Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni štev’ Din 1*50. TRGOVSKI časopis za trgrovino, Industrijo In Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~ Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS-45 D, mesečno 15 D; za ir & LETO VI. LJUBLJANA, dne 11. avgusta 1923. , za pol leta 90 D, za četrt leta 0 D. — Plača in toži se v Ljubljani. ŠTEV. 93. Mussolinijeve gospodarske reforme. V članku »O devizah« smo govorili tudi o liri in smo rekli, da se .bomo v posebnem članku pečali z ■gospodarskimi reformami Mussolinija. Oktobra lanskega leta se je bil polastil vlade in ves svet je pričakoval, kaj bo ta izredni mož začel. Za Italijo je načelno odklonil vsak kredit v inozemstvu in je bila njegova vroča želja ta, da bi se izpolnile stare besede: Italia fara da se — Italija bo sama opravila. 16. novembra je razvil svoj vladni program: varčnost, red in delo! Kakor hitro se je iznebil parlamentarnega dela, je šel na svoje gospodarsko tlelo; o tem delu je poročal začetkom letošnjega februarja državni podtajnik Acerbo v mestu Teramo-Abruzi. Hoteč pregledati obilico radikalih reform na vseh mogočih poljih Kulturnega in gospodarskega živ-henia, moramo reforme razčleniti, '-‘lede hitrosti izvedbe se je izrazil Povodom nekega sestanka delavcev Pvtomobilne in motorne industrije Mussolini takole: »Moja vlada je Huda hitrega dela. Cas ne dopušča Počasnosti in samovoljnosti. Vsakdo mora svoje delo pospešiti. Cas, ko So javni funkcijonarji bili zaspani, je minul«. Dotedaj ločeno finančno in zakladno ministrstvo je združil Mussolini v eno samo kar potom kratkega telegrama. Kako bi bilo naše uradništvo veselo take hitrosti! Novi finančni minister je imel isto težko nalogo, ki so jo imeli vsi fi-npnčni ministri na vojski udeleženih držav: izpeljati finančno reformo v deželi, koje gospodarska moč je vsled vojske zelo trpela. Recept finančnega ozdravljenja je pač povsod isti: zvišanje prejemkov, omejitev izdatkov. Tudi težkoče pri tem ozdravljenju so povsod iste. Velikanske gospodarske izgube kot posledice vsake vojske tudi vojna odškodnina ne more tako hitro popravili, kakor bi to rada imdla nepotr-Pežljivost v premaganih in še bolj v zmagoslavnih deželah. Zato je razlika v računski nalogi, ki jo imajo rešiti zmagovalne in premagane države, le majhna. Zato tudi velika Podobnost v razvoju finančne politike dveh takih držav; tudi hitrost ni dosti različna. Samo metode so različne. Dočim v premagani državi navadno tujci rešujejo, kar se rešiti da, seveda v lastnem interesu, združi v zmagoslavni državi kaka močna osebnost vso življensko voljo naroda v enem samem žarišču, od katerega izhaja potem novo življenje. Znižanje državnih izdatkov se je izvršilo v Italiji tako kakor povsod drugod; nagajal je predvsem birokratizem. Morebiti je v tem oziru Poročilo Mussolinijevega tajnika ši?m Pr'stransko in prikrojeno fa-no t i' dobro, vendar je pa značil-*nj« .e dejstvo: za proučevanje 40 k9n^ .uradništva je poslovalo usd štiri mesece brez vsakega Pena. Mussolini jih je kratkomalo ted USM in je bil potem tekom par nj^npv izgotovljen zakon o zniža-l0£.stevila uradništva, glavne doumniPravijo, da se upokojijo vsi no ki imajo nad štiridesetlet- uradn i - ak ki so nad 65 let stari, pQ !kl Pod 15 službenimi leti se ve(ja -Potijo proti odpravnini. Se-in ‘a odredba zelo radikalna KI °J. da bi držala. Pa j | ia obremenitev v Italiji so Železnice. Pri reorganizaciji niso bili merodajni samo finančni vidiki, temveč tudi strankarskopolitični. — Število železničarjev se je z uvedbo osemurnega delavnika izredno zvišalo, z njim vred pa seveda tudi število pri železnicah zaposlenih delavcev. Od 150.000 se je zvišalo število železničarjev na 225.000. — Mussolini je napovedal, da bo izvršil redukcijo na 190.000 in sicer tako, ali je bil kak uradnik nastavljen pred izbruhom vojne ali po njem ; s tem je hotel zadeti one, ki so se potom železnice hoteli odtegniti vojaški aktivni službi, in je hotel pomagati udeležencem vojske; obenem so strogo preiskali in disciplinirali vse one, ki so s štrajkom motili železniško službo. Deficit železnice so znižali tudi z odpravo davkov, regulacijo tarif, omejitvio prostih kart itd. Splošno so se držali načela, naj ima prosti gospodarski razvoj kolikor mogoče velik razmah. Ta tendenca se je pokazala tudi v raznih odredbah glede industrije; v nasprotju s prej običajno obremenitvijo industrije z neznosnimi davki se je izrekel Mussolinijev kabinet za najdalekosežnejšo podpiranje investicijskega kapitala in za opogum za naložitev v produktivnih podjetjih. Investicijski kapital, posebno še inozemski, so hoteli podpreti z obširno oprostitvijo gospodarskega obrata od vsakega vtikanja birokracije in od prevelike fi-skalične obremenitve. To je glavni znak Mussolinijeve finančne politike. Pač pa ima ta umik države od vsake soudeležbe na privatnem gospodarstvu tudi neprijetne posledice, tako posebno v odvzetbi podpor posameznim plovitbenim družbam, iz kojega prihranka računa država, da bo dobila na leto 72 milijonov lir. Pač pa hoče vlada podeliti obširne carinske olajšave za ladjedelni materijal v povzdigo lad-jedelstva. V isto kategorijo spadajo tudi olajšave pri gradnji novih stavb ; sploh se Mussolini za povzdigo zidanja prav zelo zanima in se pri tem tudi ni ustrašil jako nepopularnega sredstva, da je namreč odpravil zakon o zaščiti najemnikov. Seveda je s tem zadel najširše sloje, a je bil previden; poučil je oblasti, 'kako naj delajo, in so se posestniki in najemniki pobotali poprečno na 50 do 150% višjo najemnino. Torej približno isto, kakor pri nos. Nekatere odredbe v svrho razbremenitve proračuna se nam zdijo jz socialnopolitičnega vidika osup-llive, tako na primer odprava drž. prispevkov k zavarovalnini proti brezposelnosti; dajo se pa razlagati z načelom vlade, da se ne vmešava v privatne zadeve. Mussolini je rekel na nekem shodu 7. decembra : »Jaz nisem sovražnik delovnega ljudstva, jaz sem samo sovražnik onih ljudi, ki hočejo proletarijat zapeljati in ga pahniti v prepad. Tri so osnovne točke mojega vladnega programa: Prva je narod; ta obstoji kot neomajna resničnost. Druga je produkcija, ki je koristna ne samo kapitalistu, temveč tudi delavcu; če produkcija zastane, kapitalist sicer nima dobička, delavec pa tudi ne plače. Tretja točka je pa zaščita upravičenih koristi onih slojev, ki delajo.« Pri splošni amnestiji o lanskem božiču pa Mussolini ni pokazal bogve kake velikodušnosti nasproti svojim premaganim političnim nasprotnikom. In kakor za- smeh na vse to, kar je delavcem govoril, se nam zdi pritegnitev delavskih plač v dohodarino. Čuden pa je ta Mussolini. Kajti na drugi strani je ena prvih njegovih skrbi ta, da zniža cene živilom in tako pomaga širokim slojem, to pa z velepotezno trgovsko politiko. — Tako je na primer izredno visoko carino na moko znižal od 11.20 lir na 1.50, s tem silno pocenil kruh in obenem dvignil domačo mlinarsko industrijo. Enako je znižal tudi carino na sladkor. Splošno lahko rečemo, da se drži Mussolini programa nevtikanja v privatno gospodarstvo in da gre preko tega programa samo tam, kjer gre za občni blagor. Ustreči vsem seveda ne more in tudi ne bo. Vsekakor je njegov program in izpeljava načrtov nekaj prav zanimivega, posebno še za narodnega gospodarja. Nova smer rumunske finančne politike. V današnjih razdrapanih razmerah, ko so vse evropske finance v takih težavah, se borijo države z velikimi sitnostmi. S posebno velikimi še Rumunija. Njene finance so prišle pravtako v nered, kakor finance vseh vojskujočih se držav, in povojna doba je bila za Rumunijo doba skrajno težkih nalog. Že itak zelo narasli obtok denarja se je moral še pomnožiti, da je združil štiri vrste denarja, ki so krožile v novo ustvarjeni Veliki Rumuniji: ogrska krona, avstrijska kronaj ruski rubelj in pa domači lej. Vrhu tega so morali zamenjati tudi bankovce, ki jih je bila izdala nemška posadna armada in ki jih je bilo za več kot dve milijardi lejev. Na srečo so v Rumuniji že kmalu spoznali, da na gospodarstvo ne vpliva dobro niti inflacija niti deflacija; potem, ko so bili zamenjali tuje bankovce, je bil prvi korak k ozdravljenju financ konec tiskanju bankovcev, princip, ki se ga še sedaj strogo držijo in se mu kljub večkratnim izkušnjavam ne odrečejo. Drugi korak je pa napravila vlada prav v zadnjem času; dve nalogi sta čakali rešitve: izenačenje načina obuavcenja in pa kritje državnih potrebščin z novimi dobičkanosnimi davki. Dosedaj so bili sistemi obdavčenja v na novo priklopljenih deželah isti, kakor v nekdanji Avstriji, Ogrski in Rusiji; pritožb je bilo dosti. Žeija po ureditvi tega vprašanja je bila splošna, vsak del se je pritoževal, da je bolj obdavčen kakor drugi. Drugo vprašanje je bilo pa morebiti še važnejše. Nova davčna postava združuje obe vprašanji. Vsebuje šest temeljnih davkov, ki obremenjujejo dohodke zemlje, hiš, premičnega premoženja, trgovine in obrti, stalne plače in pa dohodke prostih poklicev. Da varujejo princip progresivnosti ali postopnosti, so napravili še poseben davek na skupni dohodek vsake obdavčene osebe; za- četkoma je zelo majhen, pri višjih dohodslvenih stopnjah pa zelo hitro raste. Mnogo so razmotrivali vprašanje premoženjskega davka. Vlada je ta davek odločno zavrnila in ga je označila kot zadnji pomoček, opravičen samo v morebitni skrajni sili. Odprto so pa pustili vprašanje neposrednih davkov. Splošno so sicer priznali, da stari ne odgovarja več zahtevam časa in da bi se morali dohodki države na pameten način zvišati, vendar so pa izpodbijali tudi novo postavo. Mar-sikaka določba je bila predmet lju-tih bojev, kar pa ne krati vrednosti nove postave. Saj izzovejo ravno davčni predlogi zmeraj hudo kritiko in davkoplačevalci vseh kategorij so zmeraj nezadovoljni zmeraj očitamo drugim, da premalo plačajo. Kar se tiče učinka, bo treba še počakati, če se bodo prerokovanja finančnega ministra izkazala kot prava. V parlamentarnih debatah se je večkrat zelo optimistično izrazil in državni izdatki letošnjega leta so po njegovem zatrdilu čisto kriti, vključno obresti državnega dolga. Že to je brez dvoma velik uspeh. A vse težkoče s tem niso odpravljene. Vsem zahtevam pa z reformo niso mogli ugoditi in marsikatera naloga čaka še na rešitev. Tako niso popolnoma upoštevali zahteve vsakega državnega gospodarstva, da se morajo ravnati dohodki po potrebah, temveč so imeli na vidiku le kolikor mogoče visok donos davkov in temu primerno znižanje izdatkov. Zato se more držati ta način samo začasno. Če hočejo zboljšati državni upravni aparat, bo treba še dosti več; zlasti nujne so zahteve poštne in železniške uprave. Morda bodo potrebna sredstva za to dvoje dobili s posojili; upanje je. Iz vsega vidimo, da bodo morali davčni sistem kmalu spet dodelati. 1 emelj je pa položen in na njem bo treba zidati naprej. Premoženje družb z mirovnim kapitelom. nje leta 1922 upoštevanih družb re-zultira iz tega, ker avtor ni mogel dobiti v pravem času vseh, za primerjanje potrebnih podatkov. Natančnost je pa ista kakor za prejšnja leta. Podali bomo majhno tabelico in ta je zaradi svoje sestave prav poučna. Bi morala biti zgled za nas, kako bi morali v enakih slučajih delati. Avtor pravi: Sledeča tabela kaže najprvo povprečno dividendo v papirnih markah, ki se izkaže kot aritmetični prerez iz dividend upoštevanih akcijskih vrednot. To dividendo smo po povprečnem stanju dolarja v odnosnih letih preračunih v dividendo v zlatih markah. Na Nemškem so preiskali zaključke dividend onih družb, ki de-tajo s čistim zlatim mirovnim kapitalom. Pregledali so vsa leta od 1914 do 1922, in ta pregled nam omogoča primerjanje med zaključki dividend nemških akcijskih družb pred vojno in po njej. Enaki kakor Pri družbah s čistim zlatim kapitalom, so povprečni gospodarski zaključki tudi pri onih družbah, ki so zvišale glavnico. Morebiti so imele one družbe, ki so lahko se odrekle zvišanju glavnice in so dobile obratna sredstva iz obrata samega, celo bolj ugodne financijelne zaključke. Upoštevali so pri preiskavi 95 družb za leta 1914-1917, 93 za 1918 in 1919, 89 za 1920, 79 za 1921 in 55 za 1922. Veliko zmanjša- \w Leta: 1914 1915 1916 1917 1918 1919 1920 1921 1922 Število družb Povprečna dividenda v papirnih markah .... Povprečno stanje dolarja , Dividenda v zlatih markah 95 95 95 95 93 93 89 79 55 5.703 4,20 5.703 5,857 4,90 5,019 7,023 5,50 5,361 8,299 5,50 6,665 7,464 7,20 5,68 7,845 18,- 1,823 13,801 63,- 0,92 14,668 104, 0,59 123,5 1886,- * 0,275 V končnem zaključku nam kaže tabela, da je zlati dohodek akcijskih družb z mirovnim kapitalom, v kolikor se kaže v obliki dividend, izredno padel; od 1914 do 1919 na 32%, 1914 do 1920 na 16%, 1914 do 1921 na 10% in slednjič leta 1922 na 4-8%: če sem dobil leta 1914 100 zlatih mark dividende, sem jih dobil 1. 1919 32, 1920 16, 1921 10, 1922 pa niti ne 5. V tem smislu lahko imenujemo Nemčijo deželo najnižjega obrestovanja na svetu, in to je ugotovila tudi mednarodna finančna konferenca v Bruslju. Ta slika je v toliko poučna, kei so upoštevane družbe izplačevale akcijonarjem dohodke izključno le v obliki dividend. O resničnih dohodkih nam ta statistika ne pove vsega; misliti si pa moramo, da realni dohodki niso tako padli kako mam kaže gornja tabela o izplačevanju dividend. Iz tega sklepamo, da so bili akcijonarji prikrajšani in da se je s tem okrepila notranja glavnična moč onih akcijskih podjetij. To prikrajšanje, ki gre čez opravičeno izmero, ima svojo dobro, pa tudi slabo stran. Dobro, ker se notranja moč podjetij poveča; slabo, ker bodo akcijonarji napram tako nizko obrestujočim družbam postali nezaupljivi. Inozemska trgovina Rusije. Vzlic politično neugodni konstelaciji je vendarle opažati, da se med Rusijo in ostalimi državami vpostav-liajo vedno živahnejši trgovski stiki. Po eksportnem in importnem terenu Rusije prav pridno tipljejo i Angleži, i Francozi, vidimo, kako se trudi Italija, da bi dobila trgovskih tal v črnomorskih provincah, znano je, v kako tesnih trgovskih stikih z Rusijo je Nemčija, koje gospodarski vpliv zadobiva v sovjetski Rusiji, vedno močnejše korenine. Od slovanskih držav išče posebno živahne trgovske vezi z Rusijo Čeho-■slovaška, dočim stoji naša država za enkrat žal popolnoma v ozadju. Seveda je sovjetska vlada zelo previdna in nezaupna napram inozemskemu kapitalu in je trgovino z inozemstvom držala doslej kot svoj monopol v rokah državnih inštitucij, odnosno zadružnih organizacij, v "kolikor je bila v drugih rokah, pa io je strogo kontrolirala. Prvotno je imel pravico nastopati na zunanjih .trgih le urad za zunanjo trgovino. Sčasoma pa so dobile to pravico tudi druge državne inštitucije, kakor tudi zveze in zadruge, državna 'banka in mešane družbe ( s tujim in ruskim kapitalom). Lansko jesen je neka naredba uvedla posebna dovoljenja za uvoz in izvoz, katere je izdajal ljudski komisarijat za zuna-mo trgovino, v provinci so to vršili njegovi organi, v inozemstvu pa trgovska zastopstva Rusije. Najvažnejši uvozni in izvozni artikli so bili kontingentirani. Izvozna odnosno uvozna dovoljenja v mejah kontingenta so dobile v prvi vrsti državne inštitucije in zadruge, ki so imele pravico, da nastopajo samostojno na inozemskih trgih. Zasebniki pa so prišli na vrsto le v zelo mali meri in le izjemoma , če je šlo za najemnike ali lastnike produkcijskih podjetij in za blago, potrebno za vzdrževanje le-teh, odnosno če je šlo za tako blago, kojega izvoz je hotela država posebno pospeševati. V svrho olajšanja in pospešenja izdaje izvoznih in uvoznih dovoljenj je vpeljala sovjetska vlada letošnjo pomlad sistem certifikatov. Tudi po tej naredbi so deležne izvoznih in uvoznih dovoljenj v največji meri le državn eorganizacije. Na eksportu je zavzemala v zadnjem času prvo mesto centralna Rusija, za njo pa so prišle severozahodne, južnovzhodne province in Ukrajina. Zanimivo je, kako je urejeno sodelovanje inozemskega kapitala na ruskem importu in eksportu. Ruska vlada izdaja koncesije za ustanovitev takozvanih mešanih družb, pri katerih prevzame ona sama polovico temeljnega kapitala. Zaeno uvrednoti trgovsko koncesijo in druge privilegije, katere je podelila družbi na ta način, da si pusti izdati od inozemskega sindikata velik del n. pr. četrtino akcij zastonj, ostali prevzeti del pa plača z dividendami, ki odpadejo nanjo v teku nekaterih let, odnosno pokrije po preteku gotove dobe ves preostanek. Razen tega si izgovori razne pogodnosti pri dividendi in prednost odkupa importiranega pa tudi eksportira-nega blaga. Uprava takih mešanih družb sestoja običajno iz polovice članov, ki jih imenuje sovjetska vlada, ostala polovica je prepuščena izberi sindikata. Dočim dobi ta tudi ravnateljsko mesto, je predsednik uprave zastopnik vlade. S tem je garantirana pariteta. Seveda je deležna taka družba pri importu in eksportu mnogih ugodnosti in ji je lastnina obvarovana pred rekviziti-jami, izvzemši v zakonito določenih primerih (n. pr. v času vojRe). Inozemstvo gleda te vrste družbe sicer skeptično, vendar pa se jih vedno bolj oprijemlje, ker nudijo v danih razmerah vsaj delno možnost udejstvovanja tujega kapitala v ruskem gospodarstvu in zunanji trgovini, obenem pa tvorijo podlago za orijentacijo in ustaljenje za ureje-nejšo bodočnost. M. Savič: Naša industrija in obrti. Pod takimi razmerami je z visokimi pečmi težko obratovati, ker se jo mora 5 dni kuriti predno se jo segreje, potem se ji šele lahko da apnenca in ko se apnenec izžge, je treba zopet apno razposlati. Radi odprtih vagonov se jim je pokvarilo 1920 leta 24 vagonov apna, ki se je vsled dolgih transportov ugasilo. 2. V Očuri se nahaja visoka peč, ki je v stanju dnevno 1 vagon apna sežgati. Zaposluje, kadar je v obratu, 28 do 30 delavcev. Od leta 1919, ko je bila peč dovršena, je bilo žganih vsega skupaj 30 vagonov. Vse to radi pomanjkanja železniških voz. V Osjeku se nahaja apnenica Franja Schneidera, ki je dovažal poprej apnenec iz Berementa in Nagy tiaršany in Vilany-a. Sedaj pa je našel apnenec v občini Velika pri Požegi. Na Hrvaško in Slavonijo se je uvažalo mnogo apna iz Slovenije in iz Baranje, posebno iz Bermenta, ki se poleg naštetih apnenic tudi izdeluje apno na poljskih pečeh, posebno v Liki, Krbavi, Gorskem Ko-toru itd. V Celju se nahaja »Apnenik Celje, družba z o. z.« v Zagredu pri Celju. Izdeluje letno okrog 400 vagonov apna ter prodaja celo svojo produkcijo tovarni za dušik d. d. v Rušah pri Mariboru. Za produkcijo ima na razpolago 2 poljski peči in 1 visoko peč. Zaposluje 40 delavcev. Premog dobiva iz Velenja (lignit). V Zagorju na Savi imajo: 1. A. Birola, apnenice z dvemi visokimi pečmi in dnevno produkcijo 2 do 5 vagonov. Delavcev ima 50 do 55 in sicer 12 pri pečeh, 30 v kamenolo- mu, 10 pa pri nakladanju. 2. Trboveljska premogokopna družba izdela letno okrog 1450 vagonov apna. Delavcev ima 84. Uporablja premog, ki ga dobiva na licu mesta. 3. Wein-bergerjevi nasledniki imajo apnenico, na kateri izdelujejo letno 120 vagonov apna. 4. Ivan Taufer ima apnenico z letno produkcijo 130 vagonov. 5. W. Mihelič ima apnenico, ki je v stanju izdelati okrog 100 vagonov letne produkcije. V Ljubljani ima A. Vodnik poljsko apnenico, ki je v stanju izdelati okrog 100 vagonov apna letno, sedaj pa izdela 50 vagonov. Zaposluje do 10 delavcev. V Vidmu - Dobrepolje se nahaja apnenica Ivana Šteh-a z 1 visoko pečjo in tremi poljski pečmi. Ima 35 CNadaljevanje.) do 50 delavcev. Izdela letno okrog 300 vagonov blaga. Poleg naštetih obratuje in izdela tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku letno 250 vagonov. Tovarna cementa v Zidanem mostu 230 vagonov ter posamezne majhne apnenice okrog Kamnika in v Savinjski dolini. Iz Slovenije se je apno izvažalo v Italijo, na Hrvaško, v Beograd, Banat in Bačko. Temu izvozu delajo težkoče drage tovornine in dolgotrajen prevoz. Leta 1920 se je uvozilo skupno 65.812 kg apna za 41.833 Din in navadnega kamna, med katerim tvori apnenec glavni del, 1,090.534 kg za 102.654 Din. Po teh podatkih smo mi v stanju kriti potrebo na apnu za celo državo in v nekaterih krajih celo izvažati. Ker je uvoz surovega kamena prost, se bo najbrž apnenec za žganje apna v Bački in Banatu uvažal iz Madžarske in Rumuniie, oko se ne olajša in poceni transport apnenca in apna v vagonih in brodih iz Slovenije, Bosne in Srbije. Produkcija apna je odvisna od nas, od uporabe in možnosti cenega transporta. (Dalje sledi.) Pod tem naslovom Po našem moriu. začnemo v prihodnji številki priobčevati potne zapiske, v katerih opisuje dvomi svetnik in Sef oddelka ministrstva trgovine in industrij* v Ljubljani g. dr. R. Marn utise, ki jih /* dobil na potovaniu, ki ga je priredilo „Dru5tV0 za promet stranaca u Zagrebu" meseca maja 1923 in ki je imelo predvsem namen, da zainteresira gospodarske kroge za važnost naše obale in za naravna bogastva Dalmacije, na kar posebej opozarjamo naše čitatelje. TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino Družba „ILIRI1A“, Ljubljana Kralja Petra trg 8- Telefon St. 220. >BUD0HA< I . . -----Z3 mi ^ Vi Smji mBi! .BUDOM- VRADE MARK C LISTEK. Gustav Frevtag. Dati - Imeti. INadaljc vanje.) Posledica tega večera je bila, da ie Bernard nekoliko dni pozneje sedel celo v Finkovi sobi na blazina-stem stolcu; tudi se je že toliko ojunačil, da je poleg Antona tudi Finka povabil k sebi. »Ne bo nikake družbe«, je dostavil, »želel bi le, videti enkrat vaju oba v svoji sobi«. Fink je sprejel. Ta novica je spravila Ehrenthal-ovo rodbino v veliko vznemirjenje. Bernard je sam osnažil knjige prahu ter jih uredil; dogodilo se je tudi nekaj nezaslišanega, da se je namreč pričel brigati za gospodinjstvo: »Čaj mora biti, večerja, vino, smodke tudi!« »Naj te nič ne skrbi, Bernard,« ga je pomirila mati. »Ako je gospod pl. Fink tvoj gost, tedaj naj vidi, kaka je postrežba v naši hiši.« Koliko je bilo dela, razmišljanja in pripravljanja ta dan pri Ehren-halu! Napeto pričakovanj večer se je končno približal. Medpotoma pravi Anton Finku: »Zelo lepo je, da si se odločil, da greš z menoj. Bernarda bo to neizmerno veselilo.« »Človek se mora včasih žrtvovati,« odvrne Fink. »Sicer pa je najlepša deklica v mestu že vredna, da se njej na ljubo odrečem za danes kaki drugi zabavi. Nedavno sem jo videl pri koncertu — prekrasno telo! In kake oči! Njen oče, stari skopuh, ni imel nikoli v roki dragulja, ki bi se tako blesketal.« »Povabljena sva k Bernardu!« ga rahlo očitajoče zavrne Anton. »Sestro bova menda tudi imela priliko videti; ako ne pride sama, tedaj prisiliva Bernarda, da jo pripelje k nama.« »Upam, da se ne bo prikazala,« vzdihne Anton. Vrata so se odprla in skozi krasno razsvetljeno vežo sta prišla v Bernardovo sobo, ki je bila svečano ozaljšana. Po tleh je bila razgrnjena nova preproga, na mizi je stala velika cvetlična posoda in poleg nje priprave za čaj. In kako ljubezniv gostitelj je bil Bernard! Čaj je kuhal sam. V svoji nevednosti je prosil za svet Finka, naj mu pokaže, kako se pripravi, in poslušno se je ravnal po njegovih navodilih. Končno je bil ves srečen, ko je Fink izjavil, da je čaj izvrsten. Nato so sedli skupaj in v najlepši slogi kramljali celo uro. Fink je bil v izvrstnem razpoloženju in Anton je na tihem prosil bogove, naj bi vsaj danes ne poslali sestre k njim. Vendar točno ob devetih so se odprla vrata sosednje sobe in gospa Sidonija je majestetično korakala čez prag. Bernard je v zadregi predstavil oba prijatelja in hišna gospa ju je povabila v sosednio sobo, kjer sta se nahajala že tudi gospod Ehrenthal in Rozalija. Fink )e stopil k lepi deklici, jo nazval milostljiva gospodična in ji pripovedoval, da obnavlja le staro znanstvo, ker jo je itak že videl v akademiji. Vsedel se je k mizi med mater in hčer in kmalu je s svojim govorjenjem očaral obe. Govoril je o najnavadnejših stvareh, vendar tako zanimivo, da so ga vsi z napetostjo poslušali. Napram materi je hvalil daljno rezidenco, češ, da je to mesto proti njej le kupček opeke, z Rozalijo se je zapletel v živahno zabavo o glasbi, za katero sicer ni bil preveč navdušen; obljubil ji je, da ji bo za prihodnjo konjsko dirko preskrbel dober prostor na tribuni; pripovedoval ji je male zgodbice iz življenja boljših rodbin, in pri tem humoristično karikiral posamezne osebe. Končno je omenil neko kneginjo, ki je bila znana kot nenavadna krasotica; Fink ji je bil nekoč predstavljen in je ugotovil, da ji je gospodična Rozalija za las podobna, le nekoliko manjša je bila kneginja, in njena postava manj plemenita. — Nato je drzno občudoval draguljasto iglo na prsih gospe Si-donije in jo primerjal z dragoceno umetnino v nekem muzeju. Le za očeta Ehrenthala Fink ni imel besede. Po prvih pozdravih z Antonom je napravil trgovec nekoliko brezuspešnih poizkusov, da bi začel s Finkom kak pogovor. Toda Fink se je toliko menil zanj, kot bi kos zraka sedelo na gospodarjevem stolu. Vendar ni bil nevljuden, in vsakemu se je zdelo, da mora tako biti. Ehrenthal sam se je ponižno vživel v skromno vlogo, v katero je bil obsojen, in se je maščeval na ta način, da je povžil celega fazana. Mati je potožila Finku, da ni Bernarda nikamor mpgoče spraviti in da neprestano sedi v sobi. »On je aristokrat,« dobrovoljno odvrne Fink. »Zanj ni dobra vsaka Dobava, prodaja. Dobava drv. Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila pri intendanturi III. pomorske obalske komande v Tivtu (Boka Konjska) druga ofertalna licitacija glede dobave 6000 m3 drv. Pogoji za to dobavo so interesentom pri imenovani intendanturi na vpogled. Dobava grafitnih rinčic in rinčic iz kavčuka. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 5. septembra 1923 pismena licitacija za dobavo 40.000 komadov raznih grafitnih rinčic in rinčic iz kavčuka. Oddaja postavljanja peči za pečenje kruha. Dne 21. avgusta t. 1. se bo vršila pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a druga ofertalna licitacija glede oddaje postav- ZALOGA PRI lil. Ljubljanski velesejm od 1. do 10. septembra 1923. Smoireno delo velesejemske uprave tamči, da si bo velesejem na svojem renomeju letos še veliko več pridobil kot do sedaj in bo ostala ta institucija kot trajno torišče in zavetišče jugoslovanske industrije, obrti in trgovine. Ljubljanski velesejem, najmoderneje organiziran, se ne sme zamenjati z navadno razstavo obrtnih in trgovskih izdelkov, katera forma je že pred vojno zastarela, marveč je to zbirališče žive trgovine, nekaka blagovna borza. Casi so danes preresni, da bi se pridobitveni krogi podajali na zabavna potovanja, marveč vsak si skuša danes najlažje m najceneje pot ugladiti naprej — k napredku. Smofrena in reelna reklama in propaganda Ljubljanskega velesejma je zadosten porok, da bo na letošnji prireditvi homogeno zastopano ponudba *n povpraševanje. To pa je mogoče, kot že rečeno, samo z reelno propagando, ker nereelno, kot razmetavanje z nadnaravno visokimi številkami, vpak resen trgovec takoj spozna in si bo hidi tozadevno ustvaril mnenje o do-lični prireditvi. Znano je namreč, da si je uničilo več sličnih prireditev svoj zapocetni renome ravno z nesmoireno reklamo, s katero so pričela nekatera laka podetja še predno je bila izvršena notranja organizacija in še predno so bili dani vsi predpogoji za uspeh, ^ganizirati tako prireditev ni ravno težko, organizirati jo z uspehom je umetnost. Nepravilna kričeča reklama nnici takoj ves ugled in onemogoči vsak uspeh take prireditve, če se izkaže. da je bila pretirana, da podatki firso odgovarjali resnici. Velesejem in razsfava mora biti mesto najsolidnejše konkurence in kot že rečeno zamorejo obiskovalci,' ki imajo količkaj strokovnega znanja, to lahko v razmeroma kratkem času prekontrolirati, večinoma že pred otvoritvijo in potem seveda negativni uspeh, kot se ga jc žc videlo m* tu- m inozemskih enakih prireditvah eh razstavah. Ljubljanski velesejem se bo svojega siaarega načela trdno držal naprej in ne bo kostal uspeh, kateri bo sigurno bresegel oba dosedanja in pokazal industrijo, obrt in trgovino naše mlade države vsem obiskovalcem, da se raz-z velikanskimi koraki in kmalu ne bo ireba več blaga uvažati iz inozemstva, marveč ga bomo mi prodajali na-sosedom. Ne bo potreba več izvažati surovin iz naše bogate države, obdelali jih bodemo sami ter izvažali fabrikate in kvečjemu polfabri-ves zaslužek in dobiček pa, s *ftžerim se danes mastijo na naših su-rov\naTh naši sosedje, bo ostal doma. Ljubljanski velesejem, to največjo ^nifesiacijo naše narodno-gospodar-misli, otvori Nj. Veličanstvo Kralj Aleksander I. dne 1. septembra t. 1. do-boldne. BoTjubna družba. Gospodje učenjaki roaajo -vsi to posebnost. Najbolj sem . svojemu Stvarniku hvaležen za to ker me ie napravil preprostena’ skromnega moža čigar glava nidS močna, da bi prenašala velike vice n osti. Nam navadnim ljudem je _ nailažie, da obračunamo s tem svetom. Kdor pa je upravičen staviti sOjjkke zahteve, bodisi vsled svojega bodisi vsled svoje lepote« — r" teh besedas se je s prepričevgl-— obrnil proti domači hčerki ne najde kmalu tega, kar za-a, dočim smo mi drugi popolno-da )e življenje na vrstn, rasno- — Za Boga, to je iz-v,mo! Odkod je? Nisem še Ca|ti* da bi se bil z njim osebno seznami.« pi-l^fsko vino je,« zakliče oče čez mizo. »Petdeset let je V kleti-« Doznaie to vino gospod Ber-ri(< vPraša Fink, kot bi očetovih sploh ne bil slišal. ‘, e.1Jalo razumem na vina,« od-Bernard. »bkoda,« pravi Firik, »kdor je tak 2« ponudba 525. »6« ponudba 420. Tendenca mlačna. Krušna cena na Dunaju. Po sklepu dunajskih pekarjev se bo cena kruha znižala prihodnji teden za 250 kron i»,-cuCi:iKs