z > C/2 O 53 URADNE OBJAVE OBČIN Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica t/3 H SO > 2 Maj 1995 Občinski svet občine Vrhnika je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93, 6/94, 57/94 in 14/95) na svoji seji dne 11/5-1995 sprejel naslednji STATUT OBČINE VRHNIKA I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Občina je samoupravna lokalna skupnost. Dbmočje občine je določeno z zakonom in )bsega območja naslednjih naselij: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drago-ner, Drenov Grič, Lesno Brdo-del, Log pri Jrezovici, Lukovica pri Brezovici, Mala Li-;ojna, Mirke, Padež, Podlipa, Pokojišče, Sija Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika .igojna, Verd, Vrhnika, Zaplana-del, Zavrh pri Borovnici. Pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino določa zakon. 2. člen Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonom samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država. 3. člen Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine. Občina se lahko pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi. 4. člen Občina je pravna oseba. Občino kot pravno osebo zastopa župan, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja, z zakonom ali tem statutom drugače določeno. Sedež občine je na Vrhniki, Tržaška cesta št. 1. 5. člen Grb občine Vrhnika je Jazonova jadrnica na valovih Ljubljanice. Zastava občine Vrhnika je svetlomodre barve z grbom v zgornji polovici zastave, tako, da se zgornji del grba pokriva z linijo, ki predstavlja 1/4 zastave. Oblike in velikosti grba, zastave in značke občine Vrhnika ter način uporabe se določi s posebnim odlokom. 6. člen Občina ima svoj žig, ki je okrogle oblike in ima v sredini grb občine, na zunanjem obodu je napis Občina Vrhnika, pod znakom pa enega odnaslednjih napisov: ali občinski svet alt župan ali občinska uprava. Število žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenje določi župan. 7. člen Praznik občine Vrhnika je 10. maj, dan rojstva Ivana Cankarja. 8. člen Občina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, podjetjem, društvom in drugim organom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine. Osebe, ki so izrednega pomena in so zaslužne za razvoj občine, lahko dobijo naziv častni občan. Vrste priznanj, nagrad ter pogoje in kriterije ureja poseben odlok. 9. člen Občina lahko podeli domicil posameznim enotam, zavodom in organom NOV in slovenske vojske, ki imajo poseben pomen za občino Vrhnika. Enoti, zavodu ali organu se izroči o tem spominsko listino. II. KRAJEVNE SKUPNOSTI 10. člen V občini so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: Bevke, Blatna Brezovica, Dragomer-Luko-vica, Drenov Grič-Lesno Brdo, Log, Ligojna, Padež-Pokojišče-Zavrh, Podlipa-Smrečje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika-Breg, Vrhnika-Center, Vrhnika-Vas in Za-plana. 11. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. Kadar krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s svojimi sredstvi oziroma sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun. 12. člen Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost. Krajevna skupnost mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev zlasti na naslednjih področjih: — preskrbe z življenjskimi potrebščinami — oskrbe s pitno vodo, z električno energijo in ostalo komunalno opremljenostjo. Krajevna skupnost ima najmanj 100 prebivalcev. Zaradi goegrafskih razlogov sme imeti krajevna skupnost izjemoma tudi manj kot 100 prebivalcev. 13. člen V skladu z zakonom lahko prebivalci odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo na referendumu. Referendum je veljaven, če se gaje udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevno skupnost. 14. člen Krajevna skupnost opravlja naloge predvsem na naslednjih področjih: — gradnje komunalnih, infrastrukturnih, rekreacijskih in drugih objektov in naprav — vzdrževanje teh objektov in naprav, dokler občina z odloki na posameznem področju ne zagotovi izvajanja gospodarskih javnih služb v skladu z zakonom — vestnega upravljanja svojega premoženja — pospeševanje dejavnosti krajevnih dru-štvev — evidentiranje socialnih stisk krajanov in sodelovanje pri njihovem razreševanju — varovanja zdravega, čistega in varnega okolja. Krajevna skupnost opravlja naloge tudi na področjih, ki so specifične za posamezno krajevno skupnost in so kot take posebej opredeljene v statutu krajevne skupnosti. 15. člen Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice. 16. člen O vseh razpolaganjih s premoženjem odloča svet krajevne skupnosti. 17. člen Občinski svet lahko predhodno zahteva mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. 18. člen Organ krajevne skupnosti je Svet krajevne skupnosti. Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah. 19. člen Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, kijih samostojno opravlja krajevna skupnost. Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta. 20. člen Svet krajevne skupnosti ima predsednika sveta, ki zastopa in predstavlja krajevno skupnost. 21. člen Svet podrobneje uredi način svojega dela s statutom in poslovnikom. III. NALOGE OBČINE 22. člen Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa: — sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte — sprejema občinski proračun in zaključni račun — sprejema načrt razvoja občine — omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine — določa način in pogoje za upravljanje občinskega premoženja — ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj — v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe — pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele — skrbi za varstvo zraka, tal, voda, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja — ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte in upravljanje z njimi — pospešuje razvoj športa in rekreacije — gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine — opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami — organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini — skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč — organizira zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah — organizira opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe, če to ni v pristojnosti krajevne skupnosti — določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine — sprejema prostorske plane '— predpisuje lokalne davke — ureja delovanje občinske uprave — ureja občinske javne službe — pospešuje delovanje javne knjižnice — sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja — omogoča izvensodno poravnavo sporov — opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve, statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov — ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 23. člen Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: — evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja — ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine — določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč — odločanje o rabi prostora — gasilstvo kot obvezno lokalno službo — civilno zaščito, opazovanje in obveščanje — varstvo naravne in kulturne dediščine — ukrepe za zaščito okolja — sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov — odločanje o namembnosti urbanega prostora — izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj — zagotavlja zdravstveno varstvo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost — mrliško ogledno službo — določanje komunalnih dejavnosti — določanje cen komunalnih storitev, v kolikor ni to v pristojnosti države — organizacijo dimnikarske službe — oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij — odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja — graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov — graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov — vzdrževanje gozdnih cest — pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine — varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom — urejanje lokalnega prometa — določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma — določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin,- načina parkiranja, prepovedi parkiranja — predpisovanje prometne ureditve — urejanje lokalnega potniškega prometa — zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu — upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov. 24. člen Občina predpisuje pod pogoji, kijih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve: — davek od premoženja — davek na dediščine in darila — davek na dobitke od iger na srečo — davek na promet nepremičnin — najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja poslovne prostore in druge občinske objekte — pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča — komunalne takse — razširjeno reprodukcijo pri cenah komunalnih storitev — prispevek za investicijska vlaganja in takso za obremenjevanje okolja — druge dajatve, ki so določene v občinskih odlokih. IV. ORGANI OBČINE 1. Skupne določbe 25. člen Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno. 26. člen Organi občine se volijo za štiri leta. 27. člen Delo občinskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskih organov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik. Občinski organ lahko sklene, da bo njegovo delo potekalo brez navzočnosti javnosti. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta ter drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. 28. člen Seja občinskega sveta in nadzornega odbora je sklepčna, če je navzočih večina članov. 2. Občinski svet 29. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Občinski svet ima naslednje pristojnosti: — sprejema statut občine — sprejema odloke in druge občinske akte — sprejema poslovnik za svoje delo — sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine — sprejema občinski proračun in zaključni račun — ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane - imenuje volilne komisije za občinske volitve — na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana — imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov — imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta — imenuje predstavnike občine v organe upravljanja javnih služb in zavodov — nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odloči-tev občinskega sveta — določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana — imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote — odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan — odloča o najemu občinskega posojila — razpisuje referendum — daje pobudo za sklice zborov občanov — določa nadomestilo oz. plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov, nadzornega odbora in komisij — ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe in daje obvezno soglasje k imenovanju direktorjev le-teh — daje koncesije — daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog — odloča o drugih zadevah, kijih določa zakon in ta statut. 30. člen Občinski svet daje tudi obvezujoče mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino. Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. 31. člen Pravico biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Volilno pravico ima državljan v občini, v kateri ima stalno prebivališče. Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu. Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. 32. člen Občinski svet ima 24 članov. Funkcija člana občinskega sveta ni združ- ljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo, oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. 33. člen Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. 34. člen Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo. Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. 35. člen Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet za opravljanje teh deljahko imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi. 36. člen Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj šestina članov sveta. Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj šestine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta. Na enak način kot predsednika se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta. 37. člen Občinski svet se sestaja na sejah, kijih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo šestine članov sveta ali nadzornega odbora. Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana. Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih. 38. člen Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj šestina članov sveta. 39. člen Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov. Svet sprejema poslovnik z dvotretinsko večino navzočih članov. 3. Delovna telesa občinskega sveta 40. člen Občinski svet lahko za posamezna področja dela iz svoje pristojnosti ustanovi stalne ali začasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. 41. člen Delovna telesa imajo praviloma pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov in občanov. Najmanj trije člani delovnega telesa morajo biti člani občinskega sveta, ostali člani pa iz vrst strokovne javnosti občanov z določenega področja, razen komisije za mandatna vprašanja in imenovanja, ki jo sestavljajo le člani občinskega sveta. 42. člen Kandidata za člana delovnega telesa lahko predlaga najmanj šestina članov sveta. Postopek imenovanja članov delovnega telesa in njegovega predsednika vodi komisija za mandatna vprašanja in imenovanja. a. Občinski odbori 43. člen Občinski svet ima naslednje občinske odbore: — odbor za gospodarstvo finance in proračun — odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine. — odbor za ekologijo in infrastrukturo — odbor za družbene dejavnosti 44. člen Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta: — obravnava delovna gradiva občinskih od-l lokov s svojega delovnega področja — obravnava program in finačni načrt dejavnosti s svojega delovnega področja — spremlja izvajanje programa in finančnega načrta — daje mnenja in predloge občinskemu svetu za reševanje zadev z svojega delovnega področja. Občinski odbor lahko opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti. 45. člen Na predlog najmanj šestine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru. Odbor je razrešen, če tako glasuje polovica članov občinskega sveta. 46. člen Člane občinskega odbora in predsednika odbora imenuje občinski svet z večino glasov prisotnih članov. ■ Praviloma so člani odbora iz različnih strank. Člani odbora so imenovani za dobo štirih let. 47. člen Odbor za gospodarstvo, finance in proračun ima predvsem naslednje naloge: — sodeluje pri oblikovanju politike na področju gospodarskih dejavnosti tako, da oblikuje stališča in daje predloge — sodeluje pri pripravi proračuna in spremlja realizacijo uresničevanja proračuna. 48. člen Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ima predvsem naslednje naloge: — sodeluje pri obravnavi prostorske planske dokumentacije in prostorskih izvedbenih aktov — skrbi, da se ohrani kulturna dediščina in znamenitosti — določa prioritetni vrstni red razglašanja spomenikov, ki so določeni za razglasitev z dolgoročnim planom. 49. člen Odbor za ekologijo in infrastrukturo ima predvsem naslednje naloge: — predlaga postopke in usmeritve pri reševanja ekoloških problemov — predlaga program izgradnje infrastrukture — spremlja uresničevanje letnega plana iz svojega delovnega področja. 50. člen Odbor za družbene dejavnosti ima predvsem naslednje naloge: — spremlja uresničevanje politike na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, sociale, športa, kulture — spremlja izvajanje nacionalnih programov na področju družbenih dejavnosti — oblikuje predloge in stališča v zvezi z izvajanjem občinskih programov na področju družbenih dejavnosti. b. Komisije 51. člen Občinski svet ima naslednje stalne komisije: — statutarnopravno komisijo — komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 52. člen Občinski svet lahko ustanovi tudi druge občasne komisije kot svoja delovna telesa. 53. člen Glede sestave, načina imenovanja in razrešitve članov komisij se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o občinskih odborih. c. Občinska volilna komisija 54. člen Za vodenje in izvajanje občinskih volitev občinski svet v skladu z zakonom imenuje občinsko volilno komisijo. Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik je imenovan po možnosti izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki so imenovani na predlog političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov. Volilne komisije se imenujejo za štiri leta. 4. Zupan 55. člen Občina ima župana./ Zupan je izvoljen na neposrednih volitvah. Zupan opravlja svojo funkcijo praviloma profesionalno. 56. člen Občina ima lahko tudi enega podžupana. Občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana. Podžupan je imenovan, če je zanj glasovala večina vseh članov občinskega sveta. 57. člen Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi kot tudi ne s funkcijami in deli iz 3. odstavka 28. člena tega statuta. 58. člen Zupan opravlja naslednje naloge: * — predstavlja in zastopa občino — predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta - skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta — predlaga sklic redne ali izredne seje občinskega sveta — predlaga obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta — če predsednik občinskega sveta ne skliče seje na predlog župana, v roku enega meseca od danega predloga, jo lahko skliče župan — skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine — če meni, daje splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži njegovo objavo in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje — pri ustavnem sodišču lahko vloži zahtevo za oceno skladnosti splošnega akta z ustavo in zakonom — če se odločitev občinskega sveta nanaša n? zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve — zagotavlja z zaposlenimi v občinski upravi strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov — imenuje komisije za posamezna področja dela iz svoje pristojnosti — imenuje poveljnika in štab civilne zaščite — vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave — opravlja druge zadeve, kijih določa zakon in ta statut. 59. člen Zupan se udeležuje sej občinskega sveta in po potrebi sej občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo. 60. člen Zupana v odsotnosti nadomešča podžupan ali občinski tajnik. Za opravljanje posamičnih nalog iz prve alineje 55. člena lahko župan pooblasti osebe, ki po svojem strokovnem znanju lahko zastopajo občino. 5. Nadzorni odbor 61. člen Nadzorni odbor: — opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine — nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna -nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. Nadzorni odbor med letom opravlja nadzor v skladu s svojimi pristojnostmi na lastno pobudo, na zahtevo najmanj šestine članov občinskega sveta in župana. Poročilo o ugotovitvah takega nadzora predloži predsedniku sveta in županu. 62. člen Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov, z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja in imenovanja na podlagi predlogov najmanj šestine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi voljo občanov. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 68. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski in-ciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah. 3. Ljudska iniciativa 69. člen Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo splošnega akta ali njegovo razveljavitev ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega^ sveta oziroma drugih občinskih organov. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih. Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski inciativi. V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV 63. člen Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referen-duiruin ljudska iniciativa. A Zbor občanov 64. člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti. 65. člen Zbor občanov lahko razpravlja in daje pobude: — o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti — o delu občinskih organov — o dokumentih, ki so v javni obravnavi — o spremembah območja občine — o lokalni problematiki. 66. člen Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini. 2. Referendum 67. člen Občinski svet lahko o svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini. Občinski svet lahko razpiše tudi svetovalni VI. OBČINSKA UPRAVA /. Organizacija občinske uprave 70. člen Organizacijo in delovna področja občinske uprave določi občinski svet z odlokom, na predlog župana. 71. člen Občinsko upravo vodi župan. Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu. Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi občinski tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet. Zupan lahko pooblasti občinskega tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja. Občinski tajnik je za svoje delo odgovoren županu. 72. člen Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan na podlagi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. O imenovanjih in sklenitvi delovnih razmerij zaposlenih v občinski upravi odloča župan ali po njegovem pooblastilu občinski tajnik. 73. člen Člani občinskega sveta, župan, podžupan in občinski tajnik so občinski funkcionarji in se za njih uporabljajo določbe zakonov, ki veljajo za funkcionarje v državnih organih. Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. 74. člen Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, kijih izdajata občinski svet in župan. Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. 2. Nadzor nad zakonitostjo dela občinske uprave 75. člen Zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo občinski svet, župan in pooblaščeni delavci občinske uprave nadzoruje pristojno ministrstvo. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. 76. člen Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi. VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 77. člen Občina Vrhnika zagotavlja opravljanje javnih služb na naslednje načine: — neposredno v okviru občinske uprave — z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb — z dajanjem koncesij — z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. 78. člen Občinski svet z odlokom o javnih službah določi področja in vrste # javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 79. člen Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. 80. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin ter drugih dajatev v skladu z zakonom. 81. člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter način financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. 82. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina članov občinskega sveta. 83. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. 84. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. 85. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno •kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan. 86. člen Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0. 5. prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana. Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. 87. člen Rezerva se uporablja: 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci 2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno 3. za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. O uporabi sredstev iz 1, in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet. Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka od zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. 88. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun. Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto. 89. člen Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil, vendar največ do višine,, določene z Zakonom o financiranju občin. Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. 90. člen Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet. O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve. 91. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljicaje občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet. Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. 92. člen Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: — davek na dediščine in darila — davek na dobitke iger na srečo — davek na promet nepremičnin — upravne takse — posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi. Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom. 93. člen Prihodki občine za financiranje drugih nalog so: — davek od premoženja — najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, poslovne prostore in druge občinske objekte — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča — komunalne takse — razširjena reprodukcija pri cenah komunalnih storitev — taksa za obremenjevanje okolja — krajevne takse — pristojbine — odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda — prihodki uprave — drugi prihodki, določeni, z drugimi akti. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je dolečena v aktu o njihovi uvedbi. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom. 94. člen Sredstva za finančno izravnavo se zagotavljajo v državnem proračunu za primer, če občina ne more zagotoviti financiranja zagotovljene porabe. 95. člen Finančno poslovanje izvršuje splošna služba. Delo splošne službe nadzorujejo župan ali občinski tajnik in nadzorni odbor. IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 96. člen Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta. 97. člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. 98. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacijo in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 99. člen Občinski svet sprejema tudi odloke, odredbe, pravilnike, navodila, odločbe in sklepe kot splošne akte. 100. člen Pristojnosti za izdajo posameznih splošnih aktov in postopek sprejemanja se določi v poslovniku občinskega sveta. 1. Pravna sredstva 101. člen Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. O pritožbah zoper posamične akte, kijih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ,ki ga določi zakon. X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 102. člen Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, če se s predpisom države ali predpisom pokrajine, brez pooblastila ali soglasja občine, posega v njene pravice. 103. člen Občinski svet ali župan lahko začneta spor o pristojnosti pred ustavnim sodiščem, če Državni zbor ali vlada s" svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 104. člen Občinski svet in župan imata pravico sprožiti upravni spor, kadar menita, da so prizadete koristi ali pravice občine. XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE 105. člen Občina Vrhnika se lahko poveže ž drugimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih interesov. Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino sprejme občinski svet z dvotretinsko večino vseh članov. 106. člen S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino se določijo naloge, ki jih bo občina prenesla. S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti ali pokrajine občinski svet določi prenesene občinske pristojnosti. 107. člen Predstavnike občin v svet širše lokalne skupnosti ali pokrajine izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na način in po postopku, ki je določen za izvolitev predsednika in podpredsednika sveta. 108. člen Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Za volitve predstavnikov občine v organ skupnosti ali zveze se uporabljajo določbe prejšnjega člena. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 109. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Vrhnika (Ur.l.SRS št.31/79, 5/82, 11/86 in 2/87), Statutarni sklep, z dne 22/12-1994 in sklep o spremembi statutarnega sklepa z dne 9/2-1995. 110. člen Odloki in drugi splošni akti Skupščine občine Vrhnika in Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, ki so bili v veljavi na dan 31.12.1994, se uporabljajo kot predpisi občine Vrhnika, če niso v nasprotju s tem statutom. 111. člen Mandati predstavnikov občine Vrhnika v organih upravljanja javnih služb in zavodov trajajo do izteka njihovih mandatov ali do imenovanja novih. 112. člen Ta statut začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis. Občina Vrhnika PREDSEDNIK OBČINSKI SVET OBČINSKEGA SVETA Brane JEREB Številka: 2/2-013-01/95 Datum: 12/5-1995 < H t/3 — O t/3 < XZ3 < Z Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 72/93, 6/94 — odločba US RS 45/94 — odločba US RS 57/94), Zakona o financiranju občin (Uradni list 80/94) in Statutarnega sklepa, sprejetega na seji Občinskega sveta dne 15.12.1994 (Naš časopis št. 208) je Občinski svet občine Borovnica na svoji seji dne 23. 3. 1995 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1994 Lčlen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1994. 2. člen Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1994 so prikazani v prilogi, ki je sestavni del odloka. Prihodki in odhodki ter presežki oz. primanjk-jaji sredstev v prilogi so prikazani za vse občinske žiro račune. Izvrševanje proračuna za leto 1994: skupni prihodki 913.747.675,00 skupaj odhodki 913.191.308,00 3resežek prihodkov 556.367,00 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki se prenese v laslednje obračunsko obdobje v razmerju: 7% Občina Borovnica ¡4% Občina Vrhnika Prenos presežkov, terjatev in obveznosti na seh drugih računih je priloga tega odloka in se salizira kot je določeno v prilogi. 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna je estavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi. Predsednik OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOROVNICA Anton Kržič ZAPRTJE RAČUNOV BIVŠE OBČINE VRHNIKA IN RAZDELITEV SREDSTEV 1. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA 50110-630-12510 Na žiro računu so bila 31.12.1994 sredstva v višini 29.120.395,00 tolarjev. Kratkoročne terjatve proračuna do kupcev, izvajalcev in drugih so znašale 27.439.911,00, obveznosti proračuna pa 56.003.939,00. Presežek za leto 1994 znaša 556.367,00 tolarjev. Sredstva presežka se razdelijo in prenesejo v razmerju: 83% OBČINA VRHNIKA 50110-630-810204 17% OBČINA BOROVNICA 50110-630-810225 Občina Vrhnika prevzame tudi vse kratkoročne terjatve in obveznosti ter sredstva na žiro računu. Dolgoročne terjatve, opredmetena in ne-opredmetena osnovna sredstva in dolgoročne obveznosti pa bodo predmet delitve v postopku delitve premoženja. 2. OBČINA VRHNIKA — SOCIALNO SKRBSTVO 50110-630-2012510 Sredstva se prenesejo: 83% na račun OBČINA VRHNIKA 50110-630-810204 17% na račun OBČINA BOROVNICA 50110-630-810225 3. OBČINA VRHNIKA — OTROŠKO VARSTVO 50110-630-3012510 Sredstva se prenesejo 100% na račun OBČINA VRHNIKA-REP. PROGRAM OTROŠKO VARSTVO 50110-630-3810204 4. OBČINA VRHNIKA — REP. PROGRAM IZOBRAŽEVANJE 50110-630-12510 Sredstva se prenesejo 100% na račun OBČINA VRHNIKA IZOBRAŽEVANJE 50110-630-4810204 Sredstva pod točko 3 in 4 se uporabljajo za uresničevanje republiških programov za obe" novonastali občini. OBČINA VRHNIKA - ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI 50110-630-6012510 Sredstva na računu so bila porabljena za plačilo obveznosti za leto 1994 (račun izkazuje izgubo). Ostanek sredstev se prenese: 100% na občino Vrhnika 50110-630-810204 6. UPRAVNI ORGANI OBČINE VRHNIKA 50110-637-62067 Sredstva na računu se nakažejo na račun LOČENI RAČUN OBČINE VRHNIKA 50110-630-1810204. Sredstva na računu so se zbirala v pretežni meri iz refundacij plač in dnevnih iztržkov od prodaje obrazcev, ki jih je občina Vrhnika nabavila v letu 1994. Upravni organi so imeli na dan 31.12.1994 zalogo obrazcev in tablic v vrednosti 3.316.332,00 tolarjev. Za ta sredstva predlagamo, da se razdelijo med obe občini v razmerju 17% Borovnica in 83% občina Vrhnika. Sredstva bodo nakazana na ustrezne račune, ko bo Upravna enota poravnala svojo obveznost. 7. UPRAVNI ORGANI OBČINE VRHNIKA -VARSTVO CIV IN Wl 50110-630-8062067 Sredstva se prenesejo na republiški račun, iz katerega se v letu 1995 zagotavlja ta program za obe občini, številka računa je 501100-639-820111 8. REZERVNI SKLAD OBČINE VRHNIKA 50110-750-12510 o Z < OS H Ker je bilo na računu nadan31.12.94 premalo sreedstev, da bi občina Vrhnika lahko poravnala obveznosti po sklepu Izvršnega sveta za odpravljanje posledic poplav v jeseni 1994, se celotni znesek na računu prenese na račun REZERVNI SKLAD OBČINE VRHNIKA 50110-750-810204 9. SREDSTVA SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ 50110-675-55125 31. 12. 94 je bilo stanje sredstev na računu 594.376,00 tolarjev. Sredstva se prenesejo: 83% OBČINA VRHNIKA 50110-630-810204 17% OBČINA BOROVNICA 50110-630-810225 10. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ 50110-645-45036 Sredstva presežka po zaključnem računu za leto 1994 v višini 25.323.798,00 tolarjev se prenesejo: 15,6% OBČINA BOROVNICA 50110-630-810225 84,4% OBČINA VRHNIKA 50110-630-810204 Razmerje je določeno na osnovi domere nadomestila za Borovnico in Vrhniko. Vse terjatve in obveznosti po stanju 31.12.94 prevzame občina Vrhnika, prav tako tudi ostanek sredstev na žiro računu. 11. SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ 50110-678-31875 Sredstva presežka po zaključnem računu za leto 1994 v višini 23.072.578,00 se prenesejo: 10% OBČINA BOROVNICA 50110-630-810225 90% OBČINA VRHNIKA 50110-630-810204 V Borovnici je trenutno 31 stanovanjskih enot in trije lokali, skupni prihodki v vseh prihodkih znašajo: 10% Borovnica in 90% Vrhnika. Vse terjatve in obveznosti ter preostanek sredstev na računu prevzame občina Vrhnika. Vrhnika, 15.3.1995 SLUŽBA ZA PRORAČUN VABILO na družinski vikend občine Brezovica Društvo mladih občine Brezovica vabi na družabno srečanje s plesom v petek, 19. 5.1995 ob 20. uri v GD Brezovica. Skavtski voditelji se bodo srečali v soboto, 20. 5. 1995 v Vrtanjih goricah. V nedeljo, 21.5.1995 ob 20. uri pa se bodo srečali zakonci v GD Brezovica. Pogovor o komuniciranju v družini bosta vodila Herzman Mark in Karin iz Amerike. Prisrčno vabljeni Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list št. 72/93, 57/94 in 14/95, 6/94 — odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-13/94-65, 45/94 — odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18) je Občinski svet Občine Dobrova — Horjul —Polhov Gradec na svoji 4. redni seji dne 25. aprila 1995 sprejel STATUT OBČINE DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC I. STATUSNE DOLOČBE 1. člen Območje Občine Dobrova — Horjul — Polhov Gradec obsega območja naslednjih naselij: Babna gora Belica Brezje pri Dobrovi Briše pri Polhovem Gradcu Butaj nova Črni vrh Dobrova Dolenja vas pri Polhovem Gradcu Draževnik Dvor pri Polhovem Gradcu Gabrje Horjul Hrastenice Hruševo Komanija Koreno nad Horjulom Lesno brdo — del Ljubgojna Log pri Polhovem Gradcu Osredek pri Dobrovi Planina nad Horjulom Podolnica Podreber Podsmreka Polhov Gradec Praproče Pristava pri Polhovem Gradcu Razori Rovt Samotorica Selo nad Polhovim Gradcem Setnica — del Setnik Smolnik Srednja vas pri Polhovem Gradcu Srednji vrh Stranska vas Sentjošt nad Horjulom Sujica Vrzdenec Zaklanec Zažar 2. člen Sedež občine: Dobrova, Vladimirja Dolni-čarja 2. 3. člen Občinaje pravna oseba javnega prava, ki jo prestavlja in zastopa župan. 4. člen V občini imajo svoj pečat občinski svet, občinska uprava in župan. Pečat občinskega sveta in občinske uprave je okrogel, premera 35 mm. Zgoraj je polkro-žen napis: OBČINA, pod njim v sredi vodoraven napis DOBROVA, pod tem HORJUL in pod tem POLHOV GRADEC. Pod imenom občine je zaporedna številka pečata in pod številko šestokraka zvezdica. Pečat župana je okrogel, premera 35 mm in ima po obodu polkrožen napis: OBČINA DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC in spodaj polkrožno ŽUPAN. Občinski svet z odlokom določi uporabo pečatov občine. II. TEMELJNA NACELA ZA ORGANIZACIJO IN DELOVANJE OBČINE 5. člen Območje občine je razdeljeno na 5 (pet) krajevnih skupnosti: Črni vrh, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec in sentjošt. Območja posameznih krajevnih skupnosti potrdi svet z odlokom. Krajevna skupnost je pravna oseba, in kot taka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter je nosilec lastninske pravice na svojem premoženju. 6. člen Določitev višine oziroma deleža sredstev za delovanje posamezne krajevne skupnosti se določi z odlokom, ki se sprejema z dvotretjinsko večino. 7. člen Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih nalog oziroma zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. 8. člen Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organa krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese krajanov samo te skupnosti. 9. člen Občina se lahko povezuje v skupnost ali zvezo dveh ali več občin zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. 10. člen Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti. 11. člen Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki je dolžan z vlogo postopati kot z zahtevo v smislu zakona o splošnem upravnem postopku. Rok za odgovor oziroma rešitev vloge je 30 dni od prejema. III. OBLIKOVANJE IN PRISTOJNOSTI ORGANOV OBČINE 7. SKUPNE DOLOČBE 12. člen Organi občine so občinski svet, nadzorni odbor in župan. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno. 13. člen Organi občine se volijo za štiri leta. 14. člen Delo občinskih organov je javno. Javnost del se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskih organov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta. Občinski organi obveščajo javnost o svojem delu. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskih organov, ki so zaupne narave. 15. člen Občinski organi in njihova delovna telesa so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov, v kolikor zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugače. 2. OBČINSKI SVET 16. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Občinski svet odloča z večino glasov navzočih članov, v kolikor zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugače. 17. člen Občinski svet ima naslednje pristojnosti: — sprejema statut občine; — sprejema odloke in druge občinske akte; — sprejema prostorske in druge plane razvoja občine; — sprejema občinski proračun in zaključni račun; — daje pobude in soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino; — na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov; — imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta; — na predlog župana potrdi organizacijsko področje občinske uprave; — nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; — odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, v kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan; — imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnika javnih dobrin; — imenuje in razrešuje člane volilne komisije za občinske volitve; — imenuje in razrešuje višje upravne delavce na predlog župana; — odloča o zadolževanju občine za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb; — odloča o najetju posojil za občinske projekte; — odloča o najetju posojil za začasno kritje odhodkov proračuna; — razpisuje referendume; — daje pobude za sklice zborov občanov; — določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora; — ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe; — daje koncesije; — določa višino prispevkov za opravljanje komunalnih storitev; — daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote — odloča o z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti na občino in — odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. 18. člen Občinski svet ima 18 članov. Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu. 19. člen Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. 20. člen Člani občinskega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti, in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. Občinski svet ima sekretarja, ki daje strokovno in administrativno pomoč predsedniku občinskega sveta pri pripravljanju in vodenju sej in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Sekretarja na predlog predsednika sveta imenuje občinski svet. 21. člen Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Kandidat za predsednika je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine glasov, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Predsednik je razrešen, če se z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov predsednik. Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta. 22. člen Občinski svet se sestaja na sejah, kijih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na obrazloženo zahtevo tretjine svetnikov ali župana, odbora ter nadzornega odbora. Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih. 23. člen Seje sveta so javne. Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi. Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predsedniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta. 24. člen Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način-dela, postopek odločanja in ravnanja do drugih občinskih organov. Svet sprejme poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov. 3. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA 25. člen Občinski svet lahko ustanovi komisije in druga stalna ali občasna delovna telesa za . proučevanje vprašanj z njegovega delovnega področja in za spremljanje izvajanja odlokov in drugih aktov občinskega sveta. 26. člen Občinski svet ima naslednje komisije: — komisijo za volitve, imenovanje in kadrovske zadeve; — komisijo za vloge in pritožbe in — statutarnopravno komisijo; Občinski svet lahko po potrebi ustanovi še druga stalna ali občasna delovna telesa. 27. člen Število članov in sestava posameznih komisij in drugih delovnih teles občinskega sveta, njihovo delovno področje, trajanje mandata ter način izvolitve oziroma razrešitve članov se določi z odlokom. 4. OBČINSKI ODBORI 28. člen Občinski svet ima naslednje občinske odbore: — občinski odbor za urejanje prostora in varstvo okolja; — občinski odbor za družbene dejavnosti; — občinski odbor za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem; — občinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo in — občinski odbor za reševanje in zaščito. Občinski odbor ima najmanj 3 (tri) in največ 9 (devet) članov. Občinski odbori so sestavljeni iz članov občinskega sveta in občanov. Predsednik občinskega odbora je član sveta. 29. člen Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja: — predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti in — pripravlja in predlaga sprejem pravilnika in drugih aktov iz svoje pristojnosti. 30. člen Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru. 31. člen Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora. Za predsednika je lahko izvoljen le član, ki je iz vrst svetnikov. O izvolitvi članov odbora se glasuje javno ali tajno na podlagi iiste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo krajevne skupnosti. 32. člen Člani občinskega odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora. 5. NADZORNI ODBOR 33. člen Nadzorni odbor ima 5 (pet) članov. Nadzorni odbor: — opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; — nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna in — nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. 34. člen Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani obinskega sveta, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. 6. ŽUPAN 35. člen Občina ima župana in po potrebi enega podžupana. Župan opravlja svojo funkcijo praviloma nepoklicno. Županje izvoljen na neposrednih tajnih volitvah, podžupana pa voli in razrešuje občinski svet z večino glasov vseh članov sveta. 36. člen ■ Župan ima poleg zakonskih še naslednje pristojnosti: — predlaga imenovanje tajnika in lahko predlaga njegovo razrešitev; — vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave; — odloča o izločitvi tajnika občine v upravnem postopku in — opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi predpisi. 37. člen Župan ima pravico, da se udeležuje sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo. 38. člen Podžupan nadomešča župana v njegovi odsotnosti v obsegu pooblastil, ki mu jih da župan ter opravlja druge naloge po pooblastilu župana. Funkcija podžupana je praviloma nepoklicna. IV. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI 39. člen Občani lahko ustanovijo novo krajevno skupnost na območju dela naselja ter na območju enega ali več naselij. Krajevna skupnost se lahko združi z drugo krajevno skupnostjo, o čemer odločata obe skupnosti. Del naselja, eno ali več naselij se lahko odcepi od ene in priključi k drugi krajevni skupnosti, o čemer odločata obe skupnosti. Odločitve iz tega člena se sprejema z referendumom. 40. člen Pobudo za ustanovitev in druge statusne spremembe krajevne skupnosti daje zbor občanov krajevne skupnosti ali svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti pora o pobudi za ustanovitev skupnosti, za združitev z drugo skupnostjo ali spremembo območja skupnosti oziroma za odcepitev ali priključitev dela območja skupnosti k drugi skupnosti, na teh območjih organizirati javno razpravo na zborih občanov. V javni razpravi iz prejšnjega odstavka tega člena je treba ugotoviti, če je pobuda utemeljena s prostorskimi, zgodovinskimi, uprav-no-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi, in če je v interesu prebivalcev. 41. člen Krajevna skupnost je konstituirana, ko je izvoljen svet in sprejet statut skupnosti. 42. člen Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme svet skupnosti. 43. člen Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki se izvoli s tajnim glasovanjem. Svet volijo volivci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta. 44. člen Glede na način dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta. Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom. 45. člen Člani sveta krajevne skupnosti izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika. Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika. 46. člen Krajevna skupnost skrbi za urejanje komunalne dejavnosti na svojem območju, in sicer: — za vodovod in kanalizacijo, — za krajevne ceste in lokalne poti — za pokopališča in — izdaja soglasja k lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter za postopke, za katere je potrebna priglasitev del. V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV 47. člen Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. 1. ZBOR OBČANOV 48. člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti ali za vaške skupnosti. 49. člen Občani na zborih občanov: — razpravljajo o zadevah lokalne samouprave; — razpravljajo o delu občinskih organov oz. o delu organov krajevne skupnosti; — razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti; — dajejo mnenja oziroma pobude v zadevah iz prejšnjih alinej in — opravljajo druge zadeve, določene s tem statutom in drugimi predpisi. 50. člen Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta. 2. REFERENDUM 51. člen Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva deset odstotkov volivcev v občini. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 52. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporablja tudi določbe zakona o lokalnih volitvah. 53. člen Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti. Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov. 3. LJUDSKA INICIATIVA 54. člen Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih. Ce se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ureja ljudsko iniciativo. VI. ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE 55. člen Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena s tem statutom. Zupan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom. 56. člen Občinsko upravo vodi župan. Zupan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu. Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet. Zupan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja. 57. člen Naloge občinske uprave opravlja: — občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanavljajo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave. Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki. Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju. 58. člen Za delo urada je tajnik odgovoren županu. 59. člen Z odlokom občinskega sveta se na predlog župana ustanovijo občinski upravni organi, upravne organizacije in strokovne službe ter podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z njihovo organizacijo in določijo njihova delovna področja. 60. člen Tajnik, višji upravni, upravni in strokovni tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, kiju sprejmeta občinski svet, določi župan. 61. člen Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, kijih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta. Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. 62. člen Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno. 63. člen V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih predpisih, določenih z zakonom. • 64. člen Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. Zupan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. 65. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne in usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu. Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo. 66. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi. 67. člen O izločitvi župana odloča občinski svet. O izločitvi tajnika odloča župan. O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradne osebe tajnik. 68. člen Funkcija tajnika je poklicna. Mandatna doba tajnika je štiriletna in je vezana na mandat občinskega sveta. VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 69. člen Občina po potrebi organizira javne službe. Občina skrbi tudi za: — javno razsvetljavo; — plakatiranje in okraševanje naselij; — urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost; — urejanje lokalnih, komunalnih cest in poti; — deratizacijo in dezinfekcijo in — druge zadeve, pomembne za občino. 70. člen Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave. 71. člen Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni zavod. VIII. AKTI OBČINE L SPLOŠNI AKTI 72. člen Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti s statutom, poslovnikom, odloki, odredbami, pravilniki, navodili in drugimi splošnimi akti, ki jih določa zakon ali drugi predpisi. 73. člen Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta. Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte. Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo. Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun. 74. člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. 75. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 76. člen Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 77. člen Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 78. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka o procesu njenega izvrševanja. 79. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. • 80. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Občinski proračun je prejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta. 81. člen Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini. Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta. 82. člen Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. 83. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. Zupan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. 84. člen Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavan. 85. člen V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predlaganega odloka. V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predlaganega odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti. 86. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak •predlagatelj odloka. 87. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje tudi. kadar ni sam predlagatelj odloka. Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta. 88. člen Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje večina navzočih članov. 89. člen O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi. 90. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po objavi (č,e ni v njih drugače določeno). 2. POSAMIČNI AKTI 91. člen Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnirhi akti — sklepom in odločbo — odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil. 92. člen Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan. O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 93. člen Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Občinski svet odloča o pridobitvah in odtujitvah premičnin in nepremičnin. 94. člen Občina financira lokalne zadeve javnega pomena iz lastnih virov, sredstev države in zadolžitev. 95. člen Lastni viri občine so: — davki in druge dajatve — dohodki od njenega premoženja in — drugi viri. 96. člen Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini naslednji prihodki: 1. davek od premoženja; 2. davek na dediščine in darila; 3. davek na dobitke od iger na srečo; 4. davek na promet nepremičnin; 5. drugi davki, določeni z zakonom in 6. upravne takse in posebne takse za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine, v višini določeni z zakonom. 97. člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. V račun financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. 98. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. 99. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren žu pan občine, če ni z odlokom občine drugač< določeno. 100. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan. 101. člen Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti soglasje občinskega sveta. 102. člen Država je dolžna zagotoviti občini dodatna sredstva: — za opravljanje nujnih nalog občine, — za financiranje nalog, ki jih prenese v opravljanje občini, — za sofinanciranje lokalnih zadev javnega pomena, kadar ima poseben interes za njen razvoj in — za izravnavo z investicijskim vložkom v skladu s programom v občinah z najnižjim standardom. 103. člen Rezerva se uporablja: 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; 2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno in 3. za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo pravilom brez obveznosti vračila, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. O uporabi sredstev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet. Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. 104. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi dohodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun. Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto. 105. člen Občina se sme zadolžiti z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Občina se ne sme zadolžiti v tujini, razen na podlagi zakona. 106. člen Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: — davek na dediščine in darila, — davek na dobitke od igre na srečo, — davek od prometa nepremičnin, — upravne takse, — posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi. Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov iz dohodnine, v višini, določeni z zakonom. 107. člen Prihodki občine za financiranje drugih nalog so: — davek od premoženja, — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, — krajevne takse, — komunalne tekse, — pristojbine, — odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, — prihodki uprave, — drugi dohodki, določeni s posebnimi zakoni. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, kije določena v aktu o njihovi uvedbi. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom. 108. člen Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba. Delo knjigovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor. X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 109. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice. 110. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada s svojimi predpisi ureja razmere, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 111. člen Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lah-t ko sprožita tudi, če oseba javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavlja pravice na škodo javnih koristi občine. 112. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski interve-nient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 113. člen Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih sporih, in to: — o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti; — o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in — o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE 114. člen Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino vseh članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. XII. SPREMEMBE STATUTA 115. člen Obrazloženo pobudo za spremembo tega statuta lahko da župan ali najmanj ena četrti- na članov občinskega sveta. Kadar ni sam pobudnik, pobudo obravnava ustrezen občinski odbor in jo s svojimi stališči posreduje občinskemu svetu, ki odloči o uvedbi postopka za spremembo statuta. V kolikor občinski svet sprejme sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta, določi komisijo za pripravo osnutka spremembe statuta. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 116. člen V obdobju uveljavitve predpisov, ki bodo urejali delovna razmerja funkcionarjev in delavcev v občini, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja funkcionarjev in delavcev v državnih organih, če ta statut ali drug predpis ne določa drugače. 117. člen V 60 (šestdesetih) dneh po objavi tega statuta v Uradnem listu se izvedejo tajne volitve v organe vseh krajevnih skupnosti na območju občine. 118. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: ..............Predsednik sveta Datum:.............Anton Gerjolj, l.r. Občina Dobrova-Horjuhl-Polhov Gradec objavlja na podlagi sklepa sveta občine z dne 4. 4.1995 JAVNI RAZPIS za pridobitev izvajalca — za vzdrževanje in zimsko službo na lokalnih in komunalnih cestah — za vzdrževanje javne razsvetljave in druge prometne signalizacije. 1. Naročnik: Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, 61354 Horjul 2. Pogoji razpisa: Razpisno dokumentacijo dobite ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8. in 12. uro na Občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (v prostorih KS Horjul, Horjul 57), telefon 749 146 — Jana Jereb. Pisno ponudbo na podlagi dokumentacije je treba oddati v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj« — Razpis za vzdrževanje, do vključno 19. 5.1995 na naslov Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, 61354 Horjul. 3. Merila: cena kakovost reference plačilni pogoji druge ugodnosti. 4. Ponudba mora vsebovati: naziv firme dokazilo o registraciji vzorec pogodbe s ponudbenim predračunom način obračunavanja del način zagotavljanja in dokazovanja kakovosti. 5. Ponudbe bomo odprli 24. 5. 1995 ob 16. uri na Občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, ul. Vladimirja Dolničarja 2, Dobrova. Pri odpiranju so lahko prisotni predstavniki ponudnikov s pisnim pooblastilom. 6. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v desetih dneh po odpiranju ponudb. Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št.72/93 ) je Občinski svet občine Brezovica na seji dne, 20.4.1995 sprejel STATUT OBČINE BREZOVICA Brezovica, april 1995 1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE 1. člen Območje občine Brezovica obsega območja naslednjih naselij: Brezovica pri Ljubljani, Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Gori-čica pod Krimom, Jezero, Kamnik pod Krimom, Notranje Gorice, Planinca, Plešivica, Podpeč, Podplešivica, Preserje, Prevalje pod Krimom, Rakitna, Vnanje Gorice, Zabnica. 2. člen Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, kijih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država. 3. člen Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine. Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi. 4. člen Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. 5. člen Občina je pravna oseba. Sedež občine je na Brezovici, Tržaška 390. 6. člen Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo obstajati dosedanje krajevne skupnosti. Ustanovijo se nove, na območju sedanjih: Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice - Plešivica, Podpeč - Preserje in Rakitna. 7. člen Premoženje krajevnih skupnosti postane z dnem veljavnosti tega statuta last občine. 8. člen Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v opravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. 9. člen Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. 10. člen Občina Brezovica se lahko povezuje v po- krajino. Občina Brezovica sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti. 2. NALOGE OBČINE 11. člen Občina po svojih organih upravljanja samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa: /. na področju normativnega urejanja: — sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte; — sprejema občinski proračun in zaključni račun; — odloča o rabi prostora v občini; — sprejema načrt razvoja občine; — sprejema prostorske plane in odloča o posegih v prostor lokalnega pomena; — daje soglasja o posegih širšega območnega pomena; — predpisuje lokalne davke; — ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalpimi objekti; — ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine; — ureja javni red v občini; — ureja občinske javne službe; — ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine; — določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine; — sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja; — sprejema načrt varstva pred požarom lokalne skupnosti; — ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; — določi organizacijo in način dela v vojni; — ureja druge lokalne zadeve javnega pomena; ' 2. pospešuje: — službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele; — vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko - dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost; - razvoj športa in rekreacije; — razvoj požarne varnosti in gasilstva; — osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč. 3. na področju upravljanja: — upravlja občinsko premoženje; — upravlja lokalne javne službe; — vodi javna in druga podjetja; — upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro; — upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi; — vodi ustrezne enote za zaščito, reševanje in pomoč. 4. s svojimi sredstvi: — gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti; — pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost; — gradi komunalne objekte in naprave; — zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb; — zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave; — zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti; — zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti); — zagotavlja srestva za požarno varnost; — zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe; — organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge'operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč; — organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter opravlja druge ukrepe za varstvo pred požarom; — gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč; — zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev. 5. vzdržuje: — lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine; — vodovodne in energetske komunalne objekte; — sredstva za zaščito in pomoč. 6. s svojimi ukrepi: — spodbuja kmetijski in gospodarski razvoj občine; — pospešuje razvoj športa in rekreacije; — skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; — skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov; — razvija dejavnost za varsvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 7. zagotavlja in organizira: — pomoč za reševanje za primere elementarnih nesreč; — organteira sistem alarmiranja; — nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; — izvensodno poravnavo sporov; — spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih; — zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči; — zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah; — usposabljanje prebivalcev in pripadnikov Civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč; — odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. 8. pridobivanje in razpolaganje: — razpolaga z vsemi vrstami premoženja; — pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine. 9. sklepa: — pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina; — pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči. 10. pomaga: — pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije; — pri nalogah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni. 12. člen Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: — vodenie evidence volilne pravice, — razgrinjanje volilnih imenikov, — volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet, — občinsko upravno nadzorstvo, — nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev, — evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, — ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine, - določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, — odločanje o rabi prostora, — izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja; — varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti drugih ustanov, — ukrepe za zaščito okolja, — spremljanje prostorskih izvedbenih aktov, — odločanje o namembnosti urbanega prostora, — soglasja k izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj, — javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost, — mrliško ogledno službo, — določanje komunalnih dejavnosti, — organizacijo dimnikarske službe, — oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij, — odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja, — graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov, — graditev in vzdrževanje lokalnih cest in ulic, — vzdrževanje gozdnih cest, — pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine. - varstvo zraka, tal vodnih virov, varstvo pred hrupom, — urejanje lokalnega prometa, — določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma, določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja, — predpisovanje prometne ureditve, — urejanje lokalnega potniškega prometa, — ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, — zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu, — upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov. — informiranje občanov 13. člen Občina predpisuje pod pogoji, kijih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve: — davke od premoženja, — davek na dediščine in darila, — davek na dobitke od igre na srečo, — davek na promet nepremičnin, — določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte, — določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja. 3. ORGANI OBČINE 1. Skupne določbe 14. člen Organi občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno. Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poveljnike in štabe Civilne zaščite krajevnih skupnosti. 15. člen Organi občine se volijo za štiri leta. 16. člen Delo občinskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, kijih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta. Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. 17. člen Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. 2. Občinski svet 18. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja in upravljanja v občini. Občinski svet ima naslednje pristojnosti: — sprejema statut občine; — sprejema odloke in druge občinske akte; — sprejema poslovnik za svoje delo; — sprejema prostorske načrte in druge načrte za razvoj občine; — potrjuje začasne nujne ukrepe; — sprejema občinski proračun in zaključni račun; — imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta; — imenuje volilne komisije za občinske volitve; — na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana; — nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; — daje mnenje k imenovanju načelnika upravnih enot. imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote; — odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin občine, v kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan; — odloča o najemu občinskega posojila; — razpisuje referendum; — daje pobudo za sklice zborov občanov; — določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora; — ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe; — daje koncesije; — določa regres za kmetijstvo; — določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev; — daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog; — odloča o drugih zadevah, kijih določa zakon in ta satut; — imenuje delovna telesa sveta (mandatno imunitetna komisija, komisija za volitve in imenovanja); — določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; — sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; — določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni; — imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada; — imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin; — v vseh javnih zavodih in javnih gpospo-darskih službah, kjer občina nastopa kot ustanoviteljica, daje soglasje za imenovanje ravnatelja ali direktorja le-teh. 19. člen Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. 20. člen Občinski svet občine Brezovica ima 18 članov. Župan, podžupan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občini ne morejo biti člani občinskega sveta. 21. člen Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče. Občinski svet se voli tako, da omogoča enakomerno zastopanost vseh področij občine. Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. 22. člen Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve nbvega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. 23. člen Občinski svet izmed svojih -članov izvoli predsednika, lahko pa tudi enega ali več podpredsednikov občinskega sveta. > Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali primeru zadržanosti in z njegovim pooblastilom opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. Občinski svet ima tajnika, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Tajnika imenuje občinski svet. 24. člen Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Kandidat je_ izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Razrešitev predsednik sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta. Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta. 25. člen Občinski svet se sestaja na sejah, kijih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicti na zahtevo odbora, nadzornega odbora, na zahtevo najmanj četrtine članov, sklicati jo mora tudi na obrazloženo zahtevo župana. os 0\ < M O < Z Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih. Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. 26. člen Seje občinskega sveta so praviloma javne. Če obstaja upravičen razlog, lahko svet sklene, da se javnost izključi. Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta. 27. člen Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen v primeru ko zakon ali ta statut določa drugačno večino. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta. 28. člen Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov. Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov. 4. OBČINSKI ODBORI 29. člen Občinski svet ima naslednje občinske odbore: — finančno premoženjski odbor — pravno statutarni odbor — odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo — odbor za komunalo, promet in zveze — odbor za urejanje prostora, urbanizem, turizem in gostinstvo — odbor za vzgojo,izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport — odbor za socialno in zdravstveno varstvo odbor za splošno preventivo, osebno, požarno varstvo in zaščito Po potrebi lahko imenuje tudi druge. 30. člen Občinski odbori imajo najmanj 2 do 3 člane občinskega sveta ter po potrebi zunanje strokovne sodelavce. 31. člen Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja: — predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti; — daje navodila za opravljanje tekočega dela svojega področja predstavnikom krajevnih skupnosti in občinski upravi; — nadzoruje delovanje občinskih javnih služb; — sprejema pravilnike in druge akte. Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet. 32. člen Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru. Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor. '■ 33. člen » Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora. O izvolitvi članov odbora se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani. 34. člen Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listoj»lasovala večina članov občinskega sveta. Ce kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odborajiosamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora. 5. NADZORNI ODBOR 35. člen Nadzorni odbor: — ima 5 članov — opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; — nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna; — nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. 36. člen Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. 6. ŽUPAN 37. člen Občina ima župana, lahko pa tudi podžupana. Županje izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje občinski svet, na predlog župana, z večino glasov vseh članov. Mandatna doba župana je štiri leta. 38. člen Župan opravlja naslednje naloge: — predstavlja in zastopa občino; — predlaga občinskemu svetu v sprejem pro- račun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta pa lahko predloži tudi vsak posamezen član občinskega sveta; — skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan. Zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, daje neustaven ali nezakonit in predlaga občinskem« svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vstraja pri svoji odločitvi, sesplošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki ni z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma ne- ■ primernost take odločitve. Vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave; — opravlja druge zadeve, kijih določa zakon in ta statut; — skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč; — imenuje poveljnike in štabe Civilne zaščite občine, sektorjev in krajevnih skupnosti ter poverjenike za Civilno zaščito; — sprejme načrte zaščite in reševanja; — določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči; — vodi zaščito, reševanje in pomoč; — določ' ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja; — ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine; — odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe; — sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati; — predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v Civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti. Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volilcev v občini. ^ 39. člen Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo vabilo. 40. člen Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Zupan lahko pooblasti podžupana za oprvljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti. V kolikor občina nima podžupana, nadomešča župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti oseba, ki jo pooblasti župan. 41. člen Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji. 7. KRAJEVNE SKUPNOSTI 42. člen Interes krajanov krajevne skupnosti v občini zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti ali druga poblaščena oseba s strani sveta krajevne skupnosti kot njen predstavnik. 43. člen Krajevna skupnost daje mnenja in predloge občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj kraja ali občine in prostorsko ureditev kraja ali občine. 8. ORGANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI 44. člen Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti na zboru krajanov za štiri leta. 45. člen Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta. Svet krajevne skupnosti, podrobneje uredi način svojega dela s pravili dela. 46. člen Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. Zupan imenuje po potrebi in na podlagi mnenja sveta krajevne skupnosti tajnika krajevne skupnosti, ki opravlja poleg nalog za občino tudi dogovorjene naloge za krajevno skupnost. Za dela, ki jih opravlja za občino, je v celoti odgovoren županu, za dela, kijih opravlja za krajevno skupnost, je v celoti odgovoren predsedniku sveta krajevne skupnosti. *>. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV 47. člen Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. 48. člen Zbor občanov se skliče ža vso občino po krajevnih skupnostih ali za eno ali več krajevnih skupnsoti. 49. člen Zbor občanov v občini: razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, razpravlja o lokalni problematiki, - razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov, razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu, — razpravlja o spremembah območja občine, — daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. 50. člen Zbor občanov v krajevni skupnosti: —' voli svet krajevne skupnosti, — razpravlja o problematiki v svoji skupnosti, — razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu, — razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti, — daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. 51. člen Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta. 52. člen Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 53. člen Postopek za izvedbo referenduma odijo organi, ki vodijo lokalne volitve. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah. 54. člen Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum se mora razpisati tudi na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti. Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov. Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 52. in 53. člena tega statuta. 55. člen Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Ce se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih. Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. 10. OBČINSKA UPRAVA Organizacija občinske uprave 56. člen Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave. Podrobnejša organizacija občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom. 57. člen Občinsko upravo vodi župan. Zupan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu. Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga imenuje župan. Zupan lahko pooblasti tajnika občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja. 58. člen Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog. Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki. Občinska uprava opravlja statistično,evidenčno, analitično in informacijsko dejavnost za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. Za potrebe iz prejšnjega odstavka, občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali občasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini. 59. člen Za delo urada je tajnik občinske uprave odgovoren županu. 60. člen Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik občinske uprave in drugi strokovno tehnični delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest. 61. člen Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave določi količnik za določoitev osnovne plače največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika upravne enote. 62. člen Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, kijih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta. Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. 63. člen Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno. 64. člen V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postoku in po posebnih postopkih določenih z zakonom. 65. člen Tajnik občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. Zupan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. 66. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v preprostih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu. 67. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, kijih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi. 68. člen O izločitvi župana odloča občinski svet. O izločitvi tajnika občinske uprave odloča župan. O izoločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik občinske uprave, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik. 11. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE 69. člen Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, kijih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. V zadevah, kijih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. 70. člen Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi. 12. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 71. člen Občina Brezovica lahko organizira javne službe na naslednjih področjih: — oskrba s pitno vodo, — odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, — ravnanje s komunalnimi odpadki, — odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, — javna snaga in čiščenje javnih površin, — urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, — pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, — varstvo pred požari. 72. člen Občina Brezovica skrbi tudi za: — javno razsvetljavo, — plakatiranje in okraševanje naselij, — urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost, — urejanje lokalnih cest in parkirišč, — deratizacijo in dezinfekcijo. 73. člen Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave. 74. člen Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod. 13. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 75. člen Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvariv lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. 76. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. 77. člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. V računu financiranja se izkaže odplačeva- nje dolgov in zadolževanje občine. 78. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. 79. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno. 80. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan. 81. člen Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0. 5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. 82. člen Rezerva se uporablja: 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in razstlinski škodljivci; 2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; 3. za kritje proračunskega primanjklaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet. Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. 83. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun. Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto. 84. člen Občina se sme zadolževati z izdajo vred- nohtnih papirjev ali z najetjem posojil. Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. 85. člen Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet. O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve. 86. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet. Občina sme dajati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. O poroštvu odloča občinski svet. 87. člen Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: — davek na dediščine in darila, — davek na dobitke iger na srečo, — davek na promet nepremičnin, — upravne takse, — posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi. Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom. 88. člen Prihodki občine za financiranje drugih nalog so: — davek od premoženja, — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, — krajevne takse, — komunalne takse, — pristojbine, — odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, — prihodki uprave, — drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni, — drugi prihodki določeni z najemnimi pogodbami občine. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, kije lahko največ do petkrat večji od višine, ki je določena z zakonom. 89. člen Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe. 90. člen Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba. Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik občinske uprave in nadzorni odbor. 14. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 1. Splošni akti občine 91. člen Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta. Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte. Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike. Občinski svet sprejema prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun. 92. člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. 93. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredita organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničujejo pravice in dolžnosti članov občinskega sveta. 94. člen • Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 95. člen Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 96. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe satuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja. 97. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. 98. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta. 2. Postopek za sprejem odloka 99. člen Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini. Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta. 100. člen Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. 101. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. Zupan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. 102. člen Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 103. člen V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti. 104. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. 105. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. Zupan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta. 106. člen Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzoča večina članov, glasuje zanj večina navzočih članov. 107. člen O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi. 108. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po objavi (če ni v njih drugače določeno). 3. Posamični akti občine 109. člen Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo -odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil. 110. člen Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan. O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 15. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 111. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavn položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice. 112. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 113. člen Župan oziroma občinski odbor po poblaT stilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 114. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski interve-nient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 115. člen Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in to: — o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti; — o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti; — o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. 16. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE 116. člen Občina Brezovica se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum. . S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, kijih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajini. 117. člen Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so: — določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju, — gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav, gradnja in financiranje medobčinskih cest. 118. člen Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi. 119. člen Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. 17. KONČNE DOLOČBE 120. člen Obvezno razlago tega statuta daje občinski svet občine na predlog komisije za statut. Obvezna razlaga ima pravno naravo sprejemanja oziroma dopolnitve statuta in se objavi na enak način kot statut. 121. člen Statut prične veljati petnajsti dan po objavi. Z dnem veljavnost tega statuta prenehajo veljati začasni statutarni sklepi. Postopki za spremembo statuta so enaki postopkom sprejema. Predlog za spremembe oziroma dopolnitve lahko da tretjina članov sveta, župan ali 5 = volilnih upravičencev v občini. 122. člen Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom. Odnos občine in sedanjih krajevnih skupnosti in vse zadeve v zvezi s tem, lahko občina ureja do 31.12.1995 Predsednik sveta: Leopold PRISTAVEC OBČINA BREZOVICA OBČINSKI SVET Na podlagi 21. in 22. člena Zakona o poli tičnih strankah (Ur. list RS, št. 62/94) j€ občinski svet občine Brezovica na svoji redn seji 30. 3.1995 sprejel SKLEP O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK V OBČINI 1. člen Stranki, katere listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta, pripadajo sredstva iz proračuna občine Brezovica v višini 30,-sit, stranki, katrere kandidat je bil izvoljen za župana, pa pripadajo sredstva iz proračuna občine Brezovica v višini 20.- sit za vsak dobljen glas na volitvah. 2. člen Sredstva bodo stranki dodeljena mesečno na njen žiro račun. 3. člen Sklep začne veljati takoj po objavi v uradnem listu. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Leopold Pristavec OBČINA BREZOVICA OBČINSKI SVET Občinski svet občine Brezovica je na svoji redni seji 20. 4.1995 sprejel SKLEP Uradno gasilo občine Brezovica je časopis »NAŠ ČASOPIS«, v katerem bo objavljen Statut občine in vsi sprejeti odloki oz. akti, ki se javno objavljajo. Sklep velja do preklica oziroma do ustanovitve svojega časopisa oz. glasila. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Leopold Pristavec ODLOK o pobiranju takse za urejanje prometa ob vikendih in praznikih na območju parkirišča ob jezeru v Rakitni 1. člen S tem odlokom se Krajevni skupnosti Rakitna dodeli pravica, da uvede začasno pobiranje parkirnine ob jezeru. . 2. člen Začasno parkirnino je dovoljeno pobirati le ob koncu tedna in v prazničnih dneh. Dnevi, ki sodijo v konec tedna, so: petek, sobota in nedelja. 3. člen Začasno pobiranje parkirnine je urvedeno iz več razlogov: — da bi preprečili parkiranje na zasebnih kmetijskih površinah in na krajih, kjer bi bil oviran promet — zaradi prekomernega onesnaževanja jezera in njegove okolice. 4. člen Sredstva od pobrane parkirnine bo KS Rakitna namensko uporabila za izgradnjo stalnega in urejenega javnega parkirišča. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem potrditve. Kot začasen odlok ga je 30. 3. 1995 potrdil občinski svet Župan Drago Stanovnik, l.r. ODLOK o redu ob jezeru v Rakitni in njegovi okolici 1. člerf S tem odlokom se Krajevni skupnosti Rakitna dodeli pravica, da določi pravila, ki bi obiskovalce Rakitne opozarjala na red, brez katerega ni mogoča organizirana turistična ponudba kraja. 2. člen Pravila reda obnašanja: 1. Parkiranje je dovoljeno le na parkiriščih, označenih z obvestilnim znakom P! 2. Prepovedana je vožnja motornih koles, koles z motorjem in gorskih koles po zelenicah, gričih in gozdnih poteh! 3. Kampiranje je prepovedano na celotnem območju Rakitne! 4. Kurjenje je dovoljeno le v za to zgrajenih in urejenih kuriščih! Kurjenje zunaj urejenih kurišč je strogo prepovedano! 5. Prepovedano je lomljenje, sekanje ali žaganje drevja! 6. Pse je treba imeti na vrvici! 7. Prepovedano je trganje zavarovanih rastlin! 8. Nabiranje zdravilnih zelišč je dovoljeno samo za osebno porabo! 9. Nabiranje gob je dovoljeno do količine 2 kg! 10. Brunarica lahko v skladu s predpisi predvaja plesno glasbo le do 22. ure! 3. člen Za spoštovanje redja po tem odloku bodo skrbeli: pooblaščeni delavci, določeni s strani KS Rakitna, in policija v primerih, za katere je zadolžena po zakonu. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem potrditve. Začasen odlok je potrdil občinski svet. _ 'Župan Drago Stanovnik, l.r. OBČINA BREZOVICA OBČINSKI SVET Občinski svet občine Brezovica je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 72/93, 6/94, 57/94 in 14/95) ter na podlagi začasnega statutarnega sklepa z dne 21.12.1994, na svoji redni seji dne 30.4.1995 sprejel naslednji ODLOK O POENOTENJU CEN KOMUNALNIH STORITEV V OBČINI BREZOVICA 1. člen Vse komunalne storitve, pripevke in druge navedene usluge pobirajo in obračunavajo do na-daljnega sedanje krajevne skupnosti na območju občine Brezovica in jih strogo namensko uporabljajo za namene za katere so bili pobrani. 2. člen Cene komunalnih storitev in prispevkov se lahko spremenijo samo po sklepu občinskega sveta na predlog krajevnih skupnosti, oziroma takrat, kadar inflacijska gibanja naraščajo hitreje kot je to ob začetku koledarskega leta planirano. 3. člen Cene veljajo praviloma eno leto in se po potrebi spreminjajo ob začetku koledarskega leta. 4. člen Komunalni prispevek za novograditelje se plača pred izdajo gradbenega dovoljenja oz. po zahtevi upravnega organa. Novograditelj predloži ustrezno potrdilo oziroma pogodbo o plačilu komunalnega prispevka, ki jo dobi ob plačilu na krajevni skupnosti. Komunalni prispevek se plača po metodologiji, kateri je sestavni del tega odloka in je priložena. Količnik 1,5 se uporablja za novograditelje, kateri nimajo stalnega prebivališča v občini Brezovica. 5. člen Najemnina za grobove se predpisuje in plačuje ob zaključku koledarskega leta za nazaj in sicer ■- enojni grob (200 x 90 cm) je 2.500,00 sit — dvojni grob (200 x 180 cm) je 5.000.00 sit — eventuelni trojni grob 200 x 2,70 cm) je 7.500,00 sit — prvi pokop za enojni grob 10.000,00 za dvojni grob 20.000,00 sit. i Cene so brez prometnega davka in veljajo po pbjavi v uradnem glasilu. / PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Leopold Pristavec METODOLOGIJA OBRAČUNAVANJA Delež se izračunava po naslednjih osnovah: 5,00 DEM/m2 za kmetijski gospodarski objekt 15,00 DEM/m2 za stanovanjski objekt 30,00 DEM/m2 za poslovni objekt 45,00 DEM/m2 za počitniški objekt. Za ostale objekte, ki ne sodijo v navedene kategorije, odloča o plačilu svet KS individualno. Pri izračunu deleža se upošteva količnik komunalne opremljenosti zemljišča (K), ki se določi kot vsota naslednjih kriterijev (k): KRITERIJI k 1. cesta 0,20 2. elektrika 0,20 3. vodovod 0,20 4. kanalizacija 0,20 5. javna razsvetljava 0,10 6. telefon_0,10 1,00 1. CESTA Dovoz na parcelo je: asfalt makadam javna pot 0,20 0,10 privatna cesta 0 0 2. ELEKTRIKA do 100 m 0,20 101 do 500 m 0,10 več kot 501 m 0 3. VODOVOD do 100 m 0,20 101 do 500 m 0,10 več kot 501 m 0 4. KANALIZACIJA FEKALNA METEORNA OBOJE do 100 m 0,15 0,15 0,20 101 do 500 m 0,10 0,10 0,15 ni možna priključitev 0 0 0 5. JAVNA RAZSVETLJAVA do 100 m 0,10 od 101 do 200 m 0,05 več kot 201 m 0 6. TELEFON do 100 m 0,10 od 101 do 500 m 0,05 več kot 501 m 0 OBČINA BREZOVICA OBČINSKI SVET Občinski svet občine Brezovica je na svoji redni seji 30.4.1995 na predlog Vodovodnega odbora Podpeč- Preserje sprejel naslednji SKLEP Občinski svet potrjuje naslednje cene: 1. Cena vode za: - gospodinjstvo, vrtce, kmetijstvo, šole, krajevne skupnosti, ambulante 60 SIT/m3 za podjetja, obrt... 110 SIT/m3 2. Cena vode za skupni odjem z enim vodomerom (gospodinjstvo in obrt) je naslednja: od skupno porabljene vode se odšteje porabljena voda za gospodinjstvo, in sicer 4 m3 na mesec na vsakega člana gospodinjstva in se obračuna po ceni za gospodinjstvo, preostala količina porabljene vode pa se obračuna po ceni za podjetja, obrt. 3. Prispevek za vzdrževanje vodomerov se zaračuna: • vodomere do premera 3/4" 200,- sit/mesec • vodomere do premera 6/4" 300,- sit/mesec • vodomere do premera 80 mm 800,- sit/ mesec 4. Prispevek novih odjemalcev vode je takle: • za stanovanjske objekte brez poslovnih prostorov, priključna moč 3/4" je 50.000.- sit • za stanovanjske objekte s poslovnimi prostori, priključna moč 3/3" je 70.000.- sit • za objekte z večjim odjemom, priključna moč 1" do 6/4" 90.000.- sit • za objekte z večjim odjemom, priključna moč 80 mm, 100.000.-sit. Prispevek novih odjemalcev je namenjen za razširjeno reprodukcijo vodovoda. S tem prispevkom niso zajeti stroški priključitve odjemalca na glavni vod (priključek na glavni vod z ventilom, vgradno garnituro in cestno kapo, napeljava do vodomera, vključno z izkopom, vgradnja vodomernega jaška, vodomera in ventilov). 5. Pri odjemalcih z zelo majhno mesečno porabo vode se pogosto zaustavljajo vodomeri, kar zahteva večje stroške za vzdrževanje in zamenjavo le-teh. Vodovodni odbor predlaga, da se pri takih odjemalcih dodatno zaračuna 300 sif na mesec za izredno vzdrževanje in zamenjavo vodomerov. Dodatno plačilo 300 sit za vzdrževanje vodomerov se obračuna pri odjemalcih, pri katerih je mesečna poraba vode manjša od 4 m3. Predsednik občinskega sveta Leopold Pristavec OBČINA BREZOVICA Občinski svet Občinski svet občine Brezovica je na svoji redni seji, dne 20.4.1995 sprejel naslednji SKLEP Občinski svet občine Brezovica potrjuje naslednje sejnine za občinski svet, odbore, komisije, kolegij ter nagrado županu in sicer: sejnina za občinski svet znaša: • za predsednika občinskega sveta in župana je 5.000,- SIT, • za predsednike odborov ter sekretarja je 4.000.-SIT, • za druge svetnike 2.000.- SIT. Sejnina se izplačuje na podlagi liste prisotnosti. Sejnina za občinski svet bo izplačana tudi za že opravljene seje. Sejnina za odbore, komisije in kolegij pa znaša: • za predsednika 4.000.- sit • za člane pa 2.000.- sit. Sejnina bo izplačana na podlagi zapisnika sestanka odbora ter liste prisotnosti, ter poročila o realizaciji. Nagrada za župana znaša 56.000.- sit mesečno kot akontacija, in sicer od 1.1.1995 dalje. Ob izrednih nalogah večjega obsega bo temu prilagojena tudi nagrada. Kilometrina trenutno znaša 22.- sit za opravljeni kilometer. Višina kilometrine se usklajuje odstotno s ceno bencina. Sejnine, kilometrina in nagrade so netto strošek, davke iz tega naslova pa poravnava občina Brezovica. ŽUPAN Drago Stanovnik Občina Brezovica, išče delavca z ustrezno izobrazbo, za delo v knjižnici Brezovica. Delo je honorarno. Knjižnica je odprta dve uri na teden. Kandidati pošljite pisne vloge na sedež občine v 8 dneh po objavi. ŽUPAN DRAGO STANOVNIK