Načrtovanje v krajevni skupnosti
(NADAUEVANJE IN KONEC)
Načrt krajevne skupnosti temelji na:
—  samoupravnem sporazumu o temeljih plana KS, ki so ga sklenili TOZD in druge samoupravne skupnosti ter delovni ljudje in občani v KS ter z njim sprejeli dogovorjene pravice in obveznosti;
—  smernicah, ki so jih delovni ljudje in občani KS določili za pri-pravo načrta KS;
—  samoupravnem sporazumu, ki ga je KS sklenila z drugimi nosilci načrtovanja in se nanašajo na razvoj KS;
—  dogovoru o temeljih družbenega plana občine, s katerim je KS sprejela nekatere obveznosti in naloge ter na
—  drugih sporazumih in dogovorih.
Pri pripravi načrta mora KS razpolagati z ustrezno dokumentacijo za usmeritev njenega bodočega razvoja. Šele z dokumentacijo dobimo osnovo za opredeljevanje smernic pri pripravi načrta KS.
V tej fazi so potrebne natančnejše analize. Komisija za pripravo po-drobnejše analize dosedanjega razvoja KS mora prikazati socialni, go-spodarski in geografski položaj KS, ključne razvojne probleme ter na-daljnje možnosti razvija.
Ookumentacija mora namreč obsegati demografsko gibanje prebi-valstva, njegovo socialno-ekonomsko jtrukturo, prostorsko opredeli-tev, družbeni standard, investicije, aktivnosti v KS ter sredstva za delo-vanje KS.
Delovni osnutek načrta KS pripravi komisija za načrtovanje ali kak drug ustrezni strokovni organ na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih načrta KS ter drugih sporazumov in dogovorov. Osnutek obravnavajo delovni Ijudje in občani ter drugi nosilci načrtovanja, ki se na kakršenkoli način povezujejo v KS. Delovniosnutek načrtanatopo-trdi svet KS ali drug ustrezni organ upravljanja v KS.
Na podlagi zbranih pripomb in stališč se oblikuje predlog načrta KS.
Vanj so vnesene vse naloge in obveznosti, nanašajoče se na uresniče-vanje skupnih interesov in potreb v KS.
Načrt KS mora vsebovati zlasti cilje, naloge, medsebojne obveznosti in sredslva za zadovoljevanje skupnih potreb iz naslednjih področij:
—  urejanje naselij,
—  stanovanjsko gospodarstvo,
—  komunalne dejavnosti,
—  otroško varstvo,
—  socialno varstvo,
—  zdravstveno varstvo,
—  vzgoja in izobraževanje,
—  kultura,
—  telesna kultura,
—  varstvo okolja,
—  ljudska obramba in družbena samozaščita ter
—  drugi interesi življenja in dela, kot so
—  varstvo potrošnikov,
—  družbene zadeve skupnega pomena s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, skupščino občine in družbenopolitičnimi organizacijami ter skupnostmi.
Elementi načrta KS so torej: kratka predstavitev KS in njen doseda-nji razvoj, temeljni cilj bodočega njenega razvoja, naloge in usmeritve na posameznih področjih razvoja KS — socialni in prostorski razvoj ter druga področja infrastrukture, bilanca potrebnih in razpoložljivih sredstev ter ukrepi za uresničevanje načrta KS.
Posebno pozornost moramo posvetiti uresničevanju načrta KS in mora biti le-to dogovorjeno v mejah pravic in dolžnosti pri izpolnjeva-nju dogovorjenih smernic načrta, ki jih je prevzela KS skupaj z drugimi nosilci načrtovanja.
Na podlagi analize neuresničevanja načrta KS sme svet KS predla-gati ustrezne ukrepe za uresničevanje načrta, pri demer morajo sodelo-vati vsi nosilci načrtovanja, ki uresničujejo svoje interese in naloge v KS.
FINANCIRANJE NAČRTA VKS
Zakon o družbenem planiranju opredeljuje krajevno skupnost kot pomembnega temeljnega nosilca načrtovanja. Za izvajanje načrta KS potrebuje seveda svoja sredstva. Zato je treba izdelati bilančne prika-ze.
Predvideni viri sredstev za izvajanje načrta so naslednji:
—  prispevek TOZD s piejetim samoupravnim sporazumom o razvi-janju KS,
—  samoprispevek delovnih Ijudi in občanov,
—  dodatni prispevek občanov,
—  sredstva samoupravnih interesnih skupnosti,
—  proračunska sredstva,
—  lastni dohodki krajevne skupnosti,
—  drugi dohodki krajevne skupnosti,
—  združevanje sredstev za medsebojno kreditiranje programov,
—  preneseni del prihodkov iz prejšnjega leta.
V našem prispevku so prikazane delne osnove za sestavo letnega in srednjeročnega načrta KS po sprejetem zakonu o družbenem planira-nju.
LEON ČEPE