KONČNO PODVOZ
Že leto dni prometnega zamaška, lani zaradi mostu, letos zaradi podvoza. Še dobro, da je omogočen dvosmerni promet.
Gradbena jama od železnice proti Ormoški. Vidni sta membranski steni in črpanje podtalnice po sistemu natege.
PESEM O PTUJU
Zjutraj, ko sonce se zbuja, najprej obsije nas ptujski grad, potlej spusti se do Ptuja, da koplje se v soncu, kot da bil bi zlat.
Večkrat, ko z grada ga gledam, pogled zaplava čez krov mi vsak, rodno jaz mesto v njem gledam ležeče ob Dravi, ki kot srebrn je trak.
Mnogo kdor videl je sveta, spomin na Ptuj mu je kot vkovan, mnoga naj minejo leta, pozabiti mogel ne bo nikoli nanj.
Dr. Adolf ŽIŽEK, dipl.ing. (Napisano I. 1957)
Cena: 100 SIT
mesecu maju je bila na Ptuju dokaj odmevna razstava, ki jo je pripravila Skupnost starih mest v Republiki Sloveniji, na kateri so bili predstavljeni trenutno najpomembnejši projekti prenove v posameznem mestu: prenova Tartinijevega gledališča v Piranu, prenova malega gradu v Ptuju za potrebe knjižnice ter prenova kašče v Škofji Loki. Razstava bo na ogled v vseh treh mestih, ki so ustanoviteljice Skupnosti starih mest v Republiki Sloveniji, jeseni pa še v ljubljanskih Križankah.
Skupnost starih mest je tokrat z organiziranjem razstave želela seznaniti širšo javnost, predvsem pa občane svojih občin, z delovanjem skupnosti, opozoriti na prizadevanja za renovo starih mestnih jeder Pirana, Ptuja in kofje Loke ter na problematiko, s katero se pri tem srečujejo.
Vsa tri mesta imajo na svojem območju precejšen del najkvalitetnejše slovenske stavbne dediščine in so se pri njenem varovanju in prenovi srečala z vsemi, tudi z negativnimi učinki prenove. Prav tu bi tudi lahko iskali razloge za njihovo povezovanje in končno podpis sporazuma o ustanovitvi skupnosti starih mest v Republiki Sloveniji v letu 1993.
Skupnost pa ni zaprta organizacija. V skladu s statutom skupnosti se lahko vanjo včlanijo tudi druga stara mesta, ki so zainteresirana za
prenovo svojih mest in so z dosedanjimi obnovitvenimi posegi že pokazala svojo uspešnost. Nekatera mesta (Kamnik, Celje) so svoj interes že izrazila.
.Sistematične akcije prenove starih mest, naselij in trgov so se v Evropi začele že po zadnji svetovni vojni, pri nas pa nekoliko kasneje, saj družbene razmere temu niso bile naklonjene. Ves napor je bil namenjen le novogradnjam in širitvi mest. Tako so bili na Ptuju, prvi večji posegi v staro mestno jedro opravljeni v letu 1969, ob praznovanju 1900 letnice Ptuja in so bili prvi odraz drugačnega razmišljanja in skrbi za ohranitev dragocene kulturne dediščine, ki je sčasoma le postajala vrednota in ne le strošek. V letih, ki so sledila, se je prenovi mesta posvečalo vedno več pozornosti, sprejeti so bili planski in izvedbeni urbanistični dokumenti ter zagotovljen stalen vir sredstev za prenovo - del sredstev, namenjenih stanovanjski gradnji. Ob prehodu na tržne principe gospodarjenja s stanovanji in poslovnimi prostori je ta vir usahnil. Temeljna naloga skupnosti je tako zagotovitev izboljšanja organizacijskih in strokovnih rešitev na tem področju. Skupnost je predlagala in dosegla, da je prenova starih mestnih jeder vključena v nacionalni stanovanjski program, kar pomeni ugodnejše pogoje pridobivanja sredstev za prenovo stanovanj na teh območjih.
Skupnost ima v svojem programu dela napisano tudi spremljanje in sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje na področju kulture, urejanja prostora in na stanovanjskem področju ter dajanje pobud za spremembo vseh tistih zakonskih določb, ki se nanašajo na varstvo kulturne dediščine, pa teh vprašanj ustrezno ne urejajo. Skupnost je v dveh letih svojega delovanja dala več tovrstnih pobud. Kljub posebni naklonjenosti republiških organov do skupnosti starih mest, so nekatere pobude sicer ostale brez odziva, nekaterim pa so prisluhnili in se skupnost že pojavlja v posameznih dokumentih.
čšž)
' renova - oživljanje starih mest ne pomeni le prenove stavbnega fonda, pač pa ima številne socialne, gospodarske in kulturne razsežnosti. Še posebej je pomembno spoznanje, da ravno kulturno oživljanje starih mest predstavlja pomemben del celotne revitalizacije mestnih središč, ki neločljivo povezuje kulturo, turizem in številne podjetniške interese. K temu želi prispevati tudi Skupnost starih mest, ki je v svojem programu za to leto predvidela več kulturnih izmenjav -koncertov in razstav, ki jih bodo organizirale posamezne članice.
Članica delovne skupine pri svetu skupnosti starih mest Metka KOROŠEC
ZIDAVA PODVOZA POTEKA PO TERMINSKEM NAČRTU
Že čez dve leti se bomo Ptujčani rešili železniških zapornic na zvezni cesti M3. So redek ostanek avstroogerskega razvoja iz pred več kot 100 let. Zidava podvoza pod železnico trenutno poteka normalno, ravno tako vseh spremljajočih objektov, kot so zvezna cesta, ki se odcepi za mostom na levem bregu Drave in bo potekala nad podvozom mimo železniških zapornic na Osojnikovo, nadalje vodnjak za meteorno vodo, dve semaforizirani vozlišči z dvema križiščema. Za podvoz sta že zgrajeni stranski membrani (betonska zidova za varovanje gradbene jame), končan je izkop vzhodno od železnice, končuje se vezava armature za monolitni element (kvader), v teku je izkop podvoza na zahodni strani železnice. KOLIČINE
• Skupna dolžina cestne trase za podvoz 635 m
•	Betonski monolitni element: - kvader dolžina
•	Betonski del podvoza:
•	Pokriti del podvoza
•	Skupna količina betona
•	Zemeljski nasip cca
•	Cestni robniki
42 m dolžina 300 m 100 m
60.000	m3
11.000	m3 3.000 m
•	Asfaltne površine
•	Širina cestišča v podvozu
16.500 m2 8, 5 m
(7 m in 2 x 0,75 m)
•	Širina zvezne ceste tropasovnice	10 m
•	Širina Čučkove ceste	5,5 m
in pločnik za pešce ter kolesarje
TEHNOLOŠKE ZANIMIVOSTI
Gradbeniki so se najprej lotili zidanja oziroma betoniranja tako imenovane membrane, ki ima nalogo ščititi gradbeno jamo. Delo je bilo končano 25. avgusta v skupni
površini 2200 m2. Membrani sta betonirani v globino 14 metrov, debelina betona 60 cm. Med izkopom s posebnim kopačem so stene oblivali s črpanjem cementne emulzije, da se zemlja ni krušila, vmes pa so izčrpavali podtalnico, da so lahko polnili z betonom. Membrani bosta po betoniranih 90 cm debelih stenah ostali brez funkcije. Med membrano in betonsko steno bo 90 cm zemeljskega nasipa.
Monolitni element ali kvader, ki je v prerezu pravokotnik iz betonske stene dolžine 42 m, širine 11,5 m ter višine 7,2 m. Skupna teža kvadra bo cca 3.000 ton. Element bodo s hidravliko porivali pod progo hkrati, ko bodo opravljali izkop. Membrani in monolitni element - kvader sta dve gradbeni zanimivosti, ki jih v Ptuju še nismo videli, ostala zidava pa je po večini klasična. V času betoniranja podvoza deluje sistem črpanja podtalnice po tehnologiji natege (well point, kar pomeni točkasto vertikalno črpanje in na to horizontalni odvod v meteorno kanalizacijo). Zmogljivost črpalk je 4 do 8 tisoč litrov na minuto.
ROK KONČANJA
Rok končanja je po pogodbi za celoten projekt 15. maj 1997. Predstavnik investitorja družbe državnih cest gospod Anton Brodnjak, diplomirani gradbeni inženir zagotavlja, da trenutno ni razlogov, ki bi preprečevali pogodbeni rok. Tudi vodja strokovnega nadzora investitorja gospod Rade Zeljkovič, diplomirani gradbeni inženir, ki mi je prijazno pokazal gradbišče in obrazložil celoten projekt, pravi, da izvajalec COOPSETTE iz Castelnovo Sotto, RE iz
Italije izvaja dela po terminskem planu. Sam izvajalec ne želi dajati izjav, ker je po dogovoru zato pristojen samo investitor.
Na gradbišču so tudi ptujska gradbena podjetja, Tampon, Nizke gradnje in nekatera privatna podjetja (omenjen je bil Tames in nekateri samostojni podjetniki za težka zemeljska dela).
Predvidevajo, da bo položen asfalt na zvezno cesto do 30. septembra, monolitni element - kvader pa bo pod železnico nameščen do 1. novembra. Groba gradbena dela v tunelu podvoza bodo dokončana do novega leta.
Ptujčani se iz izkušenj na Zagrebški cesti bojimo nalivov. Tu projekt predvideva odvod nalivov v količini 30 letnih maksimalnih padavin. Vgrajeni bosta dve črpalki z dvema rezervnima, ki bosta elektronsko povezani z upravljalcem. Upamo, da tehnologija ne bo odpovedala, enako pričakujemo tudi od upravljalcev.
Investitor tudi zagotavlja, da večjih motenj v prometu, kot so sedaj, ne bo in da bo omogočen dvosmerni promet, kjer pa se tudi pričakujejo manjši zastoji (semaforizacija, križišča, priključki).
Več desetletna želja Ptujčanov po boljši ureditveni rešitvi križišča z železnico v mestu se uresničuje. Kmalu bo možno potovati iz severne Evrope skozi Ptuj na Balkan brez zapornic. Ali bo to za mesto Ptuj zadostna rešitev? Strokovnjaki pravijo, da ne, ker Ptuj potrebuje obvoznico za katero se intenzivno dogovarjajo z državo. Upamo, da bodo tudi tu uspešni.	S.B.
PO POLETJU
Smo v kimavcu, ko se konča poletje in začne jesen. Letos prehod koledarskega letnega časa ne bo Izrazit, saj nas poletje ni preveč ogrelo. Deževalo je kot že nekaj let ne. Morda bo jesen lepša, ali bo tudi prevroča? Ali pa bo veljala napoved pesmi Vlada Kreslina: »Letos bo huda jesen!«
VČERAJ
■Proslavljali smo 7. občinski praznik v novi mestni občini. Višek smo doživeli z domačinom, opernim pevcem Janezom Lotričem, na proslavi pred magistratom, ko je iz vsega srca zapel Slovenec sem, in v treh nepozabnih večerih v dvorišču Dominikanskega samostana. Hvala njemu in tistim, ki so ga za naše užitke nagovorili. Župan je nagradil s priznanji nekaj vidnih gospodarstvenikov iz uspešnih podjetij in kulturnih delavcev. Vsem čestitamo. Žal Komisiji za priznanja ni uspelo med živimi in pokojnimi občankami ali občani najti primernega kandidata za najvišje in častno priznanje. Upamo, da bo za drugi občinski praznik več prizadevanj, saj je nekaj skupin ali posameznikov, ki so zaslužili zahvalo za napredek Ptuja.
Olimpijada v daljni Atlanti nas je okupirala 14 dni in noči. Vse nas je navdušil nastop našega 92 letnega olimpijca Leona Štuklja na otvoritvi. Mediji so si bili enotni, da je naredil za Slovenijo več kot milijoni dolarjev, namenjeni za promocijo.
Na tiho je minila otvoritev novih prostorov potujoče knjižnice pri obnovljenem malem gradu v Prešernovi ulici, ki je bila na sam dan občinskega praznika. Svetnice in svetniki bodo morali poiskati možnost tudi za nakup avtomobila, saj je ptujsko območje eno redkih na karti knjižničarjev Slovenije, ki nima postajnih točk.
Obče slovenski, državni in cerkveni praznik, posvečen Mariji, tudi tisti, ki jo ima EU z 12 zvezdicami, kot simbolom upanja, poštenosti, čistosti, ljubezni in svobode, smo proslavili množično. Mediji so poročali o dolgih avtomobilskih kolonah iz vseh romarskih krajev. Ena od teh poti je tudi Prihova pri Vrholah. Iskal sem jo na treh novejših zemljevidih in tudi v atlasu Slovenije, pa je nisem našel. Tudi pot na Ptujsko Goro ima samo eno cestno tablo v Kidričevem. Takšnih primerov je še več. Cestarji se bodo tudi v teh malenkostih morali prilagajati.
DANES
■ž/roti koncu velikega srpna sem nekega dne prelistal slovenski dnevni časopis. Malo je bilo novic, ki bi razveseljevale. Ali je mogoče, kaj vse me je vznemirilo samo iz enodnevnega poročanja?
Goljufija Zdeneksa, kjer so se morali upniki organizirati v lasten nadzor v borbi za svoje vložene prihranke, katerih usoda je delno neznana. Kje je država, ki bi ščitila državljane in kaznovala nepoštene podjetnike?
Na Golovcu pri Celju so slučajno našli grobišče, že trideseto na Celjskem. Povojni likvidatorji so žrtvam roke povezali kar z bodečo žico. Zakaj so te strahote še danes neraziskane, čeravno o tem obstojajo še žive priče? Strah je močnejši od poštenosti.
Na Radgonskem kmetijskem sejmu so povedali, da je bilo več kot 300 brejih plemenskih telic lisaste pasme na mednarodni licitaciji izbranih za izvoz v BIH. Žal nobene iz območja našega živinorejskega zavoda.
Iz paraolimpijskih iger iz Atlante so se vrnili slovenski paraplegiki. Bili so uspešni, morda manj kot pred štirimi leti v Barceloni. Takrat je bil dvakrat zlati danes že 31 letni paraplegik Franjo Izlakar, ki sodi med najuspešnejše športnike - invalide na svetu. Po vrnitvi leta 1992 je bil deležen pohval in številnih sprejemov. Najvišji slovenski državniki so mu obljubljali službo, Feromoto je namreč v stečaju, tam pa je bil on priljubljen telefonist. Od obljub so minila 4 leta, Franjo pa je še vedno na Zavodu za zaposlovanje brez dela, s skromno invalidnino in še bolj skromno preživnino od športne zveze Maribor. Iz Atlante se je vrnil z dvema kolajnama z grenkim priokusom, ker nima upanja, da bo tudi v naslednjih 4 letih dobil zaposlitev.
Pretresljiva je bila nadaljevanka v nekem dnevniku "Usodna križpotja bistriških Attemsov", ki jo je po spominih napisal mlajši Alojz Attems za povojno leto 1945, 1946. Samo odlomek: "V jutranjem svitu sem se razgledal po celici. V njej je bilo okoli 20 moških, eni so sloneli ob stenah, drugi čepeli ali stali. Ležati ni bilo mogoče. Tla so bila polna človeškega blata"...
Bog ve koliko Slovencev takšne pripovedi še danes pretresejo ali zaskrbijo?
Nič manj niso pretresljive novice iz Belgije o žrtvah spolnega nasilja nad otroci. Še dobro, da slovenski kriminalisti ne odkrijejo podobnih dejanj v Sloveniji.
JUTRI
,2%yO bo Ptujčan, dragi bralci, pri vas doma, bo že koledarska jesen. Otroci bodo že tri tedne šolarji, nekateri se boste pripravljali na trgatev in opravljali jesenska dela. Pred zimo bomo pozabljali na včeraj in na danes ter se spraševali, kaj bo jutri.
Na prvih straneh poročil bodo strankarska obtoževanja, zanikanja in obljube. Začela se bo volilna kampanja. Znani bodo poslanski kandidati. Apelirajmo na govorce, naj izbirajo besede, ki nam bodo vlivale pogum in upanje na večjo blaginjo, zlasti pa na demokracijo, pravičnost in toplejše odnose. Strankarskim veljakom povejmo, naj ne trošijo nepotrebnega denarja za volilno kampanjo.
Občani imajo še lastninske certifikate. Nekatera podjetja, tudi iz Ptuja, še niso olastninjena. Zakaj nekateri direktorji namerno zadržujejo proces lastninjenja, pa tudi denacionalizacije?
Zato »ker nekateri poskušajo pridobiti čas in še naprej ostati svobodni pri svojih odločitvah« (Delničar, 17. avgusta 1996).
Zadružniki naše občine še vedno čakajo na dodelitev zakonitega družbenega premoženja, s katerim želijo smotrno gospodariti in soupravljati, pa zaman.
Tudi žrtve vojnega nasilja iz druge svetovne vojne (zakon sprejet oktobra 1995), ki so prijavljene na upravni enoti, čakajo na odločbe in na svoj upravičeni status izgnanca ali taboriščnika. Bodo že dočakali, saj so neupravičeno bili nepriznani 50 let.
Nekako sočasno z našimi državno zborskimi volitvami bodo v ZDA volili svojega predsednika. Pričakuje se, da bo izvoljen sedanji in da bo uspešno gradil most v tretje tisočletje po Kristusu. Pomembno bo tudi uspešno okrevanje ruskega predsednika. Oba največja voditelja na svetu posredno vplivata tudi na naš razvoj demokracije, ki pa je najpomembnejši pogoj za srečnejši jutri.
(ŽT/b koncu bi še zaželel uspešno študijsko potovanje županu dr. Luciju po ZDA ter njegovo srečno vrnitev. Upam, da ga ni iztirila neokusna napoved v rumeni rubriki lokalnega tednika. Prepričan sem, da je trdno odločen, da bo po vrnitvi vlagal nadaljnje napore za uspešen razvoj lokalne samouprave, zlasti pa za naravno regijo, ki bo v korist nam občanom.
Vas pozdravlja vam vdani v. d. odgovornega urednika Slavko Brglez
20.	SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ, KI JE BILA 30. IN 31. JULIJA 1996
Za dvajseto sejo je predsedstvo mestnega sveta pripravilo obširen dnevni red, ki ga je mestni svet na predlog župana dr. LUCIJA razširil za dve točki in skrajšal za tri umaknjene točke. Statutarno pravna komisija in skupina SKD sta še predlagali, da se zadnja točka »Razno« preimenuje v »Informacije«. Tako je bil soglasno sprejet dnevni red seje, 18 točk in 16 podtočk.
Seji je prisostvovalo 25 svetnic oziroma svetnikov, 2 pa sta izostanek opravičila. Poleg župana so na seji sodelovali vsi vodje oddelkov in sekretar mestnega sveta. Prisotni so bili tudi novinarji Večera, Dela, Tednika in Radia Ljubljana.
Skrajšano poročilo bomo zapisali po vrstnem redu dnevnega reda, kot se je seja odvijala, ne glede na datum seje. Sejo je vodil predsednik mestnega sveta gospod Milan ČUČEK, trajala pa je približno dvakrat po 6 ur.
1.	ZAPISNIK 19. SEJE
Zapisnik je bil soglasno potrjen in sprejet.
2.	POBUDE IN VPRAŠANJA
Zaradi pomanjkanja prostora zanimive vsebine ne moremo objaviti.
Točka "Pobude in vprašanja" je bila naglo zaključena v slabe pol ure. Točka "Pobude in vprašanja" na začetku seje pridobiva na uspešnosti, natančnosti in na svetniški dejavnosti. Ustvarja se resničen dialog med mestnim svetom in strokovnimi službami občinskega urada.
3.	ODLOK O UREDITVI CESTNEGA PROMETA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ (PREDLOG)
Osnutek odloka je že bil sprejet po burni razpravi na seji mestnega sveta, dne 31.01.1996. V obrazložitvi župana k predlogu je bilo povedano, kaj so strokovne službe opravile in katerih predlogov niso upoštevale.
Zavrnitev dodatka k 3. členu o posebnih prometnih površinah za kolesarje je razburila številne svetnike skoraj vseh političnih strank. Amandma SLS, da se doda novi 21. člen, ki govori, da morajo investitorji pri novogradnjah cest ter pri večjih obnovitvenih delih na cestah predvideti ureditev kolesarskih stez, je bil v celoti soglasno sprejet. Ostali pa so bili sprejeti le delno ali pa so bili zavrnjeni (znižanje kazni - SKD in dovoljen promet za socialna vozila -Združena lista).
V razpravi glede dostave na posebnih prometnih površinah je bila sprejeta sprememba, namesto 20.30 do 23 ure je v odloku od 19 do 22. ure. V tej razpravi je sodeloval tudi občan gospod MIŠKO in predstavnik Zelenih.
Odlok je bil sprejet.
4.	INFORMACIJA IN SKLEP O DOLOČITVI REZERVNE LOKACIJE ZA NOVOGRADNJO GIMNAZIJE NA PTUJU
Na seji sveta je župan predlagal drugo rezervno lokacijo med SŠC in Grajeno. Razprava je bila burna, svetnice in svetniki so očitali neresnost Ministrstva za šolstvo in vztrajali na prvotni lokaciji po sprejetem dogovoru. Odbor za družbene dejavnosti je podprl projekt rezervne lokacije za CHD. Župan je želel sklep o novi rezervni lokaciji, ker ne vidi druge hitre in cenejše rešitve, zato je mestni svet sprejel sklep za rezervno lokacijo s tem, da se ne odpoveduje prvotni lokaciji in dogovorjenim rokom.
5.	DOPOLNITEV PROGRAMA IN FINANČNEGA NAČRTA SKLADA STAVNIH ZEMLJIŠČ MESTNE OBČINE PTUJ
Upravni odbor sklada predlaga spremembo programa za letošnje leto in ga daje mestnemu svetu v soglasje. Na podlagi večjih prilivov v višini 37 mio
predlaga naslednjo potrošnjo:
15 mio SIT za stroške davčne uprave pri izterjavah, 10 mio SIT za športni objekt pri SŠC in 8 mio SIT za pločnik ob Domavs.ki cesti do pokopališča. Upravni odbor je hkrati na zahtevo mestnega sveta predložil informacijo o izgradnji zunanjih športnih igrišč, ki jo je pripravilo vodstvo SŠC. Izglasovan je bil sklep, da se upravnemu odboru sklada da soglasje za enkratni znesek v višini 10 mio SIT tudi iz razloga, da se za atletsko stezo pridobijo finančna sredstva od države.
Konstruktivna je bila tudi razprava o plačilu stroškov Davčni upravi Ptuj za izterjavo davkov za leto 1995 in 1996, (Lidija HAZABENT, Janko BEDRAČ, Tomaž NEUDAUER). Občinskemu uradu je svet predlagal, da se doseže z Davčno upravo dogovor o znižanju provizije ali da se najde cenejša institucija. Za stroške pločnika je bilo enoglasno soglasje.
6.	OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE P 11 - P 1 - INDUSTRIJSKA CONA 1 - PTUJ
Osnutek je bil sprejet s pripombo, da ni predložen variantni predračun podhoda.
7.	OSNUTEK ODLOKA O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA JUGOZAHODNI DEL STANOVANJSKEGA OBMOČJA P 11 -S6/III RABELČJA VAS (»BREG«)
Za območje 1,3 ha se tu predvideva zidava 16 novih stanovanjskih hiš. Osnutek je bil sprejet v prvi fazi.
8.	OSNUTEK PRAVILNIKA O ZBIRANJU, TRANSPORTU IN ODLAGANJU KOMUNALNIH ODPADKOV V MESTNI OBČINI PTUJ
Osnutek pravilnika je bil soglasno sprejet, predlog pravilnika pa bo sprejet na naslednji seji.
9.	INFORMACIJA O POTEKU DEL NA OSNOVNI ŠOLI HAJDINA IN ODLOČITEV MESTNEGA SVETA GLEDE TALNEGA OGREVANJA TELOVADNICE
Odbor za družbene dejavnosti je podprl predlog za talno ogrevanje, hkrati pa predlagal, da se za vodenje investicij v mestni občini zagotovi profesionalno vodenje. Svet ni sprejel predloga, da se odobrijo sredstva za talno ogrevanje, ker je menil, da je načrt bolj eksperimentalnega značaja. Lahko pa o tem odločajo vaščani s svojimi sredstvi.
10.	ODŠKODNINA OBČANOM NA VPLIVNEM OBMOČJU ODLAGALIŠČA BRSTJE
Na predlog župana je točka preložena.
11.	PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA ZGODOVINSKEGA ARHIVA PTUJ
Na predlog Ministrstva za kulturo o izpolnjevanju meril za določitev delovne uspešnosti direktorja Javnega zavoda je svet sprejel sklep, da se za 16 % poviša mesečna osnovna plača za obdobje od 1.1.1996 do31.12.1996.
PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST RAVNATELJICE KNJIŽNICE IVANA POTRČA PTUJ
Na predlog župana dr. LUCIJA je bil sprejet sklep, da se ravnateljici določi del plače za delovno uspešnost v višini 20 % mesečne osnovne plače za obdobje od 1.1.1996 do 31.12.1996, ker je izpolnila predpisane kriterije.
12.	PREDLOG SKLEPA O PODELITVI PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ V LETU 1996
Na predlog Komisije za priznanja in odlikovanja se v letu 1996 ne podeli priznanje Mestne občine Ptuj. Komisija je svoj predlog sklepa obrazložila, da je na razpis za imenovanje častnega občana Mestne občine Ptuj in za Zlato plaketo Mestne občine Ptuj prejela samo predlog Liste KS mesta Ptuj za podelitev zlate plakete Mestne občine Ptuj 15 krajevnim skupnostim za dosedanje delo. Predlog ne izpolnjuje pogojev 9. člena odloka o priznanjih.
Razpravljalci Franc ŠTRUCL, Slavko BRGLEZ, Tomaž NEUDAUER in Milan ČUČEK so obžalovali, da občina ne more dati priznanja, saj je v mestni občini Ptuj veliko posameznikov in skupin, ki bi si to zaslužili, zlasti še ker je to prvi občinski praznik.
13.	IZGUBA V POKRAJINSKEM MUZEJU PTUJ
Mestni svet je sprejel informacijo o izgubi, ki jo je pripravila posebna komisija, mestnemu svetu pa predložila vodja Oddelka za družbene dejavnosti gospa Kristina ŠAMPERL-PURG in župan Mestne občine Ptuj dr. Miroslav LUCI. Začasno ugotovljena izguba znaša 22 milijonov tolarjev zaradi več zaposlenih, zaradi sklepanja škodljivih pogodb zaposlovanja v muzeju, zaradi najemanja kreditov brez soglasja ustanovitelja in zaradi izvedb akcij, ki niso bile odobrene ne v državnem in ne v občinskem proračunu. Mestni svet je sprejel predlog, da se izguba delno pokrije iz nekaterih postavk letošnjega proračuna (nerealizirane akcije) in da se odobri brezobrestni kredit mestne občine v višini 19 miljonov tolarjev.
14.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAČASNEGA SKLEPA O KOLIČNIKIH ZA DOLOČITEV PLAČE FUNKCIONARJEV MESTNE OBČINE PTUJ TER POVRAČILU STROŠKOV
Na predlog župana dr. LUCIJA , s katerim se strinja tudi odbor za splošne, zadeve se poveča povračilo stroškov svetnikom od 8.000 na 10.000 SIT za sejo. Ravno tako se povečajo sredstva za povračilo stroškov predsednikom delovnih teles za 1000 tolarjev in članom za 500 tolarjev. V začasni sklep se doda 5. točka, ki se glasi: predsedniku Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj pripada za vsako udeležbo na seji odbora povračilo stroškov v višini 10.000 SIT in članom odbora pa 5.000 SIT. Predsedniku volilne komisije pripada za vsako udeležbo na seji komisije povračilo stroškov v višini 7.000 SIT, članom komisije pa po 3.500 SIT.
15.	VOLITVE IN IMENOVANJA
Na predlog komisije za volitve in imenovanje je bil sprejet sklep o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor za gospoda Janeza MIKUŽA, profesorja zgodovine in umetnosti iz Maribora, ki je to delo opravljal že dosedaj.
16.	OBRAVNAVA POROČIL O DELU
Mestni svet je v razpravi ugotavljal, da bi bilo potrebno delovnemu Turističnemu društvu dati večjo podporo.
17.	PREDLOG SKLEPA O PRISTOPU MESTNE OBČINE PTUJ K KOLEKTIVNI POGODBI ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI IN VODNEGA GOSPODARSTVA Mestni svet je soglasno sklenil, da se pristopi h kolektivni pogodbi.
18.	INFORMACIJE
Poročilo pripravil S.B.
21.	SEJA MESTNEGA SVETA MO PTUJ, KI JE BILA 5. SEPTEMBRA 1996
Na tokratni seji ni bilo sprememb dnevnega reda. PS LDS je sicer predlagala umaknitev 4. točke, vendar predlog ni bil sprejet, ker je bil na prejšnji seji sprejet osnutek. Seja se je pričela ob 12. uri. Na seji je bilo prisotnih 28 svetnikov. Da ne bi ponavljal posameznih točk dnevnega reda, jih bom navajal sproti, kot je bil dnevni red sprejet in kot je potekala seja. AD 1: POTRDITEV PREDLOGA ZAPISNIKA 20. SEJE MS MO PTUJ. Pripombi svetnika M. Korošca za dopolnitev njegove razprave glede prejšnjega direktorja Pokrajinskega muzeja in L. Hazabent glede njene pripombe za Fontano v Prešernovi ulici sta bili sprejeti in tako tudi so-glasnra predlog zapisnika. AD 2: POBUDE IN VPRAŠANJA. Svetnik J. Bedrač je ponovil pobudo, da se takoj pristopi k planu dolgoročnega razvoja občine. Svetniki so po daljši razpravi sklenili, da se na osnovi znanih želja od bivših KS in strokovnih služb zbere material in pripravi gradivo do 15. oktobra letos. Od Oddelka za okolje so bili dani pisni odgovori Zelenim in Janezu Bedraču. S. Rogina je vprašala, zakaj ni 10 občanov iz Hajdine dobilo odgovor glede dogajanj na Hajdinski gmajni. S. Napast: MO ni reagirala, ker ni stranka v postopku. F. Štrucl je dal pobudo, da se poskrbi za večjo varnost otrok na Rogaški cesti, kjer je v zidanju primarni kanal - kolektor. K. Rižner: Za ureditev križišča v Spuhlji bi moral Občinski urad izvajati večji pritisk nad DDC. K. Majcen: Urejanje zelenic zunaj mesta bi se moralo izvajati kot v mestu. G. župan: Ni v proračunu. S. Kosi: Kanalizacija na Rogaški se polaga v asfalt. Zato bi morale biti rešene vse inštalacije. G. župan: Rogaška trenutno povzroča težave. Namerno smo izbrali tri izvajalce, da bi bila dela končana v dveh mesecih, to je do konca oktobra. Že drugo leto se bo lahko kanalizacija nadaljevala za Zg. Hajdino in Gerečjo vas. G. Svržnjak: Naj se sprejme odlok, da bodo lastniki zemljišč ob krajevnih cestah očistili grabne ob svojih parcelah. S. Brglez je v imenu komisije za povojne poboje na kratko poročal o delu komisije, kjer ugotavljajo, da so obravnavali le tri primere. Od občanov ni odziva, pa tudi od institucij ni prave pomoči. Predlagal je, da se komisija razreši. Svetniki, predsednik mestnega sveta in župan so predlagali naj komisija nadaljuje delo. AD 3: REALIZACIJA PRORAČUNA MO PTUJ ZA OBDOBJE JANUAR - JUNIJ 1996. Razpravljali so: F. Premužič, B. Gornik, R. Fajt, M. Kerin, V. Čuš, J. Bedrač, dr. R. Brglez, L. Majnik, M. Korošec, S. Napast, E. Tomašič, F. Obran, I. Bezjak in drugi. Mestni svet je ocenil, da je realizacija proračuna v okviru programa. Prihodki so realizirani v višini 56,4 %, odhodki pa 47,8 %. Iz razumljivih razlogov je nizka realizacija v skladu stavbnih zemljišč in sredstev za kmetijstvo. Previsoko so bila planirana sredstva od požarnih taks, komunalnih taks in sprememb namembnosti. AD 4: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE P 11 - P 1, INDUSTRIJSKA CONA I PTUJ. Odlok objavljamo v Uradnem vestniku. Predložen in sprejet je bil amandma F. Štrucla, da se v 5. členu doda in "Čučkova ulica", da je možno izvajati najugodnejšo varianto. Zaenkrat so 4 variante, ocenjen predračun pa je od 42 do 48 mio SIT. Strokovne službe bodo že v naslednjih dneh naročile dokumentacijo za najugodnejšo varianto podhoda za pešce. AD 5: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA JUGOVZHODNI DEL STANOVANJSKEGA OBMOČJA P 11 - S6/III RABELJČJA VAS ZAHOD (BREG). Sprejme se samo redakcijska
dopolnitev, da se beseda Breg začne z malo črko. Predlog pravilnika objavljamo v Uradnem vestniku. AD 6: PREDLOG PRAVILNIKA O ZBIRANJU, TRANSPORTU IN ODLAGANJU KOMUNALNIH ODPADKOV V MESTNI OBČINI PTUJ. Predlog je bil sprejet brez razprave in ga objavljamo v Uradnem vestniku. AD 7: SOGLASJE K PREDLOGU CEN KOMUNALNIH STORITEV. Komunalno podjetje Ptuj je predlagalo, da se cene izdelavnih urnih postavk, ki so v veljavi od 1. avgusta 1994 povišajo za 48 do 61 % in za storitve zimske službe s faktorjem 1,25. Na predlog Oddelka za finance je Mestni svet soglasno sprejel povišanje za 20 % , kar je v skladu z inflacijo. AD 8: ODŠKODNINA OBČANOM NA VPLIVNEM OBMOČJU ODLAGALIŠČA BRSTJE. Gospod Napast je uvodoma obrazložil kronologijo dogajanj in problematike odlagališča v Brstju. Zlasti pa tisti del, ki je povezan z odnosi z ogroženimi občani Brstja. Razgovori so potekali od leta 1994 ob lokacijskih razpravah, še prej pa je bilo več protestov krajanov zaradi nemogočih razmer divjega odlagališča (smrad, dim, kužne nevarnosti itd). Na osnovi študije in primerov iz okolice je bilo doseženo soglasje med občino in krajani za odškodnino in komunalne ureditve ter za rento. Krajani so pridobili modernizirano cestišče, kanalizacijo, ulično razsvetljavo... Sprejet je bil dogovor med odborom in občino, da bo 169 prebivalcev dobivalo mesečno rento 40 DEM v tolarski protivrednosti od aprila 1994 do leta 2004. Odlok objavljamo v Uradnem vestniku. Letno bo renta znašala okrog 81.000 DEM in bo vključena v stroške odlagališča, plačevali pa jo bodo vsi koristniki. O odloku so razpravljali L. Majnik, S. Brglez, I. Svržnjak, g. župan, E. Tomašič, M. Čuček, F. Štrucl, K. Majcen, J. Bedrač, K. Rižner in drugi. Spremenjeni predlog je bil sprejet z 19 ZA in 3 glasovi PROTI. Predlog SLS, da se črta iz dogovora "povprečno" ni bil sprejet, zato se bodo morali občani pogovoriti med seboj o notranji razdelitvi pred končno pogodbo z Mestno občino. AD 9: MENJAVA NEPOZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA STAVBO V JADRANSKI ULICI. Predlaga se zamenjava stavbe in zemljišča v Jadranski ulici 12, ki ga koristi D.P. Stanovanjski servis za stavbišče, stavbo in dvorišče v neposredni soseščini Delte. S tem bi pridobili stavbo v Jadranski ulici za delovanje CID, podjetju pa omogočili nadaljni razvoj. Obojestranska vrednost je ocenjena na 24,74 mio SIT. Predlog je bil soglasno sprejet. AD 10, AD 1 V, AD 12, AD 13 - točke, ki govore o spremembah in dopolntivah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za obdobje 1986-2000, dopolnjen v letu 1996, so bile sprejete, razen tistega dela, ki govori o obvoznici, ker še ni dokončnega pristanka iz Ljubljane. Poleg cestne obvoznice odloki predvidevajo širitev vodnega kanala HE Zlatoličje, golf igrišča, opredelitev krajinskega parka Drava, izdelavo prostorskih izvedbenih in zazidalnih načrtov med Dravo in Studenčnico, Nova vas pri Markovcih in številne spremembe na pobudo in željo občanov. Največ razprave je povzročilo besedilo odlokov, ki predvidevajo, da se na Hajdinski gmajni na 40 ha zemlje predvidi golf igrišče. O tem so razpravljali: S. Brglez, ki je v imenu P.S. SLS dal pisni amandma, da se iz odlokov črta golf igrišče in da se predvidi rekreacijska raba, kot je v predlogih odloka, in da se razširi raba še za kmetijsko zemljišče. Prvotno pa se naj izdela analiza oziroma študija za najoptimalnejšo rabo, ker je bila lokacija za golf igrišče izbrana brez variantne študije. Za amandma so gla-
sovali svetniki SKD, SLS, DeSUSA in posamezniki LDS in NPS z 10 glasovi, proti pa je bilo 14 glasov (LDS, SDS in Zeleni Ptuja). V razpravi so sodelovali: S. Rogina, F. Premužič, dr. Brglez, R. Fajt, L. Hazabent, M. Petek, J. Bedrač, E. Tomašič, A. Ciglar in drugi. Povedano je bilo, da so po predračunu za golf igrišče predvidena sredstva v višini 3,5 mio DEM. Strokovna razlaga prof. j. Matjašiča od Golf in vest d.o.o. je bila slabo ocenjena.
Vsi štirje predlogi odlokov so bili sprejeti, razen dokončne lokacije za cestno obvoznico. AD 14: ODOBRITEV DODATNIH SREDSTEV ZA IZGRADNJO OŠ HAJDINA. Odbor za družbene dejavnosti je na predlog Oddelka za družbene dejavnosti podprl preldog za dodatna sredstva v višini 23 miljonov tolarjev (za opremo in talno gretje) kar bi investicijo osnovne šole podražilo za 10 %. Mestni svet je sprejel le tisti del dodatnih sredstev za talno ogrevanje v višini 5,4 miljonov tolarjev, ostalo pa se naj financira leta 1997. AD 15: POROČILO O POTEKU SANACIJE V POKRAJINSKEM MUZEJU PTUJ OD 1. AVGUSTA 1996 DALJE. Svetniki J. Bedrač, E. Tomašič, S. Brglez, M. Korošec, F. Obran in drugi so dodatno k poročilu predlagali, da se zaradi zaposlovanja treh delavcev v času sanacije, zaradi nabave dveh avtomobilov na lizing, nepravilnega koriščenja sredstev za regres, najemanja kredita brez soglasja ustanovitelja pristopi k preiskavi odgovornosti gospoda B. Miočinoviča. Poročilo v.d. direktorja I. Vidoviča je bilo ugodno sprejeto, ker je iz njega razvidno, da so se začele stvari urejevati. V poročilu je tudi obljubljeno, da bo sanacijski program pripravljen do 14. oktobra. AD 16: IMENOVANJE PREDSTAVNIKOV MESTNE OBČINE PTUJ V SVET ZAVODA POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Mestni svet soglasno sprejel predlog, da se v svet zavoda P.M. imenujeta svetnika Stanislav Kosi in Slavko Brglez. AD 17: POROČILA O DELU JAVNIH ZAVODOV. Zdravstvenega doma Ptuj, Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Poročili sta bili pisni, obravnavani na odboru za družbene dejavnosti in sprejeti brez večje razprave. AD 18: INFORMACIJE, o kategorizaciji bolnišnic v Poročevalcu št. 29/96 je Ministrstvo za zdravstvo odgovorilo, da je Ptujska bolnišnica ponovno	uvrščena med lokalne	nepopolne
bolnišnice. Na to se je Javni zavod Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj pritožil s pisnim ugovorom predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije. Svetniki so tudi sprejeli informacijo, da bo gospod Graj gradil novo stavbo, kjer bo zagotovil enako površino prostora, kot ga ima Mestna občina sedaj. Napast je pripravil informacijo o potrebnih spremembah pri izvajanju kolektorja na Rogaški cesti, kjer bodo morala biti opravljena nekatera nepredvidena dela, nekatera pa ne bodo opravljena, da ne bi prišlo do prevelike prekoračitve. Svetniki so zahtevali za naslednjo sejo natančnejše predloge, sicer pa so odobrili potrebne spremembe, ker je investicija v teku.
Poročilo pripravil S.B.
2. IZREDNA SEJA MESTNEGA SVETA 17. SEPTEMBRA 1996
Bila je v šolskem centru Ptuj, na njej pa je J mestni svet sprejel predlog komisije za man- j datna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ni j dala pozitivnega mnenja za ravnatelja osnovne j šole Ljudski vrt Ptuj nobenemu prijavljenemu j kandidatu ob razpisu.
Mestni svet se je seznanil z dejavnostjo, organi- j zacijo, opremljenostjo, 'načrti in s stisko petih j srednjih šol v šolskem centru.
S.B.
UREDNIŠTVO SPOROČA
V oktoberski številki bo namenjeno več prostora političnim strankam in skupinam, ki bodo kandidirale kandidate za volitve v državni zbor za volilno propagando v mejah zakonitosti. Prispevke je potrebno dostaviti v uredništvo do 10. oktobra 1996 do 14. ure.
MESTNA OBČINA PTUJ			31.	FIJAČKO Valerija	Potrčeva 44	405
Oddelek za okolje, prostor			32.	GOLOB Zdravko	Krčevina pri Vurbergu 85	400
in gospodarsko infrastrukturo			33.	DABIČ-BRUNČIČ Rosanda	Kvedrova 3	390
Mestni trg 1, 2250 PTUJ			34.	KRAJNC Irena	Kraigherjeva 19	385
Na osnovi Pravilnika o pogojih	za dodeljevanje socialnih stanovanj v		35.	BROJAJ Braim	Ob Dravi 3	385
najem (Ur. vestnik občin Ormož	in Ptuj št. 24/93) in javnega razpisa za		36.	MAHORIČ Marjana	Rimska ploščad 11	380
ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v		najem, ki je	37.	BROJAJ Imer	Ob Dravi 3	380
bil objavljen v Ptujčanu, objavlja Komisija za razvrstitev udeležencev razpisa na listo za dodelitev socialnih stanovanj			38.	VESELKO Darinka	Osojnikova 7	365
			39.	TOPLAK Suzana	Maistrova 11	360
LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH			40.	VELIČKOVIČ Borut	Potrčeva 36	360
STANOVANJ V NAJEM			41.	KEKEC Marija	Krempljeva 6	350
			42.	CAFUTA Danica	Orešje 178	345
A. Upravičenci za dodelitev socialnih stanovanj v najem so			43.	PLOHL Ivanka	Slomškova 20	330
Zap. Št. Priimek in ime	Bivališče	Št. točk	44.	PLAJNŠEK Jožef	Prešernova 2	325
			45.	DROBNAK Robert	Rimska ploščad 16 Gečeva 6	320
1. TOMIČ Jovan	Krčevina pri Vurbergu	710	46.	PLAVŠIČ Vladka		320
2. ŽGEČ Nataša	Žabjak 48	615	47.	BEZJAK Terezija	Krempljeva 10	320
3. SKAZA Slavica	Čučkova 2	610	48.	KRAJNC Ana	Trubarjeva 7	320
4. SLAČEK Anton	Ul. 5. Prekomorske 13	585	49.	KODRIČ Martina	Rimska ploščad 7	315
5. KOŠTI Simona	Prešernova 4	570	50.	VIDOVIČ Dragica	Aškerčeva 5	310
6. PUNGRAČIČ Marjan	Slomškova 9	550	51.	KUMER Marija	Prešernova 5	305
7. ZAJC Vlasta	Kraigherjeva 28	545	52.	AL-KERIMAWI Sonja	Vrazov trg 2	300
8. RODOŠEK Branko	Mestni vrh 89	540	53.	BRKIČ Robert	Slovenski trg 5	290
9. MERNIK-HORVAT Valerija	Orešje 92	525	54.	BEDNJIČKI Anica	Viktorina Ptujskega 3	265
10. PRELOŽNIK Irena	Mestni vrh 114/b	520	55.	ZAMUDA Milena	Jadranska 11	265
11. TRAFELA Danijela	Kraigherjeva 20	520	56.	MERC Olga	Jadranska 11	260
12. PETROVIČ Drago	Mariborska 1 8	520	57.	BAJRIČ Nivesta	Ormoška 9	260
13. VIHER Franc	Kvedrova 1	510	58.	BELŠKA Marjetka	Potrčeva 58	260
14. KAISERSBERGER Milena	Slomškova 9	485	59.	MUZEK Helena	Mestni vrh 22	240
15. KOJC Helena	Slomškova 9	480	60.	PERGER Marjan	Panonska 2	210
16. KRAMBERGER Milica	Vrazov trg 2	480	61.	VIDOVIČ Milan	Minoritski trg 2	200
17. ŠIMIC Metka	CMD 12 ’	475				
18. PRIMOŽIČ Jasmina	Rimska ploščad 7	470	B. Udeleženci, ki so sodelovali		na javnem razpisu in niso	uvrščeni
19. GLOGOVČAN Gorazd	Mestni vrh 28	470	na	gornjo listo, niso izpolnjeva	i enega izmed splošnih pogojev za	
20. CAFUTA Natalija	Arbajterjeva 1	465	uvrstitev na listo upravičencev ter so bili o tem pisno obveščeni.			
21. CVETKO Mojca	Potrčeva 50/a	460				
22. ŽIVKOVIČ Sašo	Mestni vrh 46	450	c.	Upravičencem bo dodeljeno socialno stanovanje, ko bodo so-		
23.	POLANIČ Karmen 24.	KOLETIČ Mirko	CMD 9 Prešernova 26	445 440	cialna stanovanja na razpolago, o čemer bodo pisno obveščeni. Upravičenci, ki jim v letu 1996 socialno stanovanje ne bo dodeljeno, bodo morali v letu 1997 ponovno predložiti dokazila, da			
25. BOŠNJAK Domin	Jadranska 4	430	izpolnjujejo pogoje za pridobite		v socialnega stanovanja.	
26. ZOREC Nada	Potrčeva 1	430				
27. PONGRAČIČ Vesna	Potrčeva 50/a	425	D.	Lista za dodelitev socialnih	stanovanj v najem, ki je	bila ob-
28. FRANGEŽ Jožica	Kraigherjeva 26	420	javljena v Tedniku 19. 05.1994, preneha veljati.			
29. PETROVIČ Milan	Potrčeva 50/a	415				
30. SAKELŠEK Mojca	Krempljeva 6	410				Komisija
UREJANJE ZADEV S PODROČJA RAVNANJA Z ODPADKI V MESTNI OBČINI PTUJ - PO SPREJEMU PRAVILNIKA
S sprejetjem Pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj, bodo postavljene tehnološke osnove za njihovo ravnanje skladno s sprejetim Odlokom o gospodarjenju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj, (Ur. vestnik št. 7/96). S sprejetjem Pravilnika o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov bodo postavljene osnove za izvajanje navedenega odloka. Sprejem tega pravilnika zato pomeni urejanje:
-	obveznosti povzročiteljev nastajanja odpadkov,
-	naloge občine in njenih organov,
-	izvajanje programov ravnanja z odpadki po izbranem izvajalcu.
Povzročitelji bodo za neupoštevanje pravil pod pritiskom sankcij, ki jih izvajajo: komunalno nadzorstvo, inšpekcijske službe, izvajalce in javnost. Povzročitelji nastajanja odpadkov so odgovorni za ločeno zbiranje, za uporabo namenskih posod, opreme in objektov namenjenih ravnanju s komunalnimi odpadki.
Povzročitelji so vsi subjekti na območju Mestne občine Ptuj, zavezanci pa vse fizične in pravne osebe.
Občina bo morala za izvajanje pravilnika poskrbeti tako, da:
-	zagotavlja lokacije za urejanje »ekoloških otokov« in kapaciteto odlagališča ostanka odpadkov ter pogoje oddajanja odpadkov na odlagališču;
-	zagotavlja potrebna finančna sredstva za ureditev lokacij, obratovanje in vzdrževanje ekoloških otokov in kapacitet odlagališča;
-	zagotavlja popolno informiranje z učinkovito informacijsko službo.
Glede na obsežnost in specifičnost pogojev delovanja sistema bi občina lahko nekatere naloge prenesla na mestne in primestne četrti / npr. izbor lokacij ekoloških otokov, pogojev izvajanja, informiranje.../.
Izvajalec mora skladno s koncesijsko pogodbo zagotavljati učinkovite in racionalne službe ter strokovno upravljati s celotnim sistemom »od posode do odlagališča« za optimalno izrabo kapacitet in prostora.
Izvajalec službe za ravnanja z odpadki uvaja evropske standarde z ustreznim posodabljanjem tehnologije in skrbi za poročanje o stanju in predlaga potrebne aktivnosti za to področje.
Sprejetje tega pravilnika
-	je pogoj za izdelavo izvajalskih aktov, kot so: pravilnik o obračunavanju storitev, deponijski red, programi in finančni načrti...
-	omogoča razvoj okoljevarstvenega projekta ravnanja z odpadki »Projekt Ptuj«.
MATEVŽ CESTNIK
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
Območna organizacija Ptuj
Mladi forum ZLSD organizira v času od 28. julija do 24. avgusta tabor mladinskega prostovoljnega dela na Kogu. Prijavljenih je 70 fantov in deklet, ki bodo v dveh izmenah pripravili 3,5 km ceste za asfaltiranje, organizirali vrtec za malčke s Koga, opravljali kmečka opravila starim in osamelim in druge oblike pomoči na domu.
Ob našem obisku v taboru 12. avgusta, je kljub deževnemu vremenu bilo živahno. Skupina, ki dela na cesti, se je s krampi in lopatami opravljala na delo, vrtec je bil že v »igri«, ostali pa so delali po kmetijah. Posebno zadovoljni so bili tisti, ki so opravljali še zadnja dela pri pleskanju hiše starejši vaščanki. Tudi ona je bila zelo zadovoljna, saj je bila hiša kar prenovljena. Dejavnosti pri starejših usklajujejo s socialno službo.
Isti dan sta bila na obisku predsednik ZLSD Janez KOCJANČIČ in posjanka v Državnem zboru dr. Mateja KOŽUH NOVAK. Naslednji dan pa so pričakovali obisk mariborskega škofa Grmiča.
Mladi prostovoljci bivajo v šotorih v višnjevem nasadu na Kogu. Kuhajo jim domačini, izmenoma, kot se dogovorijo med seboj.
Domačini, ki so v začetku nekako z nezaupanjem gledali mlade iz tabora in dvomili, da znajo poprijeti za težja opravila, so hitro spremenili mnenje. Zaupajo jim v čuvanje svoje najmlajše po 12 do 13 otrok dnevno - pomagajo in svetujejo jim pri opravilih po domovih, jim kuhajo znane domače jedi, in mladi v taboru jih doživljajo kot prijazne in gostoljubne domačine.
Ali je tako prostovoljno delo smiselno in koristno? Vsekakor! Mladi, večinoma iz mest, spoznajo podeželje, drugačen način j življenja in se učijo pomagati drugim, j zlasti starejšim in otrokom, slednji pa j imajo opravljene usluge, ki so jih potre- j bovali.	!
KORAK K OHRANJTVI NARAVNE DEDIŠČINE
Naravna dediščina v okolici Ptuja je bogata, raznolika in gosto posejana. Veliko te dediščine je ohranjene v celoti ali pa v taki meri, da njene kulturne vrednosti niso preveč prizadete. Mnogo pa je je propadlo že v prejšnjih obdobjih ali pa v bližnji preteklosti.
V naravi je vse enako pomembno, vsaka podrobnost se vključuje v mozaik nenehnega vesoljskega gibanja. Posamezne oblike naravnih pojavov npr. slapovi ali skalni samotarji, so s širšega stališča povsem enakovredni, naj si gre za tisočmeterski Angelov stolp v Venezueli ali pa le za 44 metersko Sekvojo v Orešju pri Ptuju. Človeku pa lahko pomenijo nekateri takšni pojavi še kaj več.
In prav slednje nas je na taboru DRAVA 96, ki je potekal to poletje, vodilo k raziskavi in popisu naravne dediščine naše okolice. Večina le teh znamenitosti je očem turistov in Ptujčanov samih prikrita. Zato smo se odločili, da te podatke zberemo in uredimo v barvni katalog naravnih znamenitosti, v katerem podrobno opisujemo ribnika v Podvinah, Krajinski park Šturmovci, rastišča Močvirske logarice
Odlomek iz programskih ciljev SLS
SLS v programskem smislu ostaja zvesta ustanovnim programskim točkam: odnos do slovenstva, odnos do slovenske zemlje, odnos do dela, odnos do kulture. Na teh programskih točkah je stranka vse od ustanovitve leta 1988 vztrajala in jih tudi vsebinsko nadgradila ob upoštevanju svoje pristne ljudske usmeritve. SLS je uspelo, da je ob zavzemanju za ohranitev tradicionalnih slovenskih vrednot, ki rastejo iz odnosa do zemlje, do družine, do dela in do kulture ni prestopila v »domačijstvo in ceneni populizem«, pač pa je gradila na širini, na svetovljanstvu, na svoji usmeritvi v prihod-
in Navadnega kosmetinca, lepote Stu-denčnic, itd.
S tem katalogom želimo popestriti turistično ponudbo, bralca pa popeljati v prečudoviti svet narave, ki mu je večji del še neznan. Bistveno pa je, da želimo opozoriti, da marsikateri del te dediščine propada ali pa je zanemarjen oziroma je v nevarnosti, da bo propadel zaradi nedejavnosti ali pa zaradi dejavnosti, ki so naravni dediščini v škodo. S tem želimo prispevati h krepitvi zavesti o dediščini, da se uveljavi vloga naravne dediščine v kulturnem življenju človeka in krepi volja, da jo ohrani.
Izdelovalci kataloga upamo, da bo omenjeni katalog kljub pomanjkanju finačnih sredstev doživel svojo izdajo in na tak način uspešno opravil svoje poslanstvo.
»Narava ni dar, ki smo ga prejeli od očetov, ampak je dediščina, ki jo zapuščamo našim potomcem.«
Za OO Zeleni Ptuja Simon STARČEK
nost. Kot stranka smo prispevali veliko k temu, da bi probleme in nesoglasja v slovenski družbi reševali z dogovarjanjem, z dialogom in s strpnostjo. Ob tem pa smo tudi s potrebno ostrino opozarjali na vse tiste nepravilnosti, ki ogrožajo demokratično prihodnost slovenske države; v prvi vrsti gre za primere korupcije, gospodarskega kriminala; po drugi strani pa tudi za rastoče socialne krivice. Ob tem programu ostajamo tudi po volitvah.
Dr. Janez Podobnik predsednik programskega sveta pri SLS (8. tabor SLS Moškanjci v nedeljo 18. avgusta 1996)
"60% države Slovenije je demografsko ogrožene, vsi sposobni se selijo v Ljubljano"
Maksim Sedej mlajši (predsednik zveze za Ljubljano)
ODGOVOR UREDNIŠTVA NA ČLANEK »PTUJČAN KAM«
Uredništvo je na seji 6. septembra 1996 razpravljalo o članku gospoda Jurkoviča v Ptujčanu, ki je izšel 25. julija in pri tem ugotovilo:
1.	Gospod Jurkovič ni mogel dobiti »v roke odločitve uredniškega odbora«, ker niso bile drugje zapisane, kot v čistopisu zapisnika seje, zapisnik pa je bil predložen z vabili za 9. sejo, dne 6. septembra. To kar je prebral gospod Jurkovič je bil predlog v.d. urednika kot material za razpravo in sklepe uredništva.
2.	To, kar pogreša gospod Jurkovič, pogreša tudi uredništvo - več prispevkov. Vedeti pa je
potrebno, da ima Ptujčan svojo programsko shemo in da glasilo izhaja mesečno. Programska shema pa uokvirja glasilo v tematiko Mestnega sveta, Občinskega urada, političnih strank in aktivnosti posameznikov.
3.	Za neobjavljen prispevek, ki ga je poslal gospod Jurkovič, ni krivo uredništvo, ampak v.d. odgovornega urednika, ki je odločal v soglasju s preostalim dvema strankama, katerih stališče je, da sodelovanje s SKD še naprej obstoja, ker ni bilo prekinjeno.
4.	Nekatere besede v članku gospod Jurkoviča so pregrobe in neresnične. Uredništvo namreč ne prebira posameznih člankov, ki so večinoma napisani po seji, v skladu s terminskim planom. Uredništvo določa teme za posamezne izdaje glasila. Uredništvo ne opravlja cenzure, kajti cenzura pomeni »uradno pregledovanje javnosti namenjenih del«.
Za uredništvo v.d. odgovornega urednika
S.B.
ENSVET
ENERGETSKO SVETOVANJE
ZAKAJ?
Energetsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravate vlagati svoj denar v zmanjšanje rabe energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer.
KAJ?
Strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o:
•	izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav
•	zamenjavi ogrevalnih naprav
•	zmanjšanju porabe goriva
•	izbiri ustreznega goriva
•	toplotni zaščiti zgradb
•	izbiri ustreznih oken, zasteklitve
•	sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije
•	uporabi obnovljivih virov energije
•	uporabi varčnih gospodinjskih aparatov
•	vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije.
Priporočamo, da za obisk v energetsko svetovalni pisarni pripravite projekt ali načrt hiše in vgrajenih instalacij, račune o plačilu energije in goriva ipd.
KDO?
V energetsko svetovalnih pisarnah vas pričakujejo usposobljeni energetski svetovalci, ki vam bodo na osnovi izkušenj pomagali poiskati primerne rešitve.
KJE?
V	energetsko svetovalnih pisarnah v večjih krajih po Sloveniji in v Gradbenem centru, Dimičeva 9, Ljubljana.
ENERGETSKO SVETOVALNE PISARNE ENSVET
1.	LJUBLJANA, Gradbeni center Slovenije, Dimičeva 9, tel. 061/16-82-345
Delovni čas: vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure, prijava vsak dan od 8. do 18. ure.
2.	MARIBOR, Dom inženirjev in tehnikov, Vetrinjska 16, tel. 062/227-318.
Delovni čas: vsak torek in četrtek od 15.30 do 18.30 ure, prijava vsak dan od 9. do 12. ure po tel.: 062/27-921.
3.	MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 28, tel.: 069/32-733.
Delovni čas: vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure, prijave vsak delavnik od 8. do 14. ure.
4.	LENART, občinska zgradba, Trg osvoboditve 7, soba 23, tel.: 062/724-256.
Delovni čas: vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure.
V	Ptuju pisarne ENSVET zaenkrat ni.
Financira: MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Agencija RS za učinkovito rabo energije TEL.: 061/2682-345, FAX: 061/1682-246 INTERNET: HTTPi//GCS.gi.ZRMK-SI
AKTIVNOSTI PROJEKTA PTUJ ZDRAVO MESTO V MESECU SEPTEMBRU
Mesto Ptuj se je nekoč ponašalo z nedeljsko pihalno godbo, ki je v mestni park privabljala številne meščane. V obujanju tradicije promenadnih koncertov in v spomin na drevesa mestnega parka, se bodo v soboto 14. septembra 1996, ob 10.30 uri na Mestnem trgu, na pobudo cvetličarne Spominčica, zbrali godbeniki ptujskega Pihalnega orkestra, ki bodo ponovno privabljali ljudi k druženju in obujanju spominov.
Od 14. do 21. septembra 1996 poteka slovenski teden aktivnosti za preprečevanje kajenja. Programski svet za zdravstvo projekta Ptuj -zdravo mesto, Območna organizacija RK Ptuj, Društvo /a nekadilce sc bodo s svojimi brošurami predstavili na stojnici pred Blagovnico od 16. do 18. septembra 1996.
Člani Lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti Ptuj, ki delujejo v okviru projekta Ptuj - zdravo mesto, se bodo udeležili 1. konference slovenskih lokalnih akcijskih skupin - LAS za preprečevanje Zlorabe drog, ki bo potekala v Portorožu 19. - 20. septembra 1996. Na konferenci se bodo predstavniki seznanili z izvajanjem Nacionalnega programa za preprečevanje zlorabe drog ter opredelili dosedanje in bodoče vloge lokalnih akcijskih skupin pri uresničevanju Nacionalnega programa.
V prizadevanju za ponovno oživljanje in ureditev parka Ljudski vrt nameravamo že v tem mesecu izpeljati aktivnosti, ki bodo s sodelovanjem različnih izvajalcev postopno vračale ugled temu parku.
Vljudno vas vabimo, da se udeležite prireditev in aktivnosti, ki poskušajo v mestu ohranjati tradicijo in spodbujati k zdravemu načinu življenja v našem mestu.
Koordinator projekta Maja ERJAVEC
| Izdajatelj: mestni svet mestne občine Ptuj. | Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMO- | | JLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko | | BRGLEZ - SLS, Aleksander MLAKAR - ZE Ptuja, Milan J ZUPANC - DESUS, Dragi STOjADINOVIČ - ZLSD, | | jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - I' SNS/SND. Naklada 10.000 izvodov. Glasilo prejmejo •' | gospodinjstva mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek | po stopnji 5%. V. d. odgovornega urednika Slavko | | Brglez. Priprava reklamnik oglasov: Ida BRODNJAK, j | s.p. telefon 776-653Naslov uredništva: Mestni trg 1, f Ptuj. Ž.Rž 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. ure- f | janje, lektoriranje, tisk in dostava: GRAFIS d.o.o.,
| Slovenska Bistrica, telefon 811-191.
DAN ODPRTIH VRAT
podjetja ČISTO MESTO PTUJ ob njegovi 4. obletnici in ob začetku obratovanja
CENTRA
ZA RAVNANJE Z ODPADKI )	PTUJ
PETEK, 4. oktober 1996
v Ptuju ob Dornavski cesti
ob 11. uri • SPREJEM GOSTOV PRI ŽUPANU MESTNE OBČINE PTUJ
ob 12. uri • SADITEV DREVES
ob 13. uri • POZDRAVNI NAGOVORI
direktorja Ko ter Andreja, župana Luci dr. Miroslava, državnega sekretarja Slokar dr. Marka
•	KULTURNI PROGRAM
Venček iz domačih logov izvaja trio KURJA KOŽA Pesmice zapoje otroški pevski zbor }WZ PTUJ -vrtec Dornava
•	OGLED NOVEGA ODLAGALIŠČA IN OBRATOV CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI.
•	PREDSTAVITEV PODJETJA ČISTO MESTO PTUJ -predsednik skupščine podjetja Pešec Vilko
•	DRUŽABNO SREČANJE
VABIJO MESTNA OBČINA PTUJ in podjetje ČISTO MESTO PTUJ