» The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. KANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. JRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejU ih najbolj priljubljen tlovensM list v Združenih Državah Ameriških. STEV. (NO.) 194. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 5. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 5, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV V prvem spopadu z Abesinci bili Italijani poraženi in so morali bežati pod varstvom aeroplanov. — Italijanski aeroplani bombardirali dve mesti in napadli celo bolnico Rdečega križa. — Prvi cilj Italijanov je, da zavzamejo mesto Adua. Ženeva, Švica. — Nič kaj časten začetek za domišljavega Mussolinija: V prvem spopad u do katerega je prišlo na abesinskih tleh, so bile italijanske čete premagane in so morale pred Abesinci bežati. To sicer še nima na nadaljnji potek vojne posebnega pome-; DIPLOMATI NA DELV načrti V ZNAMENJU VOJNE g nrrw, • New York- Y. — Paro- k ap IT A lis to vbrodne družbe ^ pri^10 __skrbeti, ker se so se zvišale 'postavke za zavarovalnino na blago, ki ga prevažajo, zaradi sovražnosti med Itlalijo in Eti-jopijo, namreč posebno za blago, ki gre skozi Sredozemsko Borili se bodo proti ponovni izvolitvi Roosevelta. Od Francije od visi, i|kak bo nastop proti Mussoliniju. Ženeva, Švica. _______ iskrbi je povzročil Mussolini P^hoclnje leto. na in vpliva, 'vendar "pa kaže, ievropskim diplomatom s svoda je od navdušenega kriča- ■|im vPadom v Abesinijc 'no dosedanje delo Lige naro- Boston, Mass. — Znano je ■ že, da so kapitalistični intere-I si odločeni, da se vržejo z !vsemi silami na to, da potolče-!jo Roosevelta, ki jim tako kri-Velike ža njih načrte, pri volitvah Javni bojni klic je v tem oziru izrekel roosevelt za mir in Rdeče morje na Daljnji vzhod. Pet parobrodnih družb je vsled tega že 'redsednik povdarjal, da se Amerika ne bo zapletla v vojno s tujezemskimi državami. San Diego, Cal. — "Ne gle- sklenilo da ide' kaj se zgocli na kontinen" se blago ne bo več prevažalo j™ prekA° m1°rja' . Zed;n'»ene po omenjeni poti, marveč drzave Amenke ,odo os al,e in 'morajo ostati take, za kakor-1 Iz Jugoslavije. Radi ponarejanja in razpečavanja ponarejenega denarja so bili pred mariborskim sodiščem zopet trije obsojeni, _ Strašna nesreča mlinarja in tovarnarja iz Fra-ma. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in drugo. V sili in potrebi ] star 73 let. — V Ljubljani je Maribor, 18. sept. — Včeraj,umrla Marije Kavčjč, soproga se je vršila pred tukajšnjim ma- trgovca in hišna posestnica. okrog Afrike. nja do pravega neutrašenega Abesinijo. Celot- !Mark C" Honeywell, predsed- neke velike industrijske junaštva velikanski korak. Vidov -ie takorekoč postavil na •družbe. Ob lieke zveze priliki najbolj sestanka vplivnih KRIŽEM SVETA Rimu kier ni nohenp npvar 8"lavo in jasno pokazal, da se..... kjer m n°bene n6Var Ine zmeni za celi svet. Svet industrijalcev Amerike, ki soj j Lige nai'odov se bo zbral to združeni pod imenom "Odbor 'soboto k zasedanju in negoto- stotlh'" 'ie Pozval zborovalce, kaj se b0 na tem ^ se P^hodnje leto umak- nosti; je Mussoliniju' lahkota, da razpali strasti mladine do norosti, toda resnična dejstva bodo pokazala, ali je Musso-lin ijevo trinajstletno kričanje uspelo in naredilo vojake iz plašnih Italijanov. Prva preizkušnja se je slabo obnesla. London, Anglija. — Kakor govore poročila, se je izvršil načrt, po katerem se bo vo je še, kaj se b0 na tem 1"1fuu"Je, 1CIU pet angleških aeroplanskih zborovanju sklenilo. Vse je še neJ° 12 SV0JeSa blznesa m naj pr0metnih družb strnilo v eno odvisno od tega, do kakega posvete ves svoj čas za politic- ^ d imenom A,Ued Brj. zaključka bodo privedli raz. no kampanjo, da — raz- govori med zastopniki Angli- Prečili ponovn bodo izvolitev sne je pred dolgim Časom molil oče naše dežele, da naj bedo, namreč nezapletene in proste." Te besede je izpregovoril predsednik Roosevelt preteklo sredo v svojem govoru, ki ga je imel pred množico 70,000 dium. Nanašale so sede na nevarnost, ki lim kazenskim senatom razpra- -o-- va radi ponarejanja in razpeča- Nesreča vanja ponarejenih 20 dinarskih j Iz Pirnič pod Šmarno goro je kovancev. Obtožena sta bila bil pripeljan v ljubljansko bol-brezposelni mehanik Marko Div-'nico referent pri ministerstvu za jak in brezposelni hlapec Ignac1 poljedelstvo Anton Lavrič. Na Valentinčič, ker sta delala incesti se je zaletel, vanj dirkajoč razpečavala ponarejen denar, j kolesar in ga treščil na tla. Pri Ivan in Frančiška Roje iz Arje.tem je Lavrič dobil občutne no-vasi pa zaradi tega, ker sta da- tranje poškodbe. jala ponarejevalcema zavetje, j —------ hrano in tudi denar za nabavo l Bik ga vrgel v vodnjak Ker je Kmet Panta Pešič v okolici poslušalcev v tukajšnjem Sta- !potrebnega materijala. se te De- ponarejevalcema dajal zavetje,'Smederevske Palanke je kupil svetu pred ponovno vojno, da t je in Francije. Ako Francija sevelta. tis h Airways. Skupna dolgost njenih prog bo znašala nad se ponovi neumnost, ki je via-1 J • JJWU1H » «.vv»"vv --------- , je bil obtožen tudi posestnik Jo-j na sejmu bika in ga privezal k žef Kovačič iz Zgornjih Jablan, j ostali živini v hlevu. Ko je drugi tri ženske iz Gornjih Stopic pa j dan bika od vezal da bi ga napo-dala pred 20. leti in ki bo po- |go se mora]e zag0Varjati, ker sojjil, je ta nenadoma zdivjal. Kmet je začel bežati, bik za njim .........__.........in ga dohitel ravno pri vodnja- va nemogoča. Predsednik je........ ....... njenih prog Do omenjenega spopada je bo pristala na to" da~ se" k^ i J-°........... 2,200 milj. tegnila civilizacijo na tako ni- , . , , „ nAnnvpiaT,ifl a ffa prišlo v abesinski .provinci Ti- zensk0 nastopi proti ltalijiJ POROKA V PIJANOSTI | - Edmonton, Alta, Kanada. žino> da bo gospodarska obno-!baje Vedelef vln gre ob meji italijanske koloni- potem se utegne zgoditij da j Chicago, 111. - Na okrož- — Novi socialni sistem v pro- ya nem0goČa. Predsednik je niso pnjaVlle' UlVjaK je Eritreje. Italijanske čete, Mussolini pri .'svojih načrtih |nem sodišču je bila v sredo vinci Alberta, po katerem se ;hadaljeva). ki so prekoračile mejo, so segploh ne bo oviran,' I vložena tožba, da se razvelja- bo poskrbelo za revne ljudi, j «Ta dežela ne potrebuje ni- ^apletle v srdito bitko z abe- __0__Ivi poroka, ki sta jo preteklo je postal tako vabljiv, da se kakili osvojevanj in nimamo sinskimi četami, in bitko so NASPROTUJE ZAPRISEGI ! pomlad sklenila dva 17 let je več oseb priselilo • semkaj. nobenih' imperijalističnih na-Ualijani končali s tem, da so i UČITELJSTVA i^tara otroka pred nekim mi- Vlada pa je objavila, da bo ta g^ov. Qd dne do dne jn od je_ ~~ Pobegnili nazaj. Umik .be-j Boston, Mass. — Dr. K. F.irovnim sodnikfom v Valparai-, sistem veljal le za stalno sta-do ]eta lirpoštavljamo bolj i Mather, slovit predavatelj na Is0' Kakor izjavlja deček, Gra- nujoče tukaj. 'popolna zagotovila miru z na- (Harvard univerzi, se je prete- |ham W- ^^nier, 8218 So. Lin-j _ Moskva, Rusija. — V širni sosedi... Ne samo, da zečih so krili italijanski aero-Plani, ki so ovirali abesinske zasledovalce. tinčič sta krivdo priznala ter zatrjevala, da sta delala denar v največji stiski. Divjak je bil obsojen na 4 leta robi je, Ignac Valentinčič na 2 leti in 6 mesecev, Jožef Kovačič je dobil 5 mese- vsi ostali ku, ga nasadil na roge ter ga vrgel v zrak nad vodnjakom, da je revež treščil v vodnjak in se ubil. iklo sredo izrazil, da se ne bocoln st- se ie v družbi neke" cev strogega zapora, pa so bili oproščeni. o- Rusiji zopet vlada prostost iskrenO želimo miru, marveč z avtomob;iom Večje "junaštvo" so pa po- 'uklonil zakonu, ki ga je spre- ga dru£ega mladega para vo- jglede nakupovanja živil. Via-trdno smo tudi odločeni, da sej Maribor> 16- sept. _ kazali Italijani na nekem dru-i j ela zakonodaja, po katerem |zl1 aprila s 17 letno učen-j d . nedavnim odlokom bom0 izognili vsem nevarno- ■ ' , ,,' . t i gem kraju, namreč v mestu mora vse učiteljstvo zapriseči^0 Dorothv M"1 ■ " ■ " 1......- - - — ------------ — ^ ^ 1 ' Adua. Tam jim ni pretila no- zvestobo državi in federalni in na višji šoli, Dorothy M. Chase, na kar s0 vsi odšli v znesli so vladi. Povdarjal je, da ie ta salun in tamkaj povžili več prebival-!prisega na mestu za javne na-|"MfifM>alls." Ne vedoč, kaj de7 meščence, toda proti ustavi je, da se jo zahteva od navadne-'Valparaiso, kjer je mirovni ga državljarta in učitelja na privatnem zavodu. -o- POROČILA O VOJNI MALENKOST ZA AMERI-KANCE Detroit, Mich. — Vojna izbruhnila? Nimamo zdaj časa, da bi se pečali s tako malenkostjo. Pred nami stoji veli- bena nevarnost in se nad — civilnim Stvom. Poročilo govori, da je v četrtek močen oddelek italijanskih aeroplanov priletel nad Aduo in izvršil nad mestom bombni napad. Nad 1.700 oseb je bilo pri tem ubitih. Bombe so metali letalci brez vsakega obzira in tako so napadli celo bolnišnico Rdečega križa. Istočasno so Italijani bombardirali tudi mesto Adigrat; koliko je bilo tamkaj ubitih, se še ni moglo i ko važnejša zadeva, ki ima j Ugotoviti. Poročilo o tem na-1 ogromni pomen za celo Ame-j Padu so abesinske oblasti ,po-;riko in za ves svet. namreč s'ale na Ligo narodov. j "World Series," borba za Isti dan, v četrtek, se je pri- prvenstvo med dvema base-j cel pravi bojni pohod italijan-; bali skupinama, chicaškimi | Kkih čet preko meje v večjem j "Cubs" in detroitskimi "Ti-°bsegu, in sicer so od severne! gers." Milijoni Amerikancev i strani prekoračili reko Mareb, ,so bili preteklo sreelo takih1 ki deli Abesinijo od Eritreje.|misli, ko se je započela ta ^T.iih cilj je mesto Adua in borba v Detroitu in ko je isto-aei'oplanski napad jim je imel časno Mussolini započel svojo Pripraviti pot. Ta pot bo iz- vojno. Nekateri listi, ki pozna-redno težavna zaradi goratih jo razpoloženje svojih čitate- ljev in ki pišejo tako, da pri-ja njih "visokim" čustvom, je ■tudi priobčilo na prvem mestu z debelimi črkami, da so v prvi igri Cubs premagali Tigers v razmeriu 3-0, d očim so portočilo o vojni postavili na dnu strani. In to se bo na ■ daljevalo celi ta teden, do nedelje, kolikor časa bodo trajale "World Series." — Mussolini je res izbral neprimeren čas za svoj "show," ko je Amerika tako "bizi," da mu ne more posvečati pozornosti. odpravila krušne karte in ob- stim, katere bi enem odločila, da se znatno mir s svetom. ogrožale naš strasno smrt V noči je na cesti Reka-Hoče pripetila grozna pro- llata, sta se nato odpeljala v znizajo Naša narodna ;'metna neSreča, katere žrtev je odločnost, da se držimo proč pQgtal daleč znani framski mli_ Budapest* Ogrska — od tujezemskih vojn in za- nftr in tovarhar Miroslav Puče- cene živilom. Sodnik S. P. C or boy brez obo-jtavljanja za pristojbino $3 iz-Iv vršil nad njima poročne cere- namreč monije. Kakor se ugotavlja,; 1913. par ni živel skupaj. nuarjem v^lnoJvojaSko služb!"^e ubraniti, da bi ne čutili globo- '^i zTzbito glavVv'^bjTi «> ^ par dni pogrešali 25 let- c+o^e« nA 92 rlo 30 let kega obžalovanja, ko vidimo, ,k { sredi ceste v obcestnem nega mizarskega pomočnika starosti oa u« 1CL'; , _ _____;„ ... .... . ir, poklicala Pjetljajev pa nam ne more lik, star komaj 31 let, katerega! Pesem noža Hudo ranjenega so pripeljali v celjsko bolnico 36 letnega po-sestnikovega sina Matevža Bra-čuna iz Veternika pri Kozjem, katerega sta Anton Bračun iz Veternika in kmečki fant Kolar iz Podsrede v neki gostilni obdelala z noži. -o-- Žalosten dogodek V Novi vasi pri Mariboru, letnike od ŠIRITE AMER.SLOVr.NCA' na vojaška služba. 1905 do 'da ?e pazi-i° ideali 111 principi, Kakor od „a- da se lahko čuti Amerika si- ODLOČAJO O USODI SVETA krajev, ki so na nekaterih testih skoraj nedostopni in "i jih bilo težko prekoračiti celo v mirnih razmerah. Prijavljeni pa morajo biti Itali-Jani vsak čas na napad Abe-Slncev, katerim je to pogorje ^nano in jim nudi naravno °brambo. Mussoliniju je veliko ležeče tem, da zavzame to mesto, du0. g tem bo deloma izbri-^ sramoto, ki jo je doži-eia tamkaj italijanska arma-Pred 40. leti, v letu 1896, ° s°. jo Abesinci takorekoč .'°P°lnoma uničili. Brez dvo-°dl ^ Zat° ^uss°bni tudi t °cil, nai velja prvi napad mestu, ker ve, da bi se- danja zmaga vlila novega na-/dušenja v italijansko ljudstvo. gurno in mirno, izvzemši, ako bi kaj izrednega ne prišlo. jarku je pa ležal popolnoma raz- Rudolfa Ogrizka in 17 letno bit Pučelikov avto. Miroslav Pu-jCito Lobnik. Oba sta se pozna-čelik se je mudil na večer pred j'a že dve leti. Zadnje mesece, svojo tragično smrtjo na Reki. odkar se je Rudolf vrnil od KAMELA BO PRENAŠALA POŠTO Los Angeles, Cal. Okrog 23 .ure se je odpeljal v naglem tempu iz Reke proti Ho-ičam. Na nekem ovinku se je z vso silo zaletel s svojim vozilom j v približno 250 kg težek kamen, tki ga je avto vrgel 5 metrov na- -Prihod- i nji mesec se bodo ob takozva- : prej. Sunek je bil tako silovit, da je vrgel Pučelika iz vozila na vojakov, sta se večkrat sestajala, kar so pa doma branili. Rudolf je bil namreč brez posla in tudi dekle je živelo v težkih razmerah. Tako so negotovi izgledi za prihodnjost na oba tako močno vplivali, da so ju privedli do ustodnega je , i cesto, kjer je obležal s počeno j koraka. Oba je našel ustrelje nem "National Philatelic ^^ Ayto se -e prekucnil v na Mandlov pastirček, ki week" priklicali v spomin časi sg popohloma razbil pasel krave na polju za Novo izza leta 1856, ko se je v gkbdovani so ogteH ]e re.,vasj0. kajšnjih krajih prevažala po-1......... šta s pomočjo velblodov; kar je bil v Kaliforniji prvi sistem za prevažanje pošte in je v to s vrh o bilo poslanih semkaj omenjenega leta iz Egipta 14 velModov. V spomin na to se bodo zdaj skozi en teden prevažala pisma med Fort Tejon in Los Angeles z velblodom. Pazdalja znaša 60 milj. f lektor j i, ki so obsevali Pučeli-kovo truplo na cesti. Domnevajo, da se je nesreča pripetila zaradi tega, ker je na vozilu počila PREGLAVICE Z RDEČE-i LASKAMI Boston, Mass. —Eden zobozdravnikov v nekem tukajšnjem zavodu je podal izjavo, da je na dentistovskem stolu največji ,križ z rdečelaskami in jih je težko pripraviti do miru. Nasprotno pravi, da je s plavolaskami lahko opravilo in da ostanejo, precej indife- Požari V vasi Gozd pri Kamniku je letos že tretjič gorelo, pnevmatika ali pa je PuČelik iz- 'Zadnji požar je uničil lesen gubil oblast nad vozilom. Ko so jSkedenj posestniku Alojziju ga našli, je bil že mrtev in bi bi- Spruku. Bila je velika nevar-la vsaka pomoč zaman. jnost da se vname tudi poleg -o--.stoječa hiša, pa je na srečo Trgatev 'pihal veter od nasprotne stra- Iz Trebnjega pišejo: Zgodnej- ;ni. — Posestniku Alojziju Se-ši vinogradniki že trgajo prvino jnožetniku je pa na Gojški in kmalu bo na mizi domača por- -planini zgorela velika pastir-tugalka. Glede kvalitete bo le- Iska koča, katero so najbrže po neprevidnosti previdni neznani zažgali ne-prenočeval- tošnja trgatev tu in tam morda za spoznanje boljša od lanske, vendar bodo vinogradniki tudi ci. letos potrebovali sladkor za f -o-- slajenje mošta. V splošnem pa Drava naplavila truplo lepo vreme zadnjih dni še naj-] Na Bregu pri Ptuju je bolj sladka naše vinske gorice. jDtrava naplavila moško trup-----o--jlo. Po dokumentih ki so jih Delna slika zborovanja Lige narodov, od katere odločitve odvisi mir ali 'rentne. vojna. Liga se bavi s sporom med Abesinijo in Italijo in ta spor grozi, da se , bo razširil na celi svet. Zaznamovani s številkami so trije francoski delegati, namreč 1) Paul-Boncour, 2) Eduard Herriot, 3) min. preds. P. LavaL Smrtna kosa 'našli pri naplavijencu, so do- V celjski bolnici je umrla Pav- :gnali, da gre za črkostavca la Dimec, hči celjskega urarja. Stanka Uršiča iz Krčevine pri -o--I—V Mariboru je umrl Juro Mi- Mariboru, ki je sam skočil v ŠIRITE AMER. SLOVENCA' trovič, upokojeni polkovnik, Dravo. tttnra I ••AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 5. oktobra 1935 Amerikanski Slovenec Rtpi in najstarejši slovemki The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Uitsjacvljm lata 1HL Izhaja vsak dan run b«4«1J, poo*. ••ljkov in dnevov po praxnikih. Ixdajja in tiaka! EDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in uprav«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telet on: CANAL SMA Naročnina! -$s.00 _ 2.50 „ 1.50 celo leto —- Za pol leta . ——- Za četrt leta-- Za Chicago, Kanado te Evropo: £« celo leto____——$6.00 Za pol leta ......... 3.00 Ta četrt leta---1.75 Posamezna številka .......................... 3c Uewspaper in Ameriw. Srtablitfaed mi. lMu*d daily, except Smnday, Monday and th« day after holiday«. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Addreaa of publication off tea: 1849 W. Cermak RD.f Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one yoar -— For half a year -- For three month« _$5.00 _2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year........-$6.00 For half a year -— 3.00 For three month«-- Single copy .......................-................ 3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of Mnrch 3. 1879. ______ so za katoličane žrtvovali celo uro. Pri tem se človek zares počuti, tot da je združen z vsemi udeleženci tega velike- Med katoličani se mnogokrat najde in to ne malo, am- lep in užitka^ polni program j pak celo kopico ravnanj v zasebnem in javnem življenju,1 za nas katoličane. Lepo je to ki so v popolnem protislovju z katoliško cerkvijo, kakor iod lafn*k°! radio postaj, da v A " " ' lan m k n rn nr-n n o rtrvnva h tudi s pošteno vestjo katoličanov samih. Da taki smo! Ob nedeljah hodimo h sv. mašam, prejemamo zakramente, se radi potrkamo po prsih, da smo katoličani. Doma na mizi pa nam leži brezverski časopis. Hodimo na prireditve protiverskih nasprotnikov, itd. Kdo naj spravi to v sklad s pravilnim umevanjem katoličanstva? Nihče ne septembra more. Absolutno ne. Gad je in ostane strupen in nevaren Človeku. In kdor ga pozna se ga ne bo dotikal. Prav tako je, ako katoličan, ki trdi, da je katoličan, pa zraven podpira protiverske časopise, se druži z brezverci, itd. Ali ga to ne postavlja v veliko nevarnost, da v njem omaja in oslabi versko razpoloženje protiverski časopis in protiver-ska družba? Ali se taki tega zavedajo? Naj bi bila nesrečna Mehika nam vsem za vzgled in naj bi nas vedno opozarjala, da bi znali katoličani varovati svoje interese pred nasprotniki vere in Boga! 31. PISMO 0 DOMOVINI Piše: P. Aleksander Nadškof so z vidnim zanima- r0sta imeli pontifikalno mašo in njem poslušali, ko sem jim pri- {opravili vse spominske obrede ga~ e v h arističn egfa ^gresa/ki jpovedoval o bojih, ki jih ima naš .brez posebnih težav in znamenj se je vršil zadnji teden mese-lPreosednik s svo-limi nasprotni- Ipriletnosti. v Clevelandu !ki' kako mu vsePovsod na£a.ia-, Popoldan sem si ogledal zna- Na te evharistične slavnosti so pohiteli tudi od naše fare sv. Cirila in Metoda, __.__________, ,, . , ... se kongresa č •>• r™ tednika. Pa so pristavili: |toda ima nad altarji krasne u Al. Gnidovec, ivirs. ierevoija, ... . , ... v j r,„ .o vašega i prve vrste. Zunaj cerkve, pa so Preganjanje katoličanov v Mehiki V državi Vera Cruz, v Mehiki, je izdal guverner nove stroge odredbe proti katoliškim duhovnikom, kakor to sporočajo najnovejše tozadevne vesti iz Mehike. Katoliškim duhovnikom je strogo prepovedano maše-vati, ali izvrševati kakoršnekoli cerkvene obrede, pravi poročilo. Vsak duhovnik, ki "greši" (!) proti tej odredbi, je smatran na podlagi guvernerjeve odredbe protidržaven in kot tak nevaren državi in njenemu redu. Kako je v ostalih državah mehikanBkih, poročilo ne omenja, ali verjetno je, da ne more biti mnogo boljše. Tako daleč torej je prišla Mehika, da izdaja take odredbe proti katoliški cerkvi in njenim duhovnikom. Ta odredba je popolna kopija boljševizma, ki je na enak način nastopil proti cerkvi in duhovščini. / Tako daleč torej so prišli mehikanski katoličani. V veliki večini so, pa vendar danes ne smejo niti javno moliti, niti k sv. maši, da ne bi "grešili" (!) zoper državno odredbo, ki to prepoveduje. ŠE ENKRAT: PRISRČNO VABLJENI Chicago, III. Mrs. Terezija Potočnik, Mrs. Viktoria Hai-duk in Mrs. Mary Radoševič. Vsi ostali farani, ki nismo mogli osebno biti navzoči na tem kbn grešil, smo pa bili z njimi v duhu združeni. Zakrament sv. zakona sta prejela Mr. J. Taras in Miss Annie Rosold. Sedaj se nahajata pri sorodnikih v državi Montana, na takoimenovanem ženitovanjskem potovanju. — Ponesrečil se je tukaj hrvatski rojak Viktor Tadevich. Vozil je v Superior in od dežja razmočena cesta je bila po-lovanjem, s svojo pomočjo in,vzročila nesrečo, da mu je r> svojo udeležbo pripomogli jtruk spolzel s ceste in se pre- jo, mu mečejo polena na pot in menito gornjegrajsko cerkev, ki j s. kapitalistično propagando ča-|je izdelana po načrtu ljubljan- Udeležili soisoPisov odvračajo ljudi od pred- ske stolnice. Slikana sicer še ni, / ^ ' . ' pe sednika. Pa so pristavili: g. z« p m \. "Daj Bog, da bi se uresničile jmetniške slike ki so umetnina želje in stremljenja m vodje, če so res tako iskrene in !v stene udelane razne spomm-koristne. Amerika bo potem ske plošče in monumenti, spo-lahko tudi svet izpeljala iz te hu- jmini starih grofovskih družin, de zagate, ki v njej čepi." Jki so bodisi v tem kraju gospo- Zopet sem občudoval svežost jdovali ali pa imeli družinske spomina tega našega slovenske- člane na ljubljanski škofijski ga staroste. Nato se je pogovor Uolici. Sezidal je gornjegrajsko preokrenil na škofa Barago. In cerkev grof Atems, ki je bil tu-menili so nadškof Jeglič: pa tudi ne , t v . , . , ... , , ,.v , Iv,. • Izavrzen denar. Za slovensko tolican in to je, ne biti samo katohcan v nedeljo med stin- • em mm.aš žrtywati maga mi cerkvenimi stenami, marveč biti zaveden m odločen ;ri p0in0čne ure, za slovensko katoličan vsak dan, vsepovsod v javnem in zasebnem živ-j besedo moraš darovati tudi te ljenju, ter paziti tudi, da je v tem duhu prekvašeno tudi !bore desetke, ker je vsak Hvala vsem dobr'otnikom in Torej je naša narodna dol- jtiarovavcem, ki so kaj daro- van 175 dobička prinesli" . .. Faletov oče, kaj ko bi za cerkev začeli tako-le postrani kaj prodajati. Pa brez zamere. Gor-njigrad mi je dal tako misel.' Na poti domov se mi je nudil še drug interesanten prizor. Ma- milj od Rock Springsa. žnost, da take prireditve po- j,vali bodisi denarno, bodisi v .Lovila bodeta jelene, muse, setimo. (blagu, hvala vsem .udeležen-j race, ribe, medvede, srne in Dvorana naša naj bo pri- teem. Ce ni . bilo vse, kakor bi jvsakovratip druge zverine in hodnjo nedeljo polna do zad-jnekateri bili radi, naj oproste. .živali, če ju bodo hotele po njega kotička. Nič se ne zgo- prevelika je bila množica v čakati. Nazadnje morda na Rmtelnov range, kakih panja v Baragovo priprošnjo in,mica s fantkom in sorodniki je božjo pomoč v Baragovem ime- bridko ihtela. Hotel sem jo po- nu. "Pozdravite, le pozdravite vse Slovence tam onkraj luže." varjajmo: ah, toliko je da človek ne zmore Več. Slovenski koncerti in nastopi slovenskih društev so važnejši «d vseh drugih prireditev. Ce imaino časa in denarja za vse druge zabave, bomo imeli časa in denarja tudi tega, [hali, da bi moglo iti vse kakor poti domov srečata kje še ka po "žnorci". Hvala pa tudi kega zajčka —dolgouhca. Vsi Iriti z njim, ki Bogu, ki je naši družini 'jima želimo obilo sreče in pa j vedno cenili in ga še danes ceni-zdravja dal, da smo učakali dfi bi zdrava in zadovoljna se jjo kot eno najmarkantnejših o- tolažiti in vprašam za vzrok solzam. Pravi: "več let že nisem bila v Gornjem Gradu, pa tako Poslovil sem se od nadškofa z'daleč'sem. Živim v Eggenbergu veseljem v srcu in z zadošče- |pri Gratzu v Avstriji." njem, da sem imel priliko govo- j "Ubožica," sem ji dejal. "Jaz, so ga SJovenci !pa Faletov oče sva v daljni A-meriki, ki je malo dalj kakor ta lepi dan. .vrnila domov, obložena z vse- Diobi'otnikov in ' prijateljev 'mi raznovrstnimi živalmi. j Majnarsko delo še vse po-Ičiva. Upajo, da se bodo pobo-i tali zastopniki obeh strank v |doglednem času. — Čudno, kadar so pa plačo delavcem doli "katali,' so vse zlahka napravili. Sedaj pa za en'cent svojih nikdar ne bova pozabila. Mr. in Mrs. Anton Bogolin, St. -o-- ROCK SPRING SE JE TUDI UDELEŽIL CLEVELAND-SKIH SLAVNOSTI Reek Springs, Wyo. V čertek 26. septembra odlpoviška, toliko prerekanja. — do 3. ure sm0 poslušali j Pozdrav vsem čitateijem in radio in smo bili v resnici iz-!vsem štrajkarjem iz pelinovc sebnosti slovenstva in katoličanstva v naših krajih. Da so nadškof še vedno čili kljub premnogih križev, dokazuje tudi to, da so že drugi dan odrinili v Ljubljarto, da se poslovijo od vladike Ljubljane, nadškofa Rožmana, obenem pa opravijo obletno slovesnost v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri nemški Gratz. Jaz nisem videl svojih rojstnih krajev deset let, Faletov oče pa Gornjega Grada že 30 let ne. Pa je še takih v Ameriki, ki 40 let niso videli domovine, poznam Martina Kre-meseca, ki mu je letos 50 let preteklo; odkar se je poslovil od Slovenije." Na mah sem jo potolažil. Vidite ,kako že samo ime Fa- vse politično življenje v kolikor mogoče. Nikakor ni to lekcija za sedaj trpeče mehikanske katoličane, katerim je treba, da vsi katoliki vsega sveta moralno in drugače pomagano. Za te je prepozna ta lekcija. Na mestu bi bila morda pred pol stoletjem, zdaj je na me-, stu le pomoč. Ampak katoličanom po drugih državah po svetu naj bi vel jala slična in še ostrejša lekcija. Ne spati in dremati,, ko brezverski in veri sovražni elementi dvigajo glave in organizirajo svoje sile po vsem svetu proti veri' in Bogu. Da tem je treba lekcij, da ne bodo ostali v brezbrižnosti, ampak da bodo čuječi, vedno na braniku svojih pravic, vedno gledali, da ob pravem času, ob volitvah in drugače pazijo, komu izročajo oblast vladanja, itd. daj m v ta namen darovan ka- nenadeni, ker smo tako raz- jdežele in jelenovih planin. pital, ki bo prinesel obresti ločno slišali sklepni program; ne-li tebi poedincu, temveč litanije, petje^ molitve z ev-vsemu slovenskemu življu v ;harističnega kongresa v Cle-Ameriki. jvelandu in pozdravni govor Torej: prisrčno vabljeni vsi, ter blagoslov sv. očeta in kon- R. D. Žalostna vest od blizu in daleč. P. Aleksander. ZAHVALA Chicago, 111. čno zahvalno pesem. Vse to je bilo namreč na radijskem programu omenjeni čas od 2. do 3. ure. Prav lepa hvala vsem operatorjem in lastni- Spodaj podpisana si štejeva kom radio sprejemnih postaj, v t: a j več jo pa tudi prijetno ki so za omenjeni Čas tako dolžnost, da se najprisrčneje 'skrbno gledali, da se je celo !zahvaliva vsem, ki so s sode- uro slišal na radio ta zares j domača gruda. Mr. Anton Šeston, 3146 W. 58. st., v Cleveland, O., je prejel iz domovine žalostno -vest, da mu je 25. avgusta v vasi Verbo-va št. 4 pri Elirski Bistrici umrla ljubljena mati Katarina Šeston. Umrla je v visoki starosti sv. Krištofu. Tukaj so naš sta- letovega očeta ljudi potolaži. BOMBA, KI SIGURNO ZADENE STRANKA LABORITOV ODSTAVILA VODITELJA London, Anglija. — Na svo- Kakor poročajo dunajski listi, je tamošnji izumitelj, inž. 'ji konvenciji v mestu Brighton Gi 'einer, izdelal bombo, ki se je stranka laboritov p'ovedalfl da krmariti v zraku s takšno svojemu parlamentarnemu vo-sigurhostjo,, da zadene vsako ditelju, Geo Lansbury, da nje-določeno točko, dočim so bom- 'govo sodelovanje ni 'več žabi doslej lahko dali določeno željno, ker ne upošteva stran* smer, a ni bilo nikoli gotovo, kinih sklepov. V nenaklonje-da bo opravila svoje uničeval- nost je Lansbury padel, kef 90 let. V Ameriki zapušča sinajno delo baš na določenem je nasproten temu, da bi An-Antona, v domovini pa žalujoče- kraju. Greiner je že prej iz-glija z orožjem podpirala Liga soproga in sina. Bodi ji lahkajumil razne važne novosti s go narodov v svrho prepreče- 1 področja telefonije. nje vojne. ZLATO MESTO IN TARZAN (22) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Poveljnik, ki je Tarzana izpraševal, je strogo zapovedal: "Pojdi! Drugo, kar imaš za povedati, boš povedal častniku." Takoj je bil Tarzan odpdjrn v veliko sobo, katere stene so bile ckraa&nc z različnimi okraski, med katerimi so nI steni visele preparirane moške glave, da jI izgledal kraj še strašnejši kot je bil. Ob pogledu na te glave se Tarzan takoj domislil pošastnih pripovedk, katere mu je Val-thour pripovedoval o prebivalcih Zlatega mesta. Medtem ko je Tarzan čakal z vojaki prihoda častnika, je to ogledoval. Videti so bili močno zraščeni, nič prijazni, ampak odurni, četudi so bile njih glave in roke okrašene z zlatim nakitjem. Ko je Tarzan tako ogledoval svoje ugrabitelje, so se, kmalu odprla vrata in v sobo sta stopila dva postavna vojaka. V velikanskem nasprotju je bila njuna postava in še zlasti obleka, z vsem, kar je bilo v tej sobi. Zlato in slonova kost sta ju krasila v veliki meri, tudi vsa njuna ostala obleka je bila močno olepšana. Tedaj je pristopil vstopivši častnik pred Tarzana rekoč: "Zakaj si prišel sem?" "Najbrž je bil poslan, da umori kraljico!" se je oglasil eden. "Nesrečno naključje me je privedlo," pove Tarzan. "Nisem nikak sovražnik in nisem prišel sem ubijati". Starejši častnik pa pravi: 'Zdi se mi, da si ogleduh iz mesta Athne!" denarne pošilja tve odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene bo podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za Izplačila v dolarjih: Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.30 .......... 300 Din Za $15.00 pošljite $16.0C Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite $26.1C Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51.5(1 Lire: Za $9.33_______100 lir; za $44.50________.500 lir in za $88.20__________1000 lir Vaa pisma in pošiljate naslovit« na: John Jerich (V pisarni Atnerikanskega Slovenca) 1«49 W. CERMAK RD- CHICAGO, ILL Sobota, 5. oktobra 1935 "AMERIKAN3KI SLOVENEC" Stran 0 ZA NAŠE GOSPODINJE KAJ DELAJ V OKTOBRU NA VRTU Ako hočeš imeti ž'e zgodaj pomladi kaj cvetja na vrtu, posej sedaj jeseni na pripravljeno gredico potočnice, mače he in rumene vijolice. Zemlja, kamor posejes seme pa:krop. mora biti dobro pognojena in , * ?rahlj ana. Da ne poseješ na j Proti glavobolu pomaga vča-pregošto, pomešaj seme z mivko ali drobnim peskom. Sedaj v oktobru ob lepih dneh presadi in razmnoži tudi druge cvetlice, ki prezimijo na vrtu, kakor n. pr. nageljne (binkoštne) z beiim napolnjenim ali pisanim cvetjem. Razmnoži narcise z razdelitvijo čebulic. Jagodam poreži dolge nepotrebne vlaknice in jih po-gnoji. Najboljši gnoj za jagode je kurji gnoj, pomešan s Madeže od sadja in črnila odstranimo iz perila, ako ga namočimo v zelo slani vodi. * Ako je zamašek s katerim hooeš zamašiti steklenice prevelik, ga vrzi za par minut v sih malo soli na jezik, nakar čez deset minut spijemo še kozarec mrzle vode. ZDRAVSTVO. UTRJEVANJE PRED ZIMO V BOJU ZA PRVENSTVO ! TO IN ONO j NESTRPEN POTNIK PRETEPEL VOZNIKA I Chicago, 111'. -- Na $100 globe je bil kaznovan pretekli ; torek. 37 letni Al Nickels, 3741 Page ave. Id se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi svoje nasilnosti napram nekemu vozniku javnega busa Nickel,su se je mudilo domov, i kakor pravi, Star rek pravi, da je obva-\ rovati se lažje nego ozdraviti J se. Pred nastopom mrzle let- bim zrakom, ne dobe se moramo utrditi, | da se nas ne bo lotil ob vsaki. Biološki temeljni zakon pra-,spremembi temperature pre- ;vi: "Mali dražljaji izzivajo Pepelom in sajami, ali papre-j^ R tej utrditvi spada p0-'delovanje, srednji ga pospe-delam hlevski gnoj. Zalivaj jlgg umivanja s hladno vodo, !šujejo, močni ga ovirajo, naj-Jagode tudi z gnojnico. !drgnenja in podobnih stvari'močnejši pa ga ustavljajo." Sedaj je tudi čas; da POse.jtudi skrb za neovirano zrače-l * -Imanj ■les motovileč, špinačb in ra-.je te,esa_ ' | Bolniška Htražnica naj v' die. Istotako pose;, korenje in Ljudje pripisujejo "prehla- bolnikovi sobi vse, kar potre-Petersilj toda ne v sveže po- du„ y vegini primerov sicer buie. očisti takoj po rabi, da preveč pomena, vendar posebno pri bronhialnih ka-! Jane gredice zavaruj z vejam,, tarjih otrok vdiko uioge. Ne-| smrečjem ali slamo. | dvomno povzroča prehladitev! . Cvetlice-lončnice, ki smo 3il»!zastaianje krvi v pljučih, to j imeli na gredah, treba sedaj je ,.pet povod za tvorbo eksu-| zopet posaditi nazaj v tohSkte,, datQVj ki (SQ lnajpripravnejša ] da se do zime dobro primejo, ^ infekcije. Zato ima utr_i nato pa jih spravimo na pri-; j..- _____t Del cjiicaške baseball igralske skupine "Cubs", ki se ta teden .bori za prvenstvo z detroitško kupino "Tigers" v takozvanih "World Series". vo rabo. Nič ne umazano naokrog. sme ležati' ODGOVOR: Ako rojstno !spričevalo ni na razpolago, I treba podpreti prošnjo s krst- jnim spričevalom oziroma ove- trebuje vedno več železne ru Obisti so žleze, ki stoje pod jr0vljehO izjavo dotične cer- de, saj in je voznika j priganjal, naj vozi hitreje |Ker mu ta 'vsled prometnih ; predpisov ni ustregel, se je ; Nickels razjezil, pograbil voznika in ga pretepel. j ŽELEZA BO ZMANJKALO? Kongres nemških kemikov j v Kolnu je odredil ponatkj predavanja prof. Frohwyina j o pretečem pomanjkanju že-. leza na zemlji. Človeštvo po- Kadiks se je dal mirno odvesti po svojih strežajih. BENEŠA UGRIZNIL PES i 'i npi, Čehoslovaška. —Tu-•l-:ajnjemu zun. ministru, E. !'; nor.. še je pripetila' nezgoda, ko je v ponedeljek prispel iz, Ženeve, kjer je predsednik splošnega zbora Lige narodov. Na postajo-je prispel, da ga pozdravi, njegov prijatelj Z. . Fieriinger, čeho,slovaški kon-izul na Dunaju, pri čemer je konzulov pes skočil proti Bell ešu in ga ugriznil. Ranjenca .so odpeljali v bolnico, vendar rana ni 'rosna in jo drugi dan i odšel na svoje delo. |vplivom živcev in ki izmeno-jkVe, kjer je bil krščen. Ako S m a izločujejo zdaj več zdaj j tudi tega spričevala ni mogoče seči. 8'nojeno zemljo, ker to nikpre-več dobro za korenine. Pose- Ricinovo olje učinkuje sicer |buje, očisti takoj po rabi, da čajno dve do tri ure po ima je vedno pripravljeno za no- južitju. ---o-- SMRTNA KOSA V DOMOVIN! Milwaukee, Wis. Žalostno vest sem podpisana prejela iz stare domovine, narašča konzum letno da ^ v vasi Gornje, odstotkov. Ce bi ostal Kartaljevo, fara Mirna peč na ta prirastek stalen, bodo za- dolenjskem umrla moja mati dostovale vse poznane rudno Frančiška Lokar, rojena Za-žile 58 let na Nemškem in (51 «'ar' —Umrla je v ponedeljek svetu. Potem19, augusta. Previdena s sv. bp zakramenti za umirajoče je mirno v Gospodu zaspala, za-Antona Lo- ža ostalem PRISELJENCA dobiti, treba predložiti dve za-I prisežehi izjavi (affidavita) °bi-Iglede kraja in datuma rojstva ,let v za- s strani sledečih oseb: zdrav-,bodo zaloge izčrpane, in jnika ali babice, ki je stregla |znšio človeštvo v Obupne tož pri rojstvu, roditelja ali kake .koče. Prof. Frohvem priporo- 'nozti , ' , . , , . U„ +„Vnia»io J„i..mi» vnWmh kar> enega brata, eno sestro, druge Verodostojne osebe, ki ca takojšnje »kanje zeie/.nin, . • i 8 ..........5n n«iVai$i m«. pet sinov in. eno hčer v starem Krivo priseganje naturaliza- Iseljenih Staršev. Nisem pa V cijskih prič 'stanu dobiti rojstno spričeva zna za dejstvo rojstva. Repatriacija VPRAŠANJE: Sem v [ležišč, in sicer najrajši isto- . !Časno po vseh delih sveta. To(kra'u> tuk»* v Ameriki,,v Mil-|bi bila hvaležna naloga za .waukfee pa enega sina Joseph Zdru- Zvezo narodov. Dosedanje za > meae Podpisano hčer. orno- meren kraj v hiši. V tem mesecu tudi dobro Ijene. O za zimske kleti, da so jditev le tedaj kakšno korist, če izvežba kožno žilje, da boj na- VPRAŠANJE: Ako natura- lo. Ali morem kako drugače ženih Državah dve, leti, nimam loge bodo kmalu izčrpane ker ženo Pipan, v Pittsburgh u pa poskrbimo j Rposobno opravljati SV0Je lizacijski izpraševatelj se prepriča, da .je priča krivo izpo- | i 1U. ^.jl.1* *** w---- nc UVV/ ui o-' i i^iv . * * " ' ------------ j. v 0 ~ ----v/ ------------i. / i. f , . -^VT T 1»., ,, !dokazati, da sem se tukaj ro-'nikakega denarja in bi se rad'so ostale neraziskane v rudar-i"1 ^ iuary LoKar, Koza I ... . , ... , .v,. ., ,........... : , ............ j...: __1 lilo Bojane m Amalijo Zelni dil in da sem zato ameriški povrnil prezračene in priprav-j loge v vseh okoliščinah. Zrač- ivedala, more započeti kazen-': pn- , . . , sko postopanje proti tej ,na in ne pretopla obleka, ko- v . oktobru tudi najlažje !peU in/rotoanje 80 V l«.SVrh° l" ODGOVOR: Da. Zakon do-' oKtoDiu uicu najiazjt ;na ygak nacin priporočljivi. , v , . . , , Prerigolamo in pognojimo vrt. Mladim telesom je priporo-!loča.'. ,da' kdorkoh v. "aturali-. Zalivajmo z gojnico prazne'^ tudi vsakoVrstno športno celjskem postopanju name- tudi zimsko zele- udejstvovanje> ki se je v zad- |'noma knvo ^priseže je, ako j njih letih tako razširilo. Seveda je treba paziti pri tem, da se s pretiranim športom ne !zlorabljajo telesne sile. Na- biti ameriški pa.spcrt za poto j vanje v inozemstvo? je vaj mo Krede kakor njavo. v stari kraj, da imam Wem oziru tri četrtine površi- j«" Ho-';ilK' in Amalijo Zelni-'državljan, tako da morem do-'sredstva za to. Ali mi morene zemeljske oble. Človeštvo kar ter vet^. sorodnikov in stalno shajalo s starimi rud.|zhancev P° sirm Ameriki, k a- te,vim priporočam, da se je molitvah. Naj ji sveti veČjia luč in mirno naj počiva v rojstni zemlji Slovenki kom treh let po prihodu poš- in livarne ZIMSKA SOLATA Po obliki je zimska solata | najden krivim • v sodnjiskem I postopanju, podvržen kazni j globe ali zapora. — Nedavno j je neka naturalizacijSka pri-' !ča izpovedala pred sodnikom, j j da ni. bil ni.k(iar kaznovan, . T • , in , , v. . , j , I Kasneje se je našlo, da je bil Pust. Imenujemo jo zimsko so-pomehkuženim osebam v teh nan krivim e.! lato, ker je prbti mrazu manj-letih sport prej škoduje nego i & prohibiciji. Zato občutljiva. Prezimuje pokrita-koristi. POsebno pa jim ne ko-j bJ] ()bdolžen krivega pri.! s smrečjem ali slamo. ' risti začetek utrjevanja sele v|čan-n -n spoznnn Seme zimske solate poseje- slabem letnem času. Mimo te-j^^ — Vedoii„i kandi mo začetkom ali v prvi polovi- ga pa je sistematično utrjeva- | ci oktobra na vrtno gredico, j n je, da se obranimo tako zva-1 Ko doraste, jo presadimo ena- nih prehladnih Popolnoma podobna poletni, porne športne panoge niso Ramo okus im,a bolj trd in kazne za ljudi nad 45. letom. krivim. Pa ilžni kandi- j dat za državljanstvo, za kate- i , . . re je dotičnik bil priča, je do-j , , , T Ul fh .boiezm' živel, da je bila njegova proš- ko kakor vrtno, solato. In ena- jtako potrebno kakor n. pi , & ^ natunilizacijo odbita. ko kakor poletno solato jo je!pravilno dihanje skozi nos. O j • treba opleti in okopavati, ob j tem smo pred nedavnim ob- 11 A • suši pa zalivati. Ker je zimska solata pomladi prva za porabo, je nje-p-o sajenje zelo priporočljivo. --o-— vse zapričeti znova. širneje povedali, da prepreču- Dekliško ime v državljanskem j je dihanje skozi nos škodljivim snovem in klicam dostop spričevalu VPRAŠANJE: Ako v notranjost telesa, da ogrev? ska> ki je poročena, PRAKTIČNI NASVETI Repa kot prikuha. Olupi in 2reži repo na kocke, d en i jo y lonec, osoli, zalij s kropom m kuhaj. Ko je že precej kuhana, napravi prežganje s Poldruge žlice masti ter 2 do tri kocke sladkorja. Prežganje 11 a,j bo bolj temno. Ko je pre- je zen-znana v zrak, ki bi v mrzlem času pri- jposi0vnem svetu pod svojim šel drugače prehladen v plju- !(}ekliškim imenom, sme ona ča, in da mu da je tudi zn- |zahtevati, da se državljansko spričevalo izda na to ime? dostno vlago v suhih dneh. Cisto n s sprotne učinke pa utegne imeti dihanje skozi usta in to tem bol.j, ker je običajno že znak za kakšno skrito bolezen v dihalnih organih in jtevo> da ge državljansko zlasti v nosni duplini. Otroci jčevai0 izda na dekliško ODGOVOR: Nedavno se je pripetil tak slučaj na federalnem sodišču v New Yorku. Sodišče je odreklo njeno zah-j ;pri ime, žganje gotovo, odcedi repo in lin odrastli, ki ne morejo dru- !geg da p0 zakonu države New stresi v prežganje, ali pajgače dihati, bi morali nujno jYork- ženska ob poroki zadobi Prežganje stresi v repo; do-j k zdravniku, da jih pregleda. ime ^oproga> ki radi tega po- bro premešaj in zalij z vodo > -o--'stane njeno zakonito ime. Le ter pusti vreti kake četrt ure. | HRANA V STAROSTI ^pod tem imenom more ona Lahko dodaš še dve žlici ki-' Le malo ljudi ima pravi!tožiti a]i biti tožena in pod-,sle smetane. 'Repa mora 'biti pojm o tem, kako malo hrane 1 j ti |effalne dokumente. Za b°lj gostijata, zato ne prilij (zlasti mesne in zlasti v staro- ^ ge hjeno državljansko spri-preveč vode. Rti, potrebuje njih organize^. !gevai0 mora izdati na njeno * j d a se lahko ohrani zdrav. V poročno ime. Madeže od črnila na pohišt- starosti so najboljša hrana ze- .... ... . v« odpravimo, če dotiČna me- lenjava, močnate jedi, sadje, Konsolidacija migracijskih n. namažemo z lanenim mleko, kakao in podobno. | naturalizadjsk.h uradov olj em, pomešanim z enako ko-j Množino .jedi Vje treba tedaj j VPRAŠANJE: H komu tare-'i^ino kisa. .vsekako omejiti. Ni vzroka za ba se obrniti v stvareh prise- * sbojazčn, če postane telo v sta- 'ljevanja, ko .je kdo posten odstraniš madeže barv z rosti malo bolj suho. To je za- ameriški državljan — k imi- SE JE pričela! Tako naznanjajo zadnje vesti. Gotovo bodo novice o vojni zanimale V3akega našega rojaka. Naš list "Ame-rikanski Slovenec'' bo sku-ral prirtašati vedno točne in prave vesti z bojišč, kakor slike raznih bitk in spopa-dov; v kolikor bo mogoče iste dobiti. s Vse naže naročnike uljud-no prosimo, naj opozore na naš iiat ki bo dnevno prinašal te vesti, svoje prijatelje in sosede. Nagovorite- jih, da se na list naroče. Ne posojajte lista okrog. Vsak ki zmore, si ga naj sam naroči. Novice so toliko vredne za vas kakor zanj. Obenem pa apeliramo tudi na vse one naše naročnike, ki so zaostali z naročnine, da isto po možnosti čim-preje poravnajo, da se jim v tem času, ko bodo novice vedno bolj zanfirnive iz bojišč in drugod, lista ne ustavi. Ko bi vsak naročnik skušal obno\'iti svojo naročnino ločno, bi bilo s tem upravi prihranjenih m«U>go stroškov in dela. Prosimo torej uljudno, kdor more naj v tem oziru sodeluje z upravo lista in naj svoje naročnino, kadar poteče točno obnavlja. vlada pomagati? ODGOVfOR: Po pravilih De- niki. Med tem eb n. pr. nio-j' partment-a of l abor more 'goene rudne žile na Daljnem j«Pommjo v imi(g;racijski in naturalizacij- severu, kjer bi bile prav lah-p ski komisar odrediti, da se te- ko urediti mednarodne plavža l.je nazaj na stroške vlade vsakega inozemca, ki je po-treben javne podpore, ako on sam zaprosi, da se ga nazaj pošlje. Samo ob sebi .je umevno, da tak inozemec, ki je bil poslan nazaj na vladne stro-1 ške, nima nikakega upanja, da bi mogel biti zopet pri-puščen v Združene Države. TUDI SLON SE ZNA MAŠČEVATI V enem največjih londonskih cirkusov se produeira slon Kadiks, ki je med gledalci zelo priljubljen. Vendar se je našel nekoč med njimi 'suro-'vež, ki je žival, ko se je pri- Ljuba zlata mati! Ko bi .jaz ptica bila in bi mogla prele-teti čez morje široko, pokleknila bi na gomilo Tvojo, draga mamica, pa bi prižgala svečice. Mama moja, ti ne vidiš sol-za si^j'e hčerkice, ki za teboj žaluje in se iz tujine ozira nazaj, ko je še živela v krogu I bližala pregradi, zbodel z bu- ,ijube mamice... Prebivalstvo Združenih Držav |ciko v konec rilca,, kjer jej gaj ne mine nikdar dneva, VPRAŠANJE- Koliko pre-!slon> kako1' znano na'-iboli ob da ne bi bila v duhu tam, kjer bivalcev imajo sedaj Združe- ^tijiv. Kadiks je pokazal, da poživa truplo ljube matere. — ne Države? Koliko 'jih je bi- i« d<%° vzgojena žival, nnr- Iz o5i me solzo lijo< s kateri-lo 1 1800 in 1900? 110 ;ie izva'-ial pred razproda- bi želela na gomili tvoji, ODGOVOR- Dne 1. aprila nim cirkusom svoje umetnije 'zaHvati rožice. 1930 (ob zadnjem ljudskem »i dal videti, da čuti bole-| Ena misel mi pa v srcu noč štetju) je prebivalstvo Z. D. čine. K0 je pa končal m nmin dan gori. Kolikokrat ste mi znašalo 122 775,046. Ceni se, ^ občinstvu burno ploskalo, !pismeno poročali: Da sveti da dne 1 "julija' 19^4 to števi- ■'e stioPU c]o suroveža, ga ma-!križ mm govori, da vidimo se lo naraslo 'na 126,425,000; L. homa grabil z rilcem in ga d ZVezdami. znašalo treščil s taksno silo v sredo i Vaša žalujoča hčerka 75 994,- ai'ene, da je mož "obležal ne- 1.800 je prebivalstvo 5,:'.08,183, 1. 1900 pa 575. FLIS žavesten. Med gledalci je na- ; .tala majhna panika, toda Angeline Pipan UTRINKI Ne more se reči, da .je moralen tisti, ki živi v tako ugodnih prilikah, da mu ni treba biti nepošten; prava morala pa .je odraz ojeklenelega značaja, se razvija iz človekovih sil, ki sto usmerjene kljub vsemu vedno v prid splošnošti. S: Resnično pogumen si samo, ko si pogumen iz nesebičnosti. --o-- ŠIRITE AMER. SLOVENr> namoči krpo v terpenti j voljo zmanjšane izmenjave gracijskemu ali naturalizacij 1111 in dobro odrgni šipe. Nato snovi. ^•išUipe in se bodo lepo svetile Tudi z alkoholom mo- skemu komisarju? Kdo so ti še z navadno suho rajo biti stari ljudje zelo pre-'komisarji? j vidni. Nezmernost v tem po) ODGOVOR: L. 193?» sta bi-jgledu jim na vsak način ne- la prejšnja imigracijska in na priinerno bolj škodi nego ose- turalizacijski urad ujedin.jena Krommi-;. niirAi; ns nrimerno Don sKoai nego ose- turalizacijski uran ujecunjena Nekdanjo ,v en sam urad: Immigration da je "vino mleko jand Naturalization Service, 'starosti" je zelo dvomljive jDaniel W. MacCormack .je vrednosti! J sto velja tudi o imigracijski in naturalizacij-pereš barvaste za- nezmerni kaji. ski komisar. , jih namoči v mrzli vodi, J M-0- dodaj malo soli. Na ta ! PAR ZDRAVNIŠKIH z ,tua I p,wii vflrnvo ie na vsak na- j. '■»"ompirja nikoli ne postav na mizo v pokriti posodi, bam na višku moči usrkava pri tem lastno so- naziranje • in je manj okusen. t ^dar store k Pr danost in zastori obdržv v°tno bi. V < mBISŽ' z lahkoto odstraniš vso | Bol.j zdravo je na v manj toplem dobrim zrakom toplem prostoru z sla- barvo. čin bivanje .prostoru z nego y I Kako naj tukaj rojen državljan dokaže svoje državljanstvo? VPRAŠANJE: Rodil sem se Združenih Državah od pri- ^fdiii do Jugoslavije preko Bremena na ekspresnih parnikih BR.EMEN~EUR.OPA Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravne potovanje do Ljubljane. Ali potujte na znanih hitrih parnikih . DEUTSCHEAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALL5N Božični izleti NEW YORK ......................... 5. decembra BREMEN .............................. 7. decembra ALBERT BALL IN ............. 12. decembra EUROPA ........................ 15. decembra Izborne .železniške zveze iz Bremena ali Hamburga. Odplutja iz New Yorka VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, »teran ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1935: A.NTON BANICH, pr drnlnik, JOHN PRAH, tajnik. JOHN BO GO LIN, blagajnik. NORTH] kLOYDJ MOUTH GERMAN LLOYD 130 W. RANDOLPH ST.. CHICAGO, ILL. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. 1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611 Na razpolago nn?. in da.a! — Najboljši automobili za pogrebe, kr,«te 1« xenitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno'. —-Cene zmerne. r Btran 4 AMERIKAN3K.1 SLOVENEC" Sobota, 5. oktobra 1935 I k" 'Deklica z odprtimi očmi' m PIERRE L'ERMITE ||j K) Prevod iz franco- "Tudi jaz sem mislila, toda bodite prepričani, da so naravne ..." Rolanda se je učila svojčas nekoliko angleški ; razume ta jezik kakor ga razumejo mornariške družine, ki so na ladji in v pristaniščih v stalnem stiku z angleškimi pomoščaki. Zardela je in ostro pogledala dvojico. Toda to je trajalo le kratek hip. Nobena stvar ni več presenečala teh potnic, ki sta se že na slepo srečo vdali in sta komaj še gledali imena postaj, ki so si sledile, kajti ni ga bilo razloga, da bi rajši izstopile na tej ali na oni. Voz se je napolnil z ljudmi. Izgleda, da hiti vlak skozi postaje, ki so v bližini velikih gledališč, kajti večinoma so ljudje v svečanih večernih oblekah. Ženski občutita to nasprotje vešče elegance le kot bolest. Vsi ti ljudje vedo vsaj, kam pojdejo nocoj spat! A glej, kaj se godi! "Rolanda!" zavpije nenadoma teta, "omotica se mi dela ... vse vidim dvojno!" "Bolna sem ... oh, kako sem bolna ... Bojim se, da se mi bo obrnilo ..." "Obrnilo?" vzklikne v grozi nekdo... "Tale gospa bo začela tu kar na lepem bljuvati!" Na to besedo je "mahoma nastal okoli obeh ženska prazen krog. Teta, ki je bila navadno rdečega lica, je prebledela in zlezla vase ... Debele potne srage so se za-blestele na njenih sencih. Sprevodnik je prihifl ves zlovoljen: "Nikar mi ne delajte budalosti, kaj! Ce ne prenesete podzemske železnice, si naj-mite voz ... Nisem radoveden, kaj ste jedli nocoj. Še tega namečka bi mi manjkalo pred koncem službe!" "O, kako mi je slabo ... kako mi je sla- • bo!" Neki gospod v svečani obleki z odlikovanjem, ki je izgledal kakor zdravnik, je rekel z gromovniškim glasom: "Najboljše bi bilo, položiti jo na tla, glavo niže nego noge ..." "Oh Rolanda, ščiti me. Nikar ne dopusti tega." Uboga Rolanda je našla v svoji torbici stekleničico metine tekočine; napojila je ž njo dva koščka sladkorja ter jih ponudila svoji teti. "Ali še vedno vidite dvojno?" "Nekoliko mi je odleglo... Ne govori mi... Pusti me ... Zaprla bom oči..." Postaje so sledile druga drugi, vlak je brzel... Teta Cecilija se je zavedla; njena nečakinja se je spet začela vznemirjati radi poti. Fantastičnost menjajoče se slike podzemske železnice je postajala vedno večja. Val elegantnih Parižank je preplavil voz. Bile so razoglave, malo oblečene, na nogah so nosile dragocene šolenčke z zlatimi robovi. Kakor iz eksotičnega cvetja je zadišalo iz njih, Rolanda še nikoli ni duhala takega vonja. Površnike so imele odpete, spodaj so se kazale njih svetlobarvne obleke. Nekatere so vzele iz svojih torbic ogledalca in brez vsake zadrege so si barvale ustne, si lepotičile lica in popravljale umetne kodre svojih pristriženih las. Ko so končale svojo toaleto, so se začele ozirati po Rolandi, ki je vzbujala pozornost s svojo avhico in s svojim skromnim vedenjem. Kako je vsa drugačna! Brez dvoma so njene modre oči obrobljene s črnimi trepalnicami, toda črna barva ni iz lepotila. Njena lica žarijo; toda mojstra te umetnine sta solnce in morje. Njene ustnice so rdeče, toda pobarval jih je s to temno barvo sam ljubi Bog. Čeprav nima elegantnega površnika, niti dragocene toalete, koliko je ona bolj sveža, vkljub dvem nočem potovanja in neštetim malim nezgodam! Resnično, v banalnem vozu, med bleste-čimi lutkami je Rolanda, kar je rožni popek med cvetjem iz barvanega papirja. Medtem se je vsedla nasproti Rolande mladenka v preprosti črni obleki; na prsih se ji je lesketal droben, zlat križec. Ta križec pa je bil kakor tiho vabilo. Njuna pogleda sta se srečala in Rolanda je tvegala vprašanje: "Oprostite gospodična, kje je treba izstopiti za ulico Charles-Nodier?" "Ulica Charles-Nodier? Ne vem na-I tančno ... ampak bom vprašala ..." Vstala je in stopila k sprevodniku, raz-govarjala sta se nekaj trenotkov. Vrnila se ie z vidnim veseljem, da ji bo mogoče pomagati. "Ce prestopite na prihodnji postaji, boste ujeli še poslednji vlak in pa poslednjega severnojužnega. Samo nikarte pozabiti izstopiti na postaji Pigalle ... Tam dobite zvezo s severno-južnim. Ce bi slučajno dvigalo na postaji les abbesses ne bilo v obratu, je boljše, da greste peš. Od trga Pigalle vam je komaj deset minut hoda do ulice Charles-Nodier... Sicer je pa na Montmartru ponoči taka razsvetljava kakor sredi poldneva." Gospodični se dozdeva, da je Rolanda ni docela razumela. Zatorej je začela svojo razlago znova, podrobnejše: "Takole vam svetujem, sploh vam ni treba prestopati v severno-južnega. Izstopite kar na1 postaji Pigalle. Tam se usmerite v strmo ulico, ki je baš nasproti postaje in se kliče ulica Hondon. Od tam zavijete na desno v ulico Antoinette, od koder pridete na trg Saint-Pierre ... Ulica Charles-Nodier se nahaja na levi tik Sacre-Coeur." "Tako je," vzklikne teta Cecilija. "Roger Maude mi je pravil, da je cerkev Sacre-Coeur baš nasproti njegovega okna..." "Tukaj pa morate prestopiti Vprašajte za vlak, ki pelje na trg Pigalle ... Hitro! Pripravite se! Kje imate torbico? Vaša prtljaga? Tukaj izstopite..." Vlak je pridrvel na postajo. Množica se usuje na peron. To so obiskovalci nočnih zabavišč. Druga množica napolni prazne vozove. Povsodi vrvijo klici: "Hitro! Tecimo..." Nato žvižgi, ki jim odgovarja škripajoče zavijanje. Vlak odhaja dalje. Evo obe ženski spet na postaji... Postaja je taka kakor vsaka druga. Povsod stopnice gor ... stopnice dol... hodniki... Množica, ki ji je vse to vrvenje domače, prihaja in odhaja avtomatično. (Dalje) TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno il v Slovenska tiskar na' Airaerikaiaski SI©vesiec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois -sv. Mohorja Ustanovljena 31. dfccembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1935: Predsednik: Leo Mladich, 1941 \V. 22nd Street. Podpredsednik: Anton Bogolin st., 1848 W. Cermak Road, lajnilt: Jos. J. Kobal, ^\l^ XV. 23rd Street. Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Cullertun St. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek. 2118 \V. 21 st PI. Theresa Chernich. 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich. 1849 YV. 22nd St.; John Falle 1937 YV 22nd PI. John Mlakar, 1925 YV. 22nd PI. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 YV. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich. 1842 YV. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba -boruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od b do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plniuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! Za vsa poiasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali 'pa predsednika. 'v--------------J h Oi>000CK>0<><>00<>00 slovenska podporna dr. sv. mohorja PISANO POLJE J. M. Trunk Naša prihodnja redna mesečna seja se b0 vršila v nedeljo dne 6. oktobra 1935 točno ob pol drugi uri popoldan. Na seji boste slišali tri mesečne račune. Vabljeni ste vsi da se gotovo vdeležite. ' Bolniki ste prošeni da vrnite svoje zdravniške spričevala Chicago, 111. ' najkasneje v soboto dopoldne, i * Nadalje vas prosim in opo-jminjam, da plačujte vas. ases-! ment redno. Vse, katerim je ,le mogoče prosim, da pridete j plačati v nedeljo dopoldne ipred sejo na dom. Z sobratskim pozdravom. Jos. J. Kobal, tajnik ROJAKI, postrezite si pri svojih obedih z okusnimi klobasami! Obrnite se na nas, kadar želite dobiti izvrstne krvave in mesene klobase Na izbiro imamo tudi vseh drugih vrst suhega in svežega mesa Se priporočamo mm & senica ' # 2059 W. 23rd Street, Chicago, Illinois Tel. CANal 8172 i t TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka .................................................................................................. 40c CIGANOVA OSVETA, povest ................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ........................................................ 35c KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije..................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest ................................................................ 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................... 35c POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in" kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ gpc ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela ............................................................................................. 65c ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Slovani. Jaz nisem noben zgodovinar, in moram toraj zgodovino Slovanov vzeti, kakor jo drugi podajajo. Ako se drugi, motijo ali so zgodovino pokvarili, potem sem prizadet ! tu d i jaz. Gotovo je vsekakor j to, da so v teku stoletij drugi i narodi mnogo Slovanov po-Ižrli, da sb jim Slovani na i mnogih mestih podlegli. Vse-I kako so neka zagonetka Ba-!ski v Pirenejah na Španskem, dalje n. pr. Etruski, kjer so izkopali denar, ki ima baje slovanski napis, in mešanica imen, kakršna rabijo grški in rimski pisatelji, ko označujejo narode v območju — barbarov, in k tem prištevali pač vse, kar ni bilo grškega in rimskega. Osoda polabskih Slovanov in izvor sedanjih "nemških" Prusov je brezhibno zgodovinsko dejstvo. Prav je tudi še danes, ako se dozen e resnica prav povsod, dasi noben raznaroden Slovan s tem ne bo vstal iz groba. Enako dejstvo je, da smo Slovani "gnojili" tu-je njive, kar pomeni, da so nas prištevali in še prištevajo drugim narodom, saj so veliki časniki še prav zadnje dni učenjaka Tesla, toraj Hrvata ali Srba, recimo zdaj, Jugoslovana imenovali — Hungarian. Morda se bo to dogajalo še naprej, dasi morda ne več v taki meri, ker zdaj imajo tudi Slovani malo več državne samostojnosti, in niso več le goli privesek drugim. Kar je pri vsem tem za nas Slovane bolj važno, je dejstvo, da lahko dobimo iz teh zgodovinskih (spominov nekaj direktiv za naše bodoče za-jdržanje. Vprašam: ako so bili i res Slovani v Etruriji, so najmanj Prusi le ponemčeni Slo-,vani in so bili razni narodi, ki jso omenjeni morda po narodnosti Slovani, zakaj se ti in ta-|ki Slovani niso vzdržali, čemu isfo podlegli tujemu nasilstvu Jali vsaj vplivu? Kako to, da so drugi dobili nad njimi premoč, da so jim Slovani, dasi imorda bolj številčni, podlegli? • Na taka vprašanja imamo le |en sam odgovor, in ta se glasi, da pač ti Slovani niso imeli dosti življenjske moči, da ni-jso svojega števila znali rabiti jv strnjeni slogi in tako klubo-vati tujemu navalu. V tem je aktuelni moment za sedanjost in prihodnjost, ker na taki hibi trpi še danes zelo močno naš slovanski živelj. Poglejmo le na razmere v sedanji Ju-'goslaviji. Prej so vsi sanjali o nekem jugoslovanstvu, bratstvu, edinosti, skupnosti. Nepričakovano so se te sanje uresničile, ampak ravno po uresničenju mnogi niti slišati ne morejo tega imena, toraj ne marajo prav nobene skupnosti. Ne gre za vprašanje, kakšne so razmere, in zakaj niso morda boljše. Ako se otroka vrže na cesto s pranjem vred, nikoli ne bo otroka v hiši, in slovanske vzajemnosti ne bo nikoli, dokler se sploh podlaga take vzajemnosti zanikuje. Tako je bilo, da so Slovani izginili, in tudi danes Slovani ne bodo prišli tako dolgo do nobene veljave, kakor dolgo vsaj temeljnih pogojev za skupni na-sttop in odpor ne priznajo. Tarnanje ne pomaga, bodočnost lahko nekaj da, pa tudi lahko jemlje še naprej. * Sovjeti in — načela. Kot temeljno načelo so proglasili Sovjeti, da vse pripada državi ,in vsem pobral-vse. Zdaj se pa poroča iz Mos-'kve, da kolhozom, kolektivnim farmam, nakazujejo zein-jljo kot — lastnino in sicer za Ivedno. Kolhozi niso ravno dr- t v zava, zasebna združenja so, dasi kolektivna, in z nakazom (zemlje tem za vedno, je prišla nazaj zopet — zasebna jlastnina, in vsa taka lastnina je še naprej hudo prepovedana. To nikakor ni edina točka, kjer so se Sovjeti sami udarili ,po glavi. Z Bogom so baje obračunali, ker je Bog pač neskončno potrpežljiv, ampak lastnina je tudi zahteva narave, in ta šmentana narava navadno nikakor ni tako potrpežljiva, ako jo kdo mrcvari. Se bo rakanja in bodo "načela" splavala po Dravi. nezgorljive hiše iz — slame V bližini Prage so napravili poskus z novim gradbenim materialom iz stisnjene slame, ki je impregnirana z apnenim mlekom in drugimi snovmi. Iz tega materiala režejo plošče, ki se dado zlagati kakor ope ka drugo vrh druge in zama-zati z ometom. Hiša iz teg3 gradiva ne more zgoreti. Obenem zadržuje slamnata opek® zvoke skoraj popolnoma. terial se da uporabiti tudi notranje opaženje sten. Iz njega že gradijo več poslopij. t H. M; U DENTIST 2159 West Cermak Rd (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 nHTCAGO Širite amer. slovenca' Točno"' Poštenost A. F. WARHANIH — LEKARNA — Posluje preko 32 let 2159 West Cermak Rd- ogel Laavitt Strrr< CHICAGO IL 1. 23 LET IZKUoN ]E ^ Pregleduje oči in predp'n>u!r DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Aveoi'* Tel. Canal 0523 Uradne ure vs>ak-dan od " z>"'r do 8:30 zvečer. iM 'Širite Amer. Slovenca"! Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD iN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem- _ Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 asm