GLAS LETO XXII. ŠT. 38 (1053) / TRST, GORICA ČETRTEK, 26. OKTOBRA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Danijel Devetak Še en korak naprej b koncu prejšnjega tedna je zaživel naš prenovljeni spletni portal www.noviglas.eu. Novo preobleko smo mu dali po dobrih petih letih, kar je v digitalnem svetu kar dolga doba, v kateri se je marsikaj spremenilo. Tudi s to spremembo želimo narediti korak naprej in obenem okrepili našo medijsko prisotnost (naša “pustolovščina” se je začela leta 2001!) v zamejskem in širšem slovenskem prostoru. Dobro se namreč zavedamo vse večje vloge in pomena, ki ga imajo elektronski mediji, pa čeprav v tem trenutku še ni povsem jasno, kako se bodo na daljši rok razvili (tiskani) mediji. Spletni portal ne bo prinašal vseh novic in prispevkov, ki jih objavljamo v tiskani izdaji našega tednika; bomo pa lahko objavili tudi kakšno aktualno vest, še preden jo bodo bralci prejeli po pošti, oz. tako, ki je v časniku ne bodo našli. Ker je splet po svoji naravi bolj dinamičen, nam tudi dopušča, da članke popestrimo z več multimedijskimi vsebinami, kakršni so fotografski in video posnetki. Takih vsebin želimo ponudi čim več, da bi bila izkušnja obiskovalcev naše spletne strani koristna in hkrati prijetna. Ena glavnih značilnosti prenovljenega spletnega mesta je prilagodljivost različnim elektronskim napravam, zlasti prenosnim. Že več časa namreč opažamo, da se vse več oseb povezuje na naš portal prek tabličnega računalnika in, še bolj, mobilnega telefončka. Nova estetska podoba je sodobna, jasna in prikupna, razporeditev vsebin funkcionalna, vsebinska zasnova pregledna. Imamo nekaj novih rubrik, na katere smo resnično ponosni. / stran 3 O Pismo ob odprtju prenovljenega doma v Devinu Vsi skupaj se veselimo! ragi Franc Antonič in ostali rajni Fan- tje izpod Grmade, dragi prijatelji, naj to pismo začnem predvsem s toplo mislijo na vas, dragi Franc, saj sem v soboto, 21. 10. zvečer, zelo intenzivno po- doživljal dneve, mesece in leta, ki smo jih preživeli v prostorih sedeža devinskih zborov, ki je že trideset let središče vsega slovenskega kulturnega in tudi družbe- nopolitičnega življenja za Devin in širšo okolico. / str. 2 Marko Tavčar D www.noviglas.eu Uvodnik Svet okrog nas26. oktobra 20172 Povejmo na glas In kaj lahko storim? Minister Gorazd Žmavc med rojaki v San Franciscu Možnost ustanovitve lektorata slovenskega jezika orazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v torek, 17. oktobra 2017, obiskal sloven- sko skupnost na območju San Francisca v Kaliforniji (ZDA). Pogovori ob obisku pred kratkim odprte podružnice ABC po- speševalnika iz Ljubljane v San Joseju so se nanašali predvsem na možnosti povečanega sodelovanja mladih slovenskih pod- jetnikov, delujočih v tuji- ni, z matično domovino. Univerzo Stanford, eno najuglednejših v ZDA in svetu, je ministru razka- zal dr. Jure Leskovec, eden najprodornejših mladih slovenskih znan- stvenikov, delujočih v tu- jini. Hkrati je zelo deja- ven tudi v Ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji (ASEF), ki štipendira slovenske študente G za nekajmesečni študij pri slo-venskih profesorjih v ZDA inobratno - prizadevajo si za pošil- janje potomcev slovenskih izsel- jencev iz ZDA na študij v Slove- nijo. Na Stanfordu se je minister Žmavc srečal še z dr. Zvonkom Fazarincem, dolgoletnim po- membnim sodelavcem zname- nitega podjetja Helwet-Packard idr., ter mag. Mio Rode, učitelji- co slovenščine v San Franciscu. Beseda je tekla o možnostih usta- novitve lektorata slovenskega je- zika in kulture na tej univerzi. V prostorih Slovenskega doma (Slovenian Hall) so se z mini- strom sestali vodje različnih slo- venskih skupin oziroma ustanov v San Franciscu. Tamkajšnja slo- venska skupnost se sicer stara, a v zadnjih nekaj le- tih je predvsem zaradi pri- hoda številnih mladih štu- dentov, profesorjev, razi- skovalcev in podjetnikov iz Slovenije dobila nov za- gon. Za to oziroma za po- vezovanje dveh skupin slo- venskih izseljencev ima ve- liko zaslug častni konzul Republike Slovenije Tom Brandi. Dan se je končal s spreje- mom za pripadnike različnih ge- neracij in skupin Slovencev z ob- močja San Francisca. rav gotovo ne bi bilo spodbudno, ko bi se predajali razmišljanju o velikih ali celo prevelikih problemih brez prepričanja, da jih je mogoče obvladati in nemara celo od- praviti. Brez takšnega prepričanja bi se začutili nemočne, kar pa je sila neprijeten občutek. In ta občutek bi nam npr. ob resnem problemu, ki ga predstavlja plastika za naše in svetovno okolje, preprosto predlagal, naj se s tem ne uk- varjamo in naj vse skupaj pozabimo. Toda po- zaba ni rešitev, saj pušča grožnjam prosto pot, istočasno “pozabljena” stvar leže v nas, čeprav se tega ne zavedamo. Plastika torej, ki zaobsega štiri petine onesnaženosti morja, plastika, ki je ugledala luč sveta pred slabimi 70 leti in danes vse bolj pustoši po našem planetu in se s svo- jimi škodljivimi odpadki razrašča na vse strani, s svojimi drobnimi delci celo v pitno vodo. Let- no je po nemarnosti odvrženih v okolje 8 mi- lijonov ton iz nje narejenih izdelkov. Tu se velja spomniti, da plastična steklenica potrebuje 450 let, da razpade, in to z neugodnimi posledica- mi, plastična vrečka pa menda še enkrat toliko. Mimogrede, pločevinka se razkraja 200 let, ostanki cigarete eno do pet let, karton za mleko 3 mesece, časopisi 6 tednov itd. Le desetina plastike je reciklirana, kjer pa velja pohvaliti Evropo, ki jo predela skoraj za tretjino. Podatki so toliko bolj osupljivi zaradi nepopisno velike proizvodnje - v svetovnem merilu je na minuto prodanih en milijon plastičnih steklenic, letno več kot 400 milijard, da ne govorimo o pla- stičnih vrečkah, ki jih samo Evropa in Združene države Amerike letno vržeta na trg za okrog 100 milijard. Podatki so vsekakor že neverjetni in vse skupaj prerašča okvire ne- kakšne normalnosti in se zdi, da se nahajamo v svetu izmišljotin ali prebujne fantazije, a ven- dar je vse res: plastika kot dejstvo in pojav je zadobila razsežnosti, ki jih premorejo podneb- ne spremembe s svojimi pustošenji in pa seve- da atomsko orožje, dokler se mu človeštvo ne bo odpovedalo, ter seveda revščina, ki ni nič manj krvoločen nasprotnik. In kaj naj storimo ob vsem tem, kaj lahko storim jaz, kaj lahko storiš ti, se sploh da kaj storiti? Kaj naj storim ob še eni globalni grožnji in kako naj jo rešujem lokalno, pri sebi doma? Kaj naj storim, ko pa sem le posameznik - in vsak med nami je le posameznik - kaj naj storimo? In vendar je treba nekaj storiti, sicer smo poraženi, po- raženi brez boja. Je dovolj, da se vzorno ob- našam in ne uničujem okolja tudi s plastiko? In kaj pomeni moje vzorno obnašanje med mnogimi, lahko tudi milijoni, ki se ne ob- našajo tako in jih ta problem ne zanima in nočejo o njem nič slišati? Očitno še nimamo dovolj občutka za lastno dostojanstvo, ki edino rojeva dejavno odgovornost. Dostojanstvo je v tem, da prav jaz kot posameznik ravnam od- govorno v trdnem prepričanju, da tako lahko ravnajo vsi. Ne čakam na druge, delam tisto, kar je prav. Na ta način gradim tisto skupno za- vest, ki bo skupaj z vsemi vsak dan bolj delo- vala v korist vsem. Janez Povše P Deželni svetnik SSk Gabrovec o spoštovanju pravic manjšine Slovenščino naj upoštevajo tudi koncesionarji javnih storitev! eželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je predložil novo svet- niško vprašanje v zvezi s spošto- vanjem pravic slovenske manjšine. Gabrovec uvodoma piše, da po več kot petnajstih letih od odobritve državnega zakona št. 38 za slovensko manjšino osta- jajo številne zaščitne norme še v marsičem mrtva črka. Med nedo- sledno izpolnjene obveze, piše v nadaljevanju predstavnik SSk, so- dijo ukrepi, ki jih predvideva 8. člen zakona v zvezi z rabo sloven- skega jezika v javni upravi. Res je, da so se nekatere uprave, ki so D vključene v območje izvajanjazaščitnega zakona, bolj ali manjprilagodile za izdajanje osebnih dokumentov, aktov in potrdil. Istega žal ne moremo trditi za šte- vilna podjetja, ki imajo v konce- siji storitve javne koristi, ki so po zakonu prav tako poklicane, da na naselitvenem območju slo- venske narodne skupnosti spoštu- jejo dvojezičnost v javnih obve- stilih. Gabrovec se v svoji interpe- laciji sklicuje na obvestila družbe e-distribuzione, s katerimi ob- vešča koristnike o prekinitvi elek- tričnega toka. V občinah, v kate- rih je nesporna prisotnost sloven- ske narodne skupnosti, kot sta npr. Sovodnje ob Soči ali Devin Nabrežina, omenjeno podjetje vztraja z izključno enojezičnimi italijanskimi obvestili in se ne meni za prošnje, opozorila in pri- govarjanja zasebnikov in tam- kajšnjih krajevnih javnih upravi- teljev. Zaradi tega se Gabrovec obrača na predsednico Serrac- chiani s pozivom, naj deželna uprava sproži vse potrebne korake za doslednejše izvajanje omenje- nih določil, tudi z ureditvijo spe- cifičnih konvencij, ki jih predvi- deva 5. odstavek 8. člena zaščit- nega zakona. Minister v družbi dr. Zvonka Fazarinca in mag. Mie Rode na univerzi Stanford S prve strani ... Vsi se veselimo! pomnil sem se na mnoge delovne akcije, ki ste jih sklicali in vodili kot glavni delovodja, ko smo po ureditvi potrebnih dovoljenj že v prvih januarskih dneh l. 1987 stopili v nekdanji grajski rastlinjak z razbitimi strešnimi šipami, že nekoliko vdrto streho, razbitimi vrati in okni, s figo in akacijo, ki sta rastli v notranjosti, na trenutek, ko smo trije Markoti slučajno našli zid vodnjaka, kjer je danes krasna klet, na ure, ki smo jih mnogi pevci preživeli ob sobotah in med tednom na delovišču, da smo lahko že silvestrovali v teh prostorih. Le nekaj dni kasneje pa smo v njih že imeli redne vaje. Sam blagoslov in uradno odprtje sedeža pa sta nato bila 13. novembra 1988. Skoraj trideset let je minilo od takrat. V soboto, 21. oktobra 2017, pa smo na sedežu obhajali doživeto slovesnost ponovnega blagoslova in uradnega odprtja prenovljenih prostorov našega sedeža in, dragi Franc, prepričan sem, da ste ponosni na svojega vnuka Igorja, ki je kot sedanji predsednik vodil in koordiniral vsa obnovitvena dela. Zob časa in strožji varnostni predpisi so namreč zahtevali, da se opravi več vzdrževalnih del. S pomočjo izkušenega uslužbenca SSO Alberta Devetaka in prijatelja geometra, našega Marka Legiše, ki je vrsto let pel z nami in že pomagal pri gradnji, smo Fantje izpod Grmade dosegli, da je Dežela FJK ugodila prošnji in dodelila zboru 100 % možni znesek v višini 40.000 evrov za obnovo sedeža. Že konec leta 2016 so se začeli prvi posegi, zdaj pa se vsi veselimo, da smo lahko popravili streho, uredili žlebove, izboljšali izolacijo, posodobili in varnostnim predpisom prilagodili električno napeljavo, uredili okna in vrata ter varnostne izhode, ob tem pa še ogrevanje, pobelili in uredili še marsikaj. Dragi France in ostali prijatelji pevci, sobotni praznik je bil res lep. Že ob blagoslovu obnovljenih prostorov, ko je naš župnik, g. Giannini, opravil obred, so prisotni začutili dolgoročno tiho obvezo vseh, ki ta dom uporabljamo, da bomo za ta dom skrbeli. Uvodni pesmi Fantov izpod Grmade sta govorili o zvestobi, in ko so se S jim pridružili še članiFantovskega zbora Devin-Nabrežina, da so skupaj zapeli, je bilo v prostoru čutiti globoko radost. Igor se je kot predsednik zahvalil vsem, ki so na sedežu delali in pomagali, da je zdaj prenovljen, obenem pa je tudi začrtal nekaj smeri, da bo sedež tudi v prihodnje dom številnih dejavnosti, ki povezujejo in duhovno oplajajo ljudi. Tudi otroci so pod vodstvom Olge Tavčar in ob spremljavi profesoric in učencev devinske podružnice SCGV Emil Komel zapeli tri pesmi in pomembnost dogodka izrazili ne le s petjem, ampak tudi z recitiranim voščilom. Začenši s skavtinjo Laro, sta ob dogodku čestitala še županja Daniela Pallotta, ki je zlasti izpostavila delavnost društev, ki delujejo v našem domu, in tudi podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki je spregovoril tudi v imenu Slovenske skupnosti ter zboru dodelil posebno spominsko medaljo dežele FJK. Predsednik SSO Walter Bandelj pa je ocenil, da je bila dolžnost krovne organizacije pomagati pri urejanju dokumentacije, in se priporočil, naj v Devinu tudi v prihodnje skrbimo za vzorno sodelovanje med generacijami. V imenu Slovenske prosvete je prisotne nagovoril Marij Maver, za Zadružno kraško banko pa Fabio Pahor, ki je lepo kot pevec, oče in podjetnik izpostavil, kako je tak prostor, v katerem se med letom zbirajo otroci, mladina in odrasli pri različnih dejavnostih izrednega pomena za osebno rast in posredno celotno skupnost. Kaj je pomenil in še pomeni ta dom sredi Devina, so lepo povedale Marija Brecelj v imenu nekdanjega Dekliškega in nato Ženskega zbora Devin in šest deklet, članic Devinskega mladinskega krožka, ki so v posrečenem skeču šaljivo, a povedno primerjale sedež znani 'dvorani vseh želja' iz romanov o Harryju Potterju. Predstavile so, kaj jim je sedež pomenil, ko so bile male deklice, kaj kasneje in kako gledajo nanj danes, ko ves prenovljen in svetel vabi, da bi v njem dan za dnem ustvarjali nove vsebine. Ni nas malo, ki zahajamo v te prostore: pevci Fantov izpod Grmade, OPZ Ladjica in cerkvenega zbora, ob pevcih vanj zahajajo člani lutkarskih skupin in učenci glasbene šole, skavti ter vsi, ki prihajajo v naš dom poslušat predavanja in okrogle mize, se zbirajo na sestankih raznih ustanov in organizacij, ker je dom devinskih zborov ravno sredi poti med Gorico in Trstom in je torej za vse približno enako daleč. Ni kaj, Franc, ko ste bili pred več kot trideset leti duša in motor gradnje našega sedeža, ste točno vedeli, zakaj je bil vreden ta trud. Tako se zdaj tega zaveda vaš vnuk Igor, ki mu moramo čestitati za izpeljani podvig in se mu zahvaliti, saj se je zavzel, da je projekt stekel in se uspešno končal. Ob njem bi zaslužili, da omenimo vse pevce in prijatelje, ki so pomagali in jih je lepo naštel Aleš Brecelj v zgibanki, ki so jo razmnožili za sobotno odprtje in podrobno dokumentira opravljena dela. Zbor je seveda tudi tokrat potrdil svojo gostoljubnost, saj se tak likof spodobi in udeleženci smo se po uradnem delu zaustavili še na dvorišču ob sproščenem druženju. Vsi skupaj se torej veselimo! Vas, dragi Franc in vse ostale fante, ki v večnem Jeruzalemu pomagate pri petju večne slave Gospodu, pa prosim, da tudi v prihodnje stojite ob strani Fantom izpod Grmade in vsem ostalim dejavnostim na sedežu, ki ste ga zgradili in smo ga zdaj prenovili, da bi še dolgo lahko peli Bogu v čast, nam v veselje in narodni skupnosti v spodbudo. Devin, na god sv. Janeza Kapi- strana, 23.10. 2017 Zbogom, vaš Marko Tavčar Aktualno 26. oktobra 2017 3 Ana Alič, vodja projektov spletne agencije noviSplet.com “Da bi vam prenovljena spletna stran služila še dolgo!” POGOVOR ovo spletno stran za naš tednik Novi glas je pripravilo podjetje No- vi splet iz Ljubljane, isto mlado in izjemno prodorno podjetje, ki nam je pred leti že na novo naredilo portal, ki je “zdržal čas” vse do današnjih dni, saj je bil svež in lep, odet z našimi slovenskimi barvami, predv- sem pa je bil sin časov, ko smo vsi tiskani mediji vstopali na svetovni splet. Internet se spre- minja, svetovni splet še bolj, mi se z njim spreminjamo, pravzaprav nas svetovni splet tako korenito spreminja, da sa- mi ne moremo verjeti, da je ta- ko. Prav zato smo zopet zapro- sili podjetje Novi splet, da bi nam posodobilo spletno stran, predvsem pa uredilo našo spletno stran tako, da se bo pri- lagajala vsem mobilnim na- pravam, na katerih beremo naš tednik. Podjetje pa so in smo ljudje, tudi za Novi splet velja isto, tokrat je k nam prišla v goste gospa Ana Alič s sode- lavci, ona je vodila ekipo, ki nam je naredila novo podobo. Zdelo se nam je prav, da se z njo pogovorimo, kot je tudi prav, da javno povemo, da smo vsem, ki so sodelovali pri pre- novi naše spletne strani, hva- ležni, tudi zato, ker so se prila- gajali našim večkrat nemo- gočim urnikom. Nam lahko predstavite novi- Splet. com? noviSplet. com je nastal leta 2004 pod okriljem podjetja Atribut d. o. o. Našo ekipo tre- nutno sestavlja 13 ljudi, izde- lali pa smo že preko 1000 splet- nih mest. Dolgoletne izkušnje v podjetništvu, prodaji in mar- ketingu nam pomagajo pri spletnih rešitvah, ki jih ponu- jamo, in spadamo med vodil- na podjetja v Sloveniji na tem N področju. Naš pristop in storit- ve usmerjamo k celovitim in profesionalnim rešitvam, pri- lagojenim aktualnim težnjam. S spletnim oblikovanjem, pro- gramiranjem, oglaševanjem in marketingom zagotavljamo celovite rešitve za podjetja, ki si želijo s pomočjo interneta povečati prodajo in ugled. Zaupa nam širok spekter na- ročnikov, tako velika in uvelja- vljena podjetja kot tudi podjet- ja na samem začetku svoje po- slovne poti. Naredili ste nam že prejšnjo spletno stran, pa me zani- ma, kako bi uporabniku ra- zložili novosti in prednosti nove spletne strani. Nova spletna stran www. novi- glas. eu je narejena v skladu s trenutnimi oblikovalskimi smernicami in je prilagojena tudi za mobilne naprave. Po- sebno pozornost smo nameni- li načrtovanju in uporabniški izkušnji. Spletna stran je pre- gledna in prečiščena, večina aktualnih novic pa je uporab- niku na voljo že kar na vstopni strani. Spletno stran smo po- vezali z različnimi družabnimi omrežji, kar uporabnikom omogoča preprosto deljenje novic in izražanje mnenja. Na stran smo dodali še novost, in sicer koledar dogodkov, ki uporabnikom omogoča pre- gled in spremljanje aktualnih dogodkov v njihovi bližini, da bodo vedno na tekočem z do- gajanjem okoli njih. Vse bolj se poslužujemo branja novic, gledanja foto- grafij in video posnetkov po mobilnih, t. i. pametnih te- lefonih, to počno predvsem mladi. Bo nova spletna stran Novega glasa zadovoljivo odgovarjala potrebam da- našnjega časa in predvsem mladih? Pri oblikovni zasnovi in teh- nični izvedbi smo stremeli k temu, da bi zadovoljili zelo širok krog bralcev Novega gla- su. Sama oblikovna zasnova in živahne barve privlačijo mlajšo populacijo bralcev, ki svet spremljajo preko spleta, hkrati pa smo spletno stran povezali z družabnimi omrežji in jim tako omogočili, da svoje mnenje izražajo tudi na drugih kanalih. Privlačen izgled in pre- gledna struktura strani bosta zagotovo privabila na spletno stran več obi- skovalcev, pa vendarle ne le mladih. Ko se Vam zahvaljujejo za potrpljenje z nami, za Vaše delo, Vas tudi prosimo, da nam poveste kaj več o Vaših izkušnjah z nami. To je po- membno tudi za naše bralke in bralce, ki ne poznajo za- kulisnega dela. Z ekipo Novega glasu sodelu- jemo že nekaj let, za vas smo namreč izdelali že prejšnjo spletno stran, in v čast nam je, da smo lahko ustvarili tudi vašo novo spletno podobo. Iz- jemna ekipa, ki dogajanje v Sloveniji prenaša v zamejstvo, skrbi za objektivno poročanje o najbolj perečih temah na slo- venskih tleh, in na drugi strani ekipa sproščenih strokovnja- kov, ki skrbi za celovit spletni nastop - to je recept za vrhun- ski izdelek. V imenu celotne ekipe se vam zahvaljujem za sodelovanje z noviSplet. com in si želim, da bi vam preno- vljena spletna stran služila še dolgo. Jurij Paljk Naši študentje v Ljubljani / Linda Cappellini “Moje sanje so, da bi odprla svojo poklicno dejavnost” inda Cappellini je študen- tka 2. letnika na Bioteh- niški fakulteti v Ljubljani na smeri Živilstvo in prehrana. Z njo smo se pogovarjali o njeni študijski izbiri. Študiraš Živilstvo in prehrano na Biotehniški fakulteti. Zakaj si se odločila za ta študij? Po petih letih klasične gimnazije sem se zavedela, da mi bolj ustre- zajo in me bolj zanimajo znan- stveni predmeti, kot npr. biologi- ja in predmeti, ki zadevajo telo in ki se približujejo medicini. Ta- ko sem se odločila za ta študij, ki nekako združuje znanje na me- dicinskem področju, kar se tiče fiziologije, anatomije, in tudi tehnološko znanje o samih živi- lih, kemijsko znanje, biološko znanje v zvezi z rastlinami itd. Pri tej usmeritvi nisi preveč v sti- ku z ljudmi, kot na primer pri medicini. To mi ne bi bilo preti- rano všeč. In tako je ta študij do- ber kompromis. Poleg tega me je že od malih nog vedno zanimala kuhinja, rada sem kuhala in pekla skupaj z ma- mo, jo gledala, ko je delala, in ji pomagala. Moja najljubša igrača L je bila majhna kuhinja. Rajši semse igrala s tem kot s kakšnimi bar-bikami in podobnim. Obenem sem imela pred nekaj leti nekaj težav s požiralnikom in želodcem in nisem vedela, kako si lahko sama pomagam. S tem študijem si lahko pomagam sa- ma in si tudi sama “zrihtam” sebi primerno prehrano. Zelo me tu- di zanima, kako lahko prehrana pomaga ljudem, ki niso zdravi, da jim poleg kliničnega zdra- vljenja pomaga pri lajšanju težav. Kako poteka študij? S katerimi predmeti se največ ukvarjate? Študij traja tri leta, imamo študij živilstva in prehrane. Potem se na magisteriju odločiš za živil- stvo ali prehrano. V teh treh letih razumeš, kaj ti je najbolj všeč, in potem se lahko temu bolj posve- tiš. Naš študij temelji na znanju kemije in anatomije, spoznava- mo, kako živila učinkujejo na naše telo in kako se naše telo od- ziva nanje. Ukvarjamo se s toksi- kološkimi problemi v zvezi z živi- li in s pakiranjem živil, s shranje- vanjem živil in podobnim. Kar se tiče tehnološkega znanja, študi- ramo tehnološko znanje živilstva (to pomeni, da se učimo vse postopke, kako pripravijo živi- la, kako jih pakirajo, v kakšnih razmerah je treba to delati...). Poleg tega smo imeli npr. tudi izpit iz ekonomije, kajti potre- bujemo nekaj znanja ekono- mije in tudi zakonodaje. Ima- mo veliko laboratorijev, tu smo na primer analizirali, ko- liko maščobe je v enem obro- ku: imeli smo sendvič in smoothie in smo morali vse to premešati in z dolgim postop- kom ugotoviti, koliko sladkor- ja in maščobe je bilo v vsakem. Ukvarjamo se namreč tudi s specifičnimi analizami, kasne- je se bomo tudi s prehrano. Do zdaj smo imeli več analiz v labo- ratoriju. Študiramo tudi mikro- biologijo živil, ki je zelo pomem- bna, kajti mikrobiologija nam razkriva toksičnost živil. Ko diplomiraš, dobiš naziv inženirka živilstva in prehra- ne. Katere možnosti imaš po- tem za nadaljnji študij ali za poklic? Ja, po končanem študiju bom inženirka živilstva. Naša fakulteta je evropsko priznana, zato, če se odločim za delo v Italiji, velja moj študij tudi v Italiji. Lahko de- lam tukaj brez dodatnih izpitov. Kar pa se tiče takojšnjega dela po triletnem študiju, lahko delam kontrolna dela glede živil, lahko delam v industriji, lahko delam inženiring novih živil (si iz- mišljujem nova živila, ki grejo potem v prodajo). Kar pa se tiče prehrane, lahko sodelujem pri nekaterih projektih glede pro- mocije zdrave prehrane in še ve- liko drugih stvari. Glede nadaljnjega študija lahko štu- diram živilstvo in se bolj specializi- ram na področju analize živil ali na področju živilske- ga inženiringa, to- rej ustvarjanja no- vih živil. Drugače se lahko odločim za smer prehrana in postanem pre- hrambenik in sve- tujem ljudem zdravo prehrano. Prehrambenik ni “dietolog”, ampak je oseba, ki svetuje drugi osebi brez zdravstvenih težav, ki se odloči, da bo spremenila svoj stil prehranje- vanja. Prehrambe- nik ji potem svetu- je nov stil življenja, kar se tiče prehrane in tudi športa. Recimo, da lahko študiram prehrano s športom ali prehrano bolj v kli- ničnem ambientu. Možnosti je ogromno, tudi v drugih državah je ogromno možnosti, tudi študij v angleščini, ki bi me zanimal... Moje sanje so, da bi odprla svojo dejavnost zdravega prehranje- vanja in prehranskih nasvetov. Ne bi želela delati v kakšni orga- nizaciji, ki že obstaja, ampak ime- ti svojo dejavnost. Zakaj si se odločila za študij v Sloveniji? Katere prednosti oz. pomanjkljivosti opažaš pri štu- diju v Ljubljani? Za študij v Ljubljani sem se odločila iz več razlogov. Prvi je bil ta, da v Italiji ne obstaja ta spe- cifična smer, ki sem jo izbrala v Sloveniji. V Italiji lahko na prvi stopnji študiraš biologijo in se potem na magisteriju specializi- raš iz prehrane in postaneš pre- hrambenik ali pa imaš živilsko tehnologijo in postaneš živilski tehnolog, kar me manj zanima. Mene bolj zanima področje pre- hrane. Zaradi tega sem takoj črta- la možnost, da bi študirala v Ita- liji. Poleg tega je v Sloveniji šol- nina zelo nizka, življenje je bolj umirjeno. Ljubljana ni nevarno mesto, imam možnost prejeman- ja štipendije in stanovanja niso zelo draga. Slaba stran je ta, da, ker ne plačuješ šolnine, imaš do- ločene obveznosti na fakulteti: imamo obvezne laboratorije, tre- ba je narediti vse izpite, drugače ne izdelaš letnika. To je slabo, a se mi zdi prav, da je tako. V Ljubljani je lepo, ker je študen- tsko mesto, živahno. Je lepo, ker nas je dosti tudi zamejcev, ima- mo svoj klub in se družimo... Lju- bljana je zeleno mesto, tako da se lahko premikamo tudi s kole- som, je ogromno aktivnosti za študente, tudi brezplačnih, je mesto, ki je študentom prijazno. Urška Petaros Prenovili smo naš spletni portal Še en korak naprej S 1. STRANI eč pozornosti smo namenili fotografskim galerijam, koledarju prireditev in t. i. malim oglasom, ki jih imamo vse več, ter seveda nepogrešljivim vremenskim napovedim. Bralce vabimo, da naše vsebine delijo in tudi komentirajo, saj še naprej želimo biti "odprt" medij, na katerem se lahko soočamo in “srečujemo”. Dobro razvidne so povezave na družbena omrežja (Facebook, Twitter, Youtube, Google+), kjer smo kar živahno prisotni že več let: na dan, ko smo aktivirali prenovljen portal, smo dodali še Instagram, omrežje, ki je v zadnjih letih V med mladimi najboljpriljubljeno. Preko različnihizkušenj informiranja želimo torej še naprej prikazovati prepoznavno in verodostojno sliko življenja naše narodnostne skupnosti v naši deželi in sploh na Primorskem. Portal je (prav tako kot prejšnjega) sodobno in elegantno izdelala spletna agencija noviSplet, eno vodilnih podjetij na tem področju v Sloveniji, ki je v 13 letih izdelalo že preko tisoč spletnih mest, kar nekaj tudi v zamejstvu. Hvaležni smo jim za opravljeno delo, bralce pa vabimo, naj nam ostajajo zvesti! Več kot dve milijardi ljudi z vsega sveta je prisotnih na družbenem omrežju Facebook, kjer smo prisotni tudi mi z našim Novim glasom. Na naši Facebook strani, kamor dajemo najbolj pomembne vsebine, ki so v našem tedniku, predvsem pa veliko drugih, ki niso v tiskani izdaji, imate tudi možnost svobodnega komentiranja. Twitter je resno družbeno omrežje, ki se vse bolj uveljavlja predvsem med politiki in časnikarji, pa tudi med tistimi, ki radi izvedo novice takoj, neposredno, a tudi na tem omrežju smo prisotni, ker se nam to zdi zelo pomembno. Mladim seveda ni potrebno predstavljati spletnega portala youtube. com, kjer smo tudi prisotni, saj objavljamo krajše posnetke intervjujev, pesmi zborov, v prihodnje pa bomo tu morali objavljati vse več vsebin. Prisotni smo na družbenih omrežjih Kristjani in družba26. oktobra 20174 Ob misijonski nedelji v Štandrežu in Novi Gorici “Kaj je srce misijona?” isijonarjev in misijonov so se na sve- tovni misijonski dan, 22. oktobra, spomnili tudi na Goriškem. Pa- storalno področje Soča-Vipava je namreč v ta namen v župnij- skem parku v Štan- drežu organiziralo srečelov (na veliki sli- ki) , proti večeru pa uro molitve. Srečke so pravzaprav začeli prodajati že v so- boto zvečer, ko se je za- radi podelitve zakramenta sv. birme zbralo ve- liko ljudi. V ne- deljo zjutraj je bila cerkev spet neobičajno pol- na, popoldne pa je zaradi silnega dežja prišlo mi- mo znatno manj ljudi. “Do- bitkov na srečolovu, ki ga je pripravil po- dročni misijon- ski krožek, je bilo približno 1500”, nam je povedal župnik in škofov vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina (na mali sliki) ; prispevali so jih krajevne tovarne in obrti, pa tudi posamezniki. Če niso bili v obliki daru, so darovali denar, s katerim so nakupili dobitke. “Za misijon- sko nedeljo ni bilo nikoli proble- ma, ljudje so vedno radi prinesli in dali”. V preteklosti je na Go- riškem za misijone vneto skrbel dr. Kazimir Humar, ki je z Mariji- no družbo vedno pripravljal v go- riškem Katoliškem domu misi- jonsko nedeljo, na katero je vabil tudi kakšno gledališko skupino. “Dvorana je vedno bila polna, dobitkov veliko”! Ko se je g. Hu- mar začel starati “in se je zavedel, da on in Marijina družba gresta počasi v pokoj in nato v večni po- koj”, je g. Bolčini izročil knjigo z računi in mu naročil, naj on na- daljuje misijonske prireditve v Štandrežu. “'Kar morete, naredi- M te! Vsaka stvar bo do- bra'! je dejal g. Hu- mar”. In tako so začeli z misijonskimi nedel- jami v cerkvi sv. An- dreja. Kmalu so ugo- tovili, da je v oktobru v Štandrežu veliko prireditev; zato kvečjemu pokličejo kakšnega misijonarja, da kaj pove ali po- kaže, drugače pa nadaljujejo mi- sijonsko uro molitve, kamor pri- hajajo rade še zlasti starejše ose- be. Nedeljsko večerno molitev je g. Karel uvedel z mislijo, da je bil “vsak, ki je prejel zakrament krsta, poklican po imenu in po- slan, da živi in oznanja krščan- stvo”. Zato je molitev za misijo- narje in misijone hkrati tudi mo- litev za vse nas. Papež Frančišek je v letošnji poslanici zapisal, da nas svetovni misijonski dan vabi k premišljevanju o poslanstvu v osrčju krščanske vere. Cerkev je namreč misijonska po naravi. Ko to ne bi bila, ne bi bila več Kri- stusova Cerkev, ampak eno iz- med združenj, ki bi kmalu iz- trošilo svoj smisel in izginilo. V svetu, zmedenem zaradi mnogih utvar, velikega nezadovoljstva in raztrganem zaradi bratomornih vojn, ki prizadenejo najbolj ne- dolžne, smo poklicani, da si za- stavimo nekaj vprašanj, ki se do- tikajo naše krščanske istovetnosti in odgovornosti. Kaj je temelj mi- sijona? Kaj je srce misijona? Zbrani v štandreški cerkvi so nato zmolili častitljivi del rožnega ven- ca, pred vsako desetko pa je žup- nik bral krajše in zelo pomenljive odlomke iz papeževe poslanice. OSREDNJE MISIJONSKO SLAVJE V NOVI GORICI Ob letošnji misijonski nedelji je osrednja slovenska slovesnost po- tekala v konkatedrali v Novi Go- rici. Somaševanje je vodil koprski škof Jurij Bizjak. V homiliji je med drugim dejal, da so misijo- narji v zahtevnih razmerah po vsem svetu kot mučenci, prvenci Cerkve, tisti, ki gredo naprej in s posebnim žarom delajo za Božje kraljestvo med nami. V krajšem programu je nato najprej sprego- voril salezijanec Sandro Gianco- la, po rodu iz Moliseja, ki že 47 let deluje v Matu Grossu v Brazi- liji; z velikim navdušenjem je go- voril o pred tremi leti umrlem so- bratu Ernestu Saksidi, ustanovi- telju Don Boskovega mesta, ki je ogromno naredil za 2500 otrok. Laiška misijonarka Lucija Čuk je opisala svojo triletno izkušnjo na Madagaskarju, g. Danilo Lisjak pa je med drugim povedal, da za mi- lijon beguncev, ki prihajajo v nje- gove kraje iz Južnega Sudana, pri- pravlja kontejnerje pomoči v No- vi Gorici in Nemčiji ter vse prija- telje misijonov prosi za pomoč, da jih bodo napolnili. / DD Cerkveni in družbeni antislovar (41a) N kot NOVO (1) ovsod opažamo, kako je vedno potrebno imeti, videti, slišati, povedati, pa tudi napisati, “nekaj novega”. Svet to danes potrebuje oz. naj bi potreboval. Tako se je tudi v krščanskih krogih obrnilo v isto smer in se poslužilo iste mode, da je treba povedati svetu “nekaj novega”. Seveda se je zadeva morala nekje začeti, da bi potem prišla do laikov in klerikov, torej “na teren”, če rečemo po domače. Tisti laboratoriji, v katerih je nastala težnja, so seveda teološke šole, potem pa je zadeva pronicala v miselnost kristjanov nasploh. To sem brez težave videl tudi sam, ko smo imeli srečanje našega gimnazijskega letnika, ko smo govorili, recimo, o svetem krstu, a nadaljujmo. Če smo že omenili teologijo, kaj to sploh je? Morda se to preveč razume kot neka “refleksija o Bogu”, v etimološkem pomenu, da Theos-logos pomeni ravno razprava o Bogu. Toda, kakor sem lepo povedal tudi dijakom naše škofijske gimnazije, imamo neko filozofsko teologijo, imamo pa tudi tisto pristno krščansko teologijo, ki pa je in mora biti na povsem drugačnih osnovah in na drugačni ravni. Ne gre torej za neko aktivnost naših P možganov, našega razuma,temveč izvira iz nekegamilostnega srečanja. Najprej so teologi postali apostoli in drugi učenci, ki so srečali Kristusa in bili po tem srečanju spremenjeni. Mnogi svetniki so prav tako v veri in Božji milosti postali teologi, pa četudi nikdar niso obiskovali univerzitetnih hodnikov, kar je ne nazadnje potrdila tudi sveta Cerkev, ko je tudi tem dodelila naslov cerkvenih učiteljev in učiteljic, pa čeprav niso bili nobeni profesorji. V tem mesecu smo, recimo, imeli dve sveti karmeličanki Tereziji, ki sta Predstavitev knjige o F. Terčelju Duhovnik v primežu treh totalitarizmov torek, 3. oktobra, smo se v lepem številu zbrali v avli Lavričeve knjižnice v Šturjah, kjer je g. Ivan Al- breht predstavil svojo no- vo knjižno stvaritev z na- slovom Filip Terčelj - du- hovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov. O tem našem duhovniku, svetniškem kandidatu, ki je veliko deloval tudi v Gorici, je bilo že precej napisanega in povedanega v zad- njem desetletju, vendar očitno še ni prišlo na plano tisto, kar je nujno, da pride, da bi bil namreč lahko spoznan za mučenca iz so- vraštva do vere. To se zdi edina pot, da lahko ta naš veliki rojak pride do časti oltarja. Zdaj pa se zadeve končno odpirajo in pri- hajajo na dan, kar zbuja upanje. To je nekaj od tistega, kar je g. Albreht povedal, sicer pa je pre- V cej podrobno in natančno preučil in pregledal tudi tista ob- dobja, ki doslej (še) niso bila vze- ta pod drobnogled. Izvedeli smo tudi, da je sicer res bil narodni delavec, vendar to ni bil na kakršenkoli nacionalističen ali kak drug način, temveč zlasti za- radi neverjetnega socialnega čuta, ki ga je imel, to pa do zdaj še ni bilo poudarjeno. Terčelj je dejal, da je to pač delal, ker je živel na prostoru, kjer so bili za- tirani naši rojaki, da pa bi, reci- mo, isto počel za zatirane Make- donce, če bi živel na tistem pro- storu. Zanimivo je tudi to, kako je razdal vse, kar je imel, tudi hrano, da je pomagal ljudem. Ena cvetka je ta, da mu je gospo- dinja morala skriti žganje, da ga ni vsega raz- dal, pa da je lah- ko potem kaj sploh ponudil, ko je kdo prišel mimo. Albreht je sicer k zadevi pristopil najprej s sociološkega vidika, kjer je tu- di najbolj doma, saj je mnoga leta ta predmet tudi poučeval. Od tod se je potem seveda podal tu- di na druga področja, a ravno ta pristop, ki ga je ubral, naredi de- lo posebno in vabljivo za bralca. Zdaj je seveda naša naloga, da knjigo preberemo, pa tudi to, da se Filipu Terčelju priporočamo kot priprošnjiku. Tudi to je nam- reč bistvenega pomena, da bi bil čim prej razglašen za blaženega. Andrej Vončina Zakaj prav Jezus? Že dolgo časa se mi odpira vprašanje, zakaj me je Jezus zaznamoval bolj kot vse drugo v življen- ju. Bil sem vzgojen v krščanski veri, starši so ob svoji ljubezni odkrili še širino in presežnost Božje ljubezni. Jezus je postal moj življenjski spremlje- valec, učitelj in prijatelj. Moj notranji pogovor je bil usmerjen k njemu, usmerjal me je, podpiral pri odločitvah in blagoslavljal. Tudi ob mladostnih vprašanjih je ostal prva av- toriteta mojega življenja, nič ni moglo spodnesti trdnosti, ki sem jo našel pri njem. Marksistična ideologija, ki so jo širili v šoli in pri voja- kih, je bila kot počena lončena posoda, ki se ni mo- gla kosati s celovitostjo in re- snostjo Božjega razodetja v Jezusu Kristusu. Tudi po- trošniška moralna raz- puščenost in obkladanje s stvarmi vseh vrst nista mo- gla zasenčiti jasnega pogleda in upanja v Jezusa Kristusa. Še posebno ob branju svete- ga Avguština vedno bolj spoznavam, da živimo ob zatonu civilizacije, ki je po- ganska in ne more zdržati ob visokih valovih časa. Jezus ni neka senca dobrote in energije, ki pomaga v življenju, kot trdijo pred- stavniki novodobnih duhovnosti, ampak oseba, ki ljubi in se je pripravljena za rešitev človeka po- dati v trpljenje in smrt. Z Jezusom sva se v življenju dobro razumela, čeprav so bili pogovori polni iskanja in celo bo- jeviti. Na poti izbire poklica sem odkrival njego- ve želje in predloge za svojo srečo. Stopil sem v njegovo šolo in postal njegov učenec in se po- glabljal v vsebino njegovega evangelija. Pri tem sem doživljal različne čase in okolja. Trudil sem se, da bi ostal prijatelj z njim in kljub določenim ranam oznanjal veljavo njegove ljubezni, ki je šla do konca. Tudi danes ostajam v njegovi službi in ga doživljam kot svetli steber upanja sredi velikega premikanja puščave. Zlasti mladi in vsi, ki jih je Jezus dvignil iz življenjskega groba, čutijo, da je Jezus njihov Odrešenik in Prijatelj. Ko vanj ve- rujem in mu zaupam svoje življenje, me ni strah in se s pogumom podajam v nove dni in mesece. Jezus mi pomaga gra- diti človeškost, da sem na svojem mestu, spoštljiv do drugih in ne širim zla ter nasilja. Ob njem se učim od- puščati in usmiljeno stopati v bolečine ter strahove ljudi. Jezus je zvezda mojega upanja, ko je nebo temno, ob njem se odpiram za življenje in delam prve korake sprave. Pri njem se obnavljata moja svoboda in po- gum, da se ne nave- ličam, ko pridejo preiz- kušnje. Odnos z njim me spodbuja, da ne za- padem v ravnodušnost in pozabljenje, da ne zbežim v tuje svetove in misli. Postavlja pa se mi vprašanje, zakaj se ob dejstvu, da ni mogoče iti mimo Jezusa, toliko ljudi odloča za življenje v svoji moči, ko si mislijo, da bodo mogli brez nje- ga prenesti vse okoliščine v življenju. Kaj sta po- tem vest in blagoslov, kaj je usmerjenost v pri- hodnost, ki se ne konča s propadom v grobu? V prevladujoči miselnosti so močno navzoči učitel- ji dvoma, ki se borijo proti vsemu, kar ima re- snično veljavo in je trdno, propagirajo pa užitek trenutka, življenje brez razmisleka in brezdušno oddaljenost do vsega. Zato tone zahodna civili- zacija v svoj propad in nima možnosti, da bi se obnovila iz takih temeljev. Izhod je le v zaupanju v Boga in tesni povezavi človeškega ter Božjega, ki jo more vzpostaviti samo Bogo-človek. ZAKAJ PRAV JEZUS? (1) PRIMOŽ KREČIČ cerkveni učiteljici – sv. Terezijo Deteta Jezusa in sv. Terezijo Avilsko. Predpostavka za teologijo so vera, ponižnost, sodelovanje človeka z Božjo milostjo. Zatem se seveda teologija res tudi zbere v neko razpravo, a to, recimo, nikdar ni bila primarna potreba cerkvenih očetov, ki so pisali predvsem zato, da bi tudi drugim posredovali tisto, kar so sami doživeli. Bili so torej pričevalci tudi na pisni način, da bi tako morda omogočili, da bi tudi sam prišel do podobnega, kar so sami doživeli. Ko teologijo uokvirimo v neko razpravo, se seveda moramo poslužiti kategorij kulture, ki nas obdaja, saj drugih pač ni, vendar pa je potrebno zadeve vselej prečistiti, da ne bi prišlo do zmešnjav, nerazumevanj ali nepotrebnih sprememb, saj sicer pride do tistega, kar se tradicionalno imenuje krivoverstvo ali herezija. Treba je namreč ohraniti razodete resnice vedno enake, da bi lahko oseba po tem prišla v Duhu do Kristusa. Če namreč verujemo na neki pokvarjen način, je tako, kot da bi vodo zlivali mimo posode in ne v posodo. Vera človeško dušo pripravi tako, da voda Svetega Duha lahko pride v srce. Sicer je tako, kot da bi želeli spustiti svetlobo v hišo, tako da bi imeli zaprte rolete ali polkna. Andrej Vončina Sv. Terezija Deteta Jezusa foto dd Kristjani in družba 26. oktobra 2017 5 Dobrodelni koncert “Goriška dlan” V objemu ljubezni oriška območna Karitas (GOK), ki deluje na Go- riškem pastoralnem ob- močju, je 13. oktobra v Novi Go- rici pripravila 5. dobrodelni koncert Goriška dlan z naslo- vom V objemu ljubezni. Kot lju- bezen je mišljena tista, ki je vir dobrote in studenec žive vode, torej Gospod sam, ki je Ljubezen. Sode- lavci Karitas smo namreč poslani, da služimo Bogu in bližnjemu. Ljudje v sti- ski nas potrebujejo, zato je izkupiček v celoti namen- jen vsem pomoči potreb- nim (družinam, posamez- nikom, otrokom, starejšim …). V prepolni športni dvo- rani OŠ Milojke Štrukelj so gostujoči glasbeniki in go- riški glasbeni izvajalci, zborovski pevci, plesalci in igralci s svojim progra- mom navduševali tiste, ki so se odločili darovati svoj prispevek za ljudi v stiski. Na prireditvi sta bila izrečena zahvala in priznan- je vsem sodelavcem Karitas, ki v okviru GOK neprekinjeno delu- jejo že 27 let. GOK je v lanskem in letošnjem letu s svojimi 248 stalnimi in skoraj 200 občasni- mi prostovoljci pomagala 449 družinam in več kot 200 posa- meznikom, 297 šolarjem in 4.744 starejšim … Podelili so mesečne pakete hrane in hi- gienske potrebščine v skupni G masi 109.082 kg, delili so oble-ko in drug material, plačali po-ložnice in račune za elektriko, vodo, zdravstveno zavarovanje, šolsko prehrano in drugo v zne- sku 37.740 evrov. Skupaj s Ško- fijsko Karitas je GOK šolarjem razdelila bone in različne druge pomoči v višini 16.120 evrov, poleg tega pa tudi zvezke in dru- ge šolske potrebščine. V različne programe pomoči je bilo vključenih okrog 884 otrok. V program Posvojitve na razdaljo je vključenih 18 otrok, kar po- meni 4.800 evrov letne pomoči. Prostovoljci Karitas so vse leto obiskovali tudi ostarele, bolne in osamljene. Opravili so 1193 obiskov po domovih in 1.378 obiskov v bolnišnici in domo- vih za ostarele. Kot sta na prire- ditvi povedala voditelja, Hana in Marko Lazar, se potrebe po po- moči ljudem v stiski iz leta v leto povečujejo. Poleg zbiranja sred- stev za pomoč ljudem v stiskah je cilj Karitas, da je nenehno po- zorna in opozarja na vse oblike revščine današnjega časa, vključuje in vabi vse ljudi dobre volje, da pomagajo in v objemu božje ljubezni darujejo vse skromne darove, ki jih imajo. Predstavniki Karitas so poklica- ni, da pomagajo vsem, ki se po- slavljajo s tega sveta in bi potre- bovali duhovnika, da duhovni- ke na to opozarjajo. Uvodni na- govor je imel predsednik GOK, g. Cvetko Valič, ki se je zahvalil vsem obiskovalcem, prostovol- jcem Karitas, organizatorjem in donatorjem, predvsem pa na- stopajočim, ki so se odpovedali honorarju. S svojo navzočnostjo na koncertu so nas počastili podžupanja Mestne Občine No- va Gorica, ga. Ana Zavrtanik Ugrin, v. d. Ravnatelja Škofijske si vemo, da velik odstotek mladine po birmi ne pri- haja več k maši, še več se jih niti ne zanima za Cerkev, kaj šele za zakramente. Vzrokov je gotovo več, eden pa je gotovo pomemben in tega bi se rad do- taknil. Pri kemijskih vajah smo svojčas veliko uporabljali lakmusov pa- pir. S svojo obarvanostjo nam je povedal določene ugotovitve in bili smo z delom zadovoljni. Ne- kaj podobnega je danes z našo mladino. V njihovem vsakdanjem življenju je veliko odten- kov, ki jih od- peljejo na to ali ono pot. Spomnimo se, da niso sa- mo v sociali- stičnem svetu v Evropi, am- pak tudi v te- danji kapitali- stični Evropi pred nekaj desetletji mladi z lah- koto vstopali v praktični atei- zem, ki smo mu rekli komuni- zem. Danes tega skoraj ne zazna- vamo ali se to dogaja v zelo ma- jhnem številu. V našem vsakda- nu se dogajajo veliki skupni pre- miki. Predvsem je tu kulturni in duhovni preobrat, ki sploh ni še dobil poimenovanja. Navadno so to poimenovali sekularizacija. Nekateri teologi to poimenujejo “krizo Boga”. O tem večina staršev, ki imajo najstnike, kot tudi marsikateri duhovnik, sploh ne razmišlja. Je pa važno razumeti, kaj je to! Kje je vidna kriza Boga? 1. Da se človek noče ali da sploh ni zmožen se pogovarjati z Bo- V gom.2. Da je družba, okolje, pa tudičlovekovo življenje prvič v zgo- dovini Zahoda zorganizirano mimo Boga – Bog tej družbi ni več potreben. 3. Da se je Bog neiskrenemu iskalcu, krivičnežu …, kar pogo- sto je sodobni zahodni človek - pred takšnim človekom odmak- nil. - Sicer ali takšen človek lah- ko še išče Boga? Ta kulturni, pa tudi duhovni preobrat pri mladini so poime- novali “kriza Boga”. Mladina ne odhaja po birmi proč od Cerkve, ker je Cerkev ne zanima, ampak zato, ker je kriza Boga prisotna v njenem okolju. Rekli bi: “Kriza Boga je danes v zraku”! Ta piš o “krizi Boga” ne pripihlja na našo mladino po birmi, ampak je pri- soten že davno prej. To je “zrak”, ki ga dihamo od mladih nog. Našo kulturo, naše družinsko življenje, našo moralo, naše na- vade in naše politično delovanje tvori Bog! Zanimivo je to “krizo Boga” pri- merjati pri pripravi na birmo! Če se “krizi Boga” ne upiramo že od mladih nog, to je z osebno, družinsko, pa tudi skupno mo- litvijo, kot tudi z osebnim sode- lovanjem pri bogo- služju, postane od- nos do zakramen- tov, tokrat birme, pač tak, kot so ga doživljali pred bir- mo. Za marsikaterega birmanca je že pred birmo Bog bolj malik kot pa “živi Bog”. Ali Bog jim je bil prazna beseda in ne spoznanje večne Resnice. Vprašanje: “Čemu sploh naj imamo še birmo, če pa mladim Bog nič ne pomeni”? Najprej se moramo zavedati, kar je dejstvo, da danes marsikomu Bog nič ne pomeni. Če bi jim, bi jih videli vsaj v cerkvi pod korom, in to neprisiljeno. Ker pa jih niti tam ni, smo lah- ko gotovi, da jim Bog dejansko nič ne pomeni, četudi so vključeni v tej ali oni katoliški or- ganizaciji! Spoznanje: “Bog veliko- krat mladim nič ne po- meni, to je dejanska kriza Boga”! Bog je postal tujec v naših domovih. Postaja pa tu- jec marsikomu, ki pride v cerkev, kot tudi v cerkvi sami, če je tam neko občestvo, ki je mrzlo, apa- tično, skregano, polno egoizma – tudi če je to v cerkvi – je tam Bog vsem, ki so tam prisotni - tu- jec! Sam sem mladim hvaležen ob tem spoznanju, da so mi odkrili krizo Boga. Bog ne more biti tu- jec v naši družini kot tudi ne v naših cerkvah. Čeprav dejansko velikokrat je! Ob vsem tem do- gajanju so nam prav mladi od- krili, da je kriza Boga prišla v sa- me pore človekovega bivanja kot istočasno tudi v Cerkev samo. Ambrož Kodelja Trpko razmišljanje Kriza Boga ali kriza človeka Karitas Koper in Generalni vikar Škofije Koper, msgr. Slavko Re- bec, namestnica ravnatelja Ško- fijske Karitas Koper, ga. Jožica Ličen in veliko število predstav- nikov drugih humanitarnih in sorodnih organizacij. Športna dvorana OŠ Milojke Štrukelj je na dan koncerta sprejela več kot 950 obiskovalcev, ki so z nav- dušenjem spremljali program prireditve. Med nastopajočimi smo srečali člane župnijskega mešanega pevskega zbora Šempeter pri Gorici, Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Kanal, Moške- ga pevskega zbora Lipa Rav- nica in Domžalskega komor- nega zbora. S skečem je za zabavo poskrbelo Gledališko društvo Kontrada iz Kanala, za plesno točko so poskrbeli otroci Plesne skupine TAN– DEM iz Osnovne šole Dor- nberk, ki so nas s svojo razi- granostjo in prečudovito ko- reografijo popeljali v svet pravljic. S svojima dvema novima pesmima je za kla- virjem nastopil naš rojak, slovenski pevec in skladatelj za- bavne glasbe, Janez Rijavec – Gianni, ki nas vedno znova pre- seneča. Za navdušenje pa je na koncertu poskrbel Ansambel Ja- vor iz Črnega Vrha nad Idrijo, ki je dvorano dobesedno dvignil na noge. Zvezda koncerta pa je bila Manca Izmajlova – sloven- ska pevka, mezzosopranistka, ki je s svojim izvajanjem in nasto- pom v treh delih popolnoma hipnotizirala nabito polno dvo- rano. Renata Vončina Na pokopališču na Vidmu pri Dolenji vasi je potekal pokop 150 žrtev povojnih pobojev, ki so jih odkrili v dveh breznih pri Konfinu. Pogrebno slovesnost je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Po besedah Jožeta Dežmana s tem pokopom Slovenija postaja pravna država, ki ščiti žrtve in ne storilcev. Da v breznih, enega so poimenovali Konfin 1, drugega pa Konfin 2, ležijo žrtve povojnih pobojev, ki so jih izvedle nove komunistične oblasti, je bilo po besedah predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Dežmana znano na podlagi pričevanj domačinov in nekaterih drugih podatkov. Ko se je vladna komisija, ki jo vodi, odločala, katera grobišča bo raziskala, je bilo kot prvo določeno brezno Konfin 1. Iz njega so arheologi s pomočjo jamarjev leta 2006 odstranili 25 kubičnih metrov skal, lesa in blata. Na dnu so našli posmrtne ostanke 88 ranjencev, bolnikov in invalidov, najverjetneje domobranskih enot. Po ugotovitvah so bili odpeljani 24. junija 1945 ponoči iz centralnih zaporov Ozne v Ljubljani. Leta 2010 so po odredbi pre iskovalnega sodnika raziskovalci inštituta za sodno medicino s pomočjo jamarjev specialne enote slovenske policije odprli še brezno Konfin 2, ki leži nekoliko nižje od brezna Konfin 1, in tam izkopali še posmrtne ostanke najmanj 62 oseb, za katere pa ni znano, kdo so. Nekatere od žrtev v breznu Konfin 1 je Inštitutu za sodno medicino uspelo identificirati. Njihove stegnenice, na podlagi katerih se opravi identifikacija, so predali svojcem, preostalo pa bodo v nedeljo pokopali v skupen grob. Po Dežmanovih besedah je s tem pokopom narejen korak k normalizaciji, z njim pa Slovenija tudi vstopa v krog držav, “kjer se pomorjeni ljudje pokopljejo”. “Slovenija s tem postaja pravna država, ki ščiti žrtve in ne več storilcev”, je dejal Dežman za STA. Na pokopališču na Vidmu pokop 150 konfinskih žrtev Iz homilij papeža Frančiška O malikovanju denarja in ključu spoznanja teh časih, ko mediji poročajo o tolikih nesrečah, krivicah, predvsem glede otrok, povzdiguje- mo močno molitev k Bogu za spreobrnitev človeških src, da bo- do spoznali Gospoda in ne bodo častili denarja”. Tako je papež Frančišek dne 23. oktobra povabil k molitvi med homilijo v domu sv. Marte, kjer je, kot običajno, daroval jutranjo sveto mašo. Prilika iz Lukovega evangelija o bo- gatem človeku, čigar denar je nje- gov bog, nam daje misliti, kako ja- lovo je zanašati se na zemeljske do- brine in da je resnični zaklad od- nos z Gospodom, je po poročanju Radia Vatikan povedal sveti oče. “Pred obilnim pridelkom se ta člo- vek ni ustavil, ampak je razmišljal, kako bo razširil svoja skladišča, in si je v svoji domišljiji tudi podaljšal življenje”. Ciljal je na to, da bi imel “V še več dobrin, vse do sitosti. S temje vstopil v vrtinec nebrzdanegapotrošništva, je še povedal Frančišek. Bog pa je postavil konec tej navezanosti na denar. To ni pri- poved, ki si jo je Jezus izmislil, to je resničnost. Tudi zelo aktualna. To- liko ljudi živi za to, da časti denar in si iz denarja napravlja boga. To- liko ljudi živi samo za to, a njihovo življenje nima smisla. Tako je s ti- stim, ki si zase nabira zaklade, ne bogati pa se pred Bogom, saj ne ve, kar pomeni bogateti pred Bogom. Osebe, lačne po denarju in zemel- jskih dobrinah, imajo ogromno; so pa tudi otroci, ki so lačni, nimajo zdravil, nimajo vzgoje, so za- puščeni. Gre torej za malikovanje, ki ubija, saj žrtvuje človeška bitja. Zaradi tega malikovanja umre ve- liko ljudi. Papež je navedel primer: v begunskem taborišču je 800 tisoč oseb, od teh je 200 tisoč otrok ple- mena Rohingya. Podhranjeni so in brez zdravil. Tudi danes se to do- gaja. To, kar Gospod govori, ni stvar preteklih časov... Močna naj bo naša molitev: 'Gospod, prosim te, dotakni se src oseb, ki častijo bo- ga denar! Dotakni se tudi mojega srca, da ne bom padel v to, da ne bi videl tega. Še ena posledica malikovanja de- narja je vojna, tudi vojna v družini. Vsi vemo, kaj se dogaja, ko se poja- vi vprašanje dediščine. Družine se razdelijo in se začnejo sovražiti. Gospod z milino na koncu doda: 'ni pa bogat pred Bogom'. Edina prava pot je bogastvo, toda v Bogu. Prejšnji teden, 19. oktobra, je pa- pež, vedno pri jutranji homiliji, ze- lo lepo nagovoril duhovnike, ko jih je spodbudil, naj bodo pozorni, da ne izgubijo ključa spoznanja. Govoril je o zastonjskosti zveličan- ja, bližini Boga in konkretnosti del usmiljenja, tistih del, s katerimi po- magamo odpirati vrata sebi in dru- gim. Učitelji postave so namreč 'vzeli ključ spoznanja' in posle- dično niso vstopili v Kraljestvo ne oni, niti niso pustili vstopiti dru- gim. To, da se odvzame sposob- nost razumeti Božje razodetje, Božje srce, Božje zveličanje, torej ključ spoznanja, je velika pozaba. Pozabi se na zastonjskost zveličan- ja, pozabi se na bližino Boga, po- zabi se na usmiljenje Boga. Ko de- jansko ni Božje bližine, ko ni mo- litve, se ne more poučevati nauka niti teologije, še manj pa moralne teologije. Teologijo se lahko gremo le na kolenih, vedno blizu Boga. In Božja bližina pride do najvišje točke v križanem Jezusu Kristusu. Zato so dela usmiljenja preizkusni kamen izpolnitve postave. V svoji deželi sem večkrat slišal o župni- kih, ki niso krstili otrok mater sa- mohranilk, ker se niso rodili zno- traj cerkvenega zakona. “Zakaj so zaprli vrata in s tem pohujšali Božje ljudstvo? Ker je srce teh župnikov izgubilo ključ spoznanja”, je dejal papež. Potrebno je moliti “za nas pastirje, da ne izgubimo ključa spoznanja in ne zaklenemo vrat nam in ljudem, ki hočejo vstopi- ti”. Brezno pri Konfinu Goriška26. oktobra 20176 Jazbine / Blagoslovitev novih orgel in spominsko slavje ob 70-letnici prve sv. maše Blagoslovitev novih orgel in močno pričakovano spominsko slavje ob 70-letnici prve sv. maše na Jazbinah bosta v soboto, 28. oktobra, z začetkom ob 17. uri. Po maši in zahvalni pesmi bo orgelski koncert oblikovala Nina Frank. Dan kasneje, v nedeljo, 29. oktobra, bodo slavje ob 15.30 oblikovali Cerkveni mešani pevski zbor Jazbine-Pevma (vodi Zdravko Klanjšček), pri orglah Damijana Čevdek Jug, solisti Alessandra Schettino in Martin Srebrnič, orgelski vložki Mirko Butkovič. Na zahvalno nedeljo, 5. novembra, bodo ob 15. uri na Jazbinah oblikovali slavje Moški pevski zbor Mirko Filej (zborovodja Zdravko Klanjšček) ter Sonja Mlejnik in Peter Simoniti (člana Ljubiteljskega gledališča Teharje, Celje), ki bosta recitirala “Venec spominčic možu na grob” goriške pesnice Ljubke Šorli v poklon Lojzetu Bratužu ob 80. obletnici njegove smrti; za orgelske vložke bo poskrbel Roberto Squillaci. Organizira in vabi Cerkveni pevski zbor Jazbine v sodelovanju z župnijo Števerjan in z ZCPZ Gorica pod pokroviteljstvom ZSKP. Mladinska dramska skupina M+ 2017/2018 Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana pod pokroviteljstvom ZSKP Gorica v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij prireja sklop izobraževanj in novo sezono mladinske skupine Dramske družine F. B. Sedej M+. Mladostnikom od 14. leta starosti dalje so namenjeni gledališka delavnica, uprizoritev nove produkcije mladinske gledališke skupine M+, tečaj lepe govorice, tečaj oblikovanja gledališke svetlobe, tečaj oblikovanja gledališkega zvoka, tečaj odrskega giba. Mentorji so režiserka Patrizia Jurinčič Finžgar (diplomirana igralka, redna članica ansambla SNG Nova Gorica), lektor in svetovalec za govor Jan Leopoli (urednik in režiser na Slovenskem programu RAI za FJK), svetovalka za gib in koreografinja Monika Zajšek, vodja gledališkega treninga Nejc Jezernik (igralec KUD Zarja Trnovlje - Celje). Prijava: ms. dramske. druzine@sedej. org, dodatne informacije +39 333 6966793. Predstavitev mentorjev in prvo srečanje bosta v soboto, 11. novembra, ob 16.30 v mali dvorani Župnijskega doma SKPD F. B. Sedej, Trg svobode 6, 34070 Števerjan (GO) Italija. Iz beležke goriškega nadškofa Nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli je od 23. do 26. oktobra na škofijskem romanju v Fatimi. V soboto, 28. oktobra, bo ob 18. uri podelil sv. birmo v župniji sv. Ambroža v Tržiču. V nedeljo, 29. oktobra, bo ob 10.30 podelil sv. birmo v Podturnu v Gorici, ob 16. uri se bo udeležil srečanja skupine Samuel (odkrivanje poklicanosti). Kratke Srečanje z gen. konzulom RS v Trstu Vojkom Volkom Zavedajmo se ugodnega trenutka! TRGOVSKI DOM rejšnji teden je Gorico obiskal novi generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk. In obisk, kot je sam pove- dal 18. oktobra v Trgovskem do- mu, na srečanju s predstavniki glavnih slovenskih organizacij na Goriškem, ga je navdal z op- timizmom. Z zadovoljstvom je dejal, da je odnesel dober vtis tudi s srečanja z županom Ro- dolfom Ziberno in prefektinjo Isabello Alberti. Na splošno me- ni, da se nam v tem trenutku godi dosti bolje kot pred 10 ali 20 leti. Leta 2001 smo dobili zaščitni zakon, leta 2004 je Slo- venija stopila v EU, po treh letih v schengen (“To je bilo zgodo- vinsko dejanje”). Mnogi pred- sodki v glavah ljudi so izginili, ostali so kvečjemu še “v starih ljudeh slabe volje”. Prvi so po- P drli meje kulturniki, priložnostso nato zagrabili gospodarstve-niki in zdaj, končno, tudi poli- tiki. To so razlogi za optimi- zem! Čeprav se to še ne čuti v naših žepih, pa se čas suhih krav menda končuje, gospodar- sko stanje se le izboljšuje. “Tre- ba se je zavedati ugodnega tre- nutka”, drugače bo šel mimo in ga ne bomo izkoristili. Manjšina naj se zaveda, da “zdaj je priložnost, da po- večamo naše ambicije in pričakovanja, tudi zahteve, če je treba”. Premisli naj, ali je treba še kaj bistvenega izboljšati oz. spremeniti. Po njegovem mnenju to bistveno zadeva si- stemsko zagotovitev prisotnosti slovenskega predstavnika v rim- skem parlamentu in pa ojačenje vidne dvojezičnosti v mestu, še posebno v Trstu. Gre za to, da časom primerno postavimo svoje zahteve. Potrebna so po- vezovanje, sodelovanje, spod- bujanje sožitja in rasti. “Gorica in Nova Gorica se potrebujeta”, imata perspektivo edino pod pogojem, da sodelujeta. To pa je odvisno od politikov, ali bo- do hoteli skupaj promovirati to posebno evropsko ekonomsko cono. Vsi mi živimo v Evropski uniji, najbogatejšem in najbolj razvitem delu sveta. Čas je, da bi se tudi manjšina s svojimi dejavnostmi bolje pred- stavila v Ljubljani, meni Volk. “Umešavajte se v notranje zade- ve Slovenije, ker potrebujemo vaše izzive”! Potrebno bi bilo neko “transverzalno predstav- ništvo slovenske manjšine v Ljubljani”, ki bi gotovo prineslo več slovenskih turistov tudi v zamejstvo. Ta prostor vedno bolj postaja to, kar je pred sto leti že bil: enotna regija. Ni več razlogov, da ta ne bi obstajala več. Kar se tiče jezika in mladih, me- ni generalni konzul, ne bo šlo brez modernizacije, brez om- režja. “Mladi ne kupujejo ne knjig ne časnikov, ne gledajo te- levizije, zato jih je treba dose- gati na družbenih omrežjih”. Tam jim moramo ponujati pri- merne vsebine, “treba se je pri- lagoditi časom”. Ob generalnem konzulu sta se- dela predstavnika krovnih or- ganizacij, Livio Semolič za SKGZ in Marko Černic za SSO. “Na Goriškem smo optimisti, ker smo protagonisti”, saj so naše organizacije glavni dejav- niki kulturne in drugih dejav- nosti, zaradi česar nas italijan- ski del mesta spoštuje in gleda kot resne sogovornike, je med drugim poudaril Semolič. “Go- riška in Nova Gorica imata ve- lik potencial”, saj v njunem go- spodarskem razvoju lahko igra- ta pomembno vlogo tudi leta- lišče in tržiško pristanišče, je podčrtal Černic. Uglednega gosta, ki ga je v Go- rici spremljala konzulka Tanja Mljač, so na kratko nagovorili Franka Žgavec (KC Lojze Bra- tuž), Igor Komel (Kulturni dom Gorica), Silvan Primožič (Kmečka zveza), Luisa Gergolet (NŠK), Marjeta Kranner (SCGV Emil Komel), Milena Padovan (Glasbena matica), Kristina Knez (Dijaški dom), David Gri- novero (ZSKP), Vili Prinčič (ZSKD) in Marijan Markežič (Zadruga Goriška Mohorjeva). / DD V organizaciji SPDG Veselo in prijetno na jesenskem druženju ob kostanju na Vrhu rijetno, zanimivo in razpo- sajeno druženje ob kostan- ju, palačinkah in drugih dobrotah. Če k temu dodamo še čudovito jesensko vreme, kot na- lašč za pohod po našem Krasu, dobimo dodelano podobo nedel- jske prireditve (15. oktobra) Slo- venskega planinskega društva Go- rica, pri jamarskem domu na Vrhu. Druženje je bilo namenjeno čla- nom in prijateljem, predvsem pa druščini, ki se je oblikovala v ok- viru “Kekčeve poti”, ki jo usklaju- je Fanika Klanjšček. P Krepko preko sto članov, od tehdobra tretjina mladih in najm-lajših, se je sredi nedeljskega do- poldneva zbrala pod gradom v Rubijah, od koder so se po gozdni poti in stezah namenili proti Ušjam in dalje proti Gornjemu Vrhu. Na zgodovinske, naravo- slovne in druge posebnosti sta udeležence spotoma opozarjala Matjaž in Vlado Klemše. Območje Ušij, ki je sodilo h gradu Rubije, je bilo do konca 19. sto- letja skrbno obdelano, saj je v tem delu Krasa plast zemlje precej de- bela, celotno področje pa ima po- sebno mikroklimo, kar se odraža tudi v bujnem rastlinju. Pokrajino so oblikovale tudi za kraški svet nenavadne globoke grape. Žal je bilo območje povsem uničeno med prvo svetovno vojno in na nekdanje naselje ostajajo samo spomini in ruševine, ki jih je že davno prekril gozd. Precej sledov pa je v kraju pustilo tudi obdobje hladne vojne. Zanimivo in na prvi pogled ne- navadno je tudi ime nekdanjega naselja. V imenu Ušje se skriva na- rečna oblika rastlinskega imena jelša, drevesa, ki samoniklo uspe- va v krajih, bogatih z vodo. Takih pogojev pa je, kot znano, na Krasu bolj malo. Na zagrajski strani Ušij je območje z ledinskim imenom rasno jesensko sonce je v nedeljo, 15. oktobra 2017, spremljalo kakih 150 ude- ležencev pohoda na Sabotin, ki ga v tem času že dolgo vrsto let prireja KD Sabotin iz Štmavra ob sodelo- vanju združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje. Čudo- vito vreme je nudilo enkraten raz- gled v dolino in v jasno nebo. Letos so imeli udeleženci pohoda na vol- jo dve smeri: tradicionalno po asfal- tirani cesti in dalje po kolovozu do nižjega vrha in staro romarsko pot, po kateri so k nekdanji cerkvici ro- mali v starih časih. Ta ni zelo zah- tevna, saj so se po njej povzpeli tudi K najmlajši pohodniki. Romarska potjih je pod vodstvom domačina Mir-ka Radinje peljala mimo številnih zanimivosti, bodisi naravnih kot zgodovinskih, in jim razkrila mar- sikaj. Ogledali so si ostanke stare ka- pelice in kamnoloma, rogato skalo in še kaj. Vsi so se nato združili na vrhu in se okrepčali s čajem. Potem pa je bila, kot je že lepa ustaljena navada, pri razvalinah cerkvice sv. Valentina sv. maša, ki jo je daroval domači župnik Marijan Markežič. Med mašo je pel MoPZ Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic. Pravijo, da “navzdol” pomagajo vsi svetni- ki, in tako so se tudi udeleženci po- hoda ob sestopu kaj kmalu znašli ob vznožju Sabotina, pri sedežu društva Sabotin. Tu so se razveselili lačni želodci ob slastno vabečih testeninah, pa tudi ob jedeh na žaru in žlahtni kapljici, ki ne sme manjkati pri ta- kih podvigih. Pohod na Sabotin ni bil edini do- godek štmavrskega jesenskega praz- nika, ki tradicionalno traja tri dni. V petek, 13. oktobra, so prišli na svoj račun kvartoperci, ki so se po- merili v briškoli. Zelo dobro obi- skan je bil tudi sobotni kulturni večer. Uvod vanj je bilo petje MoPZ pod vodstvom Nadje Kovic. Glasbe- ne in pevske medigre so izobliko- vali tudi učenci SCGV Emil Komel, dekleta in fantje so zaigrali na kita- ro; to glasbilo spoznavajo v razredu Martine Gereon. S svojim lepim glasom je poslušalce razvedrila tudi mlada pevka, domačinka Petra Feri. Gost večera je bil dr. Zoran Božič, ki je ob projekcijah predstavil zami- sel in nastanek sadovnjaka Pod skalco v Kojskem. Pobudnik za to je bil njegov sin Gregor. V začetku KD Sabotin / Tradicionalni jesenski pohod na Sabotin Vzpon na hrib pravi užitek za pohodnike je zbral stare vrste sort iz bolj oddal- jenih krajev, kasneje pa je začel v Benečiji in bližnji okolici zbirati sta- re domače vrste sadja. Zanimiv je podatek, ki ga je Gregor našel v knjižnici državnega arhiva. Tu so bile zapisane količine posušenega sadja. Iz teh zapisov je razvid- no, da so tudi v naših krajih nekoč zelo radi sušili češnje, slive, grozdje, pa tudi breskve, fig pa ne, ker so jih imeli za manjvredno sadje! Predavatelj Božič je prijazno povabil prisotne, naj si pridejo ogledat njegov sadovnjak. Ob koncu večera je fotogra- finjo Tamaro Mizerit iz Štever- jana, ki je postavila na ogled svoje fotografske posnetke, predstavila prof. Slavica Ra- dinja. O fotografinji je pove- dala, da navdih za svoje foto- grafije dobiva v naravi; najbolj jo namreč privlačujeta živalski in rastlinski svet, predvsem majhne podrobnosti, ki jih površni opazo- valec ne zazna. Sobotni kulturni večer se je nazad- nje prevesil v prijetno druženje ob kozarčku in prigrizku. IK Dolinca ali v Dolini, kjer je na dnu požiralnik. V bistvu je to ma- jhno kraško polje, ki se je ob močnih padavinah spremenilo v presihajoče jezero in izoblikovalo ugodne pogoje za rast jelše. Nad Ušjami je tudi točka, kjer se stikajo meje treh davčnih občin. Tu so tudi ledina z imenom Go- linšče in ruševine hiše, v kateri je živela družina golirja-oskrbnika in čuvaja nekdanjega grajskega posestva. Pri jamarskem domu, kamor so pohodniki prispeli nekaj pred 13. uro, je popoldne minilo v prijet- nem vzdušju prijateljskega druženja ob zvokih harmonike in domačih dobrotah, med katerimi ni manjkalo kostanja. Dogajanje tradicionalne priredit- ve goriških planincev je obogatila in popestrila tudi kolesarska vožnja (z gorskimi kolesi). Sode- lovalo je okrog dvajset kolesarjev. Omeniti velja tudi sodelovanje in pomoč dveh krajevnih društev, Kraških krtov in ŠKS Danica. V Rubijah, pred začetkom pohoda (FOTO D. R.) MoPZ Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic (FOTO DP) foto dd Goriška 26. oktobra 2017 7 Obvestila SKD Hrast prireja v četrtek, 26. oktobra, ob 20.30 na kmečkem turizmu Pri Cirili v Doberdobu večer z zgodovinarjem in raziskovalcem Mitjo Jurnom. Gost bo predstavil knjigo “Flondar 1917. Il presagio di Caporetto”. V Sedejevem domu v Števerjanu bo v petek, 27. oktobra, koncert skladb iz repertoarja slovenskih skladateljev v zamejstvu Zapojmo skupaj - pesem v srcih obudimo. Sodelovali bodo MePZ F. B. Sedej iz Števerjana, Zbor Jacobus Gallus iz Trsta, Duo Pesce&Ruzzier in MePZ Obalca iz Kopra. Začetek ob 20.30. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 11. novembra 2017, tradicionalno martinovanje v Tricesimu v restavraciji Belvedere. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Javni razpis - 14. priznanje Kazimir Humar. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2017 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnici: “Predlog za priznanje”. V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. “Male oglase” najdete v posebni rubriki na našem novem portalu www. noviglas. eu desno spodaj. Čestitke Na Vrhu Sv. Mihaela je Uštili Čotov praznoval 60 let. Še mnoga zdrava in vesela leta v krogu najdražjih mu želijo tata Nato, sestra Nerina, Claudio, Karen in Matjaž. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 27. 10. 2017 do 2. 11. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 27. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 28. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 29. oktobra Ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 30. oktobra (v studiu Sanja Vogrič): Večer s knjigo. Torek, 31. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 1. novembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pozabljeni slovenski vojaki na tirolski fronti - Izbor melodij. Četrtek, 2. novembra (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Vse predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Prodaja vstopnic: eno uro pred vsako predstavo (vstopnica 8 evrov, znižana 6,50 evra *) *Študenti, starejši od 70 let, društvene in družinske skupine PD ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin PROGRAM PREDSTAV: - Nedelja, 29. 10. 2017, ob 17. uri KD Dekani Boris Piciga REVIJA NAJBOLJŠIH SKEČEV komedija - Nedelja, 12. 11. 2017, ob 17. uri Gledališko društvo Kontrada - Kanal Vinko Möderndorfer VAJA ZBORA komedija - Nedelja, 10. 12. 2017, ob 17. uri Gledališka skupina KD Domovina - Osp John Chopman - Dave Freeman KLJUČ ZA DVA komedija PD Štandrež - Gledališki odsek Premiera - Sobota, 27. 1. 2017, ob 20. uri Abonmajska predstava - Nedelja, 28. 1. 2017, ob 17. uri Tone Partljič ČAJ ZA DVE nostalgična komedija Naša TIZIANA je pred kratkim dospela do lepega okroglega življenjskega mejnika. Da bi nadaljevala pot zdrava in zadovoljna in da bi še naprej tako čvrsto urejala poredno poplesavajoče številke na tipkovnici. VSE NAJBOLJŠE JI ŽELIMO VSI, KI JO IMAMO RADI NA UREDNIŠTVU IN UPRAVI NOVEGA GLASA. SSG / Abonmajska sezona 2017/2018 v Gorici Privlačnosti v komedijskih, dramskih in glasbenih odtenkih lovensko stalno gledališče Trst je v matični gledališki hiši, Kulturnem domu v Trstu, že začelo novo sezono v prvi polovici oktobra, ko je bila na sporedu gostujoča predstava Po- hujšanje v dolini Šentflorjanski (1907). V režiji Janusza Kice je to, po kritikih sodeč, najbolj sveto- vljansko delo Ivana Cankarja upri- zorilo SNG Drama Maribor. V Go- rici pa se bo letošnja gledališka se- zona SSG začela šele v ponedeljek, 27. novembra, ob 20.30 v go- riškem Kulturnem domu, ko bo SSG v režiji Alena Jelena uprizori- lo “urbano” komedijo Resnica. Napisal jo je Florian Zeller in se z njo vprašal, ali je vedno vredno govoriti resnico? Komedija je ime- la zelo velik uspeh v Franciji. Pri nas bodo protagoniste poosebili Daniel Dan Malalan, ki bo letos celo leto član SSG, Lučka Počkaj, ki se vsaj kot zelo dobrodošla go- stja vrača v naše gledališče, Vladi- mir Jurc in Tina Gunzek. Predokus letošnje gledališke po- nudbe za Gorico pa bo kot vabilo k vpisu abonmaja že v ponedel- jek, 30. oktobra 2017, ob 20.30, ko bo v goriškem Kulturnem do- mu gostovala komorna uprizori- tev SSG Soseska Evropa ali Kako S postati Evropejci z zaščitenim po- reklom. Pod režijo se podpisuje Sabrina Morena, v predstavi, ki v humornem ključu postavlja vprašanje, ali je mogoče sobivati v večjezični in večkulturni so- seščini, igrata Nikla Petruška Pa- nizon in Daniel Dan Malalan. Pred predstavo ob 19.30 so gledal- ci povabljeni na aperitiv in srečan- je z umetniškim koordinatorjem Igorjem Pisonom, ki bo v sproščenem ozračju predstavil vsebine abonmajskega programa za Gorico. Kot smo izvedeli s ti- skovne konference, ki je bila prejšnji teden v goriški kavarni Vittoria in na kateri so o sezoni spregovorili Igor Pison, Rossana Paliaga, Igor Komel in Franka Žga- vec - kot poslušalec je bil tudi Rudi Pavšič, predsednik SKGZ -, je Pi- son poskrbel, da bo sezona v Go- rici čim bolj privlačna in kome- dijsko obarvana. Ker pa že pripra- vlja program za sezono 2018/2019, je obljubil, da si bo prizadeval za to, da bi bila ena pre- miera SSG v Gorici. Predsednik goriškega Kulturnega doma Ko- mel je mnenja, da bi bilo dobro, da bi bila vsako sezono tudi ena predstava tega abonmaja v SNG Nova Gorica, in da bi bilo prav, da bi tudi SNG Nova Gorica prišlo gostovat k nam. Tudi letošnjo gledališko sezono, kot je že tradicija, poleg SSG Trst sooblikujeta Kulturni dom Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž, ki že nekaj let ponujata v sklopu abonmaja dva koncerta. Letos bo- sta oba v praznično obarvanem decembru. 10. 12. bo ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici kon- cert ŽePZ Carmen manet, ki je le- tos zmagal na prvi izvedbi Evrovi- zijskega zbora leta v Rigi. V zboru, ki ga vodi Primož Kerštanj, poje 33 deklet iz Kranja. Dekleta so pred omenjenim zmagovitim na- stopom že prejela kar nekaj priz- nanj na evropskih in kitajskih mednarodnih tekmovanjih. Goriški Kulturni center Lojze Bra- tuž bo 20. decembra ob 20.30 v veliki dvorani KCLB pod naslo- vom Iz srca vsi radujmo podaril tradicionalni božični koncert v produkciji domačih ustvarjalcev. V prvem delu koncerta bo na spo- redu znamenita Gloria Antonia Vivaldija, v drugem delu pa se bo- do zvrstile skladbe goriških skla- dateljev Lojzeta Bratuža, ob 80-let- nici smrti, Mirka Fileja, ob 55-let- nici smrti, in Stanka Jericija, ob 10-letnici smrti. Soliste – ti so za zdaj še skrivnost! - in priložnostni orkester s slovenskimi in italijan- skimi izvajalci bo vodil Hilarij La- vrenčič, ki je s Patrickom Quag- giatom in Aljošo Tavčarjem po- skrbel za orkestracijo skladb. / str. 12 Iva Koršič V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Na kavi s knjigo v galeriji Ars Marija Kostnapfel in njena poezija galeriji Ars nad Kato- liško knjigarno na Travniku v Gorici je bi- lo v torek, 24. oktobra 2017, prvo srečanje Na kavi s knjigo v novi sezoni. Tokratna gostja je bila Marija Kostnapfel, le- tošnja prejemnica nagrade Vstajenje, ki jo je predstavila prof. Marija Pirjevec, prisotna pa je bila tudi urednica za- ložbe Mladika Nadia Roncelli. Prav Mladika je namreč izdala nagrajeno pesniško zbirko Pe- smi. V Številne prisotne stapozdravila najprej, vimenu organizator- jev, Jurij Paljk, ki je poudaril vlogo glav- nega sponzorja niza prireditev, gre za tržaško podjetje s ka- vo PrimoAroma, na- to pa prof. Majda Bratina, ki je povedala, da spada srečanje, ki so se ga udeležili številni di- jaki višjih srednjih šol Cankar, Zois ter Vega iz Gorice, v niz prireditev, projekta “berem, ker... io leggo perche'... ” Prof. Marija Pirjevec se je na lepem, uro trajajočem srečan- ju z avtorico Marijo Kostnap- fel pogovarjala o poeziji, po- trebi po pisanju, vlogi poezije in umetnosti, predvsem pa je razčlenila zgoščene verze tržaške avtorice, ki je rada priznala, da se pri pisanju poezije osredotoča na bistve- no. Kultura26. oktobra 20178 Italijansko taborišče, v katerem so bili tudi Slovenci Renicci: od taboriščnikov do partizanov enicci je zloglasno fašistično taborišče, v katerem so trpeli in umirali predvsem Slovenci iz okupirane ljubljanske pokraji- ne, pa tudi Hrvati iz Istre in Dalmacije. Renicci je zaselek, oddaljen 5 km od zgodovin- sko znanega srednjeveškega mesteca Anghiari (40 km vzhodno od Arezza, sedeža province v južni Toskani). An- ghiari štrli kot trdnjava na vrhu vzpetine, pod njim pa je 29. junija 1440 potekala bitka med Milanom in Fi- rencami. To pomembno bitko je na freskah upodobil tudi Leonardo da Vinci v Pa- lazzo Vecchio, a je bila ka- sneje uničena, obstaja pa še skica, ki jo je napravil Peter Paul Rubens. V šotore na močvirnatih poljih zaselka Renicci, v ne- posredni bližini reke Tibere, ki izvira nedaleč od tam, so prišli prvi zaporniki 10. ok- tobra 1942. Ob 75-letnici te- ga žalostnega dogodka smo želeli izkazati čast vsem, ki so tam trpeli in umrli za našo svobodo. Skupina pe- tih sinov nekdanjih poli- tičnih taboriščnikov, očetje treh od nas so bili v Gonarsu in Renicciju, smo se odpravili z avtom na pot 7. oktobra. Želeli smo položiti vence in svečke na grobove v imenu vseh sinov taboriščnikov in tudi v imenu Združenja zveze R borcev za vrednote NOB - bojaza svobodo in pravičnejšodružbo. Koncentracijsko taborišče Re- nicci je decembra 1942 imelo že 3800 zapornikov, v enem samem slabem letu obstoja je šlo skozenj več kot 10.000 za- pornikov. Zaradi izjemno sla- bih pogojev je umrlo 159 za- pornikov (109 Slovencev), ki so jih pokopali na pokopališču Anghiari. Av- gusta 1943 je prišlo v Renic- ci nekaj sto italijanskih anti- fašistov, ki so jih badogliani umaknili iz otoških taborišč (Ustica, Ventotene, Ponza) pred ameriškimi osvoboditel- ji. Ob kapitulaciji Italije so se fašistične straže v strahu pred Nemci 14. septembra 1943 razbežale in zaporniki so še pred prihodom Nemcev pobe- gnili v bližnje hribe Umbrije in Mark, kjer so jim revni kmetje pomagali, da so preživeli in našli stike z itali- janskim odporništvom. Kma- lu so bili v nedostopnih hribo- vitih predelih oblikovani novi partizanski bataljoni. Slovenci so bili številčno najbolj zasto- pani v 4. bataljonu Stalingrad 5. brigade Garibaldi. V mestecu Cantiano smo doživeli veliko prese- nečenje, ko so nam do- mačini z velikim spoštovanjem do parti- zanov, in še posebej do slovenskih, na pročel- ju občinske stavbe na glavnem trgu pokazali ploščo, posvečeno osvoboditeljem mesta: partizanom iz okolice Catiana in pokrajin Ferrara in Ljubljana. V Catianu smo se srečali tudi z 89-letno gospo Mario Rabbini, ki je bi- la leta 1943 mlada par- tizanska kurirka. Njeni revni hribovski starši pa so sprejeli pod streho več sloven- skih taboriščnikov, ki so po- tem postali lokalni partizani. Med njimi je bil tudi Vinko Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto so 18. oktobra 2017 odkrili spominsko obeležje jezikoslov- cu Jožetu Toporišiču, ki so ga postavili na pobudo program- skega odbora Toporišičevo leto. Kot je na odprtju poudaril pred- sednik SAZU Tadej Bajd, bo To- porišič zaradi svojih pravopisa in slovnice ostal v spominu go- vorcev slovenščine še mnogo generacij. Slovenci smo bili po Bajdovih besedah vselej zelo previdni pri izbiri zaslužnih mož, katerim naj bi namenili spomenik. Po- stavili smo kar nekaj spomeni- kov cesarjem, kraljem in držav- nikom, a smo jih kmalu po nji- hovem zatonu odstranili. V Ker smo svojo narodno pripad-nost zgradili na jeziku in ker jeslovenski jezik vrednota, ki nas povezuje že poldrugo tisočletje, po njegovih besedah ni težko razumeti, da so do danes ostali spomeniki v čast avtorju prve slovenske knjige Primožu Tru- barju, našemu prvemu pesniku Valentinu Vodni- ku in našemu naj- večjemu pesniku Francetu Prešernu. Pred ne- kaj manj kot 100 leti pa smo postavili tudi prvi spomenik jezikoslovcu Francu Miklošiču. Kot je poudaril, so člani SAZU ponosni, da se bo spomenikom slavistov, akademikov Frana Ra- movša, Rajka Nahtigala in Fran- ceta Kidriča, pridružil še Topo- rišičev spomenik. Predstavnica programskega od- bora Toporišičevo leto in v. d. direktorice Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj je poudarila, da je bil Toporišič ob svojem delu in dosežkih tu- di vedno pripaden vaščan vasi Mostec, kjer se je rodil. Zato je ob njegovi smrti pred tremi leti skupina vaščanov dala pobudo in več akterjev povezala v gi- banje Toporišičevo leto. Brežiški župan Ivan Molan je izrazil veselje, da je pobuda za začetek niza aktivnosti, s kate- rimi se spominjajo Toporišiča, prišla iz njegovega rodnega Mo- steca, ter spomnil, da je priza- devanje pobudnikov že v začet- ku podprla tudi brežiška občina. Kot je dejal, je program Toporišičevega leta postal lokal- ni in vseslovenski, izvedenih je bilo okoli 40 dogodkov. Ljubljanski župan Zoran Janko- vić pa je poudaril, da brez do- mačinov Mosteca, ki so bili pre- pričani, da Toporišič mora do- biti spomenik v Ljubljani, spo- menika na tem mestu ne bi bi- lo. Toporišičevo leto je sicer pote- kalo od 11. oktobra 2015 do 11. oktobra 2016. Med glavnimi prireditelji Toporišičevega leta so bili brežiški Posavski muzej, Knjižnica Brežice, Občina Brežice in programski odbor Toporišičevo leto. Toporišič se je rodil leta 1926 na Mostecu pri Dobovi oziroma Brežicah. Med letoma 1954 in 1965 je bil lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vmes eno leto štipen- dist Humboldtove ustanove v Hamburgu; tu je preučeval ek- sperimentalno fonetiko in leta 1963 doktoriral. V Ljubljani je leta 1966 postal docent, leta 1970 pa izredni profesor za slovenski knjižni je- zik. Med letoma 1976 in 1996 je bil predstojnik katedre za slo- venski knjižni jezik in stilistiko. Kot lektor slovenščine je v Za- grebu sodeloval pri sekciji za li- terarno teorijo in bil dejaven pri lingvistični sekciji Hrvaškega fi- lološkega društva. Od leta 1955 je imel lektorate slovenščine na poletnih seminarjih za tuje sla- viste v Splitu, Zadru in Zagrebu, od leta 1965 tudi v Ljubljani. Posamezna predavanja je imel tudi na tujih univerzah. Umrl je decembra 2014. Toporišičev spomenik v Ljublja- ni sta zasnovala Primož Novak in Nika Oblak. V Ljubljani so odkrili spominsko obeležje jezikoslovcu Jožetu Toporišiču Zaradi svojega dela bo zapisan v spominu še mnogih generacij Slovencev Kožuh, oče Marka Kožuha, ki je bil eden od naše peterice. Ganljivo je bilo obujanje spo- minov med Mario in Markom, oče Vinko je pred nekaj leti preminil, a z Mario sta si vsa povojna leta dopisovala. Sku- paj s sinom gospe Marie smo položili cvetje in svečke na spomenik pred pokopališčem, kjer so Nemci ustrelili tri zaje- te partizane, enega Italijana in dva Jugoslovana. Za njihove gro- bove še danes zgledno skrbijo tako občina kot meščani. Spopa- di med Nemci in partizani so tra- jali vse do julija 1944, ko so Nemci v teh hri- bih Mark in Um- brije postavili obrambno linijo Gotica, da bi zau- stavili zaveznike. Tedaj so zavezni- ki slovenskim in dalmatinskim partizanom omogočili pre- voz v Bari in pri- ključitev Titovim prekomorskim brigadam, ki so odhajale v južno Dalmacijo. Poka- zali so nam tudi spomenik parti- zanom, ki so pred maščevan- jem Nemcev ubranili vas Vila- no. Posebej ganljiv je bil tudi obisk mesteca Sanse- polcro: na mestnem pokopa- lišču zavzemata njegov osred- nji del veličasten spomenik in grobnica – Sacrario degli Slavi. Na velikanskih bakrenih vra- tih grobnice so zapisana ime- na 446 umrlih, njihove pocin- kane žare pa položene v grob- nico. Večina od njih so padli partizani iz Toskane, Mark in Umbrije ter tudi 109 Sloven- cev, umrlih v taborišču Renic- ci, ki so jih prenesli iz bližnje- ga pokopališča Anghiari. Grobnico in spomenik v San- sepolcru je postavila Jugosla- vija leta 1973. Nasledstvo še ni urejeno, vsi pa pričakujejo, da bi pokroviteljstvo nad tem monumentalnim spomeni- kom, ki priča o pomembnem prispevku naših očetov za svo- bodno in demokratično Itali- jo, prevzela Slovenija. Vse nas Slovence, ki imamo tudi neprijetne izkušnje z omalovaževanjem partizan- stva v bližnji tržaški in goriški pokrajini, je prijetno presene- tilo, kako ti prebivalci Mark, Umbrije in Toskane z veliko spoštljivostjo govorijo in pišejo o Jugoslovanih, ki so se borili za njihovo osvoboditev, in tudi zgledno skrbijo za gro- bove in spomin na te junake. Boris Nemec Grobnica in spomenik na pokopališču Sansepolcro, ki ga je postavila Jugoslavija leta 1973 Spominski park Renicci je postavila občina Anghiari leta 2009 Spominska plošča, ki spominja na padle partizane iz Reniccija, postavljena v sodelovanju z Ljubljano Maria Rabbini, na njeni desni Marko Kožuh, sin Vinka Kožuha, ki je bil v partizanih z Mario Spomenik ustreljenim partiznom, prej taboriščnikom, pred vhodom na pokopališče v mestecu Cantiano Spomenik partizanom visoko v hribih v Markah Kultura 26. oktobra 2017 9 Koncert: Zapojmo skupaj – pesem v srcih obudimo V organizaciji MePZ Obalca Koper je bil v oktobru na sporedu cikel koncertov z naslovom Zapojmo skupaj – Pesem v srcih obudimo. Po uspešni organizaciji koncertov Odmevi iz Češke ob koncu avgusta v Piranu in v Kopru je Mešani pevski zbor Obalca Koper pripravil projekt, ki so ga finančno podprli Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna občina Koper in Luka Koper. Koncerti so bili v Kopru in na Tržaškem in Goriškem. Zadnji izmed teh bo v petek, 27. oktobra, ob 20.30 v župnijskem domu Frančišek B. Sedej v Števerjanu. Poleg MePZ Obalca Koper se bodo predstavili še MePZ Jacobus Gallus iz Trsta, MePZ F. B. Sedej iz Števerjana in Duet Pesce & Ruzzier iz Trsta. Prvi del naslova - Zapojmo skupaj - nakazuje skupno sodelovanje treh zborov in instrumentalistov iz Slovenije in zamejstva ter nadaljnje povezovanje omenjenih društev. Pesem v srcih obudimo pa razkriva pomen projekta, obujanje dediščine slovenskih skladateljev, rojenih ali delujočih na Tržaškem in Goriškem v današnjem zamejstvu, in na osveščanje publike oz. oživljanja kulturnega delovanja med mlajšo populacijo. Na koncertu bodo na sporedu skladbe iz bogate zakladnice številnih slovenskih skladateljev iz zamejstva, kot so: Pavle Merku', Ivan Grbec, Marij Kogoj, Ubald Vrabec, Stanko Jericijo, Walter Lo Nigro, Hilarij Lavrenčič in Patrick Quaggiato. Prejeli smo SEM, KER SEM BIL Ta hip sem prebrala v Novem glasu z dne 19. oktobra 2017 zelo zanimiv članek in premišljevanje doberdobskega župnika Ambroža Kodelje Ob Kocbekovi pesmi Molitev z markantnim spominom ob njej na prof. dr. Janeza Janžekoviča, kateremu jo je kot študent podtaknil na kateder in je nato zelo sugestivno opisal njegovo reakcijo. Res vredno branja in premišljevanja. A tudi njemu se je zgodilo, kot že neštetim drugim, da je pesem na začetku bral narobe, in domnevam, si jo tudi malce narobe tolmačil, oziroma jo nekoliko površno prebral in posledično vsaj delno nepravilno dojel. Ob strani članka je prepis cele Kocbekove pesmi z omenjeno napako. Ilustriral jo je slikovito z Molitvijo bosanskega slikarja Safeta Zeca. Kocbekova prva kitica se glasi (podčrtala bom sporno besedo jaz): Sem, ker sem bil, in vsakdo me bo mogel pozabiti. Gospod Kodelja pa je položil v pesnikova usta nekaj, česar ni Kocbek sploh rekel, in sicer: Sem, kar sem bil, … Ta napačni in za pesem nebistveni kar sem popravila v bistveni ker že Martinu Breclju nekoč davno v PD, se mi zdi, ki pa mi ga je prej smrtno zameril, namesto da bi rekel hvala. S tem sem ga hotela le opozoriti, da včasih beremo kaj narobe, saj nismo nezmotljivi, in da zategadelj lahko pridemo do zgrešenih sklepanj in zaključkov, kar je živa resnica. Tudi Manca Košir v neki svoji knjigi pogovorov z znanimi osebnostmi, ker rada v svoje spise dodaja kakšno pesem in jo čuteče komentira, je podobno kot oba zgoraj omenjena zamenjala ker v kar. Torej vsem trem ponovno v vednost. Kocbek v svoji Molitvi pravi: Sem, KER sem bil … In vsaj tokrat, če sploh kdaj, ne sprašuje po tem, kar je bil. Hvala za prelepo razmišljanje, pogreški navkljub. Ko pa boste Kocbeka še kaj in kdaj navajali, bodite posebno pozorni na besede, ki jih je uporabil ta veliki in neprekosljivi mojster besede. Jolka Milič prevajalka tudi Kocbekove poezije v italijanščino Opomba urednika: g. Ambrož Kodelja nam je poslal zapis in, tako nam je v telefonskem pogovoru dejal, naslovnico knjige Kocbekovih poezij, mi tega nismo prejeli, včasih pošta odreže priponke, zato sem sam tik pred oddajo v tisk poiskal na spletu Kocbekovo pesem, v kateri je bila napaka, o kateri govori gospa Jolka Milič, ki ima prav, saj gre zares za grobo napako. Kot zanimivost lahko povem, da sem pesem z napako našel na vsaj štirih večjih pesniških portalih. G. Ambrožu Kodelji, gospe Jolki Milič, bralkam in bralcem se iskreno opravičujem / Jurij Paljk. Kratke Borštnikov prstan 2017 Dobitnica najbolj prestižne nagrade za igralce je Saša Pavček Mariboru od 20. do 29. oktobra poteka 52. Borštnikovo srečanje, naj- bolj odmeven gledališki tekmo- valni festival na Slovenskem, ki je že nekaj let razširil svoja obzor- ja na mednarodno gleda- liško sceno. Ob koncu fe- stivala bodo kot vsako leto razglasili nagrajence in po- delili Borštnikov prstan, ki je najvišja nagrada, ki jo na Slovenskem prejme igralec ali igralka za življenjsko de- lo. Žirija, ki so jo letos se- stavljali Borštnikova nagra- jenca Vlado Novak in Ljer- ka Belak, dramaturg Blaž Lukan, režiser Matjaž Zu- pančič in vršilka dolžnosti umetniške direktorice Fe- stivala Borštnikovo srečan- je (FBS) Ksenija Repina, ki je na tem mestu letos na- sledila Aljo Predan, se je soglasno odločila, da Borštnikov prstan letos prejme igralka Saša Pavček. Diplomirana dramska in filmska igralka (na AGRFT l. 1983), pesni- ca, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je od leta 1985 stalna čla- nica SNG Drama Ljubljana in njena prvakinja. Predava pa tudi na AGRFT. Leta 1986/1987 se je izpopolnjevala v Parizu in tam tudi igrala v Théâtre Arcane vlo- go Sarah v Pinterjevem Ljubim- cu. V Parizu je nastopila tudi z dvojezičnimi recitali slovenske poezije Edvarda Kocbeka, Marka Kravosa in Franceta Prešerna. Odigrala je več kot 120 različnih vlog v gledališču, filmih in na te- leviziji in se odlično znajde v vlo- gah klasičnega in modernega re- pertoarja. (Kako bi gledalec lah- ko pozabil npr. na njeno Filome- no Marturano P. De Fillippa ali V Gospo ministrico B. Nušića ali pamamo in babico v Angelu poza-be Maje Haderlap)? “Prejemnica letošnjega prstana v svoje igralske like vstopa oprez- no, radovedno, občutljivo, z upanjem in strahom hkrati. Pa z neko neulovljivo melanholijo, svojo dobro znanko,... Morda lahko rečemo, da lahko le tako svoje vloge sploh oblikuje in hkrati z njimi sestavlja tudi la- stno igralsko oziroma umetniško podobo, po kateri jo prepoznava- mo in že skoraj 40 let spremlja- mo na odrskih deskah in radij- skih valovih, na televiziji in fil- mu ali v pisani besedi” , so napi- sali v utemeljitvi nagrade. Med njenimi igralskimi lastnostmi so navedli disciplino, natančnost, zahtevnost, delavnost, invencijo in zvestobo. Igralka ob razglasitvi v Sloven- skem narodnem gledališču (SNG) Maribor ni bila prisotna zaradi drugih obveznosti, v video nagovoru pa je povedala, da na- grado jemlje kot veliko priznanje. “To je zame velika radost, velika čast”, je dejala in se zahvalila med drugim igralskim kolegom, ostalim sodelavcem v gledališču, družini in občinstvu. “Hvala za zaupanje. Upam, da bom lahko še naprej nosila svojo vizijo, svoja hrepenenja, tudi ko bodo minili ti trenutki slave in veselja. Da bom, ko bom starejša, lahko še vedno našla pot do igranja”, je dodala. Festival je 20. oktobra na prome- nadi mariborskega Mestnega par- ka odprla velika razstava fotogra- fij Aljoše Rebolja Hommage a To- maž Pandur v organizaciji Pan- dur Theaters. Uvodna predstava je bila Naše nasilje in vaše nasilje režiserja Oliverja Frljića v izvedbi HAU Hebbel am Ufer iz Berlina in Slovenskega mladinskega gle- dališča. “Festival ni le prerez pretekle gle- dališke sezone, temveč je prerez življenja kot takega, saj nam izri- suje zgodbe - letos med drugim zgodbe o nemoči, izgubi, neso- glasjih, pritlehnosti. Je komen- tar, odziv in epilog življenja”, je poudarila Ksenija Repina. V letošnjem tekmovalnem pro- gramu, ki ga je izbrala selektorica Petra Vidali, je 11 predstav (dvanajsta uprizoritev Sve- tovalec. Katalog burlesknih dialogov v dogovoru z Me- stnim gledališčem ljubljan- skim in režiserko Nino Ra- jič Kranjac zaradi smrti glavnega igralca Gašperja Tiča odpade. Namesto tega pripravljajo dogodek Sve- tovalec. O predstavi, ki je ostala brez igralca. V tekmovalnem programu je s tremi predstavami za- stopana Drama SNG Mari- bor, po dve prihajata iz Slo- venskega mladinskega gle- dališča in SNG Drama Lju- bljana, z eno pa gostujejo Mestno gledališče ljubljan- sko, SNG Nova Gorica, Prešernovo gledališče Kranj in Zavod Imaginarni. Mednarodni program, v katerem so predstave iz Hrvaške, Češke in Finske, je pripravila Alja Predan. Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je poudaril, da je SNG Ma- ribor že od njegovih začetkov “pripaden” festivalu. “Nikoli ni bilo pritlehno, vedno je bilo am- biciozno glede festivala, vedno je s festivalom gledalo naprej, ved- no pa je tudi spoštovalo zgodovi- no. Tako bo tudi naprej”, je de- jal. Letošnji festival bo izpeljala vršil- ka dolžnosti umetniškega direk- torja Ksenija Repina, z januarjem pa vodenje festivala za prihod- njih pet let prevzema zdajšnji di- rektor Javne agencije za knjigo RS Aleš Novak. Iva Koršič ermanovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književ- nih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode družbo- slovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, le- tos prejmeta Bogdan in Branko Gradišnik. Prvi za prevod dela Gil- berta Keitha Chestertona Večni človek, drugi za prevod dela Nan- cy McWilliams Psihoanalitična diagnostika. Kot piše v utemeljitvi, Bogdan Gradišnik s svojim prevodom zahtevne razprave Večni človek, ki je izšla leta 1925, verodostojno poustvari obe plati izvirnika: eru- ditivnost in avtorjev osebni glas. Chesterston v njej ugovarja mnenjema, da se je človeška družba razvila evolucijsko od slabšega na boljše, od živalskosti do zdajšnje stopnje, in da je bil Kristus sicer izjemen, a povsem človeški posameznik. Pri tem črpa iz različnih ved in v delo vpleta številne povprečnemu bralcu sla- bo poznane reference. Po presoji komisije si Bogdan Gra- dišnik zasluži nagrado za prevod te razprave, ki terja od prevajalca natančnost in velik časovni vložek. V njegovem prevodu, ki je lani izšel pri Celjski Mohorjevi J družbi, tako najdemo 176opomb.Bogdan Gradišnik je prevedel več del angleških in ameriških prozai- stov ter hrvaških in srbskih avtor- jev. Za prevod del Hip 1 in Hip 2 Antonija Isakovića je leta 1985 prejel Sovretovo nagrado. Poleg te- ga prevaja znan- stvena, mono- grafska, leksikal- na in enciklope- dična besedila. Branko Gradišnik se je lotil zahtev- nega in zajetnega priročnika Psi- hoanalitična dia- gnostika ameriške psihologinje in psihoanalitičarke Nancy McWil- liams. Avtorica obdeluje psihoa- nalitične teorije osebnosti, razla- ga klinično pomembne značajske poteze pacientov in nakazuje, ka- ko lahko razumevanje individual- ne strukture osebnosti odločilno vpliva na terapevtski fokus in način pomoči. To podaja s hu- morjem in empatijo, pregledno, razumljivo in v klenem jeziku. Branko Gradišnik, tudi sam avtor štirih psiho- loških pri- ročnikov, se je po pre- pričanju ko- misije “igri- vo spreho- dil po ra- zličnih ravneh in plasteh jezika, tako da priročnik v prevodu zadiši v vsej žlahtnosti in gibkosti mate- rinščine”. Poleg tega se je izkazal pri prevajanju in ustvarjanju stro- kovne terminologije ter odpra- vljanju taksonomskih lukenj. Svo- je prevajalske postopke, zadrege in izbire je razložil v spremni be- sedi. Prevod Psihoanalitične dia- gnostike je letos izdala založba UMco. “Držal se je načela, da izraze slo- veni, kjer je le mogoče - tako od- slej človekovo duševnost lahko opisujemo z novimi izrazi: pou- trinek, vzdejanjenje, vzigravanje, vživetven itd. Pri tem je pokazal jezikovno občutljivost za pomen- ske odtenke in hkrati spoštljivost do že obstoječega izrazja. Prevodu je dodal tudi terminološki slo- varček, ob katerem se bralec - tako kot ob celotnem prevodu - lahko samo prikloni prevajalski samo- zavesti, posluhu ter ustvarjalni živahnosti mojstra neologiz- mov”, je še navedla komisija. To so sestavljali Tina Mahkota, Nives Vidrih, Majda Kne, Primož Vitez in Nada Grošelj (predsednica). Branko Gradišnik, po izobrazbi sociolog in umetnostni zgodovi- nar ter magister kreativnega pisanja, je v 46 letih preva- janja ustvaril boga- to bibliografijo pre- vodov predvsem iz angloameriškega leposlovja. Za pre- vod romana Bledi ogenj Vladimirja Nabokova je leta 2012 prejel Sovreto- vo nagrado. Jermanova nagrada je bila ustanovljena leta 2013, prvič pa so jo podelili leta 2015. Poimeno- vana je po prevajalcu in filozofu Franetu Jermanu, ki je v slo- venščino prevedel številna filo- zofska in leposlovna dela. Leta 1981 je prejel tudi Sovretovo na- grado. Nagrajencema bodo nagrado po- delili 9. novembra na sedežu Društva slovenskih književnih prevajalcev. Jermanova nagrada Društva slovenskih književnih prevajalcev Letošnja prejemnika sta Brata Gradišnik Zorenja čas je dokončan. Listje škrlatno rumeno veter odnaša, se z njim poigrava. Svoje je listje drevju oddalo, Zemljo s trohnenjem je pognojilo. Sklenjen je krog brstečega cvetenja, jesenskega zorenja. Zdaj žlahten plod na zemljo pada. Življenje kot v naravi se izteka. Prišel je dan, Vseh svetih dan. Z lučkami, cvetjem, grobove okrasimo. Spomin življenja in zorenja v objemu dragih, ki zemlja jih prekriva. Sklenil življenja se je krog in zemlja svoje je vzela. Odšla je duša k Stvarniku v višave. Pavel Vidau Sklenjen življenja krog Branko Gradišnik Bogdan Gradišnik Foto JMP Tržaška26. oktobra 201710 Pred nekaj dnevi so neznanci odnesl i podobo Matere Božje, ki je stala na vaškem pilju v Saležu. Novica je takoj odjeknila v vaški skupnost i , saj stoj i p i l jček z Mar i j ino podobo v vaškem središču že več kot sto let. Namen vaščanov je, da postavijo v kratkem novo podobo in hkrati tudi obnovijo piljček, ki je potreben vzdržnih del . / Za skupino vaščanov, Diego Pečar Ukraden pilj v Saležu likarka in pisateljica Vesel- ka Šorli Puc je hrepenela po sreči. Zgodaj je ugotovi- la, da se najlepša lepota skriva v krhkosti. Trenutek miline je iskala vse življenje. Društvo slo- venskih izobražencev je njej po- svetilo večer, poimenovan Po le- poti k resnici in se tako poklo- nilo tržaški prijateljici, ki se je ro- dila v Kranju in se v zadnjih letih preselila na Kras, kjer je ustvar- jala. Njeno življenje je ugasnilo letos poleti. Dr. Edi Kovač je predstavil njen življenjepis in svetovni nazor, medtem ko je dr. Peter Skober- ne, sodelavec njenega moža, Matjaža Puca, pripravil projekci- jo slikarkinih akvarelov in pri- kazal njeno izpoved vere. Sode- lovala je s celovškim Zvonom, za katerega je pisala eseje o lepo- ti in umetnosti. Dr. Skoberne je slikal Veselkine vitraje še z ana- lognim fotoaparatom. Irisi so njen poseben motiv. To je sveta ali božanska rastlina, polna krščanskih simbolov, a tudi sta- rogrška boginja. Če gledamo to rožo z vseh treh strani, vidimo en sam cvet, kar simbolizira Sve- to Trojico. Naslov njenega bese- dila o irisih je Moč nemoči. V njem opisuje iris kot krhek in pokončen cvet. Poklanja ga S vsem žalostnim, nemočnim inponižanim. Predstavlja ji svetmiline, krhkosti in lepote. Veselka se je rodila 3. avgusta 1949. Oče je bil arhitekt in jo je vsako nedeljo vodil v gale- rije, muzeje in Plečnikove zgradbe. Zato je v sebi nosila občutljivost za prostor. Rada je imela naravo in barve ter ri- sala cvetlice celo življenje. Na samostojni razstavi v Ljublja- ni je dosegla vrh akvarela. Ri- sanje irisa je namreč nekaj ta- ko krhkega, da ne dovoli po- prave. Dr. Kovač se je zaustavil tudi pri njenih vitrajih: “Ko je delala okna za cerkve, se je vračala v sveti pro- stor, v svet harmonije. Barvno okno spominja namreč na paradiž”. Pri dekoraciji je bila ustvar- jalna, hotela je živeti v edenskem vrtu. Na ljubljanski likovni akademiji jo je zazna- moval prof. Gabrijel Stupica, sli- karsko specialko pa je opravila pri prof. Janezu Berniku. Prejela je študentsko Prešernovo nagra- do. Ker ni marala biti politično angažirana in ni hotela imeti osebnih vezi z uglednimi možmi, ki so vodili takratne institucije, se je umaknila iz te- ga sveta. Postala je vedno bolj duhovna. Mož je nato zbolel za rakom. Veselka ni bila ver- sko vzgojena, a je vero živela. Takrat je začutila, da to ni slučaj, da ima poslanstvo zno- traj Cerkve. Imela je občutek, da gre sakralna umetnost v sme- ri kičastega in naivnih podobic. Nadaljevala je vitraj za Kregar- jem. Študijsko se je poglabljala, hodila v Pariz in v Notre - Dame presedela marsikatero uro. Pu- stila je, da jo barve nagovorijo; molila je. Bila je mnenja, da predstavlja molitev najvišjo ustvarjalno moč, ker se pogovar- jaš z nekom, ki ga nisi nikoli vi- del. Več kot sto njenih barvnih oken najdemo v Ljubljani, Celju, Pol- zeli, Novem mestu, Bovcu, Celovcu, Toulousu, Toron- tu in drugod. Detajl njene- ga vitraja v bovški cerkvi Device Marije je bil nati- snjen na eni od prvih dveh slovenskih božičnih poštnih znamk. Pri založbi Mladika je izšel njen lite- rarni prvenec Zgodbe z re- pom in glavo, pri celjski Mohorjevi družbi pa Ure pasjih dni. Ni bila zgovor- na, a bila je celovit človek. Rada je imela krhkost. Ure- jala je revijo Tretji dan. Na akademijo ni prišla, pač pa je v sklopu Visoke šole za storitve v Ljubljani ustano- vila Oddelek za fotografijo. Bila je njena predstojnica in je predavala kompozicijo. Veselka Šorli Puc je bila izrazit krščanski mislec. Vedno je zago- varjala nenasilje. Bila je mnenja, da samo kdor nosi lepoto v sebi, jo lahko vidi tudi v sočloveku. O jeziku pa je bila prepričana, da se najbolj pristno ohranja na ro- bu in je slovenščina najlepše do- neča prav na obrobju. Metka Šinigoj Deželni zakon o izkopih / Enotna zahteva zainteresiranih Zakon je treba prilagoditi specifiki kraških kamnolomov! a pobudo deželnih svet- nikov Igorja Gabrovca (SSk) in Stefana Ukmar- ja (DS) je pred kratkim v prosto- rih odborništva za okolje v Trstu potekalo nadvse koristno in pomembno soočenje med upravitelji kraških kamnolo- mov in pristojno odbornico Sa- ro Vito, ki so jo spremljali fun- kcionarji deželne službe za geo- logijo. Srečanje je bilo nadalje- vanje tistega, ki ga je v maju imela Vitova z Gabrovcem v občinski hiši v Nabrežini s ta- kratnim županom Vladimirjem Kukanjo, ko je prisluhnila upra- viteljem nekaterih večjih kam- nolomov in tudi domačim obrtnikom in jih pozvala, naj N svoje predloge strnejo v konkre-ten dokument.“Ponedeljkova seja na dežel- nem odborništvu je bila tako priložnost, da smo deželni upravi predložili več strani ob- sežno dokumentacijo, ki navaja vrsto potrebnih popravkov k deželnemu zakonu in jih tudi tehnično zelo natančno ute- meljuje in uokvirja v specifiko kamnolomov okrasnega kam- na, ki so kraška značilnost. S ko- legom Stefanom Ukmarjem sva že več mesecev spremljala pri- pravo dokumenta, za katerega morava pohvaliti tako naše podjetnike kot tudi njihove teh- nike in strokovne svetovalce, saj so v najkrajšem času opravili iz- vrstno delo. Nadvse pomem- bno je tudi to, da so dokument opremili s podpisi in podpora- mi približno štiridesetih kam- nolomcev, kamnosekov, obrtni- kov, tehnikov, trgovcev in dru- gih, ki so tako ali drugače sou- deleženi v gospodarski okvir kamnarsko-kamnolomske de- javnosti na Krasu. Dokument je podprla tudi Zadružna kraška banka, nadvse pomenljiv insti- tucionalni okvir pa mu daje podpora treh občinskih uprav Repentabra, Zgonika in Devina Nabrežine”, izpostavlja deželni svetnik Gabrovec. Na srečanju so zato po uvodnih besedah obeh slovenskih deželnih svet- nikov spregovorili tudi župan Marko Pisani, županja Daniela Pallotta in podžupan Rado Mi- lič. Vsi trije občinski upravitelji so izrecno izpostavili gospodar- ski in družbeni pomen, ki ga ima tovrstna dejavnost na Krasu in je zato vredna največje poli- tične občutljivosti in pozorno- sti. Dokument je s tehničnega vidika prvi predstavil geometer David Bandi, njegovo izvajanje pa so dopolnili še navzoči upra- vitelji in lastniki nekaterih po- membnejših kamnolomov, začenši z Gabrielejem Destejem, ki je z bratom dejaven na ob- močju Repna in je bil v teh me- secih dejansko polno vprežen v sestavo dokumenta in zbiranje potrebne podpore kolegov. Nov zakon o izkopih je deželni svet sprejel pred poldrugim le- tom, ko je bilo vnesenih kar nekaj popravkov, dopolnil in tudi odstopanj z ozirom zlasti na potrebe manjših kamno- lomov kraškega okrasnega kamna, ki že od davnih časov slovi po kakovosti in enkrat- nosti. Kamnarsko-kamno- seška dejavnost na Krasu je pomembna gospodarska pa- noga, njena dejavnost pa se tesno prepleta s tradicijo in kulturo našega prostora, zaz- namuje stavbarstvo in se po- naša z visokimi obrtniško- umetniškimi dosežki. Odbor- nica Sara Vito je zagotovila, da je deželna uprava izpostavlje- ne problematike delno že preučila, ostale pa bo v naj- krajšem času. Pričakovati je, da bo novela k zakonu o izkopih romala v deželni svet še pred koncem tega leta, najverjetneje meseca novembra, saj je decem- ber skoraj v celoti namenjen sprejemanju proračunskih za- konov. Opčine / Predstavitev nove pesniške zbirke (O)graditi srečo Majde Artač Sturman torek, 17. oktobra 2017, je Društvo Finžgarjev dom z Opčin pripravilo res prijeten večer. Širši publiki so želeli predstaviti najnovejšo pe- sniško zbirko izpod peresa Majde Artač Sturman, open- ske domačinke, ki že dolga leta objavlja svoje pesmi in prozo bodisi v samostojnih knjigah kot v revijalnem in periodičnem tisku, v kate- rem se oglaša tudi z eseji in raznimi literarnimi ali gle- dališkimi kritikami. Nek- danjo profesorico (zdaj je že v zasluženem pokoju) slo- V venščine in latinščine naslovenskih srednjih šolah vTrstu je predstavila Vilma Purič, ki je tudi vodila celo- ten večer. V pesniški zbirki (O) graditi srečo, ki jo je iz- dala založba Mladika iz Trsta, avtorica opeva tržaško krajino po svojem osebnem izkustvu in interpretaciji, saj se oddaljuje od klasičnega in ustaljenega opisa tržaškosti in po svoje opisuje ljudi, prostor in današnji čas, ki jih lahko vsak dojema v vsakdanjosti. V knjigi pre- vladuje raba protislovij, bo- disi na jezikovni kot vsebin- ski ravni. Torkov večer je popestril tu- di nastop ansambla Ano ur'- co al'pej dvej, saj so člani skupine za svojo najnovejšo CD ploščo oziroma zgoščen- ko uglasbili eno izmed poe- zij Artačeve. Zadnja zgoščen- ka zelo uveljavljenega do- mačega ansambla Ano ur'co al'pej dvej, ki jo bodo urad- no predstavili v soboto, 28. oktobra, letos na Opčinah in v soboto, 4. novembra, v Gorici, vsebuje namreč av- torske skladbe, ki so jih uglasbili ugledni domači glasbeniki, besedila pa so delo raznih piscev. Tako so na predsta- vitvi pesniške zbir- ke (O) graditi srečo imeli praizvedbo pesmi, besedilo ka- tere je napisala Majda Artač. An- sambel je posnel že več zgoščenk, večinoma narod- nih, ljudskih, a tudi avtorskih pesmi, z zadnjo zgoščenko so se posvetili prav tem. Tržaški an- sambel je zelo znan, saj njegovi člani na- stopajo že skoraj dvajset let in so večkrat zmagali tudi na tradicionalnem festivalu Slovenske viže v narečju. Večer je potekal v zelo prijet- nem vzdušju. Po pozdravu Lučke Susič, predsednice slovenskega kulturnega društva Finžgarjev dom, je Vilma Purič predstavila avto- rico pesniške zbirke, nato je spregovorila pesnica Majda Artač sama. Sproščen pogo- vor med obema je poslušal- cem razkrival, kako poezije sploh nastajajo in zakaj se avtorica posveča določeni temi. Občuteno in umet- niško je nekaj poezij posre- doval igralec Aleksij Pregarc. Ansambel je dodajal glasbe- ne “intermezze”, tako da je bil večer prav raznolik in za- nimiv. Pred običajnim pri- grizkom, ob katerem so si udeleženci večera lahko iz- menjali še marsiktero mnen- je, se je predsednica Finžgar- jevega doma vsem zahvalila za lep večer in povabila na ostale prireditve, ki jih na- merva društvo uresničiti v letošnjem delovnem letu. MAP Ponedeljkov večer v DSI Veselka Šorli Puc – Po lepoti k resnici ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na SREČANJE MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV dvorana Marijinega doma v ulici Risorta v Trstu sobota, 28. oktobra 2017, ob 20. uri ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na DEVINSKO DEKANIJSKO REVIJO MARIJINIH PESMI cerkev sv. Nikolaja v Mavhinjah nedelja, 29. oktobra 2017, ob 16. uri Tržaška 26. oktobra 2017 11 Obvestila O svobodi z empatijo . Ob aktivnem soočanju in izražanju misli, povezane s pojmovanjem svobode in z vrednotami, ki jih imajo mladi, bo v soboto, 28. oktobra, ob 18.00 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 - I. nadstropje, v sproščenem medgeneracijskem vzdušju potekalo srečanje v slovenščini. Namen srečanja je vzpodbujanje mladih k aktivni rabi slovenščine v izvenšolskih govornih kontekstih. Prisrčno vabljene / vabljeni k udeležbi! Slovensko pastoralno središče vabi slovenske vernike ob dnevu spomina na rajne na sveto mašo, ki bo v nedeljo, 29. oktobra, ob 15.30 na tržaškem pokopališču. Maševal bo gospod Klemen Zalar, pel pa združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov. DSI prireja v ponedeljek, 30. oktobra, okroglo mizo o temi Izmerimo temperaturo v manjšinski politki. Sodelujejo: Peter Močnik, Igor Gabrovec in Ivo Jevnikar. Peterlinova dvorana, Donizettijeva 3, začetek ob 20.30. sivem jesenskem dopol- dnevu, v soboto, 21. ok- tobra 2017, je v poseb- no, edinstveno pristanišče v De- vinu, Lutkovno gledališče Pri- stanišče, priplula še zadnja čarobna ladja. Na njenem krovu je stal “čisto” pravi morski ro- par, Gusar Berto. Po značaju nergaški in samotarski Berto je v svoji hišici ob jezeru, z von- jem po morju ob ribiški mreži, sidru, školjkah..., daleč od ljudi, sanjaril, da bi zaplul po širni gladini. Nikogar ni maral, a ko je spoznal dečka Luko, se je vse spremenilo. Luku je razkril svo- jo skrivnost, da sploh ne zna plavati! Deček mu je ponudil svoj rešilni obroč in zajadrala sta na splavu, da bi šla iskat skri- ti zaklad. A našla sta ga že na njem: prijateljstvo, ki sta ga po- delila drug drugemu. Pravo, ne- sebično prijateljstvo je še zmeraj najbolj dragocen zaklad. To je približno tridesetim otrokom in njihovim spremljevalcem, ki so ravno tako pozorno kot mali abonenti abonmaja Čoln V spremljali odrsko dogajanje,razkrila lutkovno-igrana pred-stava Gusar Berto. V dvorano devinskih zborov je prišel v go- ste dobro poznan igralec-ani- mator, profesor pedagogike, specialni pedagog MVO, dok- torski kandidat, Sten Vilar, ki s svojimi predstavami, polnimi sporočilne topline, petja in gla- sbe, potuje po Sloveniji in za- mejstvu. Tudi rojake v zdom- stvu je že razveselil z njimi. Prav tako prisrčno je bilo seveda tudi v Devinu. Tu je z lutkama papi- go Pepijem in dečkom Luko (ve- liki lutki na nitkah je učinkovi- to izdelal Dušan Soklič) odigral uprizoritev, ki jo je povzel in dramatiziral po znani slikanici, ki sta jo napisala in ilustrirala Ingrid in Dieter Schubert. Vse- bino je, kot vselej, razgibano razpredal ob petju in glasbi, pod katero se podpisujeta Viljem Gergolet in Boštjan Grabnar. Ob koncu predstave, s katero kroži po odrih že petnajst let, je Vilar z otroki še zapel pesmico Skupaj laže rastemo ter pesem o sreči v štirih jezikih. Vilar je v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja ustanovil Studio Anima - gledališče za velike in male, ki ima za moto Skupaj laže raste- mo. “Poslanstvo studia Anima je boj za prave vrednote, ki te- meljijo na zdravem duhovnem in telesnem življenju, na spoštovanju, ustvarjalnosti in dobrih odnosih”, piše na njego- vi spletni strani. Lepa predstava s svetlim spo- ročilom o prijateljstvu je zao- krožila letošnji niz štirih pred- stav Lutkovnega gledališča Pri- stanišče. Tudi tokrat sta jo uve- dli Petra in Tina, ki sta malim gledalcem predstavili in obra- zložili besede gusar, sidro, sod …, omenjene v predstavi. Lucija Tavčar je pred igrico z otroki še zadnjič obnovila tri zlata pravila obnašanja v gledališču (ne kle- petamo, sedimo v miru in po ti- ho prosimo hostese, če kaj rabi- mo). Po predstavi sta sestri Lu- takim vzklikom opogumlja šolarje ob začetku šolskega leta Galeb oziroma Medved skupaj z Miško, dogodivščine ka- terih so zapisane v letošnjem Ga- lebovem dnevniku. V sami reviji Galeb pa bo tudi letos vrsta zani- mivih zapisov, uporabnih tudi med šolskimi urami, in veliko zgodb v nadaljevanjih, ki spod- bujajo otroško fantazijo, da se bo- do še sami otroci dobro znašli pri pisanju “prostih spisov”, kot smo jih včasih poimenovali. Ena iz- med takih zgodb je Črnih 5, ki jo piše Darinka Kobal, s posebno čustveno obarvanostjo pa ilustri- ra Katerina Kalc, dolgoletna so- delavka Galeba. Mamici Krtki se je skotilo pet mladičkov. Kot vse skrbne mamice razmišlja, kako in kaj bo s temi njenimi otročički. Zgodbo o belih vilinčkih, ki so z metlami ohranjali belino Bleščečega Brda in so z vztrajno- stjo ugnali še staro baburo Ber- S nardo, ki je hotela vse počrniti, aje postala ob vilinčkih dobra, pišeMajda Artač Sturman. Lepa “eko- loška” zgodba z ilustracijami Dunje Jogan, v razpoznavnem slogu, odslikava današnji čas, ko ozračje onesnažuje marsikaj. Ar- tačeva je priložila Naloge brez na- dloge, s katerimi bodo otroci bo- gatili svoje besedišče. Marjeta Zo- rec ob privlačnih ilustracijah An- dreje Gregorčič Gorenc predsta- vlja nemško pravljico Mačka z očali, in sicer rožnatimi, skozi ka- tera se vidijo le lepe stvari. Klarisa Jovanovič in ilustrator Štefan Turk bosta vse leto razkrivala otrokom, kaj so jedli razni pra- vljični junaki. Za začetek predsta- vljata vsebino koška, ki ga je ma- mica dala Rdeči kapici za babico. Če se bodo bralcem pri tem cedi- le sline, nič za to, saj jim Galeb ponuja recept za rogljičke, s kate- rimi se bodo lahko posladkali. Kot lansko leto bo tudi letos Ga- leb s svojimi različnimi jezikov- nimi vajami vabil bralce k pravil- nemu pisanju. Nekatere od teh sta v privlačni obliki napisali Ma- tejka Grgič in ilustratorka Chiara Sepin pod naslovom Po sloven- sko. Ker je znanje slovenščine pri nas zmeraj bolj revno, bodo te va- je prav zelo pri- merne in dobrodošle za bogaten- je jezika. Temu namenja Galeb kar štiri strani. Dobrodošli v prvi razred nosi naslov rubrika za prvošolčke, ki se bodo ob njej naučili pravilno sedeti v šolski Prva številka mladinske revije Galeb v letošnjem šolskem letu “Z možgani na 'on' in z Galebom ob strani!” Slovenska skupnost v okviru priprav na Programski kongres vabi na debatni večer z naslovom "Vzgojno-izobraževalna in kulturna ponudba v luči izoblikovanja jutrišnje podobe slovenske narodne skupnosti v FJk" četrtek, 26. oktobra, ob 20. uri v Vilfanovi dvorani v Trstu (ul. Gallina 5). Debatni večer se odvija v sodelovanju s krožkom za družbena vprašanja Virgil Šček #PROTAGONISTIVPROSTORU Devin / Lutkovno gledališče Pristanišče Prijateljstvo je še zmeraj največji zaklad! klopi pa pravilno držati svinčnik. Priložene so tudi vaje za krepitev fine motorike, da bodo prstki bolj prožni. Večjim bralcem bosta tu- di v letošnjem letniku na voljo rubrika Soimenjaki in Galebov kviz. Če bodo bralci še posebno navdušeni nad vajami, bodo lah- ko posegli tudi po dodatnih na Galebovi spletni strani. Bi- strim očem in natančnim ri- sarjem sta namenjeni dve strani, ki ju je pripravila Ana Kočevar pod naslovom Staro mesto. Živalski svet je Gale- bu že več let zelo pri srcu. Za- to bo tudi v tem letniku obravnaval nekatere živali. Za uvod je izbral ovčarja. Ti psi so pametni, zvesti in ni- koli utrujeni, popolnoma so predani gospodarju. Da je res tako, lahko potrdijo lastniki psov, ki pripadajo tej pasmi, toda, “samo dobri ljudje lah- ko dobro vzgojijo pse”, pravi Marjeta Zorec. Krasne reali- stične ilustracije Katerine Kalc dopolnjujejo njeno be- sedilo, ki mu sledi stripovska zgodba o dveh psih: Shiver je ve- lik pes, slikar, Kowalski pa ma- jhna psička. V septembrskem Ga- lebu je tudi zgodba Maje Furman Škratek Detektivko. To je pravza- prav dopolnjevanka, pisana v ve- likih tiskanih črkah, tako da jo bodo lahko brali tudi prvošolčki, ki ne poznajo še malih tiskanih črk. Ob njej si bodo bistrili glavi- ce, ko bodo namesto sličic vsta- vljali ustrezno besedo. Mali nara- voslovci pa tudi tisti, ki radi jedo fižol, bodo o tej stročnici vse iz- vedeli iz zapisa Vladimirja Čerke- za. Iz nazorne ilustracije Anje Jerčič Jakob bodo pa videli, kako iz fižolovega semena zraste nova rastlina. Kratko besedilo Helene A. Bizjak in ilustratorja Marka Ro- pa o Žabi in Paglavcu nam sim- patično prikaže, kako je vse rela- tivno. Zanimive so tudi zgodbe o apara- tih, ki jih piše Maša Ogrizek, ilu- strira pa Tanja Komadina, že poz- nan ustvarjalni tandem Galeba. Tokrat so na vrsti radio, gramo- fon in kasetofon, ki ju zdaj sploh ne uporabljamo več. Glasbo lah- ko poslušamo kar na You Tubu! IK cija in Nada Tavčar še zadnjič vodili delavnico za manjše in večje obiskovalce. Tokrat so otroci iz raznih materialov izde- lali lično papigo. Lucija je še pred tem nagovorila občinstvo in povedala, da so otroci, abo- nenti abonmaja Čoln, pridno prinašali v Pristanišče svoje po- barvane ribice – vstopnice, zato so si vsi zaslužili sladko prese- nečenje. Najlepše ribice pa so bile nagrajene. Nagrade so se veselili Ryan in Monika, Anja (šestletna Anja je bila zelo zado- voljna s predstavami in je rada hodila nanje, tako nam je sama zaupala), Emil in Sara, Petra in Dimitri. Lucija je napovedala, da se bodo predstave Lutkovnega gleda- lišča Pristanišče vrnile nasled- njo jesen, ko bo že tretje leto za- pored potekal ta abonmajski niz predstav. Če pa bo dovolj za- nimanja za to, bodo tudi v fe- bruarju na sedežu devinskih zborov pripravili vrsto srečanj za otroke. Z Barbaro Fužir bi ob pravljicah, igricah in še čem bo- gatili slovensko besedišče in se lepo imeli v družbi vrstnikov. Preden so se otroci odpravili na delavnico, starši pa na klepet oz. kupit pesmarice ali zgoščen- ke, ki jih je s seboj prinesel Sten Vilar, se je Lucija zahvalila vsem, ki so pripomogli, da je tu- di letos tako lepo uspelo Lut- kovno gledališče Pristanišče, in sicer OPZ Ladjica, Lutkarjem iz Devina, Devinskemu mladin- skemu krožku, Slovenski pro- sveti, kateri gre še posebna zah- vala (na sobotni predstavi je bi- la prisotna predstavnica SP Tat- jana Oletič), in MoPZ Fantje iz- pod Grmade. Pomoč je nudila tudi Zadružna kraška banka. Ob koncu uspešnega abonmaj- skega niza Lutkovno gledališče Pristanišče, ki je v prenovljeno dvorano devinskih zborov pri- klical veliko gledalcev, lahko poudarimo, da so se pri njegovi izvedbi s prizadevnostjo in požrtvovalnostjo zelo izkazali člani Devinskega mladinskega krožka, ki mu predseduje Dani- jel Fabi Pahor. Še posebej naj omenimo sestri Lucijo in Nado Tavčar, Petro Pahor in Tino Pa- hor, ki so se res dejavno in pre- dano ukvarjale z otroki. IK edavno, v zaporedni montaži, je bilo mo- goče si ogledati v mil- jskem muzeju Cara' dvoje svežih pojmovanj, kaj je lahko danes umetnost, prabitna likov- na govorica, ki se trudi kljubo- vati elektronskemu mežikanju novih umetniških in tudi psev- doumetniških medijev. Povej- mo, da je miljski, Bauhausovsko zasnovan muzej zgrajen po načrtu tržaškega biroja Starasso- ciati. Arhitekti Giovanni Paolo Bartoli, Roberto Dambrosi, Claudio Farina, Slovenec Verja- no Markezic in Maurizio Marti- nelli so l. 2001 ustanovili združenje načrtovalcev in v teh letih realizirali več javnona- membnih projektov, od centra za duševno zdravje CSM v Gori- ci in pri Domju do Hiše glasbe v Trstu in miljskega muzeja. Od N začetne skupine sta ostala zad- nja dva, katerima se je pridružil arhitekt Martin Hlavacek. Tudi zato je mu- zej sodob- nih umet- nosti, ki nosi ime po enem od protago- nistov itali- janske avantgarde, domačinu in vsestran- skem umet- niku, kot nalašč po- stavljen za ustvarjalna soočanja, od slikar- stva do fo- tografije in dizajna. In vsakič, ob tem ko spoznavamo nove umetnike, se lahko naužijemo futurističnih in ekspresionističnih Carajevih risb, ki so so- rodne Čargu in Pilonu, poetičnih skulptur in drugih umetnin njego- ve stalne zbirke. “Slikarstvo je edino zrcalo mo- jega sveta in prikazuje čas in raz- sežnost mojega obstoja”, trdi bolj zrela umetnica, Bruna Daus, v elegantnem katalogu razstave (od 24. 8. do 17. 9.), ki vsebuje še predstavitve Marie Campitelli in Petra Iancovicha. Gre za izrazito konceptualen pri- stop k vsej zadevi, ki ga je slikar- ka uprizorila ob začetku razstave s sedečim glinastim možičkom in se končuje z visečo, dokaj osebno interpretacijo Van Go- ghovega zlatordečega stola. Se- deči mož, ki naj bi poosebljal očeta, zre na druge navpične, mehko izrisane, a boleče akrila- ste podobe, ki kot nekakšni vi- zualni hajkuji ponazarjajo večplastna dogajanja. / str. 16 Davorin Devetak V muzeju Cara' kontrapunkt vizij Brune Daus in Sebastjana Degli Innocenti Vizualna sporočila spomina in barv Mož ki opazuje - Bruna Daus Foto IK Aktualno26. oktobra 201712 TAKI SMO (13)Katja Ferletič Novi, ženski liki za vesoljske Lego-zgodbe Pred kratkim sta na razstavi Lego kock Brikmania v Rimu dva fantka zlezla na sedemmetrsko repro- dukcijo slavne ladje Titanic in jo hudo poškodo- vala. Organizatorji razstave menijo, da sta dečka povzročila vsaj za 1500 evrov škode. Med izgublje- nimi in poškodovanimi deli ladje je veliko eno- stavnejših in z lahkoto zamenljivih Lego kock. Žal tudi “Lego figur” oz. rumenokožnih možičkov fil- mskih junakov Jack in Rose iz Cameronovega fil- ma Titanic ni mogoče najti. Kuratorji razstave in drugi skrbniki so takoj stopili v akcijo in v kratkem času popravili Lego inštalacijo, starši mladih “van- dalov” pa nikakor niso hoteli poravnati škode, saj so trdili, da so bile Lego kreacije na razstavi pre- malo zaščitene. Med drugim so zahtevali, da bi morali organizatorji v končnem obračunu škode upoštevati dejstvo, da so tudi oni pomagali pri iskanju manjkajočih delov. Veliko je Lego navdušencev, ki vsako leto obiščejo različne tematske parke po Evropi in iz Lego kock prepredejo široke površine do- mačih tal. Neka- teri sestavljajo ce- la mesta, železni- ce in gradove, drugi pa so dobe- sedno obsedeni od Lego možičkov, ene od najpomem- bnejših Lego ikon, ki je usidra- na globoko v srcu večine otrok od petega leta naprej. Lego je danska družba iz leta 1916, ki proizvaja pla- stične kocke že od leta 1949. Beseda Lego izhaja iz združitve danskih besed “leg” in “godt” in pomeni “igraj se dobro”. Kocke je izumil mizar Ole Kirk Kristiansen, ki je opustil proizvajanje pohištva in se osredotočil na igrače. Proizvajal je tudi “yo-yo”, a ko je zanimanje za to posebno igračko ugašalo, je iz materiala, ki mu je ostal v skladišču s pomočjo sina Godtfreda začel izdelovati kamione in avto- mobilčke v miniaturi. S časom se je razširila upo- raba plastičnih materialov in tako sta oče in sin ustvarila prvo igračko, ki jo je otrok lahko sam se- stavljal in spreminjal po želji. V sedemdesetih letih je imela družba Lego že več kot 900 zaposlenih, do prelomnega trenutka pa je prišlo leta 1978, ko si je gospod Jens Nygaard Knudsen zamislil majhno figuro (minifigure), ki bi hiškam, avtomobilom, ladjicam in vlakom zares vdihnila življenje. Možički so imeli rumeno kožo, nasmejane obraze, različna oblačila in gibljive roke in noge, da jih je lahko otrok postavljal v različne položaje. Družbi Lego so mali vozniki, delavci, av- tomobilisti, zdravniki, roparji in policaji pripeljali ogromne dohodke in slavo, postali so Legova pril- jubljena maskota in še danes poosebljajo vse ključne elemente teh igrač: sestavljivost, ustvarjal- nost pri tkanju najrazličnejših zgodb, kakovost ma- terialov in pozornost na detajle. Ne samo dečki, ampak tudi deklice se zelo rade igrajo z Lego kockami: izdelujejo hišice, v katerih je mama, ki skrbi za družinico, kuha kosilo in si od časa do časa privošči novo frizuro ali shopping v trgovinci. Pred nekaj leti pa je bilo sedemletni Charlotte Benjamin iz Londona dovolj: napisala je pismo danski družbi, v katerem je s sicer okorno pisavo sporočila, da se ji zdi popolnoma nepra- vično, da je v škatlah s kockami veliko več “možičkov” kot pa “ženičk”, da so v trgovinah ška- tlice, namenjene deklicam, roza barve in se tako razlikujejo od navadnih in da ne hodi nobena Le- go gospodična v službo, medtem ko so Lego možički stalno v akciji, delajo, rešujejo druge Lego možičke in spravljajo Lego roparje za zapahe. Odnos med moškimi in ženskimi Lego figurami je analizirala celo revija Scientific American, ki je v poglobljeni študiji izpostavila neenakopravno razmerje: obstajala je le ena ženska vsake štiri moške like. Tako je leta 2014 Lego končno ustvarila znanstvenico “prof. dr. C. Bodin”, zdravnico, stro- kovnjakinjo v zdravljenju rok in nog ostalih Lego figur. Mala Charlotte si sploh ni pred- stavljala, da bo s svojim pismom prispevala k vzpostavitvi enakosti med moškimi in žen- skimi Lego figu- rami, saj je malo kasneje Lego ustvarila še ška- tlo, ki ji je ime “Research Institute”, to se pravi raziskovalni inšti- tut. V tej škatli so vse znanstvenice ženskega spola: imamo paleontologinjo, astrofizičarko in kemičar- ko, ki imajo na razpolago vso potrebno znanstve- no opremo. Charlottino pismo je dalo novega zagona za delo na projektu, katerega so že dalj časa spremljale re- snične znanstvenice v danski družbi. “Research In- stitute” si je v resnici zamislila geofizičarka Ellen Kooijman, ki je sodelovala z družbo v projektu “Le- go Ideas”, s katerim stalno prihajajo na dan nove ideje za škatle Lego. Novembra bo Lego izdala posebno škatlo, po- svečeno astronavtkam. V njej bomo našli Lego fi- guro z videzom Sally Ride, prve ameriške ženske, ki je poletela v vesolje leta 1983, Mae Jemison, prve temnopolte astronavtke, Margaret Hamilton, računalniške strokovnjakinje, matematičarke Ka- therine Johnson in Nancy Grace Roman, ki je de- lala na “Hubble Space Telescope”. Veliki in mali oboževalci slavnih plastičnih kock bodo lahko se- stavili teleskop in ustvarjali nove, “vesoljske” zgod- be. Cilj nove serije Lego kock je počastitev vloge žensk v svetu znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike in s tem zadovoljiti vse deklice, ki predstavljajo velik del tržišča. Mala Charlotte je zahtevala pravico do izbire: ho- tela je ženske like, ki so lahko gospodinje, a lahko tudi delajo, se zabavajo, plavajo z morskimi psi ali pa odpotujejo v vesolje. Ne ravno razveseljivi podatki Površina gozdov se manjša ovršina gozdov na sve- tu se je v zadnjih 200 letih zmanjševala, izra- zito so se krčili predvsem tropski in subtropski gozdo- vi, je pred evropskim ted- nom gozdov, ki se začne v ponedeljek, objavil državni statistični urad. Med letoma 1990 in 2015 se je površina gozdov na svetu zmanjšala za 129 milijonov hektarjev. Površina gozdov v EU se je v zadnjih 25 letih povečala za devet odstotkov in je v le- tu 2015 predstavljala okrog štiri odstotke svetovnih gozdnih površin. Zaradi močnega vpliva človeka so listopadni gozdovi zmerne- ga pasu vrstno že precej osi- romašeni. V 2015 jih je bilo 87 odstotkov delno spre- menjenih, devet odstotkov je bilo gozdnih plantaž, štir- je odstotki gozdov pa so bili v izoliranih žepih še narav- ni. P Evropski gozdovi postajajoranljivejši tudi zaradi čedal-je večjega števila invazivnih rastlinskih in živalskih vrst, zmanjšuje pa se tudi njiho- va biotska raznovrstnost. Po nekaterih ocenah so se v se- verni in južni Evro- pi v zadnjih 30 le- tih za tretjino zmanjšale popula- cije nekaterih splošno razširjenih gozdnih ptic. Za Slovenijo je značilen visok de- lež gozda z naravno in pestro sestavo, 71 izmed vseh dre- vesnih vrst je av- tohtonih, od teh je 10 vrst iglavcev. V severni Evropi na primer raste komaj nekaj nad 20, v Ve- liki Britaniji pa ne- kaj nad 30 avtohto- nih drevesnih vrst. Po podatkih Zavoda za goz- dove sta v letu 2015 med drevesnimi vrstami pri nas prevladovali bukev (32 od- stotkov) in smreka (31 od- stotkov), sledili pa so drugi trdi listavci (osem odstot- kov), jelka (osem odstot- kov), hrast (sedem odstot- kov) in bor (šest odstotkov). Vrstna pestrost kaže na do- bro ohranjenost slovenskih gozdov, za katere je značilna tudi velika biotska razno- vrstnost - na gozd je veza- nih približno 950 vrst ra- stlin, 95 vrst ptic, 70 vrst se- salcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in mnogo manjših organizmov iz dru- gih živalskih skupin. Drevesa so največji in naj- starejši kopenski organizmi na svetu. Prva drevesa, ime- novana Archaeopteris, so se pojavila pred 370 milijoni let, najstarejša danes še živeča drevesna vrsta, katere starost presega 200 milijo- nov let in ki jo zato imenu- jemo tudi živi fosil, pa je dvokrpi ginko. Med najvišja drevesa in tista z najdaljšo življenjsko do- bo spadajo gorske sekvoje ali mamutovci, ki zrastejo tudi do 110 metrov v višino. Okamneli ostanki dokazujejo, da je včasih v Evropi, Severni Ameriki in severni Aziji raslo celo več kot 40 različnih vrst sekvoj, do danes pa sta se ohranili le dve vrsti, ki av- tohtono rasteta v Kalifor- niji. Sekvoje najdemo tu- di pri nas, najbolj znana je Hincejeva sekvoja pri Ptuju, ki je stara približno 150 let. Drevesom in gozdovom pripisujejo velik pomen že od starodavnih časov. Pri Rimljanih, Keltih in Slovanih je bil znan kult čaščenja dreves posebnih oblik, ki so bila zanje sveta. Zaradi raznolikih vlog, ki jih gozdovi opravljajo, pa je njihov pomen danes morda celo še večji. Njihovo po- membnost in zavedanje o tem med drugim lahko izraža število varovanih gozdnih površin v okviru svetovne Unescove de- diščine. Površina varovanih ob- močij, teh je skupaj 1073, pokriva 75 milijonov hek- tarjev, izmed teh jih je bilo v letu 2015 110 uvrščenih v kategorijo gozdne znameni- tosti. Slovenija ima v okviru Unesca zavarovana štiri ob- močja. Nazadnje, letos, so bili na Unescov seznam kot četrto območje uvrščeni gozdovi dveh slovenskih gozdnih rezervatov Snežnik - Ždrocle (na Notranjskem) in Pragozd Krokar (na Kočevskem) s skupno površino 868 hektarjev. S tem sta bila priznana poseb- na vrednost in izjemen raz- voj bukovih ekosistemov pri nas po zadnji ledeni dobi.Trnovski gozd (foto JMP) S 7. strani Privlačnosti v ... združenem zboru bo- do sodelovali MePZ Hrast, MePZ Lojze Bra- tuž, Mladinski pevski zbor Emil Komel in Fantovska sku- pina iz Devina. Dne 18. decembra se bodo go- riški abonenti SSG odpeljali v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, kjer bodo na sporedu Barufe. Po slavnem tekstu Carla Goldonija Le ba- ruffe Chiozzotte je besedilo priredil Predrag Lucić in do- gajanje umestil v istrski svet. Uprizoritev je tudi jezikovno zelo barvita, v iskrivi predsta- vi se namreč prepletajo razna istrska narečja. Ribiške zdrahe postanejo v njej metafora da- našnjega multietičnega in multikulturnega sveta. Pred- stava je zahtevna koprodukci- ja štirih primorskih gledališč iz treh držav: SNG Nova Gori- ca, Gledališča Koper, SSG Trst in Istrskega narodnega gleda- lišča – Mestnega gledališča V Pulj (HR). Režijo podpisuje Vi-to Taufer.V novem letu, 22. januarja 2018, bo v goriškem Kultur- nem domu predstava Glo- rious! Petra Quillerja v režiji Krešimirja Dolenčića in izved- bi SNG Drama Maribor. Sve- tovno znana glasbena kome- dijska uspešnica temelji na re- snični zgodbi najslabše sopra- nistke vseh časov, Florence Foster Jenkins (1868-1944). Poetični tekst Petra Handkeja Lepi dnevi v Aranjuezu, re- fleksija o življenju v dvoje, v režiji Igorja Pisona in izvedbi SSG bo na sporedu 5. februar- ja 2018 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Dne 12. marca bo v isti dvorani Tarzan. Pod tem posebnim Tarzanom se kot avtor podpisuje Rok Vi- ličnik rokgre, režiserka je Eva Nina Lampič. Predstava je na- stala v SNG Drama Ljubljana. Naslovno vlogo odigra Marko Mandić. Sezono bo sklenila slavna Shakespearova komedija Ukročena trmoglavka, ki jo bo na oder postavilo SSG v režiji Juša A. Zidarja. Vsebinsko še vedno aktualna komedija, v kateri je protagonistka ženska, ki se upira konvenciji, bo pre- mierno zaživela 8. marca v Kulturnem domu v Trstu. V Gorico pa bo prispela 9. apri- la, kjer bo na sporedu v Kul- turnem centru Lojze Bratuž. V letošnji goriški abonmajski sezoni, ki jo sestavlja osem kulturnih dogodkov, pred- njačijo komedije, ki niso man- jvredne od dram, kot je pou- daril Igor Pison, le da razne te- matike vzamejo v pretres z drugega zornega kota. Kot zmeraj bodo vse predstave v abonmaju ob 20.30 in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko go- riško ponudbo je vključen tu- di brezplačni avtobus za abo- nente, ki prihajajo iz oko- liških vasi. Abonmaje SSG za Gorico vpisujejo pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, od ponedeljka do petka, od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00. Ronke / Ob 30-letnici društva Jadro Izšel je 17. zbornik Jadro rideset let delovanja društva Jadro in delo kle- kljarskega odseka pomeni predvsem veliko zaslužnih let prizadevanj v korist Slovencev in sožitja med ljudmi, živečimi v Laškem. V sredo, 18. oktobra, je v nabito polni dvorani občinske- ga sveta v Ronkah izrekla v slo- venščini in italijanščini priznan- je in zahvalo za trud in požrtvo- valnost predsedniku ronškega T društva Karlu Mucciju občinskaodbornica Elena Cettul, ob pri-sotnosti odbornika za kulturo Maura Benvenuta. Priložnost za to je ponudila predstavitev nove obsežne številke društvenega glasila Jadro, ki je že 17. po vrsti in se lepo predstavi, ker je zelo lepo oblikovano. O vsebinah glasila Jadro je spregovorila prof. Rudica Požar, članica društva, ki je z literarnim besednim pristo- pom omenila cilje in dosežke glasila. Poudarila je, da je v njem bogato prisoten pesniški prispe- vek članov in nečlanov. Naglasi- la je tudi, kako nas je prevzel ne- pričakovan družbeni val globa- lizacije, ki je izničil socialne, ekonomske ter predvsem kultur- ne vrednote. Ob tem se pozna, da mladi se oprijemajo prijatel- jstev na Facebooku, poznavajo in uporabljajo razna družbena omrežja. Veliko od njih pa jih odhaja v svet iskat delo. V prijet- nem večeru, ki se je začel z dve- ma skladbama J. S. Bacha, ki ju je izvedel mladi violončelist Jurij Lavrenčič, je več avtorjev prebra- lo kakšno svojo pesem ali pred- stavilo kak svoj članek - prispe- vek v Jadru. Na slovesnem večeru so bili navzoči še pred- sednik SSO Walter Bandelj, pred- sednik ZCPZ Gorica Dario Berti- nazzi, oblikovalec glasila Oskar Beccia in predstavniki raznih društev, npr. KD Beseda Sloven- ske Istre iz Pirana. Slovenija 26. oktobra 2017 13 V družbi košarkarskih legend oziroma nekdanjih soigralcev je Ivo Daneu predstavil monografijo o svojih osemdesetih letih življenja. Praznoval jih je 6. oktobra, knjigo z naslovom Ivo med 10 in 13, ki je izšla v nakladi 1500 izvodov, pa je mogoče kupiti za 24,90 evra. “Ivo Daneu je iskriv, a zahteven sogovornik, njegov spomin je fi l igranski. Prav nič selektiven, za vsako ceno hoče bobu reči bob. Tudi če zaboli. In je rekel, jaz pa zapisal. Svojega sprehoda skozi življenje ni poskušal olepšati prav z ničimer, niti kaj prikriti, osem desetletij je opisal tako, kot jih je doživel in čutil. Daneu je človek z velikim Č. Spoštujejo in cenijo ga levi in desni, rdeči in črni, modri in zeleni, rumeni in beli. Z Milanom Kučanom se videva domala vsakodnevno, kardinal Franc Rode pa mu ob stisku rok zagotavlja nebesa. Res, Ivo Daneu je eden in neponovljiv”, je v uvodu zapisal pisec knjige Bojan Budja. Na dobrih 160 straneh je predstavljeno celotno njegovo življenje. Od začetkov v Mariboru, izgnanstva med vojno v Srbijo, začetkov košarke, prve ljubezni, športnih uspehov, prvih medalj in velikih tekmovanj, svetovnega prvenstva in zlate medalje v Ljubljani ter vse do zrelih let in vloge, ki jo je imel pri osamosvajanju Slovenije. Ivo Daneu je z AŠK Olimpija v letih 1957 do 1970 šestkrat osvojil naslov prvakov Jugoslavije, štirinajst let je bil član jugoslovanske reprezentance in je z njo odigral 209 mednarodnih tekem. Trikrat je nastopil na olimpijskih igrah, šestkrat na evropskih in trikrat na svetovnih prvenstvih, košarkarsko pot pa je končal z zlato kolajno na svetovnem prvenstvu 1970 v Ljubljani. Ob tem ima še dve srebrni medalji s SP, eno drugo mesto z olimpijskih iger ter tri druga mesta in bron z EP. Leta 2007 je bil sprejet v košarkarski hram slavnih Fiba, 2013 pa ga je predsednik Borut Pahor odlikoval z zlatim redom za zasluge za izjemne športne dosežke, spodbudo mladim rodovom košarkarjev in športnikov ter uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču. Na predstavitvi monografije na ljubljanskem gradu so se mu poklonili in prisluhnili številni rodovi slovenskih košarkarjev, med izbranci pa tudi njegovi soigralci iz zlatih časov Petar Skansi, Ratomir Tvrdić, Damir Šolman, Nikola Plećaš, Giuseppe Gergia, Slobodan Dugi Damjanović, Borut Bassin, Vinko Jelovac, Bogdan Boša Tanjević in Aljoša Žorga. Predstavitev knjige, ki nosi ime po številkah dresov, ki jih je nosil Daneu v reprezentanci Jugoslavije ter AŠK Olimpiji, je imela tudi kulturno noto. Nastopili sta Klapa Bonaca ter Nuša Derenda, govora pred približno 150 povabljenci pa sta imela Petar Skansi in Milan Kučan. Ivo Daneu je z monografijo obeležil osebni jubilej Tudi na predsedniških volitvah nizka volilna udeležba Borut Pahor je dobil največ glasov, a ne dovolj olitve za predsednico oziroma predsednika države so zagotovo po- menile osrednji politični in družbeni dogodek prejšnjih dni. Analize kažejo, da so bili največji poraženci volitev preteklo nedeljo politične stranke, civilno družbene organiza- cije in tudi vlada. Volivci namreč niso upoštevali nji- hovih navodil, zlasti tiste- ga, naj se volitev udeležijo v čim večjem številu. Ude- ležba je bila tudi tokrat niz- ka, saj je prišlo na volišča komaj okoli 41 odstotka volilnih upravičencev. V Sloveniji sicer udeležba na volitvah vseh stopenj ni obvezna, torej državljanska dolžnost, ampak je le pra- vica državljanov. Skoraj vse ankete in jav- nomnenjske raziskave, iz- vedene pred volitvami, so zatrjevale, da bo zdajšnji državni poglavar Borut Pa- hor, ki je kandidiral za nov mandat, potrjen že v prvem krogu glasovanja. Njegovo zmago s kar 54 % podpore je kot uradno vest takoj po vo- litvah, minuto po 19. uri, na- V povedala tudi državna televi-zija. Toda Borut Pahor vprvem krogu glasovanja ni bil izvoljen. Med vsemi deve- timi kandidati je sicer prejel največ glasov, toda bilo jih je premalo, zato bo potreben drugi krog glasovanja, ki bo v nedeljo, 12. novembra. S svojimi 47 % glasov se bo soočil z Marjanom Šarcem, županom iz Kamnika, ki je v prvem krogu prejel 25 % gla- sov. Oba pripadata levemu političnemu polu. Romana Tomc, evropska po- slanka in kandidatka SDS, je po številu glasov, dobila jih je skoraj 14 %, dosegla tretje mesto v prvem krogu glaso- vanja. Kandidatka stranke Nova Slovenija, sicer tudi nje- na predsednica Ljudmila No- vak, se je s 7,12 % glasov uvrstila na četrto mesto, kar v njeni stranki, ki je volivcem predložila dober program, ocenjujejo za neuspeh. Kan- didatka vladne stranke SMC in tudi ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je le s 1,73 % glasov doživela pravi po- raz, kar pa je premier dr. Miro Cerar zanikal. Ministrico je po številu glasov volivcev prehitel tudi Andrej Šiško, kandidat malo znanega Gi- lovenija je na področju prosto dostopnih izo- braževalnih virov, med katere sodijo različne digitalne vsebine, ena od vodilnih držav in vzor drugim, tudi zato je go- stila Unescov svetovni kongres o tej temi. Ti viri pomembno vplivajo na razširitev dostopa do izobraževanja, je v pogovo- ru za STA dejala ministrica Ma- ja Makovec Brenčič. Prosto dostopni izobraževalni viri so digitalne vsebine, na- menjene učenju, poučevanju in raziskovanju, ki so v javni la- sti ali pod javno licenco in ki med drugim dopuščajo brez- plačen dostop in uporabo. Med ta gradiva sodijo učbeni- ki, video gradiva, testi, preda- vanja, programska oprema in druga gradiva ali tehnike za podporo dostopu do znanja. Ti prosto dostopni viri lahko po besedah ministrice za izo- braževanje, znanost in šport Makovec Brenčičeve veliko do- prinesejo pri širitvi dostopa do kakovostnega izobraževanja, kar poudarja tudi Unesco. Kot je pojasnila, se je ideja, da bi aktivnosti na področju pro- sto dostopnih izobraževalnih virov povezali, pri Unescu po- javila že leta 2002, in sicer v skladu z agendo, da je izo- braževanje nekaj, kar mora biti dostopno vsem. V slovenskem prostoru je medtem nastajala vrsta idej na tem področju. Ta- ko je ministrstvo že leta 2006 objavilo različne vrste razpi- sov, ki bi spodbujali tovrstne aktivnosti, kot je razvoj e-učbe- nikov in tudi drugega gradiva, ki lahko pomagajo učiteljem. “Razvijati se je začel tudi portal videolectures. net, Institut Jožef Stefan je zavihtel svoje žezlo z ogromno znanji, vzpo- redno ob prosto dostopnih izo- S braževalnih virih pa se je širiltudi študij na daljavo”, je meddrugim navedla ministrica. Danes želi ministrstvo po nje- nih besedah tudi zaradi sode- lovanja z Unescom in umeščanja Slovenije kot države, ki veliko zna na tem področju, povezati vse te posa- mezne akterje in iniciative ter jih pokazati svetu kot vzor. Kot je pojasnila, sta danes ključna izziva na področju pro- sto dostopnih izobraževalnih virov pravni vidik in vidik ka- kovosti, ki sta bila v ospredju na kongresu v Ljubljani in so ga predstavili tudi na odboru DZ za izobraževanje. Izo- braževalni viri morajo biti, kot je poudarila ministrica, zane- sljivi, saj ne bi želeli, da bi bile vsebine, ki krožijo, neverodo- stojne. Glede avtorskega prava pa je pojasnila, da bo treba v skladu z deklaracijami, konvencijami in tudi usmeritvami EU poi- skati prave poti zaščite avtor- skih pravic, saj je pomembno, da je dostop do znanj čim večji. “Avtorsko pravo nas za- vezuje, da zelo spoštljivo obravnavamo avtorje, a enoz- načnih mnenj na tem po- dročju ni in pogovori bodo še številni”, je pojasnila ministri- ca. Ob tem je spomnila, da je slovenska vlada že sprejela stra- tegijo odprtega dostopa do znanstvenih virov, in sicer za tiste vire, ki so financirani ali sofinancirani z javnimi sred- stvi. Prosto dostopni izobraževalni viri se vključujejo tudi v for- malne oblike izobraževanja. Tako so, denimo, dobro prakso vzpostavili na kranjski gimna- ziji za izobraževanje vrhunskih športnikov, ki so zaradi svojega športnega udejstvovanja veliko odsotni od pouka, s podporo prosto dostopnih izobraževal- nih virov pa jim omogočijo uspešen konec izobraževanja. Podobne prakse se pojavljajo tudi na drugih šolah. Tudi na ravni vrtcev in osnovnih šol se posamezni zavodi odločajo za uporabo e-gradiv in metod, ki spodbujajo k timskemu delu in problemskemu načinu raz- mišljanja, je poja- snila ministrica. Predvsem na po- dročju izobraževanja odraslih pa se razvija izobraževanje na daljavo, ki po ministričinih be- sedah v Sloveniji sicer ne delu- je v zelo velikem obsegu. Izpo- stavila je mariborsko Dobo, ki izvaja spletno izobraževanje na daljavo in po njenih besedah najbolj celovito gleda na e- učenje. Elektronska gradiva po mini- stričinem mnenju v formalne oblike izobraževanja prinašajo nadgradnjo, z njimi prihajajo tudi novi didaktični pristo- pi, s katerimi se učitel- ji lahko približajo mladim. “Učitelj mora iti v korak s časom”, je poudarila in pojasnila, da se učitelji na tem področju zelo aktivno vključujejo. To po nje- nih besedah velja tudi za posamezne profe- sorje, ki na fakultetah izobražujejo bodoče učitelje. Slovenija na področju prosto dostopnih izo- braževalnih virov igra veliko vlogo v svetu. Tudi 2. Unescov kongres o tej temi v Ljubljani je bil pri- ložnost, da Slovenijo postavi- mo na zemljevid sveta prosto dostopnih izobraževalnih vi- rov kot eno od vodilnih držav. Slovenija je na kongresu pre- dlagala zavezništvo oziroma koalicijo držav, ki jo bodo skušali tudi formalno umestiti znotraj Unesca. S tem bi skušali drug drugega zavezati, da bi na tem področju delovali spodbudno in vzajemno. Po ministričinih besedah so sicer na področju prosto dostopnih izobraževalnih virov zelo ak- tivne tudi Nemčija, Francija, Brazilija, Kanada in Japonska. S prosto dostopnimi digitalnimi vsebinami Slovenija vzor drugim državam Brezplačna dostop in uporaba učnih virov banja Zedinjena Slovenija. Žal je doživela poraz tudi An- gela (Angelca) Likovič, kan- didatka nove politične stran- ke Glas za otroke in družine. Med vsemi devetimi kandi- datkami in kandidati se je z 0,57 % glasov uvrstila na zad- nje mesto. Zdajšnji državni poglavar Borut Pahor je bil v središču predvolilnega in vo- lilnega dogajanja tudi zato, ker sta zoper njega nastopila tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan in pred- sednik SDS Janez Janša. Mno- gi so prepričani, da zaradi njunih posegov, pa seveda tu- di drugih kritik, Borut Pahor ni bil izvoljen že v prvem krogu glasovanja. Sicer so vo- livci v Sloveniji ravnodušni v svojem odnosu do politike in politikov in zato volijo ali pa ostajajo doma tudi brez pra- vega stališča do kandidatov, ki so obremenjeni z raznimi aferami. To velja tudi za Bo- ruta Pahorja, ki je vedel za pranje milijarde dolarjev iranskega denarja v Novi Lju- bljanski banki, pa je to prikri- val. Nekdanji predsednik Slo- venije Milan Kučan je o Bo- rutu Pahorju med drugim iz- javil, “da se ne strinja z nje- govimi stališči oziroma ne- stališči in z njegovim načinom uresničevanja pre- sedniške funkcije. Borut Pa- hor je predsedniško funkcijo vsebinsko izpraznil in po- nižal, s čimer po nepotreb- nem daje argument tistim, ki mislijo, da je ta funkcija ne- potrebna. Midva tudi nimava stikov”. Milan Kučan je kri- tičen tudi do slovenskega medlega odzivanja na zunan- jepolitičnem prizorišču. Predsednik SDS Janez Janša pa je poudaril, “da še nikoli nismo imeli predvolilne kampanje, v kateri bi v najv- plivnejših medijih našla osrednje mesto primerjava rezultatov opravljenega dela v preteklih mandatih in na tej podlagi primerjava pro- gramov za naprej. Borut Pa- hor je živel, delal vtis, igral fasado in pustil, da so v ozad- ju pod njegovo kuliso vladali in ubijali. Medijsko, sodno, fizično. Ljudje čakajo na po- pravo krivic, se starajo, zbo- levajo in umirajo, ne da bi dočakali vsaj formalno za- doščenje za trpljenje, ki so ga doživeli. Borut Pahor je, skratka, govoril in še govori eno in pusti, da pod njego- vim plaščem delajo drugo”. V predvolilnem obdobju se je v Sloveniji seveda dogajalo marsikaj na različnih po- dročjih. Tako je vlada začela postopek za imenovanje se- danjega ministra za pravo- sodje Gorana Klemenčiča za funkcijo komisarja za člove- kove pravice Sveta Evrope. Takoj se je odzval poslanec SDS dr. Vinko Gorenak, ki pravi, da je odločno proti omenjenemu imenovanju, “ker je Goran Klemenčič člo- vek, ki je mnogim ljudem kršil človekove pravice”. Marijan Drobež Maja Makovec Brenčič Aktualno26. oktobra 201714 NATUROPATSKI NASVETI (173)Erika Brajnik Anksioznost in stres - naturopatska pomoč (3) Dobre sladkorje, kot je sveže in suho sadje, mo- ramo zaužiti dopoldne in ne več. Za kosilo pri- poročam žita, kot sta ješprenj in polnozrnati riž, za večerjo pa ribe ali belo meso in zelenjavo. Poleg prehrane so pomembni tudi minerali; mineral, ki zelo dobro pomirja in ga anksiozna oseba veliko porabi, je magnezij. Le-ta se dopol- njuje s kalcijem oz., če v telesu ni dovolj magnezi- ja, se tudi kalcij nepravil- no vsrka v kosti, zato je in- tegracija magnezija zvečer pred spanjem v takih pri- merih zelo smiselna. Anksiozni osebi najbolj pomaga eterično olje siv- ke, ki pomirja in deluje na živčni sistem, zato pripo- ročam mazanje po koži, lahko kapnemo v kre- mo za telo ali dodamo aromi v spalnico. Tudi čaj je zelo pomemben, v omenjenih pri- merih najbolj priporočam metin čaj. Meta je po obliki podobna srcu, ker srce varuje pred stre- som, ga pomirja. Metin čaj je idealen za obvla- dovanje stresa, saj telo umiri, a ga ne uspava, telo zbudi, a ga ne razdraži. Metin čaj pripravite tako, da ga pustite v kropu 3 minute in ne več. Najboljše je uživati sveže zelišče. Lahko ga spijete tudi 1 liter na dan. Obema osebama sem svetovala (kar jima je naj- bolj pomagalo) Bachove cvetne esence: Red Chsetnut: za osebo, ki je v nenehni skrbi za sočloveka, ki ima negativne misli, ko sliši rešilni avto, si misli, da so svojci v njem. Takšna oseba bo nase priklicala vse slabo, kar naveže v svojih mislih na druge. Rock rose: za paniko, nemir, nenaden občutek panične tesnobe. Cherry plum: za občutek nemira, ko ne veš več, kaj bi naredil, in se bojiš, da boš izgubil kontro- lo nad samim se- boj. Wild rose: za vse blokade, zlorabe, strah in nelagodne pripetljaje iz otroštva. Omenjeno mešanico uživa- mo zvečer pred spanjem. Za svojo naturopatsko mešanico Bachovih cvetnih esenc pišite na info@saeka. si. Kot smo videli, ima anksioznost v naturopatski celostni obravnavi več simptomov in več ra- zličnih vzrokov. Dober naturopat ugotovi pravi vzrok vaše anksioznosti tudi s pomočjo irido- logije in celo s pregledom jezika, ušesa, stopala ter hrbta. Telo nam govori, le prisluhniti mu moramo. Naturopat harmonizira telo celostno, na psi- hični in fizični ravni, ter razloži osebi, kako naj si sama pomaga, in to predvsem s hrano. Tkivna sol številka 6 in 1. / dalje vropski policijski urad Europol je 18. oktobra 2017 pozval proizvajalce na področju interneta stvari, naj naredijo vse, da pred vdori hekerjev zaščitijo svoje proiz- vode, ki so povezani z inter- netom. Kot so pojasnili, je tre- ba zaščititi zasebne podatke potrošnikov, ki uporabljajo te proizvode. Industrija se mora bolj posve- titi zaščiti svojih povezanih naprav pred kriminalnimi he- kerji, ki ogrožajo varnost upo- rabnikovih osebnih podat- kov, je dejal direktor Europola Rob Wainwright. “Vsi bi morali biti zaskrblje- ni”, je dodal na konferenci proizvajalcev in strokovnja- kov s področja kibernetske varnosti. Čeprav se o ranljivosti računalnikov in pametnih te- E lefonov veliko govori, pa je bi-la to prva Europolova konfe-renca, s katero so želeli dvi- gniti zavest o nevarnosti in- terneta stvari. “Če imate v hiši kamero, na primer v otroški sobi, lahko heker virtualno prevzame nadzor nad njo in brez težav od doma opazuje, kaj vse ima- te v hiši”, je dejal eden od strokovnjakov na konferenci. Prav tako pa naj bi brez težav lahko vdrli tudi v avtomobile, ki so povezani z internetom, in na primer prevzeli nadzor nad zaklepanjem. Sicer pa med strokovnjaki že obstaja skrb, da se lahko potencialno vdre tudi v spodbujevalnike srca. “Kultura kibernetske varnosti ne obstaja v industriji interne- ta stvari, zato si je treba zanjo prizadevati, da se postavi proti izzivom današnje družbe, še bolj pa bo to nujno v prihod- nosti”, je še dejal Wainwright. NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (72) Mariza Perat Naslednje leto je Wyszynski, ki so ga oktobra 1956 izpustili iz zapora, odpotoval v Rim, kjer ga je Pij XII. imenoval za kardinala. S seboj je Wyszynski imel posnetek Jasnogoske Gospe. Zaprosil je sv. očeta, da bi podobo blagoslovil in obenem dovolil, da Jasnogorska Mati Božja kot romarica obišče Poljsko, na kar je sv. oče rad pristal. Dne 26. avgusta 1957 je tako kardinal Wyszynski na Jasni Gori romarjem sporočil, da bo Mati Božja kot romarica obiskala vse Poljake. Povedal je, da se bo romanje začelo v varšavski stolnici. Leta 1966, ob tisočletnici pokristjan- jenja Poljske, bo Marija Romarica dospela v Gniezno. Tu je bilo namreč prvo sre- dišče krščanstva na Poljskem. Kardinal je še dostavil, da bo Jasnogorska Gospa obiskala tudi Polja- ke izven domovine, nato bo odšla v Rim in tako potrdi- la povezanost pol- jskega naroda s Kri- stusovim name- stnikom na zemlji. Tako je Marija Ro- marica začela svojo pot po Poljski. To pa ni šlo v račun pol- jskim oblastem. V svoji knjigi duhov- nik Jožef Wojcik poroča, da je dne 20. junija 1966 sku- pina policistov ustavila avto, na ka- terem je bila Milo- stna podoba, in zahtevala, naj po- dobo takoj odpelje- jo v varšavsko stol- nico, čeprav so jo pričakovali drugje in je bil prihod v Varšavo predviden za 24. junij. Oblasti so nadalje zahteva- le, da podobe ne smejo prenesti ni- kamor drugam, in to kljub temu da jih je kardinal Wyszynski predhodno obvestil o njenem prevozu in se pri tem točno držal na- vodil, ki mu jih je dala oblast. V varšavski stolnici je Milostna podoba ostala dobra dva meseca. Dne 1. septembra sta stolni župnik in škof iz škofije Katovice, kot še beremo v knjigi duhovnika Jožefa Wojcika, vzela Mari- jino podobo z namenom, da jo odpeljeta v omenjeno škofijo, kjer bi Marija obiskala žup- nije. Na poti pa ju je ustavila policija in podobo odpeljala na Jasno Goro. Kmalu potem so v sa- mostan prispeli policijski častniki s predstavni- kom vlade in zagrozili, da bi v primeru, če bi podobo odnesli iz samostana, razpustili štiri hiše njihovih redovnikov. Da bi podobe kdo ne odnesel, je policija na Ja- sno Goro postavila stražo in vsak avto, ki je prišel iz samostana, skrbno pregledala, če mor- da ni v njem skrita Marijina po- doba. Redovniki so medtem Mi- lostno podobo namestili v kapeli sv. Pavla. Pred podobo je bila železna mreža. Ob njej je stal na- pis: “Tu je podoba Matere Božje Ro- marice, ki so jo oblasti dale v hišni pripor”. V zelo tveganem posegu se je dvema duhovnikoma 13. junija 1972 posrečilo, da sta Marijino podobo rešila. Jasnogorska Gospa je tako spet pričela svojo romarsko pot po Poljski, kjer jo je ljudstvo z nepo- pisnim navdušenjem in ganjeno- stjo sprejemalo. Pri tem opisu seveda ne smemo mimo sv. Janeza Pavla II., Poljaka in prvega slovanskega papeža, ki je s svojo močno osebnostjo in globoko duhovnostjo odločilno posegel v potek svetovne zgodo- vine. Vse življenje ga je spremljalo brezpogojno zau- panje v Mater Božjo, zato je bil tudi na Jasno Goro globoko navezan. Jasna Gora je bila tudi zanj simbol verskega in duhovnega središča Pol- jske. V Jasnogorskem samostanu je napisal: “Tu smo bili vedno svobodni”. Njegova navezanost na ta milostni kraj je še bolj prišla do izraza ob atentatu na Trgu sv. Petra 13. maja 1981. Kot je povedal očividec, je bila tega dne med drugimi na trgu prisotna tudi večja skupina Poljakov. S seboj so imeli podobo – lesorez – Jasnogorske Matere Božje, ki so jo nameravali pokloniti papežu. V tre- nutku, ko se je sv. oče zgrudil pod streli, so njegovi rojaki na njegov prazni sedež posta- vili lesorez Jasnogorske Gospe. Takoj zatem je eden izmed prisotnih duhovnikov pristo- pil k mikrofonu in začel moliti rožni venec; na molitev se je v globoki zbranosti odzval ves trg. Varšavska stolnica Sv. Janez Pavel II. na Jasni Gori Sv. Maksimilijan Kolbe ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 24. oktobra, ob 13. uri Europol svari pred vdori v internet stvari “Vsi bi morali biti zaskrbljeni!” V slovenskem nacionalnem centru SI-CERT so te dni izdali obvestilo o več ranljivosti WPA2 protokola, ki se upora- blja za zaščito v Wi-Fi om- režjih. Ker gre za precej tehnično za- pleteno ranljivost, so za večjo razumljivost težave pripravili nekaj dodatnih pojasnil. Najprej si na spletni strani www. varninainternetu. si oglejte video, ki ponazarja na- pad z izkoriščanjem teh ranlji- vosti, potem pa si preberite tu- di odgovore na nekaj najpogo- stejših vprašanj, ki se zastavlja- jo uporabnikom. Izbrali smo jih nekaj: Ali se ta zadeva tiče tudi mene? Da. Ranljive so vse naprave, ki se znajo povezovati v Wi-Fi omrežje – prenosni- ki, mobilni telefoni, tablice, brezžični usmerjevalniki, pa- metni televizorji itn. Ali moram zamenjati geslo za svoje brezžično omrežje? Ne. Napad ne omogoča kraje gesla za brezžično omrežje, ta- ko da ga zaradi teh ranljivosti ni potrebno spreminjati. Ali lahko uporabim kakšno drugo zaščito kot WPA? Ne. WPA z AES je še vedno de- facto standard za zaščito brezžičnih omrežij in nima al- ternative. Če uporabite kakršnokoli drugo vrsto zaščite (WEP ali celo odprto omrežje), boste močno poslabšali var- nost omrežja. Če ni druge možnosti zaščite, ali to pomeni, da ne smem več uporabljati Wi-Fi? Za zdaj ni potrebna panika. Iz- klop Wi-Fi je skrajni ukrep, ki je po našem mnenju trenutno nepotreben. Orodja, ki bi na- padalcem omogočala izrabo katere od ranljivosti, še niso javno dostopna. Se pa predvi- deva, da bodo taka orodja v ne- kaj tednih dosegljiva v javno- sti. Kaj naj torej naredim? Kako odpravim ranljivosti? Ranljivosti bodo odpravljene, ko bodo proizvajalci program- ske in strojne opreme izdali popravke in ko boste te po- pravke namestili na vaše siste- me. Ali moram zdaj na spletnih straneh proizvajalcev iskati te popravke? Na večini sistemov, za katere proizvajalci zagotavljajo var- nostne popravke, bodo po- pravki naloženi avtomatsko v okviru rednega posodabljanja. (Več in podrobneje na sloven- ski spletni strani: www.varninainternetu.si) Varni na internetu O ranljivosti Wi-Fi omrežij Aktualno 26. oktobra 2017 15 Tisti grozni občutek ... Praznina oleti je bilo, ko mi je prija- telj priznal, da je nenado- ma, nekega sončnega dne, sredi množice, začutil praznino. Prvič jo je začutil tako izrazito. V oči jo je gledal, ko je zevala ne- kam v temo. Globoka, neiz- bežna, pretresljiva. Nikoli prej ni vedel, da lahko utoneš v njej. In da je tako težko spet splavati na površje. Praznina... Ni žalost, globlja je, še bolj neizprosna. Včasih ji ne moreš ubežati. Ni- kamor. V brezpotju se znajdeš. Ko mi je pripovedoval o tem, sem se globoko zamislila. Praz- nina. Vem, da je bila tako globo- ko v njem, da sem jo začutila tu- di sama. Tistega istega večera, ko sem se vračala domov. Nekako nalezla sem se je. In bilo me je groza pred njo. Taka je, da te po- polnoma ohromi. Ne moreš iz avta, ne moreš na sprehod. Ne moreš do kavča, ne znaš več vze- ti knjige v roke. Samo strmiš. Ker je vse brez smisla. Prazno. Kot bi nenadoma zmanjkalo vsega. Predvsem barv in besed. Prazni- na. Brez preteklosti, brez prihod- nosti. Brez sanj in brez objoko- vanja. Enostavno nič. Kot bi ne- bo izpraznili modrine in ugasni- li sonce. Ne vem, kdaj sem jo prvič tudi sama občutila. Zagotovo ne, ko P sem jokala za izgubljenimi san-jami. Tedaj je bilo nekako lažje.Sanje imaš še vedno pred sabo. Razblinile so se, a vendar jih še nosiš v sebi. V črepinjah so, da te boli in skeli. Vendar še vedno obstajajo, čeprav ranjene, ubite, razmesarjene. Bolečina je vseka- kor nekaj. Bolečina daje občutek življenja. In sanje, četudi so v črepinjah, se da spet sestaviti. Če so se razdrobile v prah, se lahko iz njega rodijo nove. Kot baje- slovni feniks. Kot se rojevajo no- ve ljubezni, nova prijateljstva. Tako kot stopinje, ki izginejo in v daljavi spet najdejo pot. Praznina je nekaj drugega. Praz- nina je nič. Praznine se ne da opisati z besedami. Kot se da opi- sati žalost, bolečino, veselje in srečo. Praznina je nekaj do- končnega, nekaj brezizhodnega. Praznina je zastrašujoča ravno zato, ker je podobna brezpotju. Zase ne vem, kdaj sem jo prvič občutila. Kot otrok ne. Otroci so bitja skrajnih razpoloženj. Ali se smejejo, in to vsakomur in vse- mu, ali se jokajo. Glasno in neu- tolažljivo. Tudi sama sem bila ta- ka kot otrok. Srečna, ko sem v beli obleki prvega obhajila lovila kobilice na travniku pri Proseku in se je mama skupaj z ostalimi sorodniki zgražala. A meni je bi- lo lepo. Da sem prejela prvo obhajilo in da so obstajali travniki, po katerih sem tekala in sanjala o soncu. Četudi je bila obleka bela. Otroci znajo napolniti trenutke in imajo smi- sel za srečo in veselje. Ko zaustaviš njihov tek, jokajo. A že razmišljajo o novih, zelenih travni- kih. Praznina je prišla veliko pozneje, ko mi kobilice in travniki niso bili več dovolj. Od nekdaj sem človek, ki ljubi družbo. Ne da bi sovražila sa- moto, tišino, trenutke, ko si sam s sabo in pri- sluhneš mislim in san- jam. Ti trenutki so dra- goceni, rada jih imam. A čutiti moram, da je nekje nekdo, ki me čaka. Ki me ima rad. Čutiti moram, da obsta- jajo prijatelji. Samo to. Da so. Da jih imam. Da lahko računam nanje. Potem praznine ni. Je samo pri- jetna tišina. In žuborenje poto- ka. V najstniških letih nisem imela veliko prijateljev. Morda smo živeli predaleč narazen, morda je bila tega kriva mama, ki je bila skrajno ljubosumna na svojo edinko. In me ni pustila, da bi se na travniku pod blokom igrala z vrstniki. Niso primerna družba zate, mi je govorila, jaz pa sem dolge ure sedela na balkonu in od daleč prisostvovala njihovim igram. Mravljam sem pripovedo- vala o svoji samoti in risala svoje dneve v knjige. V tistih časih mi je bila šola vse. Tam sem bila v družbi, imela sem prijatelje, različne dejavno- sti so polnile moje dneve. In sem se prebujala polna navdušenja. Vesela, da bom med vrstniki. Najtežji trenutek je bil, ko so se začenjale počitnice. Še zdaj se spominjam zad- njega šolskega dne, spričevala, ki je bilo vedno do- bro, mame, ki se je mojega uspeha veselila. Meni pa se je rušil svet, ko sem gledala za sošolci in prijatel- ji, ki so odhajali. Se vidimo jese- ni!!! Nisem bila razočarana, niti žalostna. Niso se porušile sanje o ljubezni, o prija- teljstvu. Samo končalo se je. Vse. Enostavno odšli so. Nemo sem stala in gledala v praznino nasled- njih dni. V samo- to naslednjih me- secev. Brez občut- kov. Brez želja. Brez sanj. Še zdaj čutim tisto praz- nino. Brez besed. Brez korakov. Brez poti. Imela je barvo vročega asfalta in poletja, ki ga požira si- vina. Vroča, sprana, dušeča. Praznina. V mojem otroškem srcu, ki si je želelo samo veselja. In smeha. Tistega občutka nisem pozabila. Zato razumem prijatelja, ko pra- vi, da sta si s praznino gledala v oči. Tudi jaz sem jo videla, vse okoli mene je bila in mi ni dala, da bi zadihala. Kot mora. Še zdaj v sanjah doživljam tisto razbel- jeno samoto poletnih dni in se prebudim, kot bi me davila mo- ra. Pognala bi se v beg. Samo da bi je nikoli več ne doživljala. Ti- ste praznine najstniških poletij. Potem se oddahnem, ker vem, da je trenutno v mojem življenju ni. Praznine namreč. Prepolno je vsega. Žalosti, veselja, pričako- vanja, odhajanja, iskanja, prija- teljstva, dela... A praznine ni. Na srečo. Praznino lahko vendarle napol- nimo. Tudi s tišino. Sonce, gore, gozdovi jo znajo napolniti in iz- brisati. Da ostane samo vzhičenost, prepolna vsega. No- ra vzhičenost. Začuda namreč v samoti praznine ni. Morda zato, ker v samoti človek najde same- ga sebe. Praznina je v množici. Srečuješ jo, ko je okoli tebe vse polno ljudi. Morda prepolno. Prepolno, da bi človek lahko našel objem, besedo, roko ali sa- mo nasmeh. V množici so odno- si najtežji. In si najbolj sam. Ker ni pogovora. Ker se oči težko srečajo. Morda je ravno strah pred mo- rečo praznino vzrok, da nimam rada množice. In spomin na tista razbeljena poletja, ko sem ji zrla v oči. Zato se izogibam dogod- kom, kjer je zbranih veliko ljudi. Raje sem v ožjem krogu prijatel- jev, kjer si lahko iskreno pogle- damo v oči in priznamo, kaj nas teži. Morda najdemo še objem, besedo, roko ali nasmeh, da od- podimo tisti strah pred samoto, pred nedorečenimi besedami. Da se izognemo tistemu najbolj groznemu občutku, kar jih poz- nam. Praznini. Suzi Pertot“Kaiser Karl Festival” na Jazbinah in na Mirenskem Gradu Drugi in tretji koncert čezmejnega festivala soboto, 28. oktobra, bo ob 17. uri na Jazbinah blagoslov novih orgel. Po sveti maši bo slovenska or- ganistka Nina Frank izvajala drugi koncert festivala na no- vih Zaninovih orglah. Nina Frank uči na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, v le- tošnjem šolskem letu pa tudi na glasbeni šoli v Novi Gorici. V ponedeljek, 30. oktobra, bo ob 20. uri na Mirenskem Gra- du tretji koncert festivala, na katerem bodo izvajana dela Te- lemanna. Nastopal bo Ansam- bel Telemann, ki ga sestavljajo Manuel Staropoli, Gioele Gu- sberti in Manuel Tomadin, trije večstranski umetniki, ki skupaj igrajo že približno dvajset let. Združuje jih ljubezen do izva- janja stare glasbe na izvirnih instrumentih na filološki način. Program večera ima svo- je korenine v snemanju zgoščenke, ki vsebuje Kleine Kammer Musik Telemanna, ki jo bo izdala Brilliant Classic V spomladi 2018. To so kratke suite za flavto z generalbasom, ki kažejo na pomembnost in zahtevnost izvedbe tega velike- ga skladatelja, vendar hkrati na čudovito zvočno harmonijo. Nemški baročni mojster Georg Philipp Telemann (1681–1767) je v 18. stoletju veljal za osred- njo osebnost nemškega glasbe- nega življenja. Mnogi sodobni- ki so sloveli predvsem kot vir- tuozni izvajalci, njega pa so spoštovali predvsem zaradi nje- govih skladb. Guinnessova knjiga rekordov ga navaja kot najplodovitejšega skladatelja vseh časov in avtorja več kot osemsto skladb. Novejše študi- je so pokazale, da je napisal pri- bližno tri tisoč del, a se jih je predvsem med 2. svetovno voj- no veliko izgubilo. Telemann se je že zgodaj začel zanimati za glasbo. Igral je najrazličnejše instrumente in pri dvanajstih napisal svojo prvo opero. V Leipzigu je začel študij prava, a ga kmalu opustil in začel uspešno kariero vsestranskega glasbenika. Postal je direktor leipziške opere, vodja glasbe- nega kolegija in cerkveni gla- sbenik. Po nekaj let je deloval v Sorauu, Eisenachu in Fran- furtu, leta 1721 pa se je preselil v Hamburg in postal direktor tamkajšnje operne hiše, kantor na gimnaziji in glasbeni vodja petih največjih hamburških cerkva. To delo je opravljal kar 46 let, vse do konca svojega dolgega življenja. Zapustil je kar tri avtobiografije, zato bo- mo njegovo življenje spozna- vali iz prve roke. Mirko Butkovič V organizaciji Mešanega pevskega zbora Obalca Koper poteka v oktobru na sporedu niz koncertov z naslovom Zapojmo skupaj - Pesem v srcih obudimo. Na koncertih se poleg zbora Obalca Koper predstavili še Mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta, Mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana in Duet Pesce & Ruzzier iz Trsta. Prvi del naslova - “Zapojmo skupaj” - nakazuje skupno sodelovanje treh zborov in instrumentalistov iz Slovenije in zamejstva, ter na nadaljnje povezovanje omenjenih društev. “Pesem v srcih obudimo” pa razkriva pomen projekta, obujanje dediščine slovenskih skladateljev, rojenih ali delujočih na Tržaškem in Goriškem, in na osveščanje publike oz. oživljanja kulturnega delovanja med mlajšo populacijo. Na koncertih so na sporedu skladbe iz bogate zakladnice številnih slovenskih skladateljev iz zamejstva, kot so: Pavle Merku', Ivan Grbec, Marij Kogoj, Ubald Vrabec, Stanko Jericijo, Walter Lo Nigro, Hilarij Lavrenčič in Patrick Quaggiato. V soboto, 21. oktobra, je bil koncert v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru, 20. oktobra v Prosvetnem domu na Opčinah, v petek, 27. oktobra, ob 20.30 pa bo v župnijskem domu Frančišek B. Sedej v Števerjanu. Vstop je prost, toplo vabljeni! Zapojmo skupaj - Pesem v srcih obudimo Aktualno26. oktobra 201716 Začeli so se 18. Primorski kulturni dnevi na Koroškem Mladi zamejci so uvedli srečanja na Koroškem d 20. do 28. oktobra 2017 potekajo 18. Pri- morski kulturni dnevi na Koroškem, ki jih organizirajo Zveza slovenske katoliške pro- svete iz Gorice, Slovenska pro- sveta iz Trsta, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovensko kul- turno središče Planika iz Ukev in Združenje Don Mario Černet iz Žabnic. Kot znano, gre za kultur- no izmenjavo med Koroško in Primorsko, ki se je začela leta 1983. S svojim delovanjem se predstavljajo posamezniki in skupine, prirejajo se knjižne predstavitve, likovne razstave, debate o aktualnih temah in raz- novrstna druga srečanja. Gre za pomemben prispevek h krepitvi vezi med rojaki, ki živijo izven meja matične domovine, ter k oblikovanju in utrjevanju skup- nega slovenskega kulturnega prostora. “Mijauzikl” Obuti maček O Letošnji ciklus se je začel v petek,20. oktobra, v Št. Petru: gleda-liška skupina O'Klapa iz Gorice je predstavila svojo uspešnico, “družinski mijav- zikl” Obuti maček, ki ga je zrežirala San- ja Vogrič. Dvajsetih oseb (mladi igralci skupno s spremlje- valci) se je iz Goriške odpravilo v zgodnjih jutranjih urah, da so bili v Rožu že pred 9. uro. Sceno in luči je tehnična ekipa pri- pravila že prejšnji dan. Nastopili so v Ražunovi dvorani v konventu šolskih se- ster, kjer delujeta otroški dvojezični vrtec in Višja šola za gospodarske poklice. Predstava je bila namreč namenjena dijakom med 14. in 18. letom starosti.  Goste je sprejel prijazni ravnatelj zavoda Stefan Schellan- der, ki jim je tudi predstavil to dvojezično zasebno katoliško šolo: gre za vzgojnoizobraževal- no ustanovo, ki ima kot “šola za življenje” več kot stoletno tradi- cijo, njeni učenci pa so v tem času bistveno sooblikovali kul- turno in gospodarsko življenje na južnem Koroškem. V Rožu in okolici namreč skoraj ni družine, iz katere se v zadnjih sto letih ne bi kdo šolal v Št. Petru. Pred “mjauziklom” je Goričane toplo pozdravila tajnica Krščan- ske kulturne zveze Zalka Kelih- Olip, v imenu ZSKP in njene sanjsko spominskem za- poredju smo bili priča raz- nim izbruhom osnovnih barv, geometričnim, prelivajočim se, nepravilnim arabeskom, med Kandinskijem in rahlim osebnim izrisovanjem postaranega moške- ga, v resignirani pozi. Na ogled so bile še druge vodoravne slike, pri katerih so prevladovale ostro za- snovane, sekajoče se daljice, fan- tastični mnogokotniki, stop- ničasti in rombični liki, geome- trske projekcije in spet rahle ek- splozije, emulzije, žametaste tančice barv. Razstava Mož, ki opazuje predstavlja mešanico ra- zumskosti in emocije, ne vemo, V ali je umetnici do kraja uspelozgladiti soočanje ali spopadmed spomini manjkajoče lju- bljene osebe in zavestjo o tem, gotovo ustvari v pozornem gle- dalcu sočustvujoč občutek bližine in morda trenuten stik z nedojemljivo lepoto. Bruna Daus ima za sabo nad sto skupinskih in petindvajset samostojnih razstav, precej mlajši Sebastjan Degli Inno- centi je pa prišel do kakih dvaj- set, kot navaja “katalog 2017”, v katerem ga predstavlja Wal- ter Chiereghin. Od tega, kar smo si ogledali na njegovi zad- nji razstavi v muzeju Cara' (od Z 11. strani Vizualna sporočila spomina ... predsednice Franke Padovan pa je navzoče nagovorila Katerina Ferletič, ki je tudi predstavila gle- dališko skupino. Po uspešnem nastopu in obilni pogostitvi v šolski menzi, kjer se še kako poz- na delo pridnih sester, so se mla- di gledališki amaterji še slikali skupno z gostitelji, nato pa se še sprehodili po sončnem, jesensko obarvanem Celovcu in se čez Ljubelj v večernih urah vrnili v Gorico.   Srečanje glasbenih šol Še isti dan popoldne je bilo v Bi- strici na Zilji srečanje glasbenih šol, ki so ga oblikovali učenci Glasbene matice iz Trsta, Sloven- skega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Sloven- ske glasbene šole dežele Koroške. Do tega je prišlo v dvorani go- stilne Stara pošta sredi vasi, kjer zakonca Jožica in Ludvik Druml ohranjata živ utrip slovenske be- sede v tem delu Koroške; pred le- ti sta namreč v ziljskem slogu imenitno obnovila domačo hišo, staro gostilno in hleve pa spremenila v gostišče in odlično opremljeno kulturno središče, kjer poteka vrsta prireditev. Pri- soten je bil domači župnik g. Stanko Trap, eden zadnjih ko- roških čedermacev, ki je pred ne- kaj meseci skupno s številnimi farani iz več župnijskih skupno- sti, ki so mu zaupane, praznoval zlato mašo. S svojo navzočnostjo sta zbrane presenetila in počasti- la diplomat in predsednik Na- rodnega sveta koroških Sloven- cev Valentin Inzko ter soproga, slovita komorna pevka Bernarda Fink. Direktor koroške šole Roman Verdel je uvodoma pozdravil mlade goriške glasbenike, ki jih je vodila ravnateljica Alessandra Schettino, in tržaške, ki jih je v zastopstvu ravnatelja Bogdana Kralja spremljala prof. Claudia Sedmach. Že tradicionalna srečanja glasbenih šol potekajo nad 30 let in “kar 28 let sem bil neprekinjeno zraven”, je pono- sno dejal. S skladbami iz domače in tuje zakladnice so nastopili štirje harmonikarji, šest kitari- stov, dva pianista, violinistka in flavtistka; srečanje je sklenil Mla- dinski pevski zbor Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug. Tik pred zadnjo točko se je gostom iz Goriške in Tržaške zahvalila še Zalka Kelih-Olip, taj- nica KKZ, glavnega organizator- ja Primorskih kulturnih dnevov, ki letos ponujajo koroškim roja- kom kar osem prireditev. Srečan- ja glasbenih šol, ki potekajo od vsega začetka, poklanjajo občin- stvu “res bogate in lepe koncer- te”, je povedala ter se za vloženi trud zahvalila trem šolam, go- jencem in glasbenim pedago- gom. Lepo je, da se srečujejo - kot se je zgodilo prvi dan letošnjih Pri- morskih dnevov - tudi mladi za- mejci iz FJK in Koroške, da spoz- navajo šole, središča in kraje, kjer še utripa živa slovenska kul- tura. Nekajurna srečanja pa so žal morda prekratka, da bi nave- zali tudi medosebne odnose, na osnovi katerih bi v prihodnje nadgrajevali te izmenjave. Danijel D. 22. 9. do 15. 10.), imamo občutek, da gre pri njem za svež, a dobro zasidran slikarski razmi- slek. Spoznal sem ga lansko po- letje na umetniškem in enoga- stronomskem hepeningu Arte&Vino v enkratni lokaciji kmetije - konjušnice Vigna sul Mar, kjer teče italijansko-sloven- ska meja pri Lazaretu (ta njegov nastop ni naveden v katalogu). Njegovo ime kaže na slovenske korenine, je namreč vnuk tržaškega odvetnika Bogdana Ber- dona; odprtja v Miljah so se ude- ležili tudi mama Neva, teta Kate- rina in nonota, ob predstavnikih miljske občine, organizatorju Ro- lanu Marinu iz društva Juliet, sli- karskem mentorju in prijatelju Robertu Tigelliju. Sebastjan poučuje na tečaju za re- stavratorstvo na Ljudski univerzi v Trstu. Ima bister in prešeren značaj, kar se odraža tudi v nje- govih barvitih delih. Na videz enostavne, skoraj šolske kompo- zicije skrivajo nenavadno energi- jo in obenem spokojnost. Veliki akrilasti formati so brez naslova. Prvinska barvana območja, od najmanj tri do kakih devet, pa kar utripajo življenje. Zgrajena so po simetralah hribovitih nagubanih plasti, sanjskih pokrajin duha, morda rdečih puščavskih hribčkov ali temačnih svetlosivih fjordov s severnim sijem. Tudi druge barve, živo turkizna, prozorna, svetla, modrikasta ali temno zelena in vse nianse rdečine, sivine, modrine neba in še rjavkastih, oranžno vijoličastih in sepijskih nebes, so oblikovane vsaka s svojsko tehniko in nano- som čopiča. Prava paša za oči. Še najmanj je prepričal naslov raz- stave, Paesaggi anemici, kaj “sla- bokrvne”, morda nevsiljive, a še kako krvave in žive barve duše, ki te vabijo k razmisleku in vrnitvi k bistvenosti in magiji barve. Nastopajoči na srečanju glasbenih šol v Bistrici (foto dd) Mladi gledališčniki s spremljevalci v Št. Petru O’Klapa, Obuti maček C. Sedmach, A. Schettino, Z. Kelih, R. Verdel Sebastjan Degli Innocenti