tak, da sedanje zlo tudi s tako naredbo ne bi bilo odpravljeno. Trgovskih pomočnikov je trikrat več, kakor se jih potrebuje. Vsi službe ne morejo dobiti in jo tudi ne bodo dobili, naj se jim plača še tako zviša. Nastane torej najprvo vprašanje, kdo naj dobi službo izmed trgovskih pomočnikov? Samo-obsebi umevno je, da s vso pravico zahtevamo: »Slovenci na svoj. zemlj. imajo prednost pod vsakim pogojem!* Kdor ne zna opravljati službe v govoru in pisavi v |slovenščini, nima pravice do službe v Jugoslaviji. Najboljša mesta pripadajo Slovencem, če kaj ostane, pridejo na vrsto ljudje druge narodnosti, ako so zmožni našega jezika. Jugoslavije si nismo zgradili zato, da bodo Inozemci in sovražniki naše države odjedali kruh domačim zavednim jugoslovanskim ljudem.
Slovenski trgovski pomočniki na plan ! Zahtevajte vse službe za vse, dokler zadnji od vas ni pod streho! Ne vemo, če ste dobro premislili posledice, ko ste se stanovsko Organizirali z Nemci vred pod eno streho, poleg tega še izbrali Nemce in celo inozemce za voditelje, torej one, ki so vam do sedaj odjedali kruh in vam ga bodo ob povišanih plačah odjedali še
vnaprej.	.	,	.	, x .
Stopite vkup in branite kar je vašega
Tebi slovenska javnost pa kličemo: Podpiraj kri svOje krvi tudi v tem slučaju na prav lahek način s tem, da v vsaki trgovini zahtevaš brezpogojno slovensko postrežbo. Izogibaj se trgovine, kjer slovenske postrežbe ne dobiš, na ta način najboljše pomagaš tisočerim našim brezposelnim trgovskim sotrudmkom, a ob enem tudi pomagaš, da zlasti i* Maribora {n obmejnih mest Izginejo vsi taki elementi, ki Še danes nočejo v trgovinah spoštovati našega jezika. ?	______
Atananij«T.
Brez vesti, brez srca.
Vzrokov svetovne Vojne je mnogo in so
razližni, najgUvnej« pa je topit.«*.» bo spravil vet blaga v š.rm svet, nemSk, alt angleški tovarnar, z drugo besedo: gospodarska konkurenca med Nemčijo in Anglijo je bila eden glavnih vzrokov svetovne vojne, svetovne morije. ftenar (dosedaj) sv a Vladar. — Tudi v tem oziru je bil vladar: zapovedal in napovedal je svetovno vojno. Ne mogoče svoboda narodov in njih samoodločba, -ob izbruhu svetovne vojne ni nikdo o teh lepih rečeh govoril, ampak kapitalizem je glavni krivec svetovne vojne.
Ta kapitalizem pa še ni mrtev, on se živi in je še pri polni moči! Ta kapitalizem ima največjo besedo na mirovni konferenc, v Parizu, tam določuje meje državam in je nam Jugoslovanom in še posebej nam Slovencem odrezal velik kos mesa z našega narodnega telesa. Kako bo laškim, francoskim in angleškim judom in drugim častilcem tega zlatega teleta več neslo, to določuje
državne meje.
Pa tudi pri nas še živi, deluje in ruje
kapitalizem. Njegovo delovanje čutimo vsi na lastni koži! Ali veste, kaj je to kapitalizem? To je strašna pošast, ki leži čez vso
zemljo z orjaško širokim gobcem in strahovitim trebuhom, odkoder vodi miljone nog in nožič, tipalk in sesalk, ki so razpeljane do zadnje gorske koče, odkoder sesajo in vlečejo vinarje, krone, tisočake, miljone in miljarde in jih spravljajo v svoj nenasitni trebuh. Pri vsaki škatijici vžigalic, pri vsaki cigareti, pri vsakem kg soli, moke in sladkorja čutiš sesalno silo kapitalizma! Zakaj taka draginja in tako pomankanje? Zato, ker hoče vsak zaslužiti, veliko zaslužiti, zelo, naenkrat in zlahka obogateti. V ta nenasitna žrela mora metati vsakdo, kdor hoče kaj danes kupiti.
Kapital je kakor vedno, tako še prav posebno danes bog sveta, okoli zlatega teleta pleše vse. Zidajo mu templje, velikanska bančna poslopja, kamor ta pošast skupaj grabi, kar je nasesala iz sestradane množice. Kapital se pa tudi med sabo žre, kakor kača požre celo žabo. Veliki kapital požira manjšega; vse spravi v svoj nenasitni trebuh. Če bo šlo tako dalje, bodo nazadnje sami miljonarji in biljonarji in pa — berači, na sredi ne bo nič! Vse bo delalo kapitalu tlako, tlako v pravem pomenu besede!
Zakaj je taka draginja ? Zakaj tak nered, ki nam greni veselje nad našo novoljubljeno nam državo, ki nas je stala take žrtve, ma-terijalne in človeške?! Največjo krivdo pri tem ima kapitalizem, sebičnost, samogoltnost. Sedanje stiske in zmede so pač jasen dokaz, kaj so in česa so zmožni ljudje brez vesti, brez srca! V Parizu delajo brez vesti in zato brez pravice. Na naši narodni koži čutimo to — a pri nas se gospodari in dela ravnotako! Grabiti in samo grabiti je danes geslo — naj bližnjemu tudi kri izza nohtov brizga — grabiti in bližnjega stiskati, kar se da. Zato ni sreče, ni zadovoljnosti nikjer I
Poznam ljudi, ki so pred vojno posedovali malo premoženja, vse zadolženo. Danes pa posedujejo več miljonov, se vozijo v kočijah, obiskujejo vsako zabavo, si privoščijo vsega, česar jim le srce poželi, živijo v izobilju, med tem ko morajo drugi siromaki stradati, bridko stradati! In ti siromaki niti ne opazijo, kako jim oni skrivaj iz žepa kradejo in se jim za hrbtom krohotajo.
Zavedam se, da bo skrajno težak boj, da se odpravi kapitalizem, ker je mednaroden, je celo mogoče, da se ne bo dal nikdar odpraviti; a boriti se moramo z vsemi silami, da njegovo moč omejimo in oslabimo.
Priznam tudi, da niso vsi kapitalisti take pijavke, kakor sem jih zgoraj slikal. Malo jih je, vendar so tudi taki, ki se zavedajo, da kar imajo, imajo od ljudstva in se temu primerno tudi ravnajo, imajo smisel za potrebe svojega sočloveka in mu dajo človeka vreden kruh, človeka vredno plačo!
Naloga ljudi, ki imajo srce in vest, ki so bolj človeški, ko one brezvestne pijavke je, da branijo pravo manjšega in slabšega, da ščitijo proletarca pred izkoriščevanjem in izsesavanjem brezvestnega kapitata.
V pojasnilo povišane naročnine.
Prvotno smo določili ceno listu po 80 v posamezna številka, po 5 K mesečno itd. Mnogi naročniki so že med izdajo lista pošiljali temu primerno naročnino. Žal, da pri prvotno določeni ceni nismo mogli ostati. Med tem se je namreč, kakor splošno znano, tisk podražil za 40, oziroma 50 odstotkov. Tako smo bili primorani tudi mi prvotno ceno primerno povišati, in sicer kakor je razvidno pod naslovom lista (posamezne številke 1 K, mesečno 8 K, četrtletno 24 K, polletno 48 K, celoletno 95 K). Prosimo vse one p. n. naročnike, ki so po prvotno določeni ceni med tem že odposlali naročnino,da nam čimpreje dopošljejo diferenco, dotlej vposlano naročnino jim vpišemo na račun. Vse tiste pa, katerim smo vposlali prvo in drugo številko na ogled, prosimo, da se takoj odločijo ali list naročijo ali ne in da nam v povoljenem slučaju takoj po poštni nakaznici dopošljejo naročnino.
pollHine vesfi.
Jugoslaviji.
Predsednik nar. predstavništva dr. Draža Pavlovič je na veliko soboto med
11.	in 12. uro opoldne nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap pri čaši kave. Svečan pogreb z vsemi vojaškimi častmi se je vrši! na velikonočni pondeljek.
ČehosloTaika.
Izvoz — uvoz Trst. Te dni se vpeljeta med Čehoslovaško — Dunajem in Trstom dva direktna tovorna vlaka za direkten izvoz in uvoz Čehoslovaške. — Kdaj se bo kaj sličnega ukrenilo v naši državi ? Pri tem nam prihajajo nehote na misel načrti internacionalizacije južne železnice, ki bi bila v velikansko škodo naši državi. Južna železnica bi v tem slučaju imela popolnoma proste roke glede prevažanja po našem ozemlju, nastavila bi lahko lastne konkurenčne tarife našim drugim železnicam, čeprav bi morda prvo ali drugo leto ničesar ne zaslužila ali še celo doplačevala. Kaj pomaga lastno obratno ravnateljstvo, ki nima niti o osebnih zadevah popolne samostojnosti, še veliko manje pa glede tarifov v državnem interesu v slučaju internacijonalizacije. Po našem mnenju bi bilo za nas bolje, ako južna železnica pri Špiljah neha biti privatno podjetje in se v mejah naše države strne v državno železnico. Tako bi na vsa važnejša vodilna in druga podrejena mesta dobili naše strogo narodno zavedno osobje in bi se lahko vse državi nevarne hujskače porazdelilo v osredje države. Ob enem bi glede ustvarjenja tarifov bili od tujcev popolnoma neodvisni, in sicer v prvi vrsti v korist države in ravno tako tudi v korist jugoslov. žel. osobja, zlasti onih nižjih kategorij, ker bi prišli ti pri sedanjih razmerah zapostavljeni, lahko tudi do tistih mest, do katerih imajo pravico in sposobnost.
Ako premotrimo celo to vprašanje objektivno, tedaj pridemo do zaključka, da Čehoslovaki pač dpbro razumejo svoje narodno, ozir. svetovno gospodarstvo, dočim se mi tačas v našo škodo prav nečedno prekljamo po raznih strankah za ministrske stolčke, pri tem pa pozabljamo, da se skoro vsem slojem — čeravno smo po naravnih zakladih najbolj oblagodarjeni, približuje glad — da na občutnem pomanjkanju trpimo že sedaj, to so pokazali pri marsikateri tudi sicer boljši driižini, ravno ti zadnji velikonočni prazniki. Za izvoz v nam sovražno Nemško Avstrijo imamo vsega dovolj na razpolago. Toda za prevoz in dovoz lastne prehrane nam manjka premoga, strojev in vozov in cel6 tudi — osobja? Čudno, čudno!
Nemška Avstrija.
Državni kancler odobrava, izgon komunistov. Kakor znano, seje pod zaščito naše vlade same, po celi Jugoslaviji razpredla mreža komunistov, torej tiste protidržavne, anarhistične družbe, ki jo je naša vlada izpočetka z bajoneti preganjala ob naših mejah. Razlika med takrat in danes je edinole v naslovu: takrat se je ta anarhistična gospoda imenovala »boljševiki*, danes, ko to ime pri nas nima več svoje prvotne privlačnosti, se nazivljejo »komunisti*. Takrat njih število tudi še ni bilo tolikšno. Kajti takrat je bila večina njih še organizirana v naši »jugoslovanski* soc. demokraciji, torej so bili še „državotvorni elementi*. Vkljub temu, da so na ta rovaš vganjali najhujšo anarhijo proti obstoju SHS kraljestva, jih je vlada — na ljubo njih voditelju, ministru Kristanu, pustila delati, kar se jim je zljubilo. Danes seveda so se odtegnili strankinemu vodstvu svojega ministra, pa so postali »samostojni* in kar je glavno, postali so — »komunisti*. Vlada je pričela tudi z njimi »računati*. In »računajo* z njimi tudi naše stranke. Ta račun sega tako daleč v politično-stran-karsko zaslepljenost, da ne vidijo ne stranke, ne vlade, ne v Beogradu in ne v Ljubljani, da se zlasti tu na meji klati polno tudi takih elementov, ki jih je ogrska vlada zaradi
njih »komunističnih* lopovščin obsodila na — vešala. Eden najbolj nevarnih medi njimi reprezentuje v Mariboru vodilno mesto, »regira* takorekoč ves Maribor s svojimi izsiljevanji, vodi propagando za Nemško Avstrijo — ampak, kdor bi se upal mu le prepovedati en nastop na javnem shodu, se lahko pripravi za »dolgi nos“, bodisi iz »bele* Ljubljane, bodisi iz kraljevega Beograda. Spada namreč k glavnemu delu bivše in kdo ve, morda zopet bodoče »državotvorne* stranke, Tako je pri nas.
Kako je v Nemški Avstriji? In kako postopa nemško-avstrijska soc. demokratska vlada s komunisti, kot s svojimi »sodrugi*?
Na ta vprašanja daje naši vladi in našim strankam najbolj merodajen odgovor graški »Arbeitervville* — torej glasilo nem.-avstrijske (ozir. kar je isto, tudi jugoslov. soc. demokracije), ki v štev. 91, z dne 1.1. m. piše pod naslovom »Der Reichskanzler — gegen die Kommunisten* sledeče:
»V razpravi se je pritožil znani komunist Brodnig, da vlada iztirava komuniste iz Gradca. Državni kancler dr. Renner je sicer priznal, da so se štajerske deželne oblasti tozadevno form el no pregrešile, odločno pa se je izrazil proti nastopu graških komunistov, ki so kot manjšina skusali terorizirati večino. Nič bolj ne more škodovati veljavi delavskega razreda, kot nasilje manjšine. Politični otroci, norci in zločinci morejo uničiti polstoletno delo organizacije, kar dokazujejo dogodki na Ogrskem. Avstrijsko delavstvo se mora energično postaviti v obrambo proti anarhističnemu motenju svojega političnega in gospodarskega delovanja*.
Tako sodi torej državni kancler dr. Renner o svojih »sodrugih*-komunistih. On sam prizna odločno in javno, da so komunisti nevarni ne le stranki, ampak tudi državi. Pri nas v Jugoslaviji pa naj bodo ravno tisti elementi »državotvorni* elementi ? Ob priliki, ko dr. Renner obišče naš Beograd, bo storil dobro delo, ako tam svojo graško sodbo ponovi. Ob enem seveda naj tudi spokorno prizna, da je s to svojo obsodbo obsodil tudi — samega sebe in celo avstrijsko in nemško in — »jugoslovansko* socijalno demokracijo, alias »internacijpnalo*. Kajti vse to »polstoletno delo* te stranke je ravno obstojalo v tem, da se je sistematično in programatično vzgajal anarhizem, vulgo komunizem. Komunisti tu ali tam, so toliko večjega spoštovanja vredni, ker so ravno zdaj, ko treba polstoletno teorijo izvesti v prakso, ostal« dosledni v svojih utopijah dočim so njih oficijelni »sodrugi* morali priznati, da ss svet in življenje ter vsa socijalna vprašanja ne dodo rešiti ne z Marxovim, ne z Ba-kuninovim in ne z Leninovim programom nasilja in anarhije. Gospod dr. Renner pa naj v Beogradu tudi razjasni,.da komunizem, boljševizem, soc. demokracija in inter-nacijonala pomeni prav vse skupaj eno in isto: izvršitev teorije v prakso potom anarhije, nasilja in revolucije.
Iz naših organizacij.
Vsem našim organizacijam. V skoro 10.000 izvodih je »Nova Pravda* za Veliko noč nastopila svojo prvo pot širom Slovenije. Vemo, da je izmed teh tisočev marsikateri izvod zgrešil svoj naslov, da je marsikateri izvod dospel v neprave roke. Dočim je mnogo tovarišev in somišljenikov, ki lista niso dobili. To je pri porodu vsakega novega lista nekaj samodbsebi umevnega.
Apeliramo na naše krajevne organizacije — samoobsebi umevno tudi na one na Kranjskem v območju centrale NSS, da nam čimpreje vpošljejo izpopolnitev dosedaj vposlanih naslovov ter naslove vseh tistih, ki prve številke iz kateregakoli vzroka dosedaj še niso sprejeli. Za ta slučaj imamo od prve naklade primerno število izvodov
še na razpolago.
Da se izognemo nepotrebnim stroškom in delu in da že s prihodnjo izdajo uravnamo natančno število naklade, nujno pri"
poročamo vsem organizacijam, da vsaka v svojem okraju ugotovi Število naročnikov, in nas tozadevno takoj obvesti.
Ob enem ponovimo svoj apel iz prve izdaje: sveta dolžnost vsake organizacije, vsakega posameznika naših tovarišev je, da se z vso vnemo takoj posveti razširjanju našega skupnega glasila »Nove Pravdeu. Ne od nas, od vas vseh zavisi usoda in obstoj lista! Imejte vedno pred očmi, da nismo stranka kapitalistov, da si svojega narodnega in socijalističnega prepričanja nismo pustili kupiti od raznih ugodnih ponudb, ki nam bi tudi brez vsake vaše sopomoči trajno zasigurali izdajo lista. Kakor je dozdaj prapor stranke ostal preko vseh zapeljivih obljub čist, tako neomade-ževan mora biti tudi naš list!
Vsi na delo za uresničenje naših idej našega programa!
Zbor zaupnikov krajevno organizacije Maribor: Tovariši zaupniki! Opozarjamo vas še enkrat tem potom, da se v soboto, 10. aprila ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma vrši prvi zbor zaupnikov. To je prvi zbor na podlagi reorganizacije krajevne organizacije Maribor. Ta prvi zbor ima postati vzorec vsem v bodočem dravskem okrožju obstoječim, ozir. na novo se ustanovšim krajevnim in okrajnim organizacijam. Obenem opozarjamo vnovič, da stranka polaga največjo važnost na dobro organizirani in pridno delujoči zbor zaupnikov. Vsak zaupnik naj se zaveda dostojanstva dolžnosti in pravic poverjenega mu zaupništva. Vsak zaupnik naj se smatra kot steber organizacije in stranke. Načrt reorganizacije je zboru zaupnikov poveril najvažnejšo nalogo; zlasti pa čaka zbora zaupnikov v krajevni organizaciji Maribor najtežavnejša, pa tudi najodličnejša naloga!
Ako se komu naših zaupnikov zdi na občnem zboru sestavljena in v prvi štev. »Nove Pravde“ izpopolnjena lista zaupnikov pomanjkljiva in mu je znan tovariš, tovarišica, ki je za to važno mesto posebno sposoben (sposobna), naj to pravočasno javi tajništvu in naj dotičnega tovariša (tovarišico) povabi seboj na zborovanje.
Tudi naše krajevne organizacije izven Maribora naj si preskrbe sličen zbor zaupnikov zunaj na deželi, čp le mogoče v vsaki večji vasi vsaj po enega, zlasti pa iz tistih krajev, koder je nemška »internacijonala" iz Maribora razpredla svojo organizacijo med kmetssim prebivalstvom.
Iskreno želimo, da se prvega zbora zaupnikov mnogoštevilno udeleže tudi vse one tovarišice, ki so bile na prvem občnem zboru predlagane v zbor zaupnikov, njim je poverjena posebno važna misija.
/Hariborske vesti.
§ Ministrski podpredsednik — železn
minister dr. Korošec se je v praznikih po dolgi odsotnosti zopet povrnil v Maribor.
§ Ali |e to mogoče? Da, vse je mogoče pri nas. Tako, n. pr. imajo učiteljice ročnih del v Mariboru še danes plače od 170 do 200 K mesečno. Te uboge reve se niti pošteno najesti ne morejo, kaj še-le, da bi si kupile kakšno obleko. Čeravno so že plače regulirane, se še tukaj ni ukrenilo popolnoma nič. Ponovnim intervencijam učiteljstva pri merodajnih mestih se ni dalo niti odgovora. Vprašamo le, ali je slavni »Višji šolski vset“ v Ljubljani voljan kaj ukreniti ali ne?
§ Prodaja vojačkih konj. Dne 10. aprila se v topničarski vojašnici vrši javna prodaja 47 vojaških konj.
§ Štrajk trgovskih nastavljencev se smatra že danes kot ponesrečen in z ozirom na žrtve odpuščenih vajencev tudi kot neodpustjiva zloraba stranke nemških »sodrugov". Mi se le čudimo, da v celem Mariboru ni nikogar, ki bi si upal, magari na svojo pest, napraviti konec vsem izsiljevanjem, s katerimi pod firmo »Arbeiter-sekretariat“danzadnembombardira slovenske in nemške meščane iz Ogrske izgnani komunist Wallisch. Glede Štrajka opozarjamo na tozadevni zanimivi sestavek, ki ga priobčujemo na drugem mestu.
§ ,, Josol Drhti, Dtnkaufs-Kommissitnar Marbnrg" se glasi štampiljka na listinah, ki jih prejemajo naši aprovizacijski odbori okrajnega glavarstva. Mislimo, da bi si Urban lahko omislil slovensko štampiljko, ki bi ravno tako dobro opravljala svoj posel pri hrvaških Židih, kakor p.'nas doma. Ako si je pa ne more oskrbeti iz lastnih sredstev, naj mu jo pa preskrbi okrajno glavarstvo.
§ »Kozlovo pivo" straši že dalj časa v branjariji Štefana Vratariča na Koroški cesti. Ljudje se smejejo in ugibljejo pri tem napisu, ali je to pivo namenjeno kozlom, ali je pa od takega kozla, ki ne ve, kje bi zvedel za pravo ime, ako ga sam ne zna.
§ Zanimive razprare se vrše v kratkem pred tukajšnjim' okrajnim sodiščem. Dne 17. t. m. nastopi dr. Marin kot tožitelj proti dr. Črniču, primariju javne bolnice. — Ptujski okrajni glavar dr. Pirkmajer... toži živinozdravnika dr. Zavernika radi kočljivega vprašanja inventarja v taborišču Strnišče. Razprava se je delegirala pred tukajšne sodišče. — Gerent iz naše Krčevine nadaljuje svojo obtožbo proti tistim, ki so na posebni vlogi trdili, da je Inkret vse prej, ko zaveden Slovenec in da tudi okrajno glavarstvo ni imelo posebno srečne roke, ko je Inkretu poverilo gospodarstvo občine. Tozadevna razprava se je že enkrat vršila, tedaj je večina njih, ki so to trdili, svojo obdolžitev umaknila, le dva izmed cele krčevinske zarote sta ostala »trdovratna".
§ Otvoritev Nr rodnega doma. Belo nedeljo se vrši koncert svečanostne otvoritve restavracije Narodnega Doma. Restavracija je, kakor iz oglasa v prvi izdaji »Nove Pravde" znano, prevzel naš tovariš Kosič.
§ Grozna neireča. Josip Steinberger, delavec pri vojaškem skladišču v Mariboru je 31. marca hotel prekoračiti v Tržaški cesti železniško progo, dasiravno so bile varnostne zapore že zaprte. V tistem trenutku je pripeljal mimo stroj, ki je zgrabil Steinbergerja. Steinberger je padel pod stroj in mu je bila glava popolnoma zmečkana. Steinberger je bil takoj mrtev. Naj ta žalostni slučaj vendar enkrat spametuje tiste neprevidneže, ki se ne brigajo za varnostne odredbe in mislijo, da smejo hoditi po železniškem, tiru in prekoračiti progo, kadar se jim zljubi. Če se gre za življenje, se pač splača počakati nekaj sekund ali tudi nekaj minut.
§ Slika regenta Alekiaadra — in sicer
doslej ena najboljših slik — je izstavljena v izložbi knjigarne Vilko Weixl na Glavnem trgu.	.
Zbirka it tiskovni sklad „Move Pravda": Tov. Jarh nabral nad 50 članov, ki so plačali 2350 K. Tov. Čeme: 550 K za list in 1337 K za strankin davek. (Imena ostalih nabiralcev slede.)
DOPISI-
Iz Studencev pri Maribora.
st Internacijonala na pokopališču. Ako si ta naslov tolmačite dobesedno, ne mislite si, da je »internacijonala" samo kar tako na pokopališču. Ampak, da je že zdavno — pokopana. In ker tudi na svojem grobu križa ni marala, se danes sploh v mrtvaških zapiskih Marxove zgodovine komaj spozna, kje in kdaj je bila pokopana. Toliko pa je gotovo, da jo je prvi pokopal oče sedanjih ruskih in — naših boljševikov, ruski anarhist Bakunin. Marx kot ustanovitelj »internacionale* in Bakunin kot njen prvi pogrebnik, sta si bila radi tega tako velika »prijatelja", da je Marx Bakuninu »pripomogel" do izgnanstva kot — špijon.
O	sličnih Marxovih »prijateljih* se sploh pripoveduje, da jih je tako rad imel, da je n. pr. v Španiji 17 delavcem »pomagal", da so ložje prišli na — vešala. Če je to tudi res, nam bodo že njegovi častilci v naših Studencih natančneje pojasnili. Gotovo pa je, da so naši in mariborski Marx-ovci najboljši prijatelji ruskih boljševikov, seveda ne zato, ker se jim očita, da so za to ljubezen dobro plačani, ampak po našem mnenju zgolj iz hveležnosti, ker je Bakunin Marxovega otroka (namreč internacijonalo) res nesramno zadavil in ker je potem, ko ga je Marx še bolj nesramno pognal, doma ustanovil današnji boljševizem. Pa pustimo
to. Ko sem napisal naslov temu dopisu, so mi te črtice le tako mimo — ušle. V resnici pa sem imel pred seboj naše pokopališče v Pobrežju in pogreb hčere enega naših »sodrugov". Bili smo tam zbrani sami Slovenci. Vse to ni prav nič zanimivo za javnost. Pač pa je skrbel oče umrlega dekleta, da ta pogreb ne sme ostati nepozabljen. Duhovnik je namreč vprašal, kako naj moli slovensko ali nemško? Vse je bilo radovedno na odgovor vprašanega očeta. Ta se je moral še-le pomišljati na odgovor. Pred očmi mu je v tem resnem trenutku morda stala domača slovenska hiša, kjer je bil rojen, iz katere je odšel kot Slovenec in je tak tudi ostal, dokler ni zašel v »internacijonalo". _Videlo se mu je, da bi bil vsaj zdaj pri odprtem-grobu svojega otroka se rad priznal javno to, kar je bil in je. Na drugi strani pa ga je strašil zli duh te po-nemčevalne organizacije, ki je skozi desetletja sistematično zastrupljevala in ubijala slovenske duše ter jih brezsrčno tirala v bando brezdomovincev. In zbal se je, češ, kaj poreko moji »Genossen", če se zdaj tu javno priznam za Slovenca. Odločil se je, naj duhovnik moli nemško, za otroka slovenskega — očeta - brezdomovinca. — Tovariši in vi »sodrugi", ki se vsaj še malo spominjate, da ste otroci slovenske matere, naj vam bo ta slučaj svarilen vzgled, kaj zasleduje z vami organizacija, kakor je »internacijonala", ki je v resnici že zdavno ni nikjer po širnem svetu, razen pri nas v Studencih in onkraj dravskega mostu do mestnega parka.
Celje.
c Celjski mesarji. Celjski mesarji tožijo o prevelikih cenah živine in vsled tega zapirajo svoje prodajalne. Priporočalo bi se tem gospodom, da naj omejijo svoje hazardne igre ter s tem tildi znižajo cene mesu.
c Gospodu dr. Reismanu »stran-karju zmote" srečen pot in priporočilo v Maribor.
c Gospodu dr. Kukovcu —v memorandum! Ne v »Unionu* se govori o draginji moke, temveč na Dolenjskem se prodaja moka po 7 kron kg pristašem JDS. Strančica.
Rogatec.
r Posledice večnega zavlačevanja agrarne reforme so se v preteklem mesecu pokazale tudi pri nas. Skoraj celi teden so goreli obsežni sedaj pod sekvestrom se nahajajoči gozdovi kneza Windischgratza. Kakor se je ugotovilo, so zažgali ondotni prebivalci sami. — Dejanje samo je vse obsodbe vredno, toda ne moremo si kaj, da/ne bi ob tej priliki 'izpre-govorili par resnih besed. Prebivalstvo J ob Sotli je skrajno revno, pravih kmetovalcev je malo, so večinoma kočarji in delavci v kamnolomih. Lastniji gozdov nimajo, kako se naj ti reveži oskrbijo s kurivom, ko si niti koruzne moke ne morejo privoščiti. Pomagali so si pač nekateri s tem, da so nabirali po gozdu suhljad, toda gorje onemu, ki so ga zasačili pri tem poslu. Ni čuda, da je kipel gnev v srcih teh trpinov, ki si je končno dal duška v požigu omenjenih gozdov. Vsa ogromna škoda, učinjena po tem požaru, bi bila ostala prihranjena, če bi se oddajalo kurivo iz teh gozdov revnemu prebivalstvu po zmernih cenah, oziroma naj bi se izvedla tako željno pričakovana agrarna reforma ter dalo delavskemu ljudstvu kar mu gre. »Zemlja je božja in Vaša*, je zaklical regent Aleksander v svoji proklamaciji na jugoslovanski narod, toda čemu se agrarna reforma ne izvede, bi vedeli povedati odstopivši ministri.
Razne vesti.
*	Grozovitosti nekega majorja. V listu »Balkan" zahteva neki trgovec iz Zaječarja, da se aretira takoj neki major, ki je bil okrožni komandir v Srbiji pod avstrijskim režimom. Ta gospodič je baje pustil odrezati temu trgovcu jezik ter dal pobesiti dva Srba. Kakor »Balkan* trdi, služi ta človek sedaj v jugoslovanski armadi, in sicer pri nekem slovenskem pešpolku ter
vleče mastno majorsko plačo. Poživljam# merodajna mesta, da preiščejo, kaj je na tem resnice in če, potem pa tahini ljudje spadajo pod ključ!
*	Dokument nemškega barbarstva. Bile je ravno pred kitom dni, ko so podivjani »VoIkswehrovci“ flp Koroškem naše vojake na osamelih točkah prav na indijanski način mučili in pobijali. Med temi žrtvami se je nnhajal tudi častniški namestnik Srečko Pumer. Ko so ga v neki hiši pri Vovbrah osamelega pobili, je zahtevala nemška po-divjanka Terezija Pacher, da že na mrtvega še tudi ona strelja. Mariborsko sodišče jo je pred kratkem za to podivjanost obsodilo samo na tri tedne strogega zapora.
Društvene vesti
y Društvo odvetniških in notar a uradnikov mariborskega okrožja ■ aede -m
V Mariboru je imelo dne 14. marca 1920 dobro obiskan izreden občni zbor. V društvu je včlanjenih samo iz mesta Maribor 56 članov in članic, brez članov izven mesta.
V društvo so včlanjeni vsi koncipijenti, pisarniški ravnatelji ter večina ostalega pisarniškega osobja obojega spola. Društvo se je osnovalo dne 18. junija 1919. V tem času je priredilo šest zborovanj in imelo pet sej, kjer so se razpravljali društveni cilji za zboljšanje gmotnega položaja, regulacija plač, za štabiliziranje pisarniškega osobja, iz-šolanje in discipliniranje istega itd. V to dosego in izposlovanje vseh ugodnosti pri nakupovanju živil in obleke, katerih so deležni državni nastavljenci, odposlalo je društvo
12 spomenic, okrožnic in resolucij na deželno vlado, odvetniško zbornico, mestni magistrat v Mariboru, na druge pristojne oblasti ter posamezne odvetnike. Doseglo se je s tem delne uspehe, glede ostalih zadev se vrše še-le pogajanja med društvenim vodslvom in gg. šefi ter se pričakuje ugodne rešitve od strani vlade in odvetniške zbornice. Doseženi uspehi veljajo tudi za vse tovariše in tovarišice po mestih in trgih izven Maribora — Koroški del Jugoslavije, 'Prekmurje itd. — ter bi bilo želeti, da vsi oni, ki še društvu niso pristopili, to čimpreje store ter delujejo po svojih okrajih solidarno z društvom energično za takojšnje uresničenje naših zahtev. Načeloma pritiče osobju odvetniških in notarskih pisarn vsaj ona najnižja plača in one ugodnosti, kojih so deležni državni nastavljenci jednakih kategorij.
V	novi odbor so bili soglasno izvoljeni: Predsednik: Gilčvert Dragotin, podpredsednik:	Dergas	Štefan, tajnik:' Cilenšek
Josip, blagajnik: Moškon Franjo, odborniki: Troha Karl, Hošič Karl in Mlakar Lija. Namestniki:	Kamenšek Štefan, Hrušovar
Franjo in Kavčič Fani. Nadzorstvo: Planinšek Martin in Vuga Otilija. Odboru je naročeno: 1. Daurgira vlogo na deželno vlado,4 da ista čimpreje ustanovi posebno kategorijo za odvetniške in notarske uradnike ter jim dovoli pri nabavi živil in obleli^^se one ugodnosti, kojih so deležni državni nastavljenci. 2. Da urgira vlogo na odvetniško zbornico, ter opozori poverjeništvo za pravosodje, da se naredbenim potom izda.tak odvetniški in notarski tarif, ki bode tvoril pravično podlago za priznanje stroškov v očigled vrednosti današnje krone z ozirom na vedno višanje cen vseh potrebščin. 3. Da se pri pogajanju s šefi radi regulacije plač odvetniških in notarskih uradnikov vzame za podlago kot najnižje plače one prejemke, koje dobivajo državni nastavljenci ednakih kategorij, višje plače pa so pridržane medsebojnemu dogovoru med pojedincem in šefom z ozirom na obsežnost dotične pisarne, zmožnost in uporabnost posameznika, oziraje se pri tem na vsebino bodočega tarifa.
Repertoire Slovenskega mestnega gledališča.
V četrtek, dne 8. aprila: Velika srenja. Abon. A-33.
V soboto, dne 10. aprila: Protekcija. Abon. B-34.
V nedeljo, dne 11. aprila: Pepeluh. Izven abon.
V torek, dne 12. aprila: Sappho. Abon. A-34.
Izdajatelj in založnik: Konzorcij »Nova Pravda*.
Odgovorni urednik: Franjo Pirc.
Tisk tiskarne Sv. Cirila v Mariboru.
Največja zaloga moških in deških oblek po solidnih cenah
Schvvab & Bizjak, Ljubljana
Dvorni trg štev, 3.
Manufaktura - moda - konfakoija. it-2
Zaloga pohištva
#*« slovenska brivnica 10—2
Ittarlbor, Jllek$androva c. 22.
Cenik zastonj. — Svoboden ogled, brez obveznosti.	ij*—2
Maribor, Glavni trg St. 9
Zaloga sukna, platna in mtm fakturnega blagru
Anton Čelane
graver 10-2 ;
Ljubljana, Dvomi trgi
ooooooooiaoftocH&CH&oooooriiiBS
Maribor« Glavni trg 2
Zploga Sravtlev, perila, potnih koiar,
tržnih torbic i. t d.	10—2
,. _:-V ■ 1	... * *
Htojak las neodreš. domovlae
Janko Trošt
MARIBOR Vrazova, ulica 3 MARIBOR
, ^ ;	Sprejema in izvršuje:
l,tTprav*kiš, posestev in tovarn do najvčje rei*Umlltet£ — 2. Rcvieijo račanov, napravo novega Josjigovodstva po najekonomičnem sestavu za zadrege, tovarne in obrtnike in vsa dela gospodarsko-ftaug&aega značaja; ustanovitev novih zadrug, spre-•enievaaje .zadružnih pravil, sestava letnih računov 3. Kureti giedč nakupa in prodaje neprt* MAnM z ozirom na lego, vrednost in rentabiliteto. — ■ ‘ A. Bptfai roTiEor gospodarskih zadrug.
Import! Na dabelol	Bfc športi
M. Samida, Maribor
Sfomiekov trg 3.
RazpoSilja po vsej Jugoslaviji po pošti in želeanici vsakovrstno Špecerijsko h1 kolonijalno blago. — Trgovci, zahtevajte cenike t	2—2
trgovina m železnino jslntl loputi** — Ljubljana
Valvasorjev trg 7.___10—2
mnačl5igW Itlaribor
galanterija, drobnarija, kosmetičnl predmeti, potne košare, pletarski izdelki na debelo in drobna
oni zastop SreTTmfs
se cenjenemu občinstvu v svrho zavarovanja proti požaru, vlomtki tatvini, življenja Ltd. s kulantno At točno postrežbo najtopleje priporoča. Burita Sudler, glavni zattopnlk v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 30.
manufaktarna trgovina
Kopoika oeata 1
priporoča vedno bogato izbiro manufakturnega in modnega blaga. Zmerne oane!
Solidna postrežba! Prepričajte se!
33- Razširjajte	Pravde	1«
ki stane 8 K mesečno, 24 K četrtletno, jj; |48 K polletno, 96 K celoletno.
f\r ■ ...	■ ,• .	'
Naročnino pošljite po poštni nakaznici naj
Upravništvo „Nove Pravde”, Maribor,