St. 49(1634) Leto XXXI NOVO MESTO retrtek, 4. decembra 1980 Cena: 8 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI i;],.. lmo torej krajane Bučne vasi in okoliških vasi ter zaselkov, da Marj^?i,y sredo, 10. decembra, od 17. ure dalje v gostišče „Fri v • kjer vas bo pričakala radovedna posadka Dolenjskega lista. V spomin velikega človeka =-__________________________________ SE___________________:_______ ^gtlika: ob praznovanju občinskega praznika poimenovali kulturni dom po F. Kardelju V okviru praznovanja praznika občine Metlika in dneva publike je bila prejšnji torek v Metliki slovesnost ob jrjSnovanju tamkajšnjega kulturnega doma po Edvardu Kardelju. Pepce Kardelj so se slovesnosti udeležili še ^ okviru praznovanja praznika občine Metlika in dneva n,„ ^ . m* 'iki slovesnost ob j Edvardu Kardelju. « -o Kardelj so se slovesnosti udeležili še Franci Šali, Ivan "'ga tivl S *n predstavniki občinskega družbenopolitič- jiv90vornik dr. Boris Majer je orisal j, Jenjsko in revolucionarno pot varda Kardelja. Ob razčlenjevanju teo leVega bogatega ui plodnega leWnega dela se je še posebej pri njegovem temeljnjem “Vojnem delu Razvoj slovenskega Otoega vprašanja Dr. Majer je! P®zoril na velik Kardeljev prispe-Pri ustanavljanju in formiranju! narodnoosvobodilne vojske. Se posebej bogato in za nas neprecenljivo pa je Kardeljevo delo na področju teroretičnega in praktičnega razvoja samoupravnega socializma Zlasti se je govornik ustavil pri do sedaj večkrat nekoliko prezrtem prispevku Edvarda Kardelja na področju samoupravnega planiranja. Edvard Kardelj, ki je bil v Beli krajini že pred vojno, med njo pa je tam preživel precej časa, je tudi po vojni vedno zelo rad prihajal med belokranjske ljudi. Med drugim seje februarja 1944 udeležil zasedanja SNOS v Črnomlju, 1945 je bil v Rosalnicah, pet let za tem govoril na velikem ljudskem zborovanju v Črnomlju, se udeležil 10-letnice 990S, 1959 prišel na zbor brigad V Metliko. Na zadnjem osebnem obi-dcu pa je bil v Beli krajini decembra 1978. „ Dom, ki ste ga poimenovali po Edvardu Kardelju, je trajna oddolži-: tev njegovemu delu, misli in spominu velikega človeka ter spodbuda mladim generacijam,” je sklenil dr. Majer. V prijetnem kulturnem sporedu so nastopili metli ški pevski zbor pod vodstvom Franca Mileka in igralec Andrej Kurent, v avli lani prenovljenega kulturnega doma pa poslej stoji doprsni kip Edvarda Kardelja, delo Draga Tršarja. ^aJer: »Dom Edvarda Aardelja velika spodbuda mla-m generacijam.” RAZSTAVA O KARDELJEVI USTVARJALNOSTI - V £ krškem delavskem domu bo odprta še do 7. novembra. Obiskovalci prihajajo tudi iz sosednjih občin. (Foto: J. g Teppey) Kardeljeva misel obvezuje j ----------------------------------------- I Franc Šetinc govoril ob poimenovanju delavskega | doma v Krškem po revolucionarju Edvardu Kardelju S I I Trebnje h Črnomelj •led razvitimi 'va merila nerazvitosti, ki so delegati vseh treh zborov ®venske skupščine te dni spre * s predlogom zakona o k membah h* dopolnitvah za-°na o pospeševanju skladnejše-P tegionalnega razvoja, so števi-l H razvitih občin v Slovenk J* skrčili od deset na šest. Izpadli’ . obe dolenjski občini: tre-r^hjska in črnomaljska. Delegata Va 9rnomlia Marko Kobe in . silij Bulič sta poudarila, da bi o nujno za občine, ki so na °kdobje^tOSti’ uvest* Preh°dno lft.y razpravi ni bil pripomb na! (j lerijc za določanje nerazvitos-l °Win, pač pa so se mnenja mJ!i olcrog opredeljevanja razvitih geografskih obmej-n območij, ki so v različnih Dal ki**1' Ovajanje teh območij J ‘»prineslo tudi vrsto ukre-1;.b°do resnično prispevali rejšemu razvoju mapj razvi- ODDOLŽITEV SPOMINU VELIKEGA ČLOVEKA - V okviru praznovanja metliškega občinskega praznika so kulturni dom v Metliki poimenovali po Edvardu Kardelju. Slovesnosti se je udeležila tudi Pepca Kardelj. (Foto: A. Bartelj) Šola dobila ime po odredu Šola na Mimi je ob dnevu republike dobila ime po Zapadno—dolenjskem odredu Ob prisotnosti številnih borcev, šolaijev in predstavnikov družbenopolitičnega življenja] trabanjske občine je bila pretekli petek na mirenski osnovni šoli proslava, na kateri so praznovali dan republike, hkrati pa je ta šola dobila ime po Zapadno - dolenjskem odredu. Zbranim, učencem, ki so se za to priložnost posebej dobro pripravili in 2 diapozitivi ter filmi predstavili! vso svojo dejavnost, je kot predstav, nik borcev spregovoril Albert Jakopič - Kajtimir, eden izmed prvih komandantov enote, po kateri bo ta šola poslej nosila ime. Učencem je poleg pridnega učenja zaželel, da bi še naprej tako zvesto ohranjali in razvijali tradicije NOB. Omenil pa je tudi, da bi bilo dobro, če bi v svoji šoli uredili muzejski kotiček NOB, v katerem bi našli svoj prostor tudi predmeti iz odreda. Na proslavi so slavnostno sprejeli v vrste Zveze socialistične mladine nove člane in članice, pred koncem pa so učenci pripravili še bogat kulturni piogram, v katerem je< največjo pozornost pritegnila glasbena igrica Rdeča kapica, ki so jo tudi pripravili domači učenci. J. S. Poimenovanje delavskega doma v Krškem po velikem! revolucionarju, meslecu, državniku Edvardu Kardelju je bilo hkrati z otvoritvijo razstave o njegovem življenju in delu osrednji dogodek, s katerim so v Posavju počastili letošnji prazniki republike. Svečanosti so prisostvovali številni gostje, med njimi Pepca Kardelj, Franc Šetinc, Vida Tomšič, dr. Jože Brilej in Savin Jogan. Listino o poimenovanju doma so podpisali na svečani seji krajevne skupnosti Krško in njen predsednik Jože Račič je s! ponosom razglasil zbranim delegatom, da nosi njihov kulturni' hram poslej Kardeljevo ime. Tol seveda nosi s seboj tudi dolžnosti, saj jih obvezuje, da bodo občani še bolj zaživeli s svojim domom in da bo ta z njihovim sodelovanjem postal resnično! središče kulturnega in družbenega življenja mesta in občine. Po seji so na ploščadi pred domom odkrili doprsni kip Edvarda Kardelja. To svečano dejanje so zaupati najstarejšemu delavcu: Celuloze Antonu Molanu. Sledila je otvoritev razstave o Kardeljevi revolucionarni ustvarjalnosti, ki so jo prenesli v Krško iz Maribora. Na slavnostni akademiji je imel besedo Franc Šetinc. „Naj- lepša počastitev praznika bo,, je dejal”, če bomo sklenili, da bomo manj trošili, da bomo uresničevali stabilizacijske usmeritve, da bomo več izvažali, da bomo bolje oskrbovali domači trg in da bomo krepko oklestili seznam stabilizacijskih želja. Ob! trazriiku povejmo, da smo skrči-! porabo vseh vrst, tudi proračunsko, da bomo zmanjšali birokracijo, ki je je odločno preveč m ki je ekstenzivna,, potrebujemo pa kvalitetno administracijo. To bomo dosegli le, če bo imel delavec več besed od tal do vrha, od tozda do federacije. Od tega je predvsem odvisen tudi nas ugled v svetu,' naša vloga v neuvrščenem gibanju, naš boj za mir in napredek človeštva. , Govornik je zatem spregovoril tudi s Kardeljevimi besedami in dejal, da moramo poslej bolje dojeti njegovo veličino. .Edvard Kardelj nas je pogosto svaril, da sta proizvodnja in poraba v velikem neskladju in da ni takega čudodelnega ostema, ki bi z veliko porabo in malo dela vodil socializem. Nazadnje je tovariš Šetinc pozval tudi k hitrejšemu in učinkovitejšemu dogovarjanju, ker je dogovarja-, nje postalo temelj našega skupnega življenja in dela. J. TEPPEY Še bolj ceniti znanje in delo V novomeški občini tretjič podeljene diplome in nagrade za uspehe na inovacijskem podrpčju — Letos 24 nagrajenih, med temi delavci, inženirji in znanstveniki BODO TRADICIJE NOB — Ob dnevu republike ie airOSno-Vna šo,a dobi,a ime P° Zapadno - dolenjskem H6®10* te š jeti nekatere povsem kon-S kretne napotke o tem, kako ^ ravnati v kriznem trenutku, t ki se vleče že precej časa. I Na Poljskem trenutki S odločitve $ * Prvi sekretar centralnega £ komiteja PZDP Stanislav J Kania je v svojem uvodnem ^ referatu svaril .protisociali-J stične sile“, ki v zavetju J sindikata , solidarnost" po-J skušajo . strmoglaviti sociali-S stično oblast“. Izjavil je, da £ se bosta partija in vlada S odločno postavili po robu ^ vsem tistim, ki hočejo za-J sejati brezvladje in zmedo v < poljsko družba J Dejal je tudi, da procese, * , obnove" na Poljskem ni ^ več mogoče zaustaviti. Novi S sindikat ima v celoti gledano ^ pozitivno vlogo in partija je N z njim pripravljena sodelo-3 vati, saj je to v interesu J poljskega naroda. Toda S Kania je menil, da sindikat J na nižjih ravneh v nekate-S rih vojvodstvih) pretirava s ^ stavkami, kar po njegovem S še poglablja . destabiliza-y djo’’ gospodarskega in poti-J tič nega življenja. S Kania je govoril o mvzne-J mirjenju", ki ga je zaradi S dogodkov na Poljskem čutiti J pri bratskih partijah in se S zahvalil Lenonidu Brežnjevu ^ in drugim .sovjetskim tova-J rišem“ za zaupanje, ki ga ^ imajo v poljsko vodstvo in ^ partija IRAN, IRAK: J VSI „ZMAGUJEJO“ J Iz Teherana, kjer že nekaj ^ dni objavljajo optimistična poročila o uspehih iranske J vojske na fronti proti Iraku, £ tudi sporočajo o spopadih J ob reki Bahmansir med 4 Horamšarom in Abadonom, £ na cesti Abadan-Mahsahr m j na drugih predelih fronte. £ Iranci tudi trdijo, da so po J največji pomorski bitki v tej $ vojni zavzeli El Bakr, največ- * ji iraški terminal na severu 4 zaliva, baško ministrstvo za £ informacije pa je to zanika- 4 lo, češ da so iraške sile J uničile iransko fregato, kije * poskušala pripluti do tega £ pristanišča. J iz Generana tudi poročajo 4 o obisku kubanskega zuna- J njega ministra Isidora Mal- 4 rmerce in odposlanca ro- £ munskega predsednika 0 Ceausesca Vasileja Pogona, J ki sta se oba včeraj pogovar J jala z iranskim predsedni- £ kom Banijem Sadrom. Po- J gan je bročil iranskemu $ predsedniku poslanico ro- < munskega predsednika. Medtem pa grozi nevar- £ nost, da se bosta spopadli še 4 dve arabski državi Sirija in £ Jordanija namreč pospešeno 4 kopičita orožje in vojaštvo £ ob svoji skupni meji - dasi # pravega razlogi ie nihče ne J ve. 4 V Damasku so uradno 4 potrdili, da so poslali na j mejo z Jordanijo okoli 4 25.000 mož in več kot £ 1.100 tankom približno toli- t ko vojakov pa imajo tam £ tudi Jordanci. V sirskih j krogih pravijo, da je kriv 4 jordanski kralj Husein zaradi £ .sovražnegp razpoloženja, ki 4 ga kaže do Sirije", pri čemer J da gi podpirata Izrael in £ Združene države Amerike. £ Bržkone je Sirija jezna na * jordanskega kralja predvsem ? zato, ker je v sedanji iran- £ sko-iraški vojni odločno 4 podprl Irak, s katerim pa £ Sirija že dolgo časa nima * dobrih odnosov. £ Kakorkoli že, nova nape- * tost na Bližnjem vzhodu £ koristi Izraelu, ki najbrž z t veseljem gleda, kako se £ Arabci znova in znova spo- t padajo, obtoži jejo in grozijo { drug drugemu. * JANEZ ČUČEK £ VSALVADORJU pripravljajo na zadnje slovo od šes so bili ubiti pred štirimi dnevi, opozicijske skupine v T novembra popoldne, I , sekretar te najbolj množične zverinsko umorjenih 27. : smrti”. (Telefoto: UPi) Delu pravice in odgovornost Kako odpravljati neskladja v gospodarskem razvoju - Čaka nas še trdo delo Na prvi poged, še zlasti pa če ocenjujemo sedanje razmere v jugoslovanskem gospodarstvu statistično in v primerjavi z drugimi državami, nam niti ne gre tako slabo. Naraščanje proizvodnje, zaposlenosti, velik obseg investicij — vse to nam še vedno lahko Sva precejšen optimizem. Če pa primerjamo te dosežke z dosežki v" preteklih letih, je podoba naših gospodarskih razmer bistveno drugačna: stopnja rasti proizvodnje, produktivnosti dela, izvoza in investicij upada, cene na drobno m življenjski stroški pa naraščajo. celoten splet odnosov v plačilni bilanci ter smo zato osnovno strategijo razvoja oprli prav na povečano menjavo s tujino, na povečanje izvoza, ne da bi hkrati sprejeli učinkovite ukrepe, s pomočjo katerih naj bi zagotavljali takšen izvoz. Na osnovi predvidenega realnega ■*##*####################################■ Kot kažejo podatki, so v večini zahodnoevropskih držav že dosegli najnižjo stopnjo v recesiji. Pojavljajo se celo prva znamenja postopnega oživljanja konjukture in večjega obvladovanja inflacije. Pri nas pa vsi podatki pričajo, da se upadanje gospodarske rasti šele začenja, in to ob še vedno visoki stopnji inflacije. Skratka: val recesije, ki je že pred leti zajel zahodni svet, se zaradi odprtosti našega gospodarstva in ob neustreznem obrambnem mehanizmu pojavlja tudi pri nas. Čeprav je ta val že oslabljen, bo nedvomno močno vplival tudi na znižanje naše gospodarske rasti. Takšnega razvoja ekonomskih razmer v svetu in njihovega učinka na naše gospodarstvo nismo pričakovati povsem pripravljeni Ob pripravljanju osnov za sestavo načrta sedanjega srednjeročnega razvoja Jugoslavije, ki se izteka, smo premalo upoštevali spremenjene gospodarske razmere v svetu in povečanja izvoza smo načrtovali sorazmerno ugodno stopnjo rasti proizvodnje in družbenega proizvoda in tej visoki stopnji rasti prilagodili tudi rast in strukturo posameznih oblik porabe. Pri investicijah smo — ob visoki stopnji naraščanja skupnih investicij — predvidevali bistven napredek v korist infrastrukture in proizvodnje surovin, saj je prav tu treba iskati glavni vir za strukturno neskladje slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Ob vsem tem se zastav vprašanje, kako obvladovati visoko stopnjo inflacije, ki že dosega takšna razmerja, da spreminja in ruši normalne gospodarske in družbene tokove. Čaka nas trdo delo: potrebno bo učinkoviteje odpravljati osnovne izvore inflacije, ki se skrivajo v neustrezni strukturi gospodarstva in premajhni povezanosti proizvodnje, predelave in trgovine, v nizki produktivnosti dela, v nezadostnem izkoriščanju delovnega časa, v nesmotrni porabi na nekaterih področjih, v preveliki odvisnosti od uvoza energije, surovin in reprodukcijskega materiala, v nezadostni učinkovitosti vloženih investicij, v slabem izkoriščanju zmogljivosti, v visokih proizvodnih stroških ter v počasnem in slabo organiziranem pretoku blaga in storitev. Vse te naloge bo možno uresničiti le, če bomo pospešili proces, v katerem naj združeno delo vzame v roke urejanje gospodarskih tokov in oblikovanje pogojev gospodarjenja in s tem tudi odgovornost za uresničevanje dogovorjene družbenoekonomske politike. VINKO BLATNIK Iz zadnjega Pavlihe' VRHOVNO SODIŠČE NOVEGA JUŽNEGA WALESA£ prepovedalo protijugoslovan*** demonstracije pred konzulatom v Sydneyu, ki P j" nameravala organizirati ^ goslovanska teroristična Olg*1' zacija v Avstraliji. Tokrat » r prvič zgodilo, da Je sodl*W_ novem južnem Walesu prepjJF dalo te demontracije. s»*' sodišča je v avstralskih sred>»“| javnega obveščanja zbudil J*? cejšnjo pozornost... Pozo*00*1 vredna pozornosti... cn GASILCI IN REŠEVALO" V RUŠEVINAH CERKVE/ italijanski vasi San Mango, B J® je prizadel potres, našli 1>b%t zlatnino. Kot poroča itaBj*® časopisna agnecija Ansa, fP* legendami zaklad Sv. Teodor svetnika iz srednjeveške** dobja, ki je bil po IffZ izgnan v te kraje. Zaboj J* tako težak, da ga gasilci ‘J*’ niso mogli potegniti iz Sele ko so uporabili vzvod« helikopter, je zaklad po < koliko stoletjih zagledal ", dan. Takoj nato je zastražila policija... Majn®* lažba ob veliki katastrofi • • • VESOLJSKA LADJA. SOJUZ T-3“ se je — _ pretekli petek z vesoljsko Pf jo .Saljut 6”, ki skup»l vesoljskim .tovornjakom » jj, gres“ kroži okrog zem>l^ w sovjetski vesoljski tokrat trije vesoljci: Leonid Kizim (39 let), ifl inženir Oleg Makarov vesoljski raziskovalec Strekalov (40). Izmed nji le ladijski inženir prej že dv**®** v vesolju. Vojno akadem) _ dokončal komandir Kizim« , ga dva pa sta dokončala -ško fakulteto in sta sodel^T pri konstrukciji veso^skih , Saljut 6” je v vesolju že cev leto, od tega so Jo 20 m«5 vodili vesoljci Na njej ,y doseženi štirje vesoljski ^ dolžini poleta: 96, 14, * 185 dni Obiskalo jo Je 25 bodi s posadkami, bodi i\jih. Zdaj sicer niso koliko časa naj bi bu*^ posadka v vesolju, vendar^i med tujimi opazovalci Čanje, da bo skušala doseč'. vesoljski rekord ... Vsalač F Emi i " >">w . .; .g • \ JJfVZEM PRAPORA - V domu JLA v Breži-Z. . Plon^‘ osnovne šole bratov Ribarjev 28. embra ustanovili prvo pionirsko delovno bri-SDrpili okoli sto članov. Istega dne so ptepsi v Zvezo pionirjev 135 cicibanov. Za obe (Fo7^°,Stl 80 pripravili tudi kulturni program. Teppey) NAJVIŠJE PRIZNANJE - Ob prazniku občine Medika so na slavnostni seji v rovih prostorih delovne organizacije Komet podelili občinske plakete. To najvišje občinsko priznanje so dobili: Komet, ki praznuje 20-letnico obstoja, Janez Gačnik in Anton Pezdirc. NEPRECENLJIV PRISPEVEK MISLECA IN REVOLUCIONARJA — Po slovesnosti ob poimenovanju medi&ega kulturnega doma po Edvardu Kardelju so v zgornjih prostorih doma odprli razstavo o Kardeljevem delu in življenju, ki je med Belokranjci vzbudila veliko zanimanja. (Foto: Andrej Bartelj) NAGRADE SO HKRATI SPODBUDA - Pred prazniki je novomeška Občinska raziskovalna skupnost podelila letošnje nagrade 24 posameznikom in delovnim organizacijam za uspešno inovacijsko delo. Na posnetku so funkcionarji skupnosti ob podeljevanju nagrad. Poročilo je na 1. strani. (Foto: R. Bačer) DE2 LOMIL DREVJE Deževje in nizke temperature J® v začetku novembra so ‘“'redile veliko škode tudi po Sadovih, saj se je na drevju *«redll debel žled, ki je povzro-močno upogibanje in lom-Senje predvsem mladih listavcev. f*ra kar je še važnejše: zanje ni več nevarnosti, da bi Ob - -možna spomladanska suša. VRte Sieniu mora sadjar ali vrtičkar izbrati primerne sadne *hajrte in seveda oskrba. Pri hruškah do 3 m ia je delno je J,0^*a8a kutina, ki pa se žal ne sklada z vsemi oniSt, za ‘ ‘ , zato potrebuje posredovalko. Inž. M. Milenko KUSANOVlS HRIBČEK \01 \ BOM ; KUPIL- I £ Ureja: Tit Doberšek \ Še o hrvaških izkušnjah V dosedanjih opisih v zadnjih dveh številkah Dolenjskega lista (20. in 27. novembra) sem bralce delno seznanil s hrvaškimi vinogradi, natančneje pa z vinogradi PPK Kutjevo v predelu Požeške kotline v Slavoniji. Ogledali smo ti obrat vinogradov te delovne organizacije Skovič, ki obsega 300 ha rodnih vinogradov in 100 ha delno že posajenih novih vinogtadov, kjer bodo sajeuje končali spomladi 1981. Poleg tega obrata ima ta delovna organizacija še dva manjša, po 200 ha velika obrata, ki sta delno že zasajena, delno pa bodo to storili v prihodnjih dveh do treh letih. Tako bo PPK Kutjevo imel za svojo 1100 vagonov veliko klet 800 ha lastnih vinogradov. Manjkajoče grozdje za tako veliko klet (za kar je treba 300 do 400 ha vinogradov) bodo odkupili od kooperantov - zasebnikov. Pomočnik direktorja PPK Kutjevo inž. Uruškar nas je popeljal na enega izmed večjih strnjenih vinogradov zasebnikov na tako imenovanih Mitrovačkih pašnjakih. Tu je že posajenih 50 ha mladih vinogradov, last zasebnikov - kooperantov delovne organizacije. V prihodnjih dveh letih bodo na tem območju zasadili še 50 ha vinogradov v bsti kooperantov. V načrtu' imajo posaditi na drugih območjih še več podobnih površin zasebnih vinogradov. Tako bodo ob zaključku obnove v nekaj letih imeli za potrebe kleti na voljo 800 ha lastnih vinogradov in 300 do 400 ha vinogradov kooperantov. Za obnovo vinogradov kooperantov preskrbi PPK Kutjevo po 120.000 din bančnih kreditov na hektar. Od tega prispeva 18 % sredstev kooperantov, v glavnem z vloženim delom. Od kredita 120.000 din na hektar plača 6 % obresti kooperant, 6 % pa SR Hrvaška iz svojih skladov. Da PPK Kutjevo sklene z zasebnikom pogodbo za obnovo vinograda, je potrebno, da kooperant obnovi najmanj 0,5 ha vinograda. Tako se površine obnovljenih vinogradov kooperantov gibljejo med 0,5 ha in 4 ha. S skupino kooperantov v enem predelu se PPK dogovori, ali bo v strnjenem novem vinogradu strojna dela (oranje, škropljenje) opravila delovna organizacija s svojimi stroji proti obračunu ali pa bodo tudi ta dela opravili kooperanti samL Za razliko od vinogradov delovne organizacije na obratu Skovič, ki smo si ga predhodno ogledali in kjer so bile vrste trt oddaljene med seboj 2,8 m, so vinogradi kooperantov na Mitro-vaških pašnjakih sajeni gosteje: razdalja med vrstami znaša 2,4 m do 2,6 m, razdalja med trtami v vrsti pa pribL 1 m. Tako pride na 1 ha vinograda okrog 3800 IrtTudi kooperanti sadijo pretežno laški rizling (graševino). Rdečih (črnih) sort je le 12 %. Poleg laškega rizlinga (ki zajema 90 % belih sort) sadijo še rizva-nec, med rdečimi sortami pa prevladuje portugalka. Podlage so iz skupine križancev berian-dieri x riparia, in to Kober 5 BB in S 04. Po izračunih imajo kooperanti, če jim strojna dela opravi delovna organizacija, na leto na 1 ha 30.000 do največ 40.000 din stroškov. V tem znesku so vračunani poleg strojnih del vsi ostali stroški vinogradnikov, kot so izdatki za škropivo, gnojilo in vračunano lastno delo. Kooperanti oddajo v glavnem celoten pridelek grozdja v predelavo delovni organizaciji, imenovani Podrumarstvo Kutjevo. Za svoje potrebe ti po dogovoru pustijo v kleti okrog 200 litrov vina, po želji pa tudi več, in to v steklenicah. V kleti delovne organizacije ves pridelek vina ustekleničijo. Zakon o vinu namreč gostilničarjem ne dovo-^uje točenja odprtih vin, kot je to še pri nas v Sloveniji. Tako hrvaški zasebni vinogradniki nimajo možnosti prodajati gostilničarjem neustekleničenihvin. Najnižji pridelek grozdja na hektar je pri kooperantih po izjavi inž. Hruškarja 7000 kg8v povprečju pa je pridelek grozdja pri kooperantih enak pridelku delovne organizacije, to je 15.000 do 18.000 kg na hektar. Letošnja osnovna cena grozdja ob prevzemu (akontacija) je določena na 8 din. Po obračunu predvidevajo, da bodo tej oeni lahko dodali še 1,5 do 2 din pri kilogramu. Inž. Hruškar nas je seznanil z dejstvom, da se je ta predel Požečke kotline preusmeril v vinogradništvo šele po zadnji vojni, predvsem v zadnjih letih. Prej je tu bilo malo vinogradov, saj je prejšnji lastnik Turkovič imel le 65 ha vinogradov in 400 ha strnjenih sadovnjakov, v katerih je bilo največ češpelj z znano požeško slivo. Turkovič se je še po vojni kot strokovni sodelavec Repu Nike Hrvaške bavil s poskusi v nekdanjih svojih vinogradih. Tu preizkušajo novo čmo sorto grozdja kHkon poleg črnega burgundca, portugalke, ga-meja, graševine, belega burgundca in traminca. Turkovič je preizkušal zlasti razne načine vzgoje trte, o čemer je napisal tudi knjigo z naslovom „S*vre-meni uzgoj vinove loze” (Zagreb 1950). DT DOLENJSKI LIST r ^ Ščuke pa ni? Ribiči so jezni na nuklearko — iskanje poti Prizadevanja za varstvo voda, zlasti Save, bodo tudi poslej med poglavitnimi delovnimi nalogami ribičev RD Brestanica - Krško. Tako bi lahko na kratko, čeprav malce površno, strnili razpravo na I. konferenci te vzorne ribiške družine. Za iztočnico bi sicer lahko uporabili tudi misel predsednika Milana Zvegliča, da ,gojimo ribe, predvsem pa si prizadevamo, da ohranimo tisto, kar imamo.” Da je bilo gosoodaijenje na skoraj 18 ha posesti dobro, potrjujejo vlaganja doma vzgojenih rib v Savo, Brestaniški in Dolski potok; v potoke so vložili potočne postrvi iz trboveljske ribogojnice, v ribnike pa krape iz Polane. Za ribe in hrano so porabili 10 milijonov. Okoli 250 ribičev pa je lahko upravičeno ponosno na svoj dom na Mačkovcih oz. Ribnikih, kjer so od 1975. leta opravili po preko 1000 prostovoljnih ur. Zlasti veliko dela je bilo 1978. leta, ko so se odločili gostinski prostor s kuhinjo nadzidati. V stavbi z 280 m2 bodo poleg društvenih prostovor in stanovanja za gospodarja ribnika fe tujske sobe. Nekatere delovne organizacije so že pokazale zanimanje, zato pričakigejo ribiči, ki bodo prihodnjo spomlad praznovali 35. obletnico RD Brestanica Senovo, pomoč pri izgradnji doma. Največ kritičnih besed so delegati na novo samoupravno organizirane ribiške družine izrekli na račun jedrske elektrarne. Zaradi nje so ribiči zelo prizadeti, saj je pod jezom na Savi dovolj rib, nad jezom pa bore malo. Ker so zapornice odprte, ribja steza ne pomeni veliko. Računajo, da je 90 odst podusti ostalo pod zapornicami Ribe se niso mogle zdrs ti ti in omogočen je krivolov. Investitor nima posluha za RD, zato so zahtevali od novomeške zveze, naj skupaj s predstavniki krške občinske skupščine in republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo doseže sporazum. Ob tem so ribiči poudarili, da republiški Zavod za ribištvo kot.strokovna institucija ni odigral svoje vloge. Ribiči so predlagali, naj delegati krške občinske skupščine zahtevajo uresničevanje lanskoletnih sklepov glede nuklearkk, saj je odgovornost za medrepubliško naložbo toliko večja, meri pa se naj tudi po vpetosti v družbenopolitični sistem, zlasti v prostoru, kjer le uresničuje. P. PERC t *- il VLADIMIRA ŠUŠTAR, delavka PTT Črnomelj je za svojo aktivnost v sindikati?, prejela medaljo dela NAJPREJ DELO, POTEM PRAVICE — Komunisti občinske konference ZKS iz Črnomlja so od petka, 28. novembra obogateni s 35 mladimi člani. Izkaznice je novosprejetim članom podelil sekretar ZKS Črnomelj Pankracij Zupanc. (Foto: J. P.) J Na pot dela in nalog V Črnomlju 35 novih članov ZKS — Štirim delavcem odlikovanja predsedstva SFRJ V V avli Centa srednjih šol v Črnomlju so na predvečer praznika Dneva republike ob prisotnosti nekaterih dolgoletnih članov ZK sprejeli v vrste Zveze komunistov 35 novih članov, štirim svojim članom pa so ob tej priložnosti podelili visoka državna odlikovanja. Pred slovesno podelitvijo partijskih knjižic je mladim spregovoril sekretar medočinskega sveta ZK Boris Gabrič, ki je v svojem govoru poudaril naloge mladih komunistov, katerih glavno orodje je le delo in navzočnost povsod, kjer samoupravljal« odločamo. Po ubranem kulturnem progamu, ki so ga za to priložnost pripravile dijakinje črnomaljske gimnazije, so podelili državna odlikovanja, s katerim je najzaslužnejše delavce odlikovalo predsedstvo SFRJ. J. PAVLIN AMALIJA ADLEŠIČ, upravnica pošte v Črnomlju je prejela red dela s srebrnim vencem KATICA STRMEC, delavka PTT je prejela red dela s srebrnim vencem ANTON TROHA, pedagoški delavec na osnovni šoli v Vinici narod i lici je prejel red zaslug za tarod s srebrno zvezdo. IIR VATSKA IN SLOVENSKA DELEGACIJA V KRŠKEM Delegaciji Sabora Hrvatske in skupščine slovenske v zboru republik in pokrajin v zvezni skupščini sta na torkovem delovnem srečanju v Krškem poglobljeno razpravljali o nekaterih odprtih vprašanjih v zvezi s sprejetjem srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije, resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju in predvidenimi spremembami sistemskih zakonov. Delegaciji sta si zatem ogledali tudi jedrsko elektrarno. KOČEVJE ZA DAN REPUBLIKE Osrednja svečanost ob dnevu republike je bila v Kočevju 27. novembra. Na njej je govoril predsednik občinske konference ZSM Milan Simičič. V kulturnem programu so nastopili recitatoiji MKUD ,JVIatej Bor“ iz Kočevske gimnazije, ki so izvedli recital o Titu, in nonet „Vitra“. Istega dne so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo likovnih del akademskega kipaija Staneta Jarma in slikaijev Janeza Černača in Boštjana Košiija. Proslave so bile tudi po šolah, nekaterih društvih in OZD, na katerih so med drugim podeljevali tudi jubilejna priznanja dolgoletnim članom kolektivov. PIONIRJI IMAJO SVOJO BRIGADO V počastitev dneva republike so se v petek vrstile slovesnosti na vseh osnovnih in drugih šolah v brežiški občini V Domu JLA v Brežicah so na ta dan ustanovili pionirsko delovno brigado, v Zvezo' pionirjev pa so sprejeli 136 cicibanov. Umrl M. Šepetave Na praznik republike je v 61. leN starosti urml znani borec in diip' beno politični delavec Milan *f petavc z Bizeljskega. 2e leta 1941, se je vključil v osvobodilno gibanj*’ še pred preganjanjem okupatorji * je moral umakniti v sosednjo Hrv«*' sko, kjer je s svojim delo® nadaljeval, dokler ni avgusta 19” odšel med partizane. Postal je k0-misar odreda in dočakal koWc vojne kot komisar Varaždinske? vojnega področja. 1961 je bil upokojen kot podpor kovnik. Kljub temu se je zapo**!i ' «3 leta 1963 postal predsednik občjfr ske skupščine v Brežicah, po iztelO* mandata pa je še naprej sprejenr vedno nove obveznosti. P0*" velja poudariti njegovo delo v P* jevni skkpnosti Bizeljsko. Za svoj' zasluge je Milan Šepetave prejel c«? vrsto visokih odlikovanj, med nj® tudi red republike s srebrnim ^ cem. KITAJCI V NUKLEARKI Minuli četrtek je začela obi* v naši republiki delegacija K*' tajske zveze sindikatov, ki se )e mudila v naši državi na povabilo Zveze sindikatov Jugoslavije' Pod vodstvom njenega pr*®" sednika Ni - Čihuja je obiska^ za krajši čas tudi gradbišče n** prve jedrske elektrarne. „ —\ Družbeno varstvo bo prenehalo V Novogradu se bodo v kratkem spet samoupravno organizirali, z novim letom pa ne bodo več veljali ukrepi družbenega varstva - Podjetje se bo preimenovalo v Komunalo V Novogradu se je stanje po uvedenih ukrepih družbenega varstva bistveno popravilo, z novim letom pa začne kolektiv poslovati pod novo firmo Komunala in kot enovita delovna Ofjpnizadja. Z gradnjo blokov se ne bodo več ukvaijali. Pred kratkim izglasovani referendum v novomeškem Novogradu za prenehanje poslovanja v nekaj tozdih in v enoviti delovni organizaciji je ob ugodnih finančnih rezultatih ob tričetrtletju povsem spremenil razmere. Sredi decembra bodo v Novogradu na referendumu sprejemali statut nove delovne organizacije, teden dni zatem pa bo izvoljen delavski svet in objavili bodo razpis za poslovodne organe. Tako se bo do konca letošnjega leta nehalo družbeno varstvo nad Novogradom, kolektiv pa bo spet samoupravno in samostojno ter na novih poteh zaživel ob začetku leta 1981. Ugotovljeno je, da so k precej dobrim poslovnim rezultatom v prvih devetih mesecih prispevali večja produktivnost, boljša organi- zacija dela in ostrejši nadzor nad porabljenimi sredstvi ob boljšem izkoristku delovnega časa. Po novem bo glavna dejavnost Komunale v proizvodnji in oskrbi vode, bavili se bodo z vzdrževanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov, s pogrebno službo, proizvodnjo in prodajo nekaterih gradbenih materialov (peska itd.), ne bodo pa se več spuščali v visoke gradnje, pač pa bodo gradili kot specializirana delovna or&nizacija kanalizacijo, čistilne naprave, manjše mostove itd., kar sodi k nizkim gradnjam komunalnega pomena. V GDO „GOI" BREŽICE Černelčeva 3 a Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in delovne naloge SAMOSTOJNEGA GRADBENEGA REFERENA-TA za enoto ZD v poslovalnici Brežice. POGOJI: srednja šola gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj ali višja šola gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Čez eno leto so možnosti za pridobitev stanovanja v Breži' cah. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomp obvestili o izbiri najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 882/49-80 sem na podlagi izpovedi prič in raziskovanja brez pomote v knjigi Po ^ vih črne roke opisal, kdo so bile žf^’^ jih Skalarjevi morilci umorili v ponedeJ 20. decembra 1943. Dan pred božičem je šel Skalar s po Cmi vasi od hiše do hiše. Hp‘ (> ugotoviti, kako se vaščani pripravlj^jj božično praznovanje. Nekaterih izognil, ker je vedel, da so prazne,iUJ> ci pa v Kozlarjevi gošči. . je Nakoncu vasi so obstali. Naspro°J % prišel mlad Ciganček Tonček H'»“° pji star morda 14 let, ki je bil za Jakobu Škrabi (njegovo hčerko vero ^ je Frakelj umoril z Melikovimi). P°s ^#1) je po cesti, kot da je vojna nekje * deželi, in žvižgal pesmico Jaz se*” baron... o(f05lt0 Skalar ni imel razumevanja zaJ%,P* razigranost. Cm je kot sam peki*? na sveti večer pleše po Cmi vasi! Saf ga je navdihnil, da nas jezi. . -ol# Cigančka so odpeljali v Kozlarje''0 in obesili na drevo, kjer so ga ^ dobili čez dva dni. Ko so čez ^st prekopavali trupla in jih vozili P° na tomišeljsko pokopališče, so tja P tudi Tončka Hudoroviča. m 29. decembra 1943 je domob**" trulja, ki jo je vodil semeniščn*^«« Platner, po domače Sedejev iz M*1' cesti ustavila 61-letno Marijo narjevo iz Iške vasi. Odpeljali so J°,)i $ zvonik in jo tam zasramovali, P°ntrUplos0 tepli, končno pa še ubili. Njeno ^ ^ tet vrgli v grmovje za cerkvijo, kjer ^ j0 dva dni odkrili otroci. Umoril* Skalarjev ukaz. . ju*-0 ^Vodja morilske patrulje je Z“aJ ^ Jože! idic-. Q Po sledauih uojnega JS zločinca Franca Frakeljna Mož je zabrundal, ker te mu je mudilo, pa tudi acer k Mokarju ni rad hodi. Ne zato, ker bi imel kakšen osebni razlog ali spor z barjanskim gostiničarjem. Razlog je bil preprosto v tem, ker ae je bal Skalarjevih domobrancev. Mokarjeva gostilna pa je bila poleg postojanke. Po naključju je takrat Skalar zrl skoz okno postojanke in opazi Ižance. Tlesnil je z rokami in že je pred njim stal dežurni posadke. »Izvolite, gospod poročnik!” Skalar mu je z glavo pomignil, naj pristopi k oknu. „Ali vidiš tiste tri, ki se pravkar kobacajo z voza. V gostilno gredo. Pripelji mi jih v pisarno.” Ižanci si fc niso natočili vina v kozarce, že so jih odpeljali v postojanko. Po kratkem zaslišanju, kam in zakaj, je Jesihovo Ivanko spodil domov. „Lepo, lepo,** se je norčeval, „dva gostilničarja, dva bogataša in dva partizanska prirepnika. Javornik, kaj si ukrenil, da bi tvoj sin zapustil partizanske vrste? Jesih, zakaj je bil tvoj sin v gošči? Kakšna očeta sta, kako sta vzgojila otroke? Fuj, sram vaju bodi! Božja previdnost vaju bo kaznovala. Dežurni, odpelji ta dva dedca v luknjo.” Dvajsetletni Jesihov sin je bil od 1942 v partizanih. Italijani so ga zajeli in zaprli. Po kapitulaciji Italije se je vmil domov. Ker si zaradi belogardistov ni upal spati doma na Igu, se je nastanil pri sorodnikih na Rudniku. Medtem ko je bil njegov oče zaprt, je Skalar poslal patruljo še ponj. V zaporu je Jesih godrnjal: „Saj sem ti rekel, Javornik, da ne hodiva blizu teh vragov. Ti si pa kar naprej silil, kot da nimava doma dovolj pijače.” Naslednjega dne so Jesiha izpustili. Veselje mu je zagrenila vest, da so medtem že zaprli njegovega sina. Tako je Skalar zbral skupino za Kozlaije-vo goščo. Najrqe bi jo takoj pobil, toda misel na Mojzesovo zapoved je vplivala, da je obred opravil na ponedeljek. Tisto nedeljo je po maši poklical apostole v svojo pisarno in jim kot vzoren vernik spet začel razlagati sveto pismo. Naslednjega dne ob petih - bil je ponedeljek, 20. decembra 1943 - so Skalarjevi morilci z žrtvami hiteli proti Kozlarjevi gošči. Na zadnjo pot so odSi: 65-letni gostilničar in mesar z Iga, oče devetih otrok, Jože Javornik; 21-letni sin gostilničarja z Iga Anton Jesih; 53-letna mati desetih otrok z Jezera pri Podpeči Marija Verbič; 67-letni delavec Jože Brancelj iz Tomišlja in njegova 6 Metna žena Marija, mati devetih otrok, in njena hčerka Francka Brancelj, poročena Korpes, mati dveh otrok. Na robu nekega jarka v Kozlarjevi gošči so se ustavili. Nekateri domobranci so odložili orožje v stran ali pa ga obesili na drevo in si poiskali gorjače, drugi pa so samo obrnili orožje in prijeli za cev. Skalar, ki je bil za glavo višji od vseh, je začel iz ust sipati nore besede: „V vaših senilnih možganih se je nabralo toliko smradu, da ogrožate okolico. V vaših srcih je klica nalezljive bolezni, ki se imenu- je komunizem. Vzgojili ste bandite in jim pomagali. Zarotili ste se proti Bogu in on vas b kaz 'oval. Izročam vas v milost svojim s.užau om in naj vam Bog pomagi v tej zadnj. ari; jaz vam ne morem, ker izpolnjujem le njegovo voljo.” Možje in žene so otrpnili, kri jim je poledenela, v grlu jih je stiskalo. Le iz Verbičeve se je izjavil presunljiv krik, ki je odjeknil tja do Cme vasi in do Ižanske ceste: „Iz tvojih ust, Skalar, govori satan. Ze Kristus je napovedal, da se bodo na Zemlji pojavili krivi preroki, ki se bodo izdajali za njegove učence, a pod svetniškim plaščem bodo skrivali čmo dušo. Prekleti morilci, tisočkrat prekleti! Da bi se odprla zemlja in vas pogoltnila!” Nekdo jo je strahovito udaril z gorjačo po ustih. Usta so onemela v curku krvi. Kot lačni volkovi so planili nadnje in jih bili z gorjačami in kopiti pušk. Jože Grum si je ,.rezerviral” nekdanjo svojo neuslišano ljubico Francko. „Nisi me hotela, zdaj pa se bom napil tvoje krvi,” je rjovel in ji kazal zobe. „Da veš, kri ti bom izsesal,” je kot nor ponavljal da so še drugi morilci za trenutek obstali in se ozrli, kaj neki bo storil njihov pajdaš. S silovitim potegom je Grum strgal Francki krilo in nedrc, da so se ji v jutranjem svitu pokazale bele prsi. Grum jo je stiskal k sebi, široko odprl usta in zagrizel z zobmi tja, kjer otrok dobiva mleko. Kriknila je ih ga skušala pahniti od sebe, a že sta priskočila dva krvoloka in jo prijela za roke. Iz njenih prsi je tekla kri. Grum pa je še naprej stiskal zobe in sesal kri. Ko je utešil krvoločno žejo, jo je začel vleči po gozdu sem ter tja, jo butal z glavo ob drevesa in vlekel skozi grmovje, dokler ni obležala. Janez Bolha z Iga je bil kot vojak jugoslovanske vojske aprila 1941 hudo ranjen na albanski meji. Kot invalid, nesposoben za vojske, je vojno preživel na Igu. O tem, kako so umorili navedene žrtve, ve povedati naslednje: „0d mladih domobrancev, ki še niso znali čuvati vojaških skrivnosti, sem zvedel, kako so pomorili omenjene žrtve.” Takratni domobranski kriminalistični agent, sicer pa tajni sodelavec OF Marjan Keršič-Belač, ki je 1944. leta po službeni dolžnosti odkopal ta trupla, je takrat v zapisnik zapisal: „1.- Zensko truplo, v zeleni naglavni ruti, visoka cca 150-160 cm, v sivkastem plašču, plavo-belordeči jopici s črnimi gumbi. Sivodrap nogavice, nizki črni čevlji polvisokih pet, lasje spleteni v kite, temno-rjave barve, na zobeh zlate plombe, to je oba zgornja podočnika, v zgornji čeljusti spredaj umeten mostiček čez vse sprednje zobe, ki pa je le zadaj opazen. Plašč iz zelo grobega blaga, lobanja okrogla, nizka in zadaj razbita (odprta). 2^ Moško truplo, v suknji, temni obleki, dolgih hlačah, v močne čevlje obut, s podkvicami na petah in nazobčanimi okovi spredaj. Oblečen v temen telovnik, sivo jopico, na sebi je imel dve srajci, spodnjo belo in zgornjo sivkasto s tenkimi črtami. Suknja (štucar) zelene barve, znamke Tivar. Lobanja popolnoma razbita, visok okoli 165-170 cm, usnjen pas na hlačah širok tri cm. 3.- Moško truplo, v pumparcah, zelenkasto sivih, drobno kariranih, v močnih dokolenkah, kratek suknjič do pasu (jankerle). Glava popolnoma razbita in odpadla od trupla. Visok 170 cm. Opomba: to bi mogel biti posestniški sin Jesih Anton z Iga, star okoli 22 let.” Tako je popisanih vseh šest žrtev, ki jih je Belač že tedaj (1944. leta) za potrebe Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov in zločincev indcntificiral. Po zapisanem vrstnem redu so bili umorjeni: 1. Francka Brancelj, poročena Korpes; 2. Jože Brancelj iz Tomišlja, Franckin oče; 3. Anton Jesih, star 21 let. Čeprav sem Marjana Keršiča-Belača prvič videl zadnje dni julija letos in tedaj sploh prvič slišal za ta ohranjeni zapisnik, v Clevelandu v ZDA. Vejj ^ 20 dni po tem umoru je Fia Ma(% še hčerko Malnarjeve mam® poročeno Keršmanc, 38-letno m letnega sina Vinka. (Nadaljevanje P^1 4 EEEMI pisma 1 in odmevi H tJ^twi/Tu>5bwor lija/ SEMINAR O NOVINARSTVU V petek in soboto, 14. in 15. "pvembra, smo imeli v domu JLA *n»mar o novinarstvu in njegovih jfljteh. Udeležili so se ga učenci in zS*' a enajstih osnovnih in sred-ŽSus ^em“lar Je organizirala OK «M!>, predavala pa sta pravnik Sa-p 0 Mihelin in novinar Janez Pezelj. 0 predavanju smo se pogovarjali o ovinarstvu in delu novinarskih krožkov na Šolah, o Šolskih glasilih, St Pa Smo * praktične vaje, na **>erih smo se urili v novinarskem Rezultati praktičnih vaj bo-nia ? n' v Posebnem biltenu sreča-jej' ^'mo si še več takih seminar- ROSANA PESTNER OS GRM PEVSKI OBISK m y,.Ee.,ek, 14. novembra, so nas na l?« « obiskali pevci Ladko Hnx° ’ Rajko Koritnik in Sonja iik ivar' Na elektronsko harmoniko jj/., J® spremljal Metličan Silvester na i .Gostje so peli partizanske, »rodne in zabavne pesmi, najbolj in na.nas navdušila Ladko Korošec r* Rajko Koritnik z zadnjo točko, . ~ sto zapela „Vem za mladen-• • • in zaplesala po odru. SLAVICA KUKOVEC, 8.c nov. krožek OŠ Metlika PREDAVANJE O štipendiranju ,. J*16«! nekaj dnevi sta naš dom Sk*f *a Peterle in Jože ufca, ki sta učencem odgovarjala j8 'Tiašanja o štipendijski politiki. e*nanila sta nas z novim zakonom Štipendiranju. Dobili smo tudi Kovore na vsa vprašanja, k i so za as je posebno pereča. enc* menii°> da bi delovnei or-^ttacije morale imeti enotne šti-j*nd‘je ob upoštevanju vseh ustre- 1 ltl kriterijev, ki naj ne bi pogojeva-l^^alnih razlik med učenci. Ude- :a je pokazala, da se učenci zani-1° za ta vprašanja in jih kritično . eniujejo. Dogovorili smo se še za 8o srečanje. M. MEJAŠ, Dom Majde Sile Novo mesto (je ^‘novembra 1941 je Dušan Kve-^kih s tovafi5i rešil iz sevni- min ZaP°t0V pet aktivistov. V spo-ie ' pogumno dejanje praznu-Hov i°a Sevnica vsako leto 12. kate r svo3 občinski praznik, ob kra 'mam0 v Sevnici in v drugih to?'" občine veliko prireditev. Le-skunS° ^ posebno veseli. Občinska lovih a -*e i”16*3 slavnostno sejo v dan Prostorih naše šole, ki sojo ta ,oc*Prli. Sola je dobila tudi ob-P0n priznanje Dušana Kvedra. Se L°Sn‘ smo nanj. Skupaj s tovariši Za., ° trudili, da bomo upravičili Panje in priznanje. NINA VACOVNIK, 4.d OS „Savo Kladnik” Sevnica tvx IZLET MLADIH ^PISNIKOV SREČANJ (ie ?? Pionirjev iz trebanjske obči-{jL.1 imeli v zadnji številki Sre-pjj’°bčinskega glasila mladih do-srtlQ ov> objavljen spis ali pesem, 5|e, ^ pred kratkim odpravili na .v Škofji Loki smo si ogledali v tamkajšnji šoli pa nam je pj0n°r literarnega krožka govoril o iw,- * dejavnosti in o tem, tako biio ** nj'hovo glasilo Trate, ki je 5^^ ® velikokrat nagrajeno. Domov hyalijf Vrn^' P0lni lepih vtisov. Za-bi u ]em° se občinski izobraževalni omj^ni skupnosti, ki sta nam °8°cili poučni izlet. DAMJANA ZUPAN novin. krožek OS Šentrupert nas praznik USPELA PREDSTAVA - Novomeški gimnazijci smo dan republike proslavili v sredo, 26. novembra, s proslavo v domu JLA. V pripravi in izvedbi proslave je sodelovalo veliko dijakov pod mentorstvom prof. Simičeve in prof. Guštinove. Člani recitatorskega krožka so predstavili Mateja Bora „Šel ie popotnik skozi atomski vek . Pesnitev so poživili in izrazno dopolnili s scenarijo in lučmi. (I. G. in foto: S. P.) Novice iz Artič Artiški šolarji so nam poslali štiri prispevke. Katja HALER piše, da so se člani novinarskega krožka odzvali na natečaj Zavoda za šolstvo SR Slovenije in sestavili več spisov pod delovnim naslovom ..Naravne lepote in njene dediščine". Na natečaj, ki je dopolnil novembrski simpozij ekologov v Mariboru, je prispelo 205 spisov, eno od petnajstih nagrad pa je prejela tudi Halerjeva. Udeležila se je podelitve nagrad, žal pa ji je, ker ni videla razstave, ki so jo pripravili posebej za simpozij. Pravi, da ni nihče vedel, kje je ključ od razstavišča. O izletu artiških planincev na Gore nad Bistrico ob Sotli poroča Ingrid MOLAN. Do Kumrovca so se peljali z vlakkm, skupaj z mladinci iz Globokega so si ogledali rojstno hišo tov. Tita, nato pa so pešačili do Bistrice in se povzpeli do razvalin Kunšperka. Pot jih je vodila še do Orešja, bizeljskega gradu in do Gor, kjer so dobili pečat, se vrnili do Bizeljskega in se s kombijem odpeljali domov. Nedavno delovno akcijo artiških mladincev je popisala Breda DUSlC. Mladi so se lotili popravila garderob v prosvetnem domu in telovadnici, tudi puščajočo streho so spravili v red, njihove roke so se lotile še starih zaščitnih mrež ob igrišču, postorili pa so še kaj. Na začetku decembra bodo izvedli podobno akcijo. Anita HERCEG na kratko poroča o požaru v Globokem. Tamkaj je začel goreti hlev, domači gasilci požara niso mogli pogasiti, ker imajo tako šibko brizgalko, da ni povlekla vode iz Gabrnice. To je šlo od rok šele brežiškim gasilcem. Vzrok požara ni znan. MLADINCI V DOMU DELAVNI Mladinska organizacija v Domu Majde Sile je bila v času od začetka šolskega leta do sedaj zelo delavna. Naše glavne naloge so bile: formiranje 00 po vzgojnih skupinah, sestava programov dela in organizacija komisij ter dejavnosti v prostem času. Letos smo uvedli veliko novih dejavnosti in tečajev, npr. AMD, tečaj prve pomoči, foto-kino tečaj, itd. Imeli pa smo precej težav, saj za vse nove dejavnosti nismo mogli dobiti mentorjev. Kljub temu deluje veliko krožkov in učenci imamo možnost, da se vključimo vsaj v eno dejavnost. S tem bodo novinci tudi lažje premagali začetno domotožje. Zaživelo je tudi delo na področju IPD, MDA, SLO, informiranja in kadrovske komisije. Vse komisije so sestavile delovne programe in že pridno delajo. IPD je organizirala ob občinskem prazniku predavanje tovariša Kneza o Novem mestu in pohod k obeležju Majde Sile nad Težko vodo, komisija za informira- nje je pripravila seminar o informiranju, MDA pa igrišča. Boštjan Kovačič'pa nam je pa vodi delo pri ureditvi na povabilo debatnega krožka govoril o iransko-iraškem spopadu. JANJA MOČAN Dom Majde Sile Novo mesto foto krožek) Zakaj tako? Neupravičen pomislek O akumulacijskem jezeru, ki naj bi ga uredili pri Prigorici, smo že veliko slišali in brali, predvsem v Dolenjskem listu. Prizadeti občani, ki imajo tu zemljo, so končno ugotovili, da se podnebje ne bo spremenilo, da ne bo megle, komarjev, žab ali kakšne druge nadloge. Nekateri, zelo redki, pa se z .jezerom” še vedno ne morejo spoprijazniti in iščejo nove vzroke, da bi bili k dalje „proti*’, kot so proti vsemu, pa če je še tako očitno, da bi bilo koristno. Tako jim je ostal edino še razlog: .Akumulacija bo koristila le kočevski industriji!" V naši družbi lahko vsak svobodno misli in presoja, zato naj bo to dovoljeno tudi meni. Vsem, ki se boje, da bo akumulacija koristila le kočevski industriji, priporočam, naj še enkrat vzamejo v roke rešeto in ponovno prerešetajo ta pomislek. Če bodo delo pošteno opravili, bodo uvideli koliko delovnih ljudi raznih poklicev iz Ribniške doline je zaposlenih v kočevski industriji, tu ustvarja dohodek in si služi kurh. Veliko jih je zaposlenih tudi v raznih ustanovah, precej je vajencev, gimnazijcev, da tistih Ribničanov, ki delajo na najodgovornejših položajih v občini in OZD, niti ne štejemo. Tudi ta dvom za ureditev akumulacijskega jezera torej odpade in dvomljivci - na srečo jih je malo - bodo morali spet iskati nova opravičila za ugovore. Jaz pa menim, da so dobro premislili odgovorni ljudje v ribniški občini in pri kmetijski zadrugi ter velika večina občanov, ki so skupaj s strokovnjaki prepričani, da bo akumulacija v korist vsemu prebivalstvu obeh dolin, Ribniške in Kočevske. To sem zapisal tudi zato, ker sem rojen Ribničan. ANDREJ ARKO-JOHANOV Za novo postajo v Semiču Predlog železnici, kako bi skrajšali pešačenje Z novo postajo, ki jo je železnica letos odprla tako rekoč sredi Novega mesta, je zelo ustregla vsem, ki prihajajo v mesto po opravkih, pa tudi domačinom, ki jim je ugodneje, potovati z železnico kot z avtobusom. Zanimivo je, da se je železnica odločila za to dejanje, čeprav sta v bližini že dve postajališči, kandijsko in bršljinsko, od katerih zlasti prvo ni kaj daleč proč od novega. SREDSTVA ZA KULTURO RAZDELJENA Izvršni odbor Zveze kulturnih organizacij občine Metlika je razdelil razpoložljiva sredstva za leto 1980: 100 tisoč dinarjev je dobila metliška mestna godba, po 20 tisoč dinarjev pa mešani pevski zbor Beti ter mladinska folklorna skupina in tamburaši. Razdeljenih je bilo torej 140 tisoč dinarjev ali kratko: vse, kar je bilo na razpolago za ljubiteljsko dejavnost v naši mali občini. Izvršni odbor ZKO se zaveda, da je letošnja razdelitev površna, saj drugače ni bilo mogoče, kajti metliška ZKO je bila obnovljena šele pred kratkim. V prihajajočem 1981. letu bodo dobila društva denar le za v programu začrtane, a v resnici realizirane akcije. Torej: plačilo po delu! PROSTOR MLADIM Mladina ribniške občine si je v delovnem programu med drugim zadala tudi to, da si bo prizadevala dobiti prostor za delo mladih v Dolenji vasi in prostor za rekreacijo, šport in kulturno dejavnost mladih v Ribnici..Nadalje so sklenili, da bodo tesneje sodelovali z mladino iz Kočevja. 2e letos bodo začeli evidentirati mlade za mladinske delovne akcije, saj so izkušnje minulih let pokazale, da je treba začeti z zbiranjem brigadirjev bolj zgodaj. M.G-č V zvezi s tem bi predlagal, da se odpre "novo potniško postajališče tudi v Semiču, kjer so razmere za marsikaterega potnika še dosti manj ugodne, kakor so bile doslej v Novem mestu. Vsak Semičan, ki hoče potovati z vlakom proti Ljubljani, mora namreč po nepotrebnem napraviti vsaj kilometer poti od železniškega predora do postaje, ker se od tam pelje z vlakom spet isti kilometer nazaj proti tunelu. Podobno je, ko se vrača domov. Ce bi železnica odprla postajališče pri predoru - tam je že zdaj čuvajnica - bi torej močno skrajšala pot številnim potnikom, ki bi ji bili za to gotovo hvaležni. Bi se to dalo napraviti? L.R. OB PRAZNIKU REPUBLIKE Dan pred praznikom smo učenci OS Mirana J arca pripravili proslavo. Nastopal je pevski zbor. Žapel je: Hej Slovani, V temnem gozdu ob tabornem ognju in Mi in Tito. Program so popestrili člani folklorne skupine iz naše šole. Ponosni smo, da živimo v svobodni in ugledni državi - Jugoslaviji. SANJA JANJIČ OS Mirana Jarca Črnomelj BORCEM 12. SNOUB Borcem 12. SNOUB iz občin: Novo mesto, Črnomelj, Medika, Kočevje, Ribnica, Krško in Brežice sporočamo, da bo v petek, 12. decembra, ob IS. uri v hotelu Metropol v Novem mestu zbor vseh borcev brigade iz dolenjske regije. Vabljeni! Odbor borcev 12. SNOUB Še: »Graja za (oddelčno) sečnjo” Oddelčna sečnja je potrebna zato, ker kmetje sami v desetih letih ne opraviio načrtovanih del — Gozdarska kooperacija odgovarja na vprašanje delegata na seji _________________________________občinske skupščine Ribnica__________________ JJJ.634) 4. rlecemhra .1980 V zvezi z delegatskim vprašanjem na seji občinske skupščine Ribnica in našim poročilom „Graja za sečnjo”, ki se je nanašalo na to vprašanje, je tozd Gozdarska kooperacija Ribnica posredoval občinski skupščini in tudi Dolenjskkmu listu odgovor, vendar smo ga morali žal, nekoliko skrajšati. Strokovna osnova za gospodarjenje z gozdovi so 10-letni gozdnogospodarski načrti in letni operativni plani. Veljavni predpisi določajo, da morajo lastniki gozdov gospodariti tako, kot določajo ti načrti. Ugotavljamo, da v vseh ureditvenih enotah posek lesa zaostaja, predvsem listavcev. Posek najbolj zaostaja v naši največji ureditveni enoti Velika gora, kjer so v minulem desetletnem načrtu posekali namesto planiranih 167.710 kubikov iglavcev in listavcev le 90.186 kubikov ali kar 77.524 manj, kkt je bilo planirano. Tudi v prvih treh letih se- Leskovec: Kdaj tabla z voznimi redi? Vemo, da je Leskovec povezan z rednimi avtobusnimi progami z Ljubljano, Celjem, Mariborom, Novim mestom, Brežicami in kraji ob teh progah. Pred kratkim je bil uveden tudi krožni medkrajevni promet Krško-Lcskovec-Drnovo. Vendar pa že vsa leta ni table, kjer bi bili omenjeni vsaj odhodi avtobusov. Domačini se se nekako znajdemo, težje pa je za tujce in ljudi, ki se redkeje odločajo za prevoz z avtobusom. Ti potem „nadlegujejo“ uslužbenko na pošti, ki včasih ve, včasih pa tudi ne o prihodih in odhodih avtobusov. Teh informacij ji tudi nihče ne plača. Enako je z lastnico gostišča, kjer je predvsem ob dežju tudi čakalnica. Kdo je dolžan postaviti tablo z voznim redom avtobusov? Prevozna podjetja (Gorjanci, Izletnik), KS Leskovec ali Cestno podjetje? Saj sedaj niti ne vemo, ali smo res zamudili avtobus, če ti ta odpelje izpred nosa. Mogoče bi tablo za primerno nagrado lahko napravil kakšen ključarničar. • LOJZE SRIBAR danjega desetletnega načrta posek zaostaja kar za 10.906 kubikov. Lastnike gozdov spodbujamo, da bi v desetih letih sami opravili vsa načrtovana dela v gozdu. Ker to ne uspeva, rešujemo v Sloveniji v zadnjem desetletju te probleme z ,,oddelčnim gospodarjenjem”, to je s hkratnim opravilom vseh tjel na določenem območju, ki ga zajema načrt. Z lastniki gozdov pa se prej dogovorimo, katera dela bodo opravili sami in katera mora opraviti naš tozd. Skupno določimo tudi ceno za dela in roke izvedbe. Za organizirano sečnjo se odločimo le tam, kjer lastniki v preteklosti niso sekali in kjer domnevajo, da tudi v prihodnje ne bodo. Lastniki gozdov imajo morda res kratek rok (vsaj 6 mesecev), a je treba upoštevati, da je treba opraviti še številna druga opravila (sečni, spra-vilni, gojitveni in kalkulacijski načrt ter izdelavo vlak in cest). Prizadevamo si, da bi imeli lastniki prednostno pravico vsaj leto dni, daljši rok pa ne bi bil primeren in tudi kalkulacijski del načrta bi bil neuporaben. Zvlačevanje sečnje je v škodo lesne industrije in normalnega razvoja gozda. Davčne in druge obveznosti kmetu porastejo v istem ali prihodnjem letu, ko dobi dohodek iz gozda, zato ne bi smel imeti težav s plačilom povečanih prispevkov. Oddelčno gospodarjenje je najboljša rešitev v sedanjem obdobju. Stanje v zasebnih gozdovih se bo z njim kako izboljšalo, da se bodo po kakovosti močno približali družbenim. Direktor TOZD GK dipl. ing. JANEZ ANDOUSEK Kaj s pijanimi razvalinami? Kočevje: pijancivin izsiljevalci sramote poštene ljudi Kočevje se je pred kratkim rešilo z veliko pomočjo miličnikov raznih razvpitih skupin postopačev, nadlegovalcev in ,,pankrokarjev“. Vendar teh nadleg še nismo rešeni popolnoma. Posamezniki in skupine najdejo vedno nove načine in oblike za kršenje predpisov ter javnega reda in • miru.. Razrti tipi razgrajajo po mestu, se nekklturno obnašajo, izsiljujejo po gostinskih lokalih in drugod, nekateri pa tavajo kot pijane razvaline po mestnih ulicah. Bomo še dolgo do-puščmli, da bodo taki nadlegovali občane in dajali slab vzgled? Čeprav smo demokratična družba, do takih ljudi ne bi smeli biti prizanesljivi in popustljivi. Kaznovati bi jih moral sodnik strožje. Razen tega pa bi morali vse ..storitve", ki jirr. OSMOŠOLCI POGOZDOVALI 25. novembra smo se učenci osmih razredov žužemberške osnovne šole že drugič udeležili po-gozdovalne akcije. Blizu Budgahje vasi je 60 učencev posadilo 6.000 sadik. Denar, ki smo ga zaslužili, borno porabili za izle-t ou koncu šolskega leta.’ TANJA KASTELIC jih „nudijo“ miličniki, sodniki in drugi, tudi plačati ali pa odslužiti z delom v zaporu. V življenju je že za delovne ljudi dovolj težav tako domačih kot službenih in drugih. Zakaj bi jih imeli še z ljudmi, ki delajo le slabo.? s ^ KOČEVJE Še: Zapreš trgovino in jo mahneš na izlet Pojasnilo iz tozda Jelke Pošiljamo pojasnilo k članku „Zapreš trgovino in jo mahneš na izlet“, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 20. 11. 1980 na strani 5. Pisec članka se pritožuje, da ni mogel kupiti salame v novi blagovnici v Ribnici, ker je prodajalka izjavila, da jo prodajajo samo za sendviče. Zaslišali smo prodajalke, ki so bile v strežbi dne 25. 10. 1980, in trdijo, da takega odgovora niso dale nobenemu kupcu. Prav bi bilo, ko bi bila prizadeta stranka J. F. zahtevala odgovorno osebo — poslovodjo ali knjigo pripomb iri pritožb kupcev, da bi nepravilnosti povedala, oziroma zapisala v knjigo. Tako bi lahko ugotovili, katera prodajalka ji je dala tak odgovor. Enako bi lahko storila tudi v tekstilnem oddelku, kjer je morala čakati 15 minut in ni bila postrežena. Prizadevamo si, da bi bili prodajalci čimbolj vljudni, prijazni in postrežljivi, toda vedno ni tako. Prosimo vse kupce, da nepravilnosti posameznih prodajalcev, če smatrajo, da so oškodovani ali kako drugače prizadeti, zapišejo v knjigo pripomb in pritožb. Knjiga je v vsako prodajalni ali oddelku. Pripombe obravnavajo samoupravni organi TOZD, ki sprejmejo tudi določene ukrepe. Trgovina „IZBIRA“ je v sestavi KZ Ribnica. Pa še to. Prav bi bilo, da bi pisec članka navedel polni naslov. CVETKA DEBELAK vodja blagovnice PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevna skupnost Suhorje slavi svoj praznik 25. novembra v spomin na napad na fašistično postojanko v tem kraju. Pionirji smo uredili okolico in okrasili spominska obeležja v KS. Skupaj s tovarišicami smo okrasili kulturni dom, v katerem je bila zvečer akademija. Prišlo je veliko krajanov. Pozdravil jih je predsednik Jože Gerkšič. Po kratkem govoru je čestital vsem za krajevni praznik m dan republike, potem pa smo nastopili pionirji, mladinci in pevski zbor tovarne Beti. Ljudje so bili navdušeni. Tudi mi smo bili veseli, saj smo po dolgem času nastopili pred polno dvorano. Novinarsk i krožek COS Suhor URŠNA SELA: POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE Na predvečer Dneva republike je bila na Uršnih selih lepa proslava. Z nekaj besedami je predsednik KK SZDL Jože Fon orisal pomen praznika, nato pa so zapeli pevci KUD »Dušan Jereb" iz Novega mesta, ki so pripravili lep izbor iz svojega bogatega repertoaija. Z recitalom o rojstnem dnevu republike so nastopili najml:yši, članice plesne skupine pa so zaplesale dve koli. Krajani so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in se zahvaljujejo pevcem iz Novega mesta, da so našli pot k nam. J. S. Nova nadloga - presitost Včasih težave zaradi lakote, danes zaradi presitosti Na nedavnem prvem kongresu šolske medicine v Zagrebu so razpravljali o zdravju šolarjev in mladine. Ugotovili so, da je včasih mladina obolevala zaradi slabe in nezadostne hrane, danes pa imajo mladi največ težav z zdravjem zato, ker so presiti. Tudi mladi pri nas vse pogosteje obolevajo za boleznimi, ki so značilne za razvite države, kot so povečani krvni pritisk, obolenja srca in ožilja in druge. Zaradi višjega standarda otroci hitreje rastejo, so višji, pojavlja pa se tudi vedno več vprašanj v zvezi z njihovim psihičnim razvojem in socializacijo. Zdravstveni delavci so ugotovili, da šolska medicina še ni dovolj usposobljena, da bi bila kos vsem zdravstvenim vprašanjem do-raščajočega rodu. Ni treba biti strokovnjak, da lahko kar sam ugotoviš, da se Solarjem in vsej mladini res lepo godi. Vsak dan lahko vidiš, kako hiti v šolo nebroj debeluščkov, ki so zaviti še v tople in podložene bunde in v'vse mogoče podložene vetrovke. Vse to kaže tudi na pomehkuženje mladega rodu. Vse več mladih uživa tudi alkohol in kadi. Tudi to bo medicini prineslo dodatno delo in skrbi. Starši se jeze, če otrok ne je. Nekateri jih kar pitajo s hrano. Družba pa ob vsem tem izdaja plakate in brošure o pravilni prehrani, ki jih nihče ne upošteva. Mladina sama pa se, seveda, ne zaveda, da tak način življenja in prehrane pelje slej ko prej naravnost v bolnišnico. A. ARKO DOLENJSKI Marinka Vovk lože Kost i ar Uredništvo v gosteh DOLENJSKI LIST Št. 49 (1634) 4. decenil^ Trško goro in Ždinjo vas z okolico smo izbrali v ekipi uredništva Dolenjskega lista za uredništvo v gosteh zato, ker ie tu še vedno ena najbolj priljubljenih izletniških točk, ker se področje zadnja leta tako naglo spreminja in ker kljub napredku vaščanom ne manjka težav. Novinaiji Ria Bačer, Maijan Bauer in Jože Simčič smo v torek, 25. novembra, uradovali v nekdanji gostilni Marije Pugelj, še vedno najbolj priljubljeneml zbirališču krajanov, kjer se izmenjavajo novice in največ izve. Vabili smo krajane in vikendaije, pa slednjih ni bilo. Kot ena osrednjih težav krajanov se je izkazalo dejstvo, da je na Trški gori 120 registriranih stavb, v katerih je stalno naseljenih 17 družin, ostalo so vikendi. Ne hramčki, kot so bili včasih, ampak hiše z več sobami, kopalnicami, balkoni, vsem udobjem. Lastniki so iz raznih krajev, največ je Novomeščanov. .Pretežno živijo v blokih, tu pa imajo hiše. Pač pa le 17 domačinov plačuje krajevni skupnosti Otočec (kamor Trška gora še spada) krajevni samoprispevek; vikendaiji te dajatve ne poznajo, pač pa so koristniki vseh uslug. Podobno je v Ždinji vasi in okoliških zaselkih, Iger živi okoli 60 domačinskih družin. Domačini sicer ne gledajo postranil občasnih sokrajanov, nasprotno, razumejo se z njimi, jim pomagajo, ne zdi pa se jim prav, da na primer za vikend ni problem dobiti dokumentacije inl potrebnih soglasij za gradnjo, domačini pa take papige iščejo tudi dolgih sedem let, pa jih še nimajo. Funkcionaiji krajevne skupnosti so rekli, da se pravzaprav bojijo priti] pred krajane. Izpeljali so dva referenduma za samoprispevek, dvakrat že zbirali denar za gradnjo osnovne šole na Otočcu, pa nove šole še ni, medtem ko jih drugod zidajo. Podobnih trditev in primerov^ naglušnosti Otočanov za ždiflj5* zadeve je bilo slišati še precej, dfl>8? plati zvona pa nismo mogli P°s"eif saj se uredništva v gosteh ni udel®r niti en predstavnik otoškega vodsWj krajevne skupnosti. Kot da Trška in Ždinja vas ne bi bili »njihovi”. Pranje umazanega perila ni t zadeva, zato raje še nekaj dejstev-Ždinja vas nima trgovine in telefon^ Za trgovino jc, tako smo »iBj predstavnik Dolenjke izjavil, da j® čisto dobra tista v ne tako bližnje*11 Bršljinu, telefon pa je pravljica zase' Se sreča, da bo z lastnim trudom zgrajen vaški vodovod mogoče p°ve' zati z načrtovanim mestnim ozirofl*8 javnim. Težave so kljub dobri cesti tudi l avtobusi, predvsem z delavskimi \P' poslenih ie 55 ljudi), ki pridejo ali **e pridejo. C,e avtobus pripelje, je to zgodaj: 15 minut pred peto uro. Kdo* na primer dela v Novoteksu, je p*5fl tovarno hočeš ali nočeš že ob petin-Cela ura izgubljenega časa in spanj®-Nazaj v Ždinjo vas pripelje avtobus oo 15.30. Jn tako traja delovni da*1 dejansko 12 ur. Poleg lepe ceste, ki pa so si j° | zgradili tako rekoč sami, vzdržuj# Ždinjčani še 10 kilometrov poti, bolj® povedano, stez. Kakšna so ta pota, pove podatek, da zdravnik z avtoi** tudi ob suhem vremenu ne more *** Golušnik. krajani se, povdaijajo znova, da bi kdo napačno razumel, ne zavze****' jo za svojo krajevno skupnost r priključitev k siromašni Bučni žele si predvsem samostojnost ,g področju komunale. Če bi imeli ^ komunalno interesno skupnost, kraj, ki v ta mošnjiček veliko prispel’ tudi res kaj dobil. So pa še druge težave, na p1^ zaostajanje kmetijstva. Je to obm^’ če odštejemo vinogradništvo, spl011 kmetijsko? Ali nismo priče še enemu op*1 liju vasi? Mesto se željno oz«3 ^ novih gradbenih parcelah, kraja** KS zahtevajo zazidalni načrt. J*,, meško predmestje se že dotika o**^ kov Trške gore. Mesto bo razrešilo prenekateri, predvsem nalni vozel, žal pa tudi zavozla*0 predvidljive in take, ki to niso.1 Milan Klobučar KRAJ SE PREDSTAVI Danes se na Triko goro pride po cesti iz Bučne vasi po asfaltu, mimo Bajnofa pa sicer po makadamu, vendar z vsakim vozilom. Tudi s kamionom. Na TrSci gori je v letu 1980 popisanih 120 objektov; od tega je 17 stanovanjskih hiš, ostalo so vikendi. Cvička je še vedno dovolj; po njem pa ne sprašujejo wč samo Ljubljančani in Gorenjci, marveč si je sloves pridobil tudi že preko meja. Danes je s področja Trške gore 55 ljudi zaposlenih pretežno v mestu, otroci pa se šolajo deloma na Otočcu, deloma v Bršljinu. Ždinja vasje gručasto naselje, ki mu manjka do nadmorske višine! 400 metrov samo en meter. Za- Roslenih je 55 ljudi, večina v lovem mestu. Ždinja vas ie nekoč slovela po hišah z značilnimi lesenimi hodniki; ‘večinoma so bile krite s slamo. Znamenitost kraja je tudi več sto let stara zidanica, nekdaj last sti&ega samostana Kraj povezuje s civilizacijo, kot včasih pravijo domačini, natančno 1960 metrov dolga asfaltna cesta. Slednja pa potrebuje posebno zgodbo. „Za nas Trškogorce je trgovina predaleč. Najbližjaje v Koštialovi ulici v Novem mestu ali pa z druge strani v Bršljinu. Če hočejo Ždinjčani (zaselek na Trški gori) priti na sedež krajevne skupnosti na Otočec, morajo z avtom skozi tri krajevne skupnosti,” so rekli. Pritoževali so se nad poštno dostavo, češ da je dvakrat na teden, in še to neredno, da v hišah na hribu ne vidijo slovenskega televizijskega programa in] da je veliko zemljišč splošnega družbenega premoženja, na katerih se zarašča grmovje in praprot, pa se sploh ne ve, kdo je zanje odgovoren. Komur se ljubi, gre lahko tja kosit, davkov pa nihče ne plača. Ob vsem napredku pa celotna Trška gore ne premore telefona, ponekod pa so tudi električni drogovi že tako nagnjeni, da se v vinogradih boje pod njimi delati... Po mnenju vaščanov Ždinje vasi se jih je napredek ogibal vse do leta 1979, saj so v tem času vse od vojne dalje dobili le elektriko in novo cesto, ki jih je vendarle povezala z Novim mestom. Zdaj pa se je zanje napredek kar ustavil, k čemur je po svoje prispevala prav nova cesta. Vaščanom manjka denarja pa tudi materiala za] obnovo drugih cest na svojem pod-ručju, saj jim krajevna skupnost Otočec odpoveduje vsakršna sredstva. To svoje ravnanje opravičuje s tem, da je Ždinja vas dobila že cesto. Tako Ždinjčanom ne preostane drugega, kot da čakajo na dobro voljo vodstva krajevne skupnosti in upajo, da bodo le dobili del denarja iz sredstev krajevnega samoprispevka. V resnici pa krajevna skupnost nima kaj dosti zaslug, da so vaščani Ždinje vasi dobili cesto. V veliki meri je namreč sodelovala pri cesti občina in komunalna skupnost, še največ pa so krajani prispevali sami. Za cesto, ki je leta 1978 veljala nekaj čez dva milijona, so sami zbrali skoraj milijon, prispevali pa so še 6.800 udarniških ur in 2.000 traktorskih ur. Ker je tako, in za takimi trditvami stoje vsi krajani, so seveda vsi razlogi, s katerimi se krajevna skupnost Otočec oziroma njeno vodstvo otepa dajanja denarja za popravilo potov, privlečeni za lase. Kako so vaščani teh vasi pripravljeni poprijeti za delo, pove tudi podatek, da so pred nedavnim sami zgradili vodovod, vreden okoli štiristo’ tisoč dinarjev. Radi bi svoje vodovodno omrežje še razširili, radi bi dobili vsaj en telefon, uredili avtobusne zveze, izboljšali dostavo pošte in še in še. Marsikaj od tega bi lažje uredili, če bi se za določene zadeve osamosvojili od krajevne skupnosti, medtem ko pri ustanovitvi lastne krajevne skupnosti ne bodo vztrajali Zavedajo se namreč, da sami kadrovsko še niso dovolj močni. . / Kot kaže, pa skrb glede kadrov niti ni upravičena, saj mladi iz teh vasi ne beže toliko v mesto, pripravljeni pa so tudi sami poprijeti za delo tako pri urejanju n selij, kot na političnem področju Vendar bi lahko naredili veliko več, če bi našli streho za 34 mladincev, saj zdaj nimajo prostora, kjer bi lahko imeli sestanke. Tako se morajo poleti sestajati na prostem, pozimi pa gostovati po zasebnih hišah. Kljub temu so sodelovali že v vrsti delovnih akcij v domačih vaseh, urejajo spomenike NOB, pripravljajo proslave ob državnih praznikih, za dan žena itn. Zato si tudi oni žele, da bi čimprej dobili gasilski dom, v katerega bi lahko privabili še več obiskovalcev, kot se jih lahko stlači v garažo. Če namreč pripravijo kakšno kulturno prireditev, se morajo zaradi težav s prostori zadovoljiti kar z garažo. Pb besedah sogovornikov je edina .napaka” tega po marljivih ljudeh znanega kraja oddaljenost od krajevne skupnosti, ki ima sedež na Otočcu. Tam je tudi blagajna, in to se enemu kot drugemu kraju, (Otočcu in Ždinji vasi), tako smo vsaj slišali, drugače pozna Ždinjčani načrtujejo gasilski dom, prav takd Otočani, vendar s pri-! pombo, da ga Ždinjčani ne potrebujejo, čeprav bi v domu dobile svoj1 prostor tudi družbenopolitične org anizacije. Po besedah Zdinjčanov so na Otočcu zahtevali, naj hodijo otroci iz Ždinje vasi in okolice v šolo samo na Otočec, in ne v Bršljin. Do Bajnofa naj bi malčki pešačili, nato pa bi jih spravili v avtobus. Na Otočcu, kjer sta tudi pošta in krajevni urad, so celo samovoljno postavili delegata, za katerega Ždinjčani niti v sanjali ne bi glasovali. Čeprav je Ždinja vas najbolj zapuščena vas v krajevni skupnosti, je z Otočca slišati, da je mogoče najti še bolj od boga odmaknjene kraje. Matija Rifdj 6 Martin Doblehar Franc Zagorc Miro Zarabec „Tr&a gora, 429 metrov visoka vzpetina nad Novim mestom, je znamenita vinorodna in razgledna gora z razloženimi vinogradi in zidanicami. Dohod z vozom. Tu se’ prideluje mani beli in rdeči trško-gorsld cviček, ki se prodaja ne le po okolici, ampak posebno v Ljubljano, na Gorenjsko, Notranj-sko in celo v Ribnico. Vinograde imajo mnogi Novomeščani, posestniki iz ražnjih vasi. Zemlja Je ilovnata in lapomata, voda iz kapnic. Prvi znani lastniki so bili stiški menihi, ki so že leta 1135 dobfli od oglejskega patriarha več vinogradov na Trški gori. Vinske shrambe so imeli na gradu Bajnofu. Cerkev Device Marije je znana božja pot, postavili pa so jo na' mestu prejšnjega znamenja. Sedanja stavba je iz leta 1620. Zraven so štiri košate lipe, največja je stara čez 300 let” Tako opisuje Trško goro Krajevni leksikon iz leta 1937, se pravi nekaj kt pred zadnjo vojno, v kateri je Trška gora. doživela nekaj bitk in spopadov. Jože Kastelic Anton Kebel Marija Rifdj Anton Kastelic * Jože Pust DOLENJSKI LIST IZREDNA PRILOŽNOST! NOVO MESTO GARAŽE V KRŠKEM V Krškem bomo v bliztn hotela Sremič zgradili garažno hiše Občane in delovne organizacije, ki so zainteresiram za nakup gara? v tem objek tu. vabimo, da obiščejo naš komercialni oddelek v Krškem POSLOVNI PROSTORI V BREŽICAH V pritličju stanovanjske stolpnice (objekt P + 10) v ulici Veljka Vlahoviča v Brežicah prodajamo Poslovne prostore, primerne za lokale, skladišča in podobno. Podrobnejše informacije dobite v SGP PIONIR, komercialni oddelek, Krško telefon: (068) 71-826. Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila o, zato bi vas želeli seznaniti z Možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi Pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si •ahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. Povsod nove razstave Prejšnji teden so likovnim dogodkom odprli vrata galerij v več krajih — V. Sevnici med drugim izročili namenu restavrirane grajske freske - Na otvoritvi pred dnevom republike v Novem mestu govoril Franc Šali Kulturno življenje na našem območju je obogateno za nove likovne razstave, ki so jih prejšnji teden odpili v Brežicah, Kočevju, Novem mestu in Sevnici, z njimi pa počastili tudi dan republike. V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah so v sredo, 26. novembra, po nastopu basista Ladka Korošca, tenorista Rajka Koritnika in sopranistke Sonje Hočevar, ki jih je s harmoniko spremljal Milan Stante, odprli razstavo del slikarja, oblikovalca in 'pedagoga Zorana Didka. Razstava, ki jo je posredovala Modrena galerija v Ljubljani, bo odprta do 14. decembra. Pod pokroviteljstvom Gozdnega gospodarstva Kočevje so v četrtek, 27. novembra, v kočevskem likovnem salonu odprli razstavo del akademskega kipar-| ja Staneta Jarma ter slikarjev Janeza Černača in Boštjana Koširja. Razstava vzbuja tokrat DOLENJSKI ROJAK -NAGRAJENEC AVNOJ Letofc\jo nagrado AVNOJ za področje družbenih ved je dobil slovenski zgodovinar prof. dr. Metod Miku£ dolenjski rojak, Id 8vi in dela v Ljubljani V obrazložitvi so zapisali, da je njegovo pedagoško in znanstveno delo izredno pomembno. Odbor za nagrade je Se posebej: skrbno pretehtal Miku že vo raziskovanje v zvezi z NOB. Kot izreden poznavalec NOB je Mikuž napisal nekaj temeljnih del o naši revoluciji JAKČEVI PORTRETI NA OGLED V MARIBORU V Umetnostni galeriji v Mariboru so pred kratkim odprli razstavo »Portreti kulturnih in javnih defev-oev“. Na ogled je kakih 300 upodobitev pesnikov, pisateljev, slikarjev, politikov in drugih osebnosti, ki jih je izdelal Božidar Jakac. Osrednje mesto na razstavi zavzemajo JakCevi portreti maršala Tita. nenavadno veliko zanimanja zlasti pri gozdarjih, saj sta Černač in nekaj mlajši Košir gozdarska inženirja. V četrtek sta bila dva pomembna kulturna dogodka tudi v Sevnici. Na gradu so najprej odprli za javnost znamenite freske, ki jih je v treh letih restavriral in konserviral akademski slikar in restavrator Viktor Povše iz Celja. Nato so v galeriji na gradu po uvodnih besedah Iztoka Durjave odprli razstavo , Partizanske grafike in risbe”. Razstava, ki prikazuje dejavnost naših umetnikov v dneh narodnoosvobodilnega boja, je pred tem vabila na ogled že v številnih slovenskih krajih. Od petka, 28. novembra, zvečer so v obeh dvoranah Dolenjske ralerije v Novem mestu na ogled stvaritve slovenskih umetnikov, članov znane »Grupe 69”. Na otvoritveni slovesnosti je Zoran Kržišnik, ravnatelj Modeme galerije v Ljubljani, povedal, da gre za izbor del, pripravljenih za jubilejno razstavo ob 1 (Wetnici osnovanja .Grupe 69“. Dodal je, da si brez imen, ki sestavljajo to skupino, ne moremo zamisliti sodobne slovenske umetnosti in njenih dosežkov. To pa so: Janez Bernik, Jože Ciuha, Riko Debenjak, Andrej- Jemec, Adriana Maraž, Štefan Planinc, France Rotar, Gabrijel Stupica, Slavko Tihec in Drago Tršar. Savnostni govornik je bil Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, ki je razstavo tudi odprl. Poudaril je, da .plodov umetnosti ne moremo imeti za nekakšen okras ali statusni simbol," ampak za duhovno potrebo in vsebino našegji življenja. .Kultura se ne razkriva samo z umetniškimi in drugimi storitvami, ampak tudi s kulturnostjo naše zavesti in dejanj,“je med drugim poudaril ter zaželel, da bi to srečanje z .Grupo 69“ ne bilo zadnje. (Več iz Šalijevega govora bomo objavili prihodnjič.) kultura in izobra- ževanje Izpovedovalec pokrajine V Zagrebu rojeni in vKrškem Sveži Viktor Zemljak s svojim ustvarjalnim nagnjenjem že odločno dokazuje, da narava še dolgo ne bo izgubite svojih občudovalcev, njene lepote pa ne slikarjev, Kajti Zemfjakov slikarski čopič je zaljubljenost v slovensko pokrajino že neštetokrat izpovedal v sliki. Med realističnim in ekspresionističnim slogom razpeti slikar je do zdatj ustvaril galeiqo upodobitev, ki niso samo zvest posnetek krajinskih razpoloženj, ampak tudi dokumentarne priče starih arhitektur in naselbinskih vedut Zemlja ka pa ne zanima fe krajina, na razstave uvršča tudi portrete Qudl pri čemer išče njegovo oko Se posebej izraz na obrazu. Viktor Zenijak Zemljak je do zdaj pokazal *voje slike na desetih samostojnih in enajstih kolektivnih razstavah, sodeloval na treh elcstem-porih ter dobil več nagrad in priznanj. Do jutri bo odprta njegova najnovejša razstava, ki so jo pripravili Slovenci v Zagrebu, in sicer v prostorih tamkajšnjega Slovenskega doma. Razgibano ljubiteljsko” leto Črnomaljska ZKO že ima delovni načrt do decembra 1981 — V načrtu 19 orireditev V novem srednjeročnem „„ t---------- naloga v črnomaljski občini. ZKO je že dobila delovni načrt za leto 1981 in zanj predvidela sredstva. Načrt obsega občinske prireditve, medobčinsko sodelovanje, medrepubliško kulturno izmenjavo in tmlinrlairanaa l/n/Umi obdobju bo lj občini. ZKO je že dob prednostna delovni načrt za leto ljubljanska banka izobraževanje kadrov. Vseh občinskih kulturnih prireditev bo trinajst Začele so se te dni s koncertom pihalnega orkestra v Črnomlju, končane pa bodo dccem-bra prihodnje leto, ko načrtujejo v AdleSčih in Vinici revijo folklornih \ Tuja poimenovanja \ Prva „ sodba" v imenu slovenske besede S tujimi poimenovanji, ki jih kar naprej in preračunano 5 Ponavlja ekonomska propaganda, prihaja v slovensko besedje 5 neprebavljena tujščina, ki med ljudmi upravičeno povzroča & nezadovoljstvo in ogorčene obsodbe zaradi tako neodgovor- 5 nega odnosa do jezika. ^ S posploševanjem zlaganega vtisa o prednostih vsega tujegp spodkopavamo doma vero v kakovost domačega izdelka, v tujino pa ne prodajamo svojega blaga, temveč sebe Izbira imen za delovne organizacije, športna društva, pevske skupine in podobno je gotovo eno od najbolj ■svobodnih jezikovnih dejanj, zato je dolžnost vseh ki odločajo pri poimenovanjih organizacij in njihovih izdelkov, da ravnajo v duhu slovenske zavesti in spoštovanja kulturne dediščine. Najlepši dokaz, kako se resnična kakovost izdelka lahko % uveljavi tudi z domačim imenom, so delovne organizacije, ki J doma in na tujem pomenijo pravo osvežitev z domačimi 5 /mem v siceršnji nepregledni povodnji enako in podobno zvenečih tujih imen. Ker je ena od nalog akcije Slovenščina v javnosti nasploh in našegp razsodišča posebej stalna skrb za bolj domača poimenovanja delovnih organizacij in njihovih izdelkov, se bomo ves čas odločno zavzemali za to, da se v slovenski zavesti uveljavi zdrava miselnost o vrednosti domačih imen, in za to, da se pri Gospodarski zbornici in povsod drugod sprejmejo predpisi, odloki in zakoni, ki bodo dajali prednost domačim poimenovanjem. Jezikovno razsodišče pri sekciji .Slovenščina v 1-------u« - kulturo repul SZDL Slovenije I skupin. Posebno pozornost bodo posvetih proslavljanju slovenskega kulturnega praznika. Dneve od druge polovice februarja do sredine marca so rezervirali za premiere gledaliških skupin. Predvideni pa so še nastopi tamburašev, pevskih zborov, harmonikarjev, recitatorjev in drugih. V okviru prireditev medobčinske-ga sodelovanja bodo kulturniki iz črnoirdjske občine trikrat gostovali v drugih občinah dolenjske regije, trikrat pa dobili v goste skupine iz drugih občin. Medobčinski .vrtiljak" pod geslom, .Spoznajmo ie” bodo začeli pav Črnomaljci, ki bodo 10. januarja dobili v goste Trehaqjce. Kulturna izmenjava bo potekate tudi v okviru Medrepubliške kultur ne zveze bratstva in enotnosti s trenutnim sedežem v Karlovcu. Tako bo poleti v Vinici srečanje tambunšldh skupin, novembra pa v Črnomlju, Draga tušu. AdleSčih in na Pretoki revija pevskih zborov z območja omenjene medrepubliške zveze. Zelo pomemben je izobraževalni del programa, ki kaže, da skrb z« kadre v črnomaljski kulturi ni na zadnjem mestu. Tako bodo nadaljevali s šolanjem mladih godbenikov, izvedli trimesečni tečaj Za zborovodje m seminar za gledališke režiserje. Poleg tega bodo zagotavljali udeležbo na najrazličnejših republiških strokovnih seminarjih (za vodje folklornih skupin, režiserje, pevovodje). likovnikom bodo omogočili udeležbo na slikarskih kolonijah, v ioteh pa ustanavljali kulturna društva. Zapisati je potrebno še, bo ZKO omogdčala najboljšim folklornim, dramskim, pevskim in drugim skupinam sodelovanje na republiških in zveznih prireditvah. To tudi pomeni, da bo v novih sezonah še bolj kot do zdaj poudarek na kakovosti dete v ljubiteljski kulturi, čeprav tudi skrbi za množičnost ne nameravajo zanemariti. L PRVE PARTIZANSKE DELAVNICE NA OSVOBOJENEM OZEMLJU DOLENJSKE Prvo orožje, ki smo ga zbrali ob kapitulaciji bivše ju goslo-vanske vojske, smo na Dolenjskem popravljali in konservi-rali v raznih kovinarskih delavnici v Novem mestu, Šentjerneju, Semiču, Črnomlju in drugje pri naprednih obrtnikih, sodelavcih OF. Ko so bile zveze zaradi poostrene okupatorjeve kontrole in odhoda večine tovarišev, ki so ta popravila opravljali, v partizane vse težje, smo opravljali vsaj manjša popravila orožja v partizanskih enotah, kjer so se te nahajale. Ena prvih popravljalnic orožja je b ila na Frati pri Ajdovcu. Frata je bila zbirni center partizanov iz Novega mesta in okolice. Tja sem prve dni marca 1942 prispel tudi jaz. Ob odhodu v partizane sem s seboj vzel tudi najnujnejše orodje, katerega sem potreboval za popravilo orožja. Komisar Jože Slak -Silvo je takoj odredil, da ostanem na zbirnem centru na Frati. Moja naloga je bila, da pregledam in popravim vse orožje, ki so ga prinesli s seboj novodošli partizanu Ko so se kasneje formirale nove čete in bataljoni, sem hodil od čete do čete in kar v taborišču popravljal orožje. Večje okvare sem popravljal pri vaških kovačih, ki so bili v bližini taborišča čete. Toda tak način popravila kmalu ni več zadoščal vedno večjim potrebam. Zato je glavni štab NOV in POS dal nalogo štabu V. grupe odredov, naj organizira partizanske delavnice, ki bodo delale za potrebe partizanske vojske na osvobojenem roškem področju. Poleg orožarske delavnice naj bi se organizirale tudi druge delavnice. Konec maja ali prve dni junija 1942 je bila kot prva organizirana otožar-sk a delavnica na Pogačnikovi žagi na Podstenica. Kmalu zatem so bile organizirane še čevljarska, krojaška, šiviljska in mizarska delavnica ter tesarska grupa. Tudi Pogačnikova žaga je delala za partizanske potrebe. Orožatji smo delali v bivši menzi Pogačnikkve žage. Sprva smo bili v orožarski delavnici zaposleni trije orožarji: Avgu st Pogačnik -Gusfl, ki je bil po poklicu puškar, ključavničar Jože Udovič - Topsi in strojnik na Pogačnikovi žagi Alojz Pogorevc - Matjan. Kmalu so se nam pridružili še drugi: Albin Kulovec, kije kasneje postal intendent ja orodje in material, Jože Zupančič - Niko, Rajko Ogorev c — Srečko, iz Novega mesta pa je prišel stari komunist Srečko Preželj - Srečo, ki je postal vodja delavnice. Ob odhodu iz Novega mesta je Preželj organiziral, da so iz novomeške jetnišni-ce odpeljali tudi stružnico za železo na nožni pogon, ki jo je izdelal tam, ko je bil zaprt zaradi proti-državne, to je komunistične dejavnosti. Poleg tega je v partizane poslal precej orodja in materiala, ki smo ga zelo potrebovali Stružnico, orodje in material je v Novega mesta pripeljal šofer škropilnega avtomobila Rudolf Krevs - Božo v cisterni omenjenega avtomobila. Avtogenski varilni aparat nam ie odstopil topliški kovač Sobar. Tako je bila delavnica na Podste ili-cah za takratne razmere dobro opremljena. Imeli smo stružnico 120 x 500 mm na nožni pogon, avtogenski varilni aparat, poljsko kovačnico s potrebnim kovaškim orodjem, dve delovni mesti s potrebnim orodjem za puškarje in štiri delovna mesta s potrebnim orodjem za razna kovinarska dela. Za komisarja delavnice je bil imenovan Jože Slak - Silvo. Ta je organiziral tudi druge delavnice, za katere so tesarji postavili barake v gozdu Podrta gora. Že v orožarski delavnici na Pod-stenicah nismo popravljali samo orožja, pričeli smo izdelovati tudi ročne bombe, ki so bile sprva zelo preproste, saj nam je primanjk kva-lo potrebnega materiala. V posebej izdelano štirioglato pločevinasto škatlo velikosti nekako 80 x 60 x 40 mm smo vložili kocko ekrazita. Škatla je imela na vrhu privarjeno cevko, skozi katero smo napeljali vžigalno vrvico z detonatorjem. Ker nismo imeli vžigalnih kapic, smo sprva upora- bili za vžig kapice vžigalic, kasneje na smo izdelali posebno vžigalno maso, s katero smo vžigalno vrvico zalili. Bomba se je aktivirala s poteeom ob škatlo vžigalic. Izdelovali smo ofenzivne in defenzivne bombe. Ofenzivne bombe so imele plašč bombe iz pločevine, v kateri je bila kocka ekrazita. Defenzivne bombe pa so imele med pločevinastim plaščem in ekrazitom nasekane drobce jeklenih žag, zalite s katranom. Kasneje, ko smo se tudi orožarji preselili v bližino ostalilf partizanskih delavnic na Podrto goro, smo ročne bombe izpopolnili. Gozd Podrta gora je nad vasjo Podstenice, levo od ceste, ki vodi s Podturna prek k Roga v Kočevje. Stoii na tipičnem kraškem terenu, polnem vrtač, prepadnih jam in kamenitih skladov. V tem gozdu je tesarska skunina zgradila vrsto domačini, precejšnje količine so dobili od sodelavcev OF, kasneje pa je naša vojska zaplenila velike količine usnja v mokronoški usni&rni. V sklopu te delavnice je delal tudi torbar, ki je izdeloval oficirske in kurirske torbice, vojaške pasove ter jermenje za tovorna in jahalna sedla. Krojaško delavnico je vodil Ivan Puc - Don. V njej je bilo zaposlenih 18 tovarišev in tovarišic. Izdelovali so posebne partizanske uniforme in kape triglavke iz blaga, ki ga je naša vojska zaplenila okupatorju in njihovim sodelavcem. Veliko blaga pa so v partizane poslali trgovci iz Novega mesta in drugih krajev. Blago je bilo sicer raznoliko - civilno, toda k roj uniform in kap je bil enoten. Za kape smo iz Ljubljane dobili kokarde, na katerih je bila na sloven- 1. vZigalnik 2. zaZlgalna vrvica 3. Inicijalnl detonator 4. eksploziv 5. pločevinasti plaSC 6. leseni roCaj 7. udarna igla 8. varovalni obroCek 9. lepilni trak 10. vosek 11. Spirala iz betonske žice •'•Tno PARTIZANSKA IZNAJDLJIVOST: v orožarski delavnici na Pod stenicah izdelana ročna bomba IIuHRHRHHHshIB PARTIZANSKI TOP - PARTOP - Partizansko težko orožje za uničevanje bunkeijev in drutzih utidb. Naredili so ga v partizanski delavnici „Gustelj” v Starih žagah leta 1944. barak na skritih krajih, kjer so delovale partizanske delavnice. Delavci teh delavnic so bili formirani v posebno četo, ki je spadala direktno pod štab V. grupe odredov, katere komandant je bil Marjan Dermastija - Urban Velikonja, namestnik Ciro, komisar Jože Nose - Tone Špan, namestnik pa Veljko. Delavnice so se postopoma širile, tako da je bilo v tej tako imenovani „delavniški četi” konec julija ali v začetk u avgusta že 106 borcev in bork. Komandir čete je bil Alojz Grčar - Mitja Štajerc, komisar Jože Slak - Silvo, kurir čete pa Kostja Virant - Samo. V puškarski delavnici je delalo 15 kovinarskih delavcev raznih poklicev, vodil pa jo je Srečko Preželj - Srečo. Čevljarsko delavnico, v kateri je bilo zaposlenih 17 čevljarjev, večinoma iz Topliške doline, je vodil Anton Henigman - Tinče. Izdelovali so čevlje za borce." Dnevna proizvodnja je bila 30 parov čevljev. Glavni material, to je usnje, so v partizane prinesli čevljarji ski zastavi rdeča peterokraka zvezda. Tudi krojači so dobili potrebne šivalne stroje in ostalo orodje od „naših ljudi”, to je sodelavcev OF, predvsem iz Topliške doline. V šivilski delavnici je delalo 10 tovarišic. Vodila jo je Marija Miho-lievič. Izdelovale so perilo za borce. Material, šivalne stroje in orodje so dobile iz istih virov kakor krojači V mizarski delavnici je delalo 6 tovarišev. Izdelovali so opremo za barake delavnic, bolnice, tehnike itd. Tesarji - bilo jih je 7 - so izdelovali barake za partizanske delavnice, bolnico na Daleč hribu, štab V. grupe odredov, tehniko, skladišče za hrano in dru gi material itd. Za zavarovanje delavnic in pa-trole je skrbelo 15 stražarjev, Ti so poleg stražarske službe često opravljali tudi druga dela v pomoč pomožnim delavcem. Pomožno osebje je štelo 13 ljudi. Sem so spadali intendantka in njena pomočnica, kuharice, ki so skrbele za prehrano delavcev partizanskih delavnic, bolničarka ter mesar, ki je klal živino za delavniško četo, četo za zavarovanje, glavni štab in štab V. grupe odredov ter borce ostalih ustanov, ki so delali na področju Roga. Dva elektrikarja sta skrbela za električno napeljavo in telefonske zveze, štirje pomožni delavci pa za transport raznega materiala, napravo ter druga pomožna dela. Delovni čas je v vseh delavnicah trajal 12 ur na dan, s kratkim odmorom za kosilo. Po potrebi pa smo delavci čas tudi podaljšali, kar ni bila redkost. V novo delavnico v gozd Podrta gora smo se puškarji preselili konec junija. Kaj hitro pa smo ugotovili, da kraj, kamor so postavili barako, ne odgovarja. Baraka je bila postavljena v temni vrtači, obrasli z visokem drevjem. V niej je bilo, tako temno, da smo tudi podnevi morali delati ob razsvetljavi karbidnih svetilk, ki smo jih sami izdelali Kmalu je baraka postala pretesna, kajti število orožarjev se je povečalo. Vodja delavnice Srečo in komisar Silvo sta našla nov primeren kraj pri Cinkarskem križu, kjer so nam tesarji postavili veliko in svetlo barako, od ostalih oddaljeno približno pol ure. Prav toliko je bila oddaljena od vasi Podstenice, Kjer smo organizirali sprejem pokvarjenega in oddajo popravljenega orožja. Dohod do orožarske delavnice je bil strogo konspirativen in so do nje lahko prišle le pooblaščene osebe. Ker je število zaposlenih stalno naraščalo, nam je primanjkovalo orodja, da o materialu sploh ne govorim. Za nabavo tega smo zadolžili Albina Kulovca, ki je kot domačin iz Vavte vasi poznal širšo okolico. Tudi na stružnici na nožni pogon nismo zmogli vsega dela. Komisar Silvo in vodja delavnice sta navezala stike s sodelavci OF: tovarnarjem stolov Javornikom z Dvora, ki nam je poleg nekaj orodja in materiala odstopil stružnico za železo, in strojnikom so-teške žage Feliksom Cemetom. Ta nam je pripravil precej orodja in materiala. Neko temno noč smo odšli puškaiji z nekaterimi drugimi partizani na soteško žago, ki je bila oddaljena okrog 10 m od gradu, kjer je bila močna italijanska postojanka. Od tam smo odnesli ves material, ročno orodje, jeklenko kisika ter namizni vrtalni stroj, karbid in ostalo, kar nam jc pripravil strojnik Černe. Radi bi bili odnesli tudi stružnico, toda.ta je bila pretežka. Toda kasneje je tudi ta stružnica prišla v orožarsko delavnico Stare žage. Sedaj pa se nahaja v muzeju NOB v Novem mestu. Stružnica, ki smo jo dobili na Dvoru, je bila prevelika, da' bi jo preuredili na ročni ali nožni pogon. Misliti je bilo treba na električni pogon strojev, ki smo jih imeli Vodi a puškarske delavnice Srečo, je vedel za motor na pogon na lesno oglje, ki je bil nekoč last kočevarja Maceleta iz Novega Tabora pri Crmošnjicah, ki se je izselil. S Srečom sva odšla tja, demontirala motor in ga prepeljala v novo delavnico pri Cinkarskem križu. Preuredili smo ga za naše potrebe in montirali v vrtači Dolgi studenec, kjer je bil reven izvor vode, ki smo jo potrebovali za hlajenje motorja. Dinamo in elektromotorje za stružnice smo zopet dobili na žagi v Soteski. Električna centrala je imela kapaciteto 12 KW in napetost 220/380 V, kar je popolnoma zadoščalo za pogon strojev, ki smo jih imeli, ter za električno razsvetljavo naše kakor tudi drugih delavnic. Toda zaradi pomanjkanja električne žage in izolatorjev je električna : napeljava za ostale delavnice, ki so bile oddaljene okrog 2 km, počasi napredovala. Preden je bila inštalacija montirana, nas je prehitela roška ofenziva. Pogonskegi goriva, to je oglja, je bilo v roških gozdovih v obilju. Od električne centrale, ki je bila od puškarske delavnice oddaljena okrog 200 m, smo potegnili industrijski električni vod. Električna energija v roških gozdovih je pomenila novo partizansko zmago, saj je olajšala delo, kapaciteta strojev je bila večja, podaljšali pa smo lahko tudi delovni čas in s tem je bilo tudi več popravljenega orožja in izdelkov za našo vojsko. Stružnico na nožni pogon smo preuredili na pogon z elektro- motoijem. Prav tako smo preuredili stružnico z Dvora s transmisij-skega pogona na direktni pogon z elektromotorjem. Tudi z raznim materialom smo bili razmeroma dobro založeni. Da nam ne bi zmanjkklo jeklenk s kisikom in karbidom, ki smo ga potrebovali za avtogenski varilni aparat, smo jih preko organizacije OF naročili pri ključavničarju Udoviču in mehaniku Ferliču iz Novega mesta. ,Oba sta jeklenki kisika poslala takoj, kk sta jih dobila iz Ljubljane. Toda preden sta prispeli v našo delavnico, se je pričela roška ofenziva. Puškarska delavnica je dobila naziv „Centralna delavnica glavnega štaba Slovenije”. V njej smo popravili veliko število pištol, pušk, puškomitraljezov in mitraljezov raznih kalibrov in modelov. Poleg popravil orožja smo iz neeksplodiranih . letalskih bomb in topovskih granat izdelovali mine za ru šenje prometnih objektov. Za razdiranje želez niških tirov smo kovali matične ključe, s katerimi so borci odvijali spojne vijake na železniških tirih, te pa premaknili, da se je vlak iztiril. Za uničevanje sovražne motorizacije smo iz betonskega železa izdelovali španske žeblje za trganje avtomobilskih gum. Mizarji so izdelovali tovorna sedla, ok kvje za njih pa smo izdelovali v puškarski delavnici Pripravljali smo se tudi na izdelavo minometov ter vžigalnikov za mine ter električnih vžigalnikov za proženje minerskih min. NAJVAŽNEJŠI IZDELEK -ROČNE BOMBE Najvažnejši izdelek puškarske delavnice so bile ročne bombe* Pomanjkanje ročnih bomb je bilo zelo veliko. Ročnih bomb bivše jugoslovanske vojske je že skoraj zmanjkalo. Le redek je bil borec, ki je bil oborožen z ročno bombo. Partizanski borci so bili oboroženi le z lahkim orožjem. Minometov in topov nismo imeli. Te so nam nadomeščale ročne bombe, s katerimi so naši bombaši razbijali sovražnikove utrdbe. Misliti je bilo treba na proizvodnjo lastnih ročnih bomb. Prototip partizanske ročne bombe, ki bi jih izdelovali serijsko, je bil izdelan še v stari delavnici v Podrti gori. Prve bombe so uspešno prestale preizkušnjo. Ko smo preizkusili že kakšnih 30 bomb, je ena predčasno eksplodirala, i (Pri enem takem preizkusu je bil prisoten tudi Ivan Maček - Matija). Nekaj tovarišev, ki so bili navzoči, je bilo lažje ranjenih. Ugotovili smo, da je do predčasne eksplozije prišlo zaradi poškodovane vžigalne vrvice. Da bi izdelali enakomerno gorečo zmes, je bilo potrebno veliko novih preizkusov. Pri tem nam je veliko pomagal namestnik komisarja Veljko, ki je bil po poklicu kemik. Potrebne kemikalije sme dobili iz novomeških lekarn in iz Ljubljane. Naslednje bombe, ki smo jih izdelali, so bile zanesljive. Konstrukcija ročne bombe je bila prilagojena materialu, ki smo ga imeli na razpolago. Imeli smo pločevino, betonsko in obročno železo, pocinkano žico, vosek, katran, oljne barve, izolimi trak, zažigalno vrvico, vžigalne kapice, detonatorje, smodnik, eksploziv kamniktit ter ekraziL Partizanske ročne bombe so bile po obliki močno podobne nemškim ročnim bombam. Imele so valjasto pločevinasto glavo premera 55 mm, visokk 65 mm; nanjo je bil montiran lesen držaj, v katerem je bila udarna igla. Izdelovali smo dve vrsti b omb: ofenzivne in defenzivne. Ofenzivne bombe so imele pločevinasto škatlo, napolnjeno z rudarskim eksplozivom kamniktit, defenzivne pa z ekrazitom, kije imel večjo eksplozivno moč. Poleg tega je bila med obodom glave in eksplozivom navita nasekana spirala iz žice. Pri metu defenzivne bombe ie moral biti borec v dobrem kritju, kajti polkrog nevarnega učinka bombe je bil 30 metrov. Orodjar Ivan Gaber - Savo je izdeial potrebno orodje za krivljenje in zapiranje pločevinastih glav, strugar Jože Udovič - Topsi je izdeloval okovje za vžigalnike in udarne igle. Mizarji so v grobem izdelovali lesene ročaje, ki so do- končno obliko dobili na veliki stružnici. Bombe je sestavljal k kjii" čavničar Branko Kelšin. Vse je bilo pripravljeno za serijsko proizvodnjo. Dnevno bi lahko izdelali 50 in več ročnih bomb. Toda pieuenje serijska proizvodnja prav stekla, nas je presenetila roška ofenziva. PRESENEČENJE: ROŠKA OFENZIVA Delo v vseh partizanskih delavnicah je lepo napredovalo. Pri tem so nas nekajkrat zmotili Italijani, ki so z močnimi silami prodrli v roške gozdove. Zvedeli so, da se v roških gozdovih nahaja vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja ter važne partizanske „tovarne”. Ob takih vdorih smo morali hitro pospraviti stroje, orodje, material, izdelke in ostalo, zamaskirati dohode do delavnic ter se umakkiti na varnejša področja. Borci partizanskih delavnic namreč nismo imeli orožja, kajti tega je primanjkovalo tudi v borbenih enotah. Toda Italijani so prodirali le po glavnih cestah. V gozdove se kljub številnemu vojaštvu niso upali Tako dosnašega vodstva, delavnic in bolnice na Daleč gribu ob ,teh sunkih niso prišli. Vsa ta akkivnost Italijanov pa je bila uvod v roško ofenzivo, ki se je pričela sredi avgusta 1942. Ko so 14. avgusta prodrli do Fabrovega križa in nato do Podstenic in drugih kočevskih vasi, smo videli da gre tokrat za veliko ofenzivo, saj smo bili popolnoma obkoljeni Dobili smo dialog, naj hitro pospravimo vse stroje, orodje, material in drugo v skrivališča, ki smo jih že prej pripravili, in vse dobro zamaskiramo. Motorja za električno centralo nismo mogli skriti, ker je bil prevelik in pretežak, demontirali in skrili pa smo dinamo, armaturno ploščo z instrumenti, demontirali izolatorje in električno žico ter odšli k ostalim delavnicam na Podrto goro, kjer se je nahajalo vodstvo delavnic. Preden smo odšli smo na vrata delavnice napisali: ..Soldati italijani, cosa cercate nella terra nostra, sunellala terra Slovena? ” (Italijanski vojaki, kaj iščete na naši zemlji, zemlji slovenski? ) Po končani ofenzivi, ko sem 8 , tričlansko izvidnico prišel nazaj na Rog, da si ogledamo, kaj je z našimi delavnicami, smo našli ta vrata pribita na drevo, tako da je bil napis viden. Vse delavnice so bile požgane, okrog pogorišč pa zgrajenih ogromno bunkeijev. Partizani, ki so se med ofenzivo skrili v neposredni bližini delavnic, so povedali, da so se Italijani tam zadrževali 10 dni in ves teren temeljito preiskali. Kljub temu da smo vse dobro poskrili, so našli vse stroje, orodje in drugo. Ko smo prišli na Podrto goro, smo se zbrali na zbornem mestu ter čakali, kaj bo ueotovila izvidnica, ki je odšla proti Podsteni-cam. Med čakanjem pa nas je napadla italijanska kolona, kije prišla iz smeri Jeleniča. Razbežali smo se po gozdu. Večja skupina se je umaknila proti delavnicam, kjer je bilo vodstvo delavnic. Po kratkem posvetu smo sklenili, da se v manjših grupah prebijemo skozi italijanske obroče v njihovo zaled-je. To je naši skupini, ki je Štela, okrog 15 tovarišev in tovarišic, p® nekaj dneh tudi uspelo. Pre smo se do Drganjih sel, nato p* smo se premaknili v gozd v bližin1 Boričevega pri Šmihelu. Tu sm° * počutili bolj vame, kajti bili sm° globokk v sovražnikovem zaledju« kjer nas ni pričakoval. Tam snl tudi pričakali konec ofenzive. Ker so bile partizanske del^rj ce uničene, smo se delavničarji, k smo se skoro vsi rešili, ponovn priključili borbenim enotam* 0*°* žarji, ki smo ob umiku vzeli ^ seboj najpotrebnejše orodje, sin bili razporejeni v odrede in brig, de, kjer smo zopet popravlj ^ orožje na star način, to je. taborišču ali vaških kovačnica": Zopet je bila naša naloga»skrW za nemoteno delovanje or°/o Orožje z večjimi okvarami p*®? poskrili, da ga bomo popravil:i, bomo lahko zopet organizirali je delavnice. Borili smo se predelavo letalskih bomb povskih granat, ki niso eksplo® le- Novo orožarsko delavnico y tudi * to- io43 organizirali zopet marca * ^gf vasi Sekuliči v Žužemberku« .g so se takrat nahajale naše D8 Ko pa so te odšle, smo or° prga-delavnico preselili v £age njih sel, julija 1943 pa \ ,*.!* ** rv7 Nnvn anrn. kier ie del™ oz. Novo goro, kjer je do konca vojne. ,VlC ! *** 8 DOLENJSKI LIST Št 49 (1634) 4. d«ce POTA in sm/ dežurni imam j-^ZdUML, KER NI DOBIL ^[AC - 2e znan je vzrok večine Prepirov, objavljenih na tem mestu. ..7I tokrat so morali šentjemejski ““Uciuki pridržati do iztreznitve letnega Franca Glavana iz Ravne-Pri Krškem, ker je razgrajal v m, *U ^olenjke v Šentjerneju, ko očitno vinjenemu niso hoteli streči z žganjem. Nadaljevanje bo sodnikom za prekrške. motorist in pešec OBLEŽALA BREZ ZAVESTI Daniel Macele iz Gribelj je 26. “vetnbra zvečer vozil ncregistrira-motorno kolo , jawa” po Gradcu med vožnjo zadel pešca, 23-letne-^Zvonimira Hudorovca iz Stranske *• U je prihajal nasproti po levi JJ?n* ceste. Po trčenju sta ob« ežala brez zavesti in so ju mudoma prepeljali v novomeško potaišnico, kjer so ugotovili, da je udorovčevo stanje zelo resno, p ° Poškodovan pa je tudi Macele. zmotne škode je bito za 2 tisočaka. IZ CESTE VŠKARPO n \ *oboto ob 15.40 je prišlo na "fgKtralld pri Ribnici do hujše rastne nesreče, ko je 31-letni j,J! Stefanac iz Hrnjitičev pri plovcu z osebnim avtom prehite-oeznano vozilo, pri tem pa ga je j^eslo na levo, kjer je trčfl v Svinsko Skarpo. Pri nesreči se je **anac hudo poškodoval, pa tudi f“terialna škoda ni ravno majhna: ** 100.000 din. DOMA PRETEPAL OČETA Sevniški miličniki so v ponedeljek *6. uri pridržali do iztreznitve ‘5-letnega Jožeta Majcna iz Spodili Botal 8. Jože je doma razgrajal, I*' tem pa tudi pretepal očeta, Potem pa še ostale družinske člane. •“J o početju Majcna bo porekel ^di sodnik za prekrške. NEPREVIDNO S KROŽNO ŽAGO V Podgorju pri Šentjerneju se je 7~' novembra poškodoval pri delu s jttožno žago 24-letni Marjan Oonta ® Cerovega loga. Marjan ni imel pri pravilno nameščenega ščitnika, ?«o mu je rezilo poškodovalo »žaleč na levi roki in so ga Prepeljali po pomoč v novomeško bolnišnico. PREHITEVALNA POLNI ČRTI Ljubljančan Štefko Ivčič se je v *~tek zvečer peljal iz Ljubljane £°ti Zagrebu, pri Martinji vasi pa j® Polni črti prehiteval. Takrat mu v. nasproti pripeljal Postojnčan ,5» Žnidaršič, pri trčenju pa Je p«Cevo vozilo zaneslo še v avto ranča Vidriha iz Otočca, ki je vozil Žnidaršičem. Spregledal je rdečo luč Med prazniki mirno na dolenjskih cestah — Trije poškodovani in za 60.000 din materialne škode pri Senovem 57-letni Ljubljančan Ferdinand Dobravc je v petkovih večernih urah spregledal utripajočo rdečo luč na železniškem prehodu v Senovem in tako povzročil prometno nesrečo, ki je poleg precejšnje materialne škode teijala poškodbe treh oseb. Dobravc sc je v petek ob 18.50 peljal z osebnim avtom iz Senovega proti Brestanici, ko pa je pripeljal do rudniškega železniškega prehoda v Senovem pa ni upošteval utripajoče rdeče luči. Kratkomalo je zavozil na progo, v trenutku ko je na prehod pripeljala rudniška železniška kompozicija, Id jo je upravljal domačin Drago Horvat Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem se je Dobravc s prednjim delom zaletel v bok lokomotive. Pri tem se je hudo poškodovala Dobravčeva žena Terezija, voznik in sopotnica Marija Rebernik pa laže. Materialne škode je bilo za 60.000 din. Na srečo je bila to v prazničnih dneh edina hujša nesreča na dolenj- skih cestah, ki tako niso terjale nobene nove žrtve. Očitno je sneg na naše ceste prinesel tudi večjo previdnost. MATI REŠILA SINA IZPOD TRAKTORJA 24. novembra je prišlo do delovne nezgode v gozdu pod Dolenjo vasjo pri Trebnjem. 22-letni Mihael Kališek je pod domačo vasjo v gozdu nalagal Bslje na voz, pripet k traktorju. Pri tem pa se je traktor pričel premikati in je zdrsel po strmini, se prekucnil in pod seboj pokopal KaHška. Na srečo je njegova mati, Id je tačas grabila listje hitro poklicala na pomoč vaščane, in so poškodovanca družno rešili izpod traktorja. V novomeški bolnišnici so ugotovili, da ima Kališek hude poškodbe po nogah in hrbtenici PO POTI MRAZA EN SNEGA -marsikoga ni bHo toplega za] dežimo eki Med nedavnimi prazniki za ni bio toplega zapečka. Med vsemi velja pohvaliti ipo komunal cev, ki so se s snegom spopadli po vsej občini ter pripravili ceste tudi za manj spretne voznike. roooiBUSN DEŽELI • V trgovini KZ v Straži so imeli v petek na obisku sladkosnedega vlomilca. Neznanec je namreč skozi vrata vdrl v skladišče, od tam pa naprej v željene prostore. Poleg tega, da je vse razmetal, je Se odnesel konzerv, čokolade in kave v vrednosti 6.000 din. Miličniki verjetno ne bodo imeli težkega dela, saj je danes vonj po kavi že prava znamenitost • V noči na 29. november se je neznanec polotil kapelice pri Dolnjem kronovem. Razbil je okna in vrata, slednja pa nato snel in jih odnesel do 500 metrov oddaljenega kozolca ter jih tam pustil V Kapelici je še raztrgal nabožne slike, tako da je fleode za 10.000 din. V nebesih zagotovo ne bo končal. Miličniki iz Dolenjskih To Top- „J*t# Cmoi njegovega soimenjaka Luko iz Ibema «0 ga se v gostilni Uc so prejšnji teden .gost ljčana Joža Aščiča in njegovem Loke. Obema so ga Maj olika v Straži tako" tresle roke, da so kozarci in steklenice kar padale po tleh. Ali je bilo morda kaj drugače, bo poskusil ugotoviti sodnik za prekrške. * V družbi miličnikov pa je noč prebil tudi 38-letnl Vinko Pevec iz Goriške vasi, ki so ga prijeli šentjemejski možje postave. Vinko je doma razgrajal, pri tem pa si pomagal kar z vilami. Sodniku bo moral razložiti tudi, zakaj se je pretepal. Pa ne da gre že za prednovoletno vzdušje!? $od?i?NEgus CESTE - v petek Naril j * je Novo meščan Rasim m! peljal z osebnim avtom Vahti ega mesta proti Metliki, na hitro«-1* ?a je zaradi neprimerne ^rknif PHčelo zanašati. Vozilo je * «**». na levo in trčil v skalo, pri fcnotn * nastalo za 50.000 din voznjL “kode, medtem ko jo je t °dnescl brez poškodb. »Stani 5Y!Del KUPA PESKA -i ritelj iz Velike l^oke se je v S?0tQri»Opc^drle Peljal na kolesu z • l'ttnitu* "4 Velikega gabra proti ' iSMiti . lN*a kolesu je imel na > Un.v5Iob»nsko steklo, ki pa je J , *Hii LT^no, tako da ni videl pred t ih T, Zaleteli jt Učil I ler 50 pn tem k*ŽC - pomoč so mu nudi!i v novomeški bolnišnici, na kolesu pa je nastalo za Z000 din škode. V PREKRATKI VARNOSTNI RAZDALJI - 26. novembra je prišlo pri Šentjerneju do prometne nesreče, ki je terjala kar za 270.000,00 din materialne škode. Omenjenega jutra je »Marinko Vrdoljak iz Slavonskega Broda peljal tovornjak s prikolico proti Ljubljani, pri Šentjerneju pa opazil, da ga prehiteva drug tovornjak v škarje, zato je zmanjšal hitrost Enako je storil voznik tovornjaka s prikolico za njim Goričan Giovanni Bajc, vendar brez uspeha, saj se je vanj zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel Ribničan Leopold Veigerl. Razen velike materialne škode je nesreča na sr?2o.minila brez žrtev. MOTORIST KONČAL POD CESTO 42-letni Janez Bregant iz Gorenje vasi se je v soboto popoldne peljal z motornim kolesom od Smarjete proti domu. Bregant je v križišču v Gorenji vasi zavijal na levo in „ pozabil" na desno pravilo. Iz desne mu je takrat namreč v križišče pripeljal z osebnim avtom 45-letni Ljubljančan Peter Zajc. Prišlo je do trčenja, v katerem je Breganta vrglo pod cesto, kjer je obležal hudo ranjen. Se to, da motorist pri vožnji ni imel na glavi zaščitne čelade, ki bi ga verjetno rešila tako hudih posledic. NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA V petek dopoldne sta po mostu čez Kiko v Dobravi pripeljala vsak s svoje strani 26-tetni Ljubljančan Matjan Kastelic in 21-letna Katarina Jordan iz Mihovce. Kastelic ni upošteval prometnega znaka, da ima prednost vozilo iz nasprotne smeri, zato je prišlo do trčenja, ki mu je v veliki meri botrovalo tudi zasneženo cestišče. Pri nesreči sta se poškodo-v vali Jordanova in njena sopotnica Ana Jordan. “ZAKUHAL” NESREČO IN POBEGNIL 26. novembra zvečer so se na magistralki pri Šentjerneju znašli na kupu trjje tovornjaki in osebni avtomobil Na srečo poškodovanih ni bilo, medtem ko je materialna škoda precej faja - kar preko 220.000 din. Nezgodo Je izzval 21-letni Joviča Milutinovič iz Alek-sandrovca, ki je prehiteval v škarje in nato z odrgnjenim avtomobilom pobegnil iz mesta nesreče. Miličniki so ga dobili že čez čas. Z avtom v plužno desko tovornjaka Trije ranjeni v prometni nesreči pri Luterškem selu V soboto zvečer je pri Luterškem selu prišlo do prometne nesreče, v kateri sta jo dve osebi odnesli s težjimi poškodbami Omenjenega večera se je Zagrebčan Željko Gumzej peljal z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu, pri Luterškem selu pa ga je zaneslo na levo in je trčil v plužno desko tovornjaka novomeškega cestnega podjetja, ki je prav takrat pripeljal nasproti. Pri nesreči se je voznik laže poškodoval teže pa njegova sopotnika Nenad Kolman in Nikola Radovič. Vse tri so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotne škode ;xi je bilo za 60.000 din. i ACILA K tudi za res NOVI REPUBLIŠKI PRVAKI. Kadetska vrsta KK Novo mesto -stojijo (od leve): trener Lutman, Pintar, Kek, Golobič,Bajc, Dular; čepijo: Lekše, Marčetič, Osolnik, Moretti, Beg, Špifljcer. Kadeti prvi v Sloveniji Izreden uspeh mladih novomeških košarkarjev v finalnem delu kadetskega republiškega prvenstva v Celju Čeprav z nekoliko zamude (zaradi nenehnega pomanjkanja prostora v času polne tekmovalne sezone) objavljamo tokrat poročilo o izrednem uspehu mladih novomeških košarkarjev, ki so pred dnevi v Celju osvojili naslov republikah prvakov in se tako uvrstili na državno prvenstvo. Ze v kvalifikacijah so novomeški kadeti pokazali odlično igro, po zmagah v Celju nad domačo Libelo in ljubljansko Ilirijo pa so osvojili najvišji republiški naslov. Za veliko poznavalcev košarke je bilo to S SAVO 2E OB 16. URI Veijetno najzanimivejše odbojkarsko srečanje, kar jih bomo letos v republiškem prvenstvu videli v novomeški športni dvorani, se obeta v soboto, ko bo v Novem mestu nastopila vrsta Save, po vseh napovedih na papirju (drugje nikakor ne!) najresnejši kandidat pioniijevcem v b oju za prvo mesto. Srečanje bo zaradi izredno pestrega športnega programa v dvorani že ob 16. un. izredno presenečenje, ne pa tudi Novomeščane, ki v zadnjih letih_____ skrbijo za naraščaj. Trenerji Kovačevič, Pucelj, Kopač in Bencik so vzgojili izredno generacijo, od katere lahko pričakujemo še izrednih rezultatov. , Kadeti Novega mesta so v Celju pokazali tehnično najlepšo igro, le škoda, da v svojih vrstah nimajo nadpo prečno visokega igralca, kar bi njihovo premoč še povečalo, agresivno igro v obrambi in domiselnimi akcijami v napadu, ki so požele veliko priznanja med gledalci, pa so tudi to pomanjkljivost odpravili. Za uspeh so zasluzii vsi na čelu s trenerjem Bojanom Lutmanom, ki' je ekipo prvič vodil na tako pomembnem tekmovanju. UK IN ZIDAR NAJBOUŠA Kegljaškega tekmovanja, ki 1 organizirala 22. novembra obči konferenca ZSM Kočevje, se je udeležilo 12 moških ekip in 4 ženske ekipe. Med moškimi ekipami le bil daleč najboljši LIK 813 kegljev, 2. Zidar 1741, X Itas I 705 itd.; pri ženskah pa 1. Zidar 582, 2. LIK 521, 3. Kočevski tisk 468. Maja evropsko prvenstvo „v malem” Novomeščani gostitelji odbojkarskih velesil Na 9. seji obeh zborov skupščine telesnokultume skupnosti Novo mesto, ki je bila včeraj, je bil pred delegati kup nalog. Tako je bito na dnevnem redu sprejetje več pomembnih aktov, med drugim pa tudi poročilo o uresničevanju srednjeročnega programa telesne dejavnosti v minulem petletnem obdobju, kot tudi razprava o organizaciji balkanskega prvenstva v moški odbojki v Novem mestu. Nekaj več besed le o slednjem. Balkansko odbojkarsko prvenstvo bo od 26. do 30. maja prihodnje leto, na njem pa bodo sodelovale poleg Albanije in Turčije takšne odbojkarske velesile, kot so Bolgarija, Romunija, Grčija in seveda Jugoslavija. To ne bo le prva mednarodna odbojkarska prireditev v dolenjski metropoli, pač pa tudi najpomembnejša športna prireditev vseh časov v Novem mestu. Zato nič čudnega, da je v letu, ko novomeška odbojka praznuje 50 let plodnega dela, odbojkarska zveza Jugoslavije zaupala organizacijo tako pomembnega tekmovanja prav Novemu mestu. In navzlic temu da bo organizacija slonela na popolnoma amaterskem delu, o uspešnosti končne ocene ne gre dvomiti. Več o delu včerajšnje skupščine v prihodnji št( V SOBOTO TRETJA ZMAGA? - Po vnovičnem tesnem porazu čaka Miniha (na posnetku) in tovariše izredno težko srečanje s kandidatom za dno lestvice, ekipo Ježice. ZANIMIV TURNIR V SODRAŽICI Namiznoteniški klub iz Sodražice Je minuli vikend pripravil v počastitev 80 let telesne kulture v Ribnici in dnevu republike zanimiv turinir, na katerem so poleg dveh domačih vrst nastopile se ekipe Zaloga in Lj ubljane. Slednji so tudi zmagali M. G.-C. POZDRAVI IZ SKOPJA Prejšnji teden smo iz Skopja dobili razglednico z razveseljivo vsebino. Takole je pisalo: „Ob ponovni zmagi na mladinskem državnem prvenstvu vas in vse vaše bralce prisrčno pozdravljajo člani karate kluba ..Nuklearna iz Krškega". Čestitamo! KEGUACI ZA POKAL RUDIJA KEPE 22. in 23. novembra je bilo na keg- ' tek- ! posamez memorial Rudija Kepe, ki se ga je udeležilo preko 60 tekmovalcev. Doseženih je bilo veliko dobrih rezultatov. Prvo mesto Je osvojil Alojz Rozina, kegljaški klub Proletarec iz Zagorja, z 860 podrtimi keglji Enak rezultat je dosegel tudi Franc Žida-nek (KK Pionir Novo mesto), vendar se Je uvrstil na drugo mesto zaradi slabšega rezultata podrtih kegljev na čiščenje. Ostale, uvrstitve: 3. mesto: Janez Bartolj (KK Mercator Trebnje) - 856 podrtih kegljev, 4. Milan Kos (Proletarec Zagorje) -854, 5. Drago Badovinac 0CK IMV Novo mesto) - 850, 6. Marko Zupančič (KK Novoteks Novo mesto) - 849, 7. Marjan Blatnik (KD Rudi Kepa Sevnica) -- 845, 8. Ivan Vanič (KK Krško) - 843, 9. lote Blažič (KK Pionir Novo mesto) - 843,10. Jože Bedek (KD Rudi Kepa Sevnica 1 - 841 podrtih kegljev. JANKO BLAT Vnovič za las prekratki Jug - Novo mesto 81:77 (47:37) - Tudi tokrat ostali navzlic dobri igri praznih rok — V soboto proti Ježici — Novomeščani nadaljujejo s serijo dobrih iger na tujem, vendar še vnaprej ostajajo brez točke iz gostovanj. Proti prvemu favoritu prvenstva, ekipi Juga, so novome&i košarkarji zaigrali dobro in ponovno je malo manjkalo, da bi pripravili največje presenečenje. ^ tesni izidi postajajo lug slaba tolažba po nekaj zaporednih porazih z le nekaj točkami razlike, ko vemo, da se bo letos po dosedanjih rezultatih kar več kot polovica moštev borila za obstanek v ligi. Doslej je trdo zasidran na dnu mariborskk Branik z dvema točkama, pred njim pa so kar štiri moštva (med njimi tudi Novo mesto) s 4 točkami. Sobotno srečanje v Dubrovniku je bilo vseskozi bolj ali manj izenačeno, saj domačini nikoli niso dosegli odločilneiše prednosti. Domačini so verjetno nekolikanj preveč podcenjevali goste iz Novega mesta, ki so ponovno prikazali dobro igro in se skozi celo srečanje dostoino upirali renomiranim gostom. Ob koncu pa je le malo manjkalo, da Dolenjci ne bi iztržili kaj več od častnega poraza. Najboljši v novomeški vrsti sta bila brata Seničar in Župevec. Novo mesto: P. Seničar 14, Sku-be 2, Minih 12, S. Seničar 18, Zupe-vec 21, Plantan 10. Novomeščane čaka v naslednjem kolu eno najtežjih srečanj, saj v športni dvorani gostujejo enega neposrednih tekmecev v boju za beg iz dna lestvice, ekipo Ježice. Novega spodrsljaja si Novomeščani v soboto ob 19. uri ne bi smeli privoščiti. V predtekmi bodo nastopili novomeški paraplegiki v srečanju z vrstniki iz Zagreba. ljišču hotela Ajdovec v Sevnici 1 movanje za moške posamezno za 5. Že deset let trener samemu sebi Peter Radulovič o sebi in prihodnosti mladih Kegljaški šport v Kočevsko-ribniški dolini se zadnje čase vse bolj postavlja na noge. Eden najbolj zaslužnih za to je nedvomno Petar Radulovič, član KK Kočevje, prej tekmovalec ribniškega Partizana. Radulovič je prve uspehe zabeležil takoj po otvoritvi prvih kegljišč, še posebej stez v ribniškem domu JLA. ..Mnogi mislijo, daje kegljanje lahak šport," pravi, »vendar se hudo motijo. Poleg dobre fizične pripravljenosti je velikega pomena tudi psihična kondicija. To vse pa pride šele po neštetih Orah vežbanja.” Radulovič je lani iz ribniškega Partizana prestopil v Kočevje. Nič čudnega, saj 'amkajšnji klub nastopa v višjem tekmovalnem razredu. Petar sc je hitro udomačil in danes je že najboljši član kočevskega kluna. Ko govori o svojih največjih nastopih, pvavi: ,,Spominjali. nastopa na kegljišča doma f' A v Ribnici, ko sem postavu rekord steze z 956 podrtimi ktjlji. Ta rezultat je kasneje izenačil član ljubljan-Gradisa Franc Relcnan. skega Sicer pa se moje poprečje 'podrtih kegljev vrti nekje okoli številke W0." Petar Radulovič: „Za mlade talente ni posluha.” Radulovič je, ko govorimo o njegovih uspehih, tudi p« udeleženec armijskih tekmovanj, od koder ima troje prvih mest Z tkratni nekotikknj otožnejšun spregovori o možnostih za večji razvoj k egljaškega športa na tem območju. .►Ni dovolj, ko ugotavljamo, da imamo veliko nadaijenui kegljačev, ko pa nihče ne dela z njimi! Poglejte mene, saj nisem v desetletnem kegljaškem stažu picživel niti dneva s trenerjem, pač pa lahko vse uspehe pripisan zgolj sebi. Tako pa se ne vzgajajo vrhunski tekmovalci.’’ M. Gl.AVONJlC foto slišal: Milan Markelj MM ČE ŽE MEČEŠ STEKLENICE VAME, VRZI VSAJ KAKŠNO POLNO! v »fs • , m SVETU OKOLI SMRTNI RADIO - Vsaj enega strahu se lahko iznebimo: v primeru dolgotrajnega izpada električne energije in ob pomanjkanju baterij bo mogoče poslušati radio. Tako pravijo izdelovalci radijskega sprejemnika SR—1. Napravo poganja baterija, ki ima življenjsko dobo 10.000 ur uporabe. Celo po tem času jo je mogoče spraviti v delovanje, če ji dolijemo slane vode. V skrajni sili pa bo delovala tudi na kislo vodo, pivo ipd. [mumbuet prt ŽIMI Kako fiksirati razvoj? SEDANJI USTAVNI predpisi ne ustrezajo več doseženi stopnji družbenega razvoja v deželi. Čedalje bolj čutimo potrebo, da nastale spremembe v naši družbi in perspektive nadaljnjega razvoja fiksiramo z novo ustavo. To bi pomenilo ne samo okrepitev in večjo pravno stabilnost doseženega razvoja delavskih svetov in komun, marveč bi tudi omogočilo, da bi še bolj prišle do izraza perspektive našega družbenega razvoja, ekonomskih odnosov in socialistične demokracije. Naša ustava naj predvsem izrazi dejstvo, da se v sedanjih odnosih v Jugoslaviji zrcali tista, stopnja socialističnega razvoja, ko je delo sproščeno v tem smislu, daje nedotakljiva pravica državljana. Izhodišče v ustavi mora biti človek kot proizvajalec in upravljalec, vtem ko je država samo faktor koordinacije. NESMISELNO JE misliti, da opravljajo vsi ti zakotni pisači svoj posel zgolj iz neke .človečanske dolžnosti” in usmiljenja do strank, ki pri njih iščejo pravne pomoči. Če je med njimi res nekaj takih, je njih dolžnost, da se ne vtikajo v posel, ki mu niso kos, in strankam, ki se nanje obrnejo, to tudi jasno povedo. KOMUNISTI BI se morali zavedati tele resnice: v razvijajočih se podjetjih našega okraja, kjer se organi delavskega upravljanja še vedno bore z začetnimi težavami in kjer so zavestne sile še1 razmeroma šibke, je predvsem od vodilnih ljudi v podjetjih odvisno, ali bo šel razvoj novih odnosov v podjetjih in komunah hitreje ali počasneje. Zaradi tega ni dovolj kolektive poučevati da se bodo zavedali svojih pravic in dolžnosti. MLEKO SE je podražilo na 45 din liter. Nekatere zlasti vročekrvne gospodinje so sicer godrnjale, v splošnem pa smo podražitev mleka že dalj časa pričakovali glede na cene mleka po drugih dižavah. MNOGE VASI v senovški občini se vedno bolj potegujejo za elektriko in vodovod. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 8. decembra 1960) ZA BOGATE - Kdor se nikakor ne more znebiti denarja, naj se priglasi za nakup stanovanja v 21-nadstropni stolpnici, ki jo gradijo v Los, Angelesu. Cena enega stanovanja je 43 milijonov dinarjev. Za še globlje žepe pa sta' stanovanji na nebotičnikovi terasi, ki staneta vsako po 196; milijonov. Kupca terasnih stanovanj bosta dobila zraven še nov rolls-royce. Pa ne, da so se graditelji zgledovali po nas, kar se stanovanjskih cen tiče? Kar se avtomobilov, je jasno, da se niso. VSE JE JASNO - Američani so srečni ljudje, saj so zvedeli, komu se ima gospodična Susan Powell (21 let) zahvaliti za svoj lepi glasek. ,Moj glas je božji dar,“ je dejala lepa Susan. In ker ji ta dar prinaša zelo veliko denarja in ker je sama izjavila, da bo iz njega potegnila, čim-več bo mogla, lahko sklepamo, da izkorišča nebeške moči, pa povprečni Američan toliko lažje potegne denar iz žepa. Revež misli, da ne iz svojega, ampak iz ■ božjega. f DIŠEČA VOJNA - Francozi ■ pa se jezijo, ker jim hočejo J podjetniki z druge strani Velike ■ luže skakati v zelje pri njihovem 1 starem in donosnem poslu - ■ pripravljanju dragih dišavnih ■ vodic. Ameriške kozmetične ■ firme so izdelale vrhunske par- ■ fume, ki tako po ceni kot j kvaliteti ne zaostajajo za najbolj ■ poznanimi francoskimi izdelki.. j Največja ovira za prodor ame- ■ riških parfumov je francosko 2 rodoljubje, ki ne klone pred še ■ tako opojno dišečo tujo konku- ■ renco. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Zbeganje preprostega ljudstva (Volilno) gibanje na Dolenjskem le silno vihamo postalo, kakor do sedaj še nikoli. Obe stranki prirejata volilne shode po vsej deželi, ki mnogokrat do najhujše vzburjenosti prikipe. V mordnem oziru bo to zbeganje preprostega ljudstva slabe posledice imelo. Nela volilni katekizem, ki ga liberalna Stanka mej ljudstvo razsiplje, je vse graje vreden. Dolžnost, sveta dolžnost vsatega slovenskega rodoljuba je, da deluje za izvolitev pravih, krščanskih in narodnih mož. Proč z vsakim, ki zastruplja z brezverskim in protinarodnim duhom naše ljudstvo! (Priporoča) se, da si ustanovimo na Dolenjskem proizvedno štacijo npr. v Novem mestu. Tušem naj bi se obračali živinorejci, ki imajo lepo plemeno živino na prodaj, kakor tudi tisti, ki iščejo tako živino. Pri tej štaciji bi se lahko na hitro izvedelo, kje je dobiti lepo žival na prodaj. Proizvedovalo bi se lahko ustno ali pismeno brez vseh drugih stroškov. Rešitev iz prejšnje številke ranocelm it vo blodnja, pomota glasbilo t rus. vladar dolanc Pernati parlamentarci med zasedanjem zganjajo veseli živžav ure in ure. Vrabčja zakonca zvestobo. (Foto: MiM) Mali boemi ptičjega sveta Tudi navadni vrabec ni čisto navaden stvor — Kaj so se Kitajci naučili od vrabcev? je zares hudo, se vrabci prelevijo v ptice selivke J* Sivkaste čivkajoče kepice, ki poleti in pozimi živahno letajo okoli hiš ter se z vnemo parlamentarnih veteranov pričkajo v živih mejah, so za našega človeka vsakdanjost, komaj vredna trenutne pozornosti. ,Saj so samo vrabci,” pravijo ljudje in zraven morda pomislijo še na to, da so te ptice nadležne, če ne celo škodljive. Pa vendar zaslužijo pemati boemi ptičjega sveta, da se z njimi spoznamo malo bolje. Odkar obstojijo, so se vrabci dobro znašli pri iskanju hrane. Zaradi te sposobnosti so počasi osvojili celino za celino, tako da so danes doma povsod po svetu. V Evropi je vrabec najbolj razširjena ptica. Že od nekdaj v človeških očeh ni veljal kaj prida. Pruski kralj Friderik je zahteval od svojih podanikov, da so mu vsako leto izročili toliko vrabčjih glav, kolikor oseb so štele njihove družine. Nenavadni letni davek zgovorno priča, da so v pruski kraljevini imeli vrabce za pravo nadlogo. No, iztrebili jih niso, kar bi se skoraj primerilo na Kitajskem poltretje stoletje kasneje. I Poljski vrabec je precej požrešna žival. Na leto pospravi tudi do 2,5 kilograma žita, zato so Kitajci nameravali spraviti s poti prehudega konkurenta za milijone lačnih ust. Konec petdesetih let, ko so poželi manj riža, kot so načrtovali, so Kitajci ugotavljali, da jim načrtovane letine obžirajo jate poljskih vrabcev. Sledil je poziv, naj vsak Kitajec ujame vsaj enega vrabca. Prebivalcem najbolj naseljene dežele na svetu je uspelo tako rekoč z eno potezo skoraj povsem iztrebiti vrabce. Na stotine ton mrtvih ptic je kronalo vsakodnevne borbe ljudi s požrešnimi ptiči- Toda Zemlja ne miruje (Ruski) car Nikolaj II je nevarno zbolel na iicRi vročinski bolezni. Najnovejša poročila zatrjujejo, da je iz nevarnosti. Dobrega vladaija bi bilo vsaki čas silno škoda, sicer pa bi smrt cesaija po vsem svetu grozno zmešnjavo storila. (D o s t i k r a t) je videti brezsrčne ljudi živali mučiti, koliko pa žival pretrpi od takih' ljudi, ko nihče ne vidi. Prigodi se, da konj vprežen vsega hudega pogine. Naj bi se vendar kdo stvarnikovih besed spomnil, ko je žival človeku izročil Dal nam je žival v korist, v pomoč, a mučiti jo, nam je prepovedal. (Na Hrvaško) inv Slavonijo je šlo letošnjo jesen iz Dolenjske nad 150 delavcev, da v ondotnih šumah delajo. (Ogla s.) Najlepše novosti v punčikah in igračah v družbinskih igrah in galanterijskih stvareh, modeme knjige, romane in elegantno pisalno orodje nudi po najnižjih cenah F. Tand-ler v Novem mestu na glavnem trgu. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1900) Moči, ki so dvignile gore še delujejo — Potresi Nedavna potresa v Italiji in v Alžiru ter siloviti izbruhi ameriškega ognjenika St. Helen so potrdili novejšo teorijo o vzrokih teh naravnih katastrofi Za strokovnjake je bil še posebno »zgovoren ’ ognjenik St. Helen, saj so ga proučevali ves čas med posameznimi izbruhi in zbrali veliko podatkov, ki vsi sicer še niso obdelani, vendar so pomagali dopolniti' sliko o strahotnih silah, ki oblikujejo površj e naše Zemlje. Po sedanjih dognanjih je zemeljska skoija razlomljena na več plošč, ki plavajo na raz taljeni notranjosti Zemlje. Kjer se plošče stikajo, ia do strahotnih trenj, občasno povzroče večje premike tal. Tako nastane! večina potresov. Na stikališ-čih velikih kontinentalnih! plošč prihaja tudi do spodri-vanja; ena plošča drsi podi drugo in se pri tem v notran-j osti zaradi vročine topi, višek nastalih plinov in raztal-jene snovi pa poskuša uiti na površj e po razpokah in kanalih. Kadar pritisk premaga ovire, pride do ognjeniškega .izbruha. posledica je bila drugačna, kot so upali. Leto dni po množičnem ubijanju so kitajska polja napadle žuželke in povzročilo še večjo škodo. Vrabec je ponovno dobil domovinsko pravico na Kitajskem in včerajšnji ubijalci so se spremenili v gojitelje. Velika kitajska izkušnja z iztrebljanjem ptic je dobila znanstven posnetek v Nemčiji. Na poskusnih poljih Steckbyja so zasejali dvoje območij; na enem so imeli svoje vsakodnevne gostije vrabci, na drugem pa so pticam onemogočili ptistop. Posledice so bile pričakovane: polja z vrabci v bližini so dobro rodila, medtem ko so na zaščitenih poljih pridelek zdesetkale škodljive žuželke. Za strokovnjake ni bilo več dvoma, ali je vrabec koristna ptica ali ne. Resje, da pozobljejo prenekatero zrno, vendar je tudi res, da krepko redčijo vrste drobnih škodljivcev, ki so še nevarnejši od pernatih parlamentarcev. „ Vrabec je zelo pametna žival,“ meni ornitolog Guenther1 Schmidt. Med večletnim opazovanjem je odkril, da se družabni vrabci znajo dobro varovati, da hitro najdejo hrano in se izredno učinkovito prilagajajo okolju. Njegova opazovanja je dopolnil dr. Erwin Schemer, prav tako strokovnjak za ptice. Med drugim je zabeležil primere, ko so vrabci namesto utrujajočega lovljenja živega mrčesa raje obiskovali parkirane avtomobile in iz mreže pred motoijem pobirali ostanke žuželk. „Vrabci so po svojem obnašanju zelo družabna bitja,” pravi dr. Schemer. To se lepo vidi v času parjenja in valjenja. Vrabčji par ostane skupaj vse življenje. Če samička pogine, se samček še nekaj dni trudi okoli trupelca, da bi samičko spodbudil k letenju. V primeru, da pogine samček, pa pernato vdovo prevzame samček iz bližnjega gnezda, da ne ostane sama Nasploh vrabci težko prebolijo pogin življenjskih so- Luč iz morja Elektrika iz valov Že ves čas, kar si strokovnjaki za energetiko razbijajo glavo, kako odpraviti zaostrujočo se energetsko žejo sveta, pa morski valovi neizkoriščeni šumijo in butajo ob obalo. Nazadnje so jim nekateri le prisluhnili in v njih zagledali eno od bodočih rešitev energetskega vprašanja. O japonskih poskusih smo pred letom dni že pisali, zdaj pa so svoj model ponudili tudi raziskovalci pri Lockheedu. 1 V njihovih raziskovalnih inštitutih je nastal načrt za umetno1 ..atolsko elektrarno", katere generatorje naj bi poganjala moč morskih valov. .Sedaj gradijo natančen model, da bi zamisel preizkusili v naravnih pogojih. Model bo velik petino bodoče atolske elektrarne, a bo kljub temu proizvedel okoli 2 megavata električne energije, torej dovolj za potrebe manjšega naselja. Zamisel Je dokaj preprosta: valovi bodo butali ob elektrarno, podobno, kot sedaj ob čeri atolov, in se prelivali v Jašek na vrhu kupole, kjer bo nastal močan vrtinec in poganjal turbino, ta pa generator. Počakajmo in videli bomo, ali bo zadeva dozorela in se uveljavila. drugov. Malokdaj se PrinK?W bi kdo videl samotnega v^L' saj ptice preveč ljubijo dfl* jc Njihove kolonije štejejo 50 Ptic- ’• ud Ne bi mogli reči, da vp. žive trdo in delavno, >. 1 L* Vstani dokaj pozno, ko druge odpojejo jutranje speve, L, tako pa se spravijo k V, celo uro prej kot večina pj*®- ^ Zanimivo je, da se vrat#1’ v jim slabo kaže, sprem«11® ( ptice selivke. Običajno ^ ostanejo tudi pozimi v Iger so se zvalili, ^ človekovih domovih mestih najdejo dovolj J, med odpadki in jih nepfflj g zima ne pesti tako kot P®0?!.;, so v odnosu do človeka p1* ^ še. Vendar pa se vrabčja 1] ■ zen do mest in vasi v ^ težavnih razmerah ohladi. 1^ čno se zbirati v velike polete v toplejše kraje. ^ Daljni sorodnik našega do ga vrabca, ki živi na ganistana, je prava h selivka Vsako jesen se oov ( na 2.000 kilometrov do krajev na indijskem p01^ tinentu. jj Vrabce selivce so P° j tudi prebivalci otoka Helg®1 g v Severnem morju. Otok J® med zadnjo vojno nem&° % rišče, zato so ga zaV^rt)j. večkrat močno bombard* t Otočani so zapustili d°m0 JjS njimi vred pa so otok zaP ^ tudi vrabci. Še danes se ^ vrnili niti ljudje niti P •„ Vrabci brez ljudi ne m živeti. ^ ■ Morda tudi ljudje brez cev ne bi najbolje? neumnosti, ki ne najde in kakor je razum ’ ta*co 'e neomejena tiidi J. MENCINGER Rubimo, to je najlažja pot k SULLY PRUDHOMME . Užitkom se moramo preda-z®emo in previdno. VATSJAJANA sovražnik barva pri kartah radioakt. element ptic velikan igralec vvtllas naseka-nost sodobna tkanina ozemlje me dvema reč- rudnik železa v bi h reievalni čoln sorodnik fazana homerski junak ročni voziček zakletost akad-ev zbo značaj renij povrs. mera nem. tovarna motorjev suknja osvež Pijača vzdevek igralca polica doba človeški mladič d I aluminij igralec ulag« priprava stiskanj« kdor dela toke vrsta solate vrsta fotograf. aparata če Samo pristno gre v denar ^r9ovina s starimi violinami cveti, ponarejevalci pa si ne morejo odrezati svojega kosa nezaslužene potičke — Ali šejki igrajo violine? Preprodajalcem, ki služijo* jrftne denarje s prodajo slav h starih violin, so se gotovo Podile sline, ko so slišali, da’ ^Makedoniji odkrili prese-Ijivo veliko starih godal, njimi celo nekaj stradi ..k- No. iuonslnvanske stare .. -'»o, jugoslovanske stare . «ne ne bodo krenile po za- PlCtenih nnfoti mPtHnarnHnp . -nih ?8ovine tuje poteh mednarodne s starinami, saj take nosti ni da bi krasile! k' muzeje ali privatne zbir- vj Y kietu je trgovina s starimi Janami zacvetela, kot pač Ha o ?acveti trgovina s stari-.' nu in umetniškimi pred-Sy1> kadar inflacija steguje kremplje. Med novimi Pci violin so se pojavili de-VJIU mogočneži z Bližnjega' ^oda Za stradivarko, guar-DrLi bergonzijevko so pri-™vljeni odšteti tudi do 10 Jonov dinarjev, pri tem pa. m vo vec*°’ na' oa izplača, saj cena tem .'inam gotovo ne bo padla, . toveč se bo prej dvignila. Ko cveti trgovina z dragocenostmi, cveti tudi sleparija Toda če je mogoče odlično posnemati svetovno znane slikarje (modeme pač lažje kot stare mojstre), pa nekdanjih izdelovalcev prvovrstnih violin ni mogoče. Strokovnjaki so skušali odkriti postopek, terega so uporabljali Stradi-vari, Guameri, Bergonzi pri izdelovanju svojih godal, vendarl niti najmodernejše računalniške obdelave podatkov niso prinesle dokončne rešitve.’ Kdor ima dobro uho - in takih je med glasbeniki dovoli -že po nekaj tonih zanesljivo ugotovi, ali igra stradivarka ali pa .stradivarka”, narejena kjerkoli že.” Vse to pa ne pomeni, da se-, daj izdelane violine niso dobre. Vrhunski izdelki so tudiJ danes vrhunski, le tistega denarja ni mogoče iztržiti zanje1 kot za nekaj sto let stara go-\ dala To pa je za ljubitelja glasbe vseeno. Stradivarka - ponovno vroč predmet prekupčevanja Nezdravo zdravje Sončni saloni samo zi zmerne — Kožni rak in razjede Po poletni je zdaj na vrsti zimska zagorelost Da se izkaže sodoben način življenja in človek ne izstopa iz zdrave večine, mora pozimi njegov obraz nada-hniti sončna zagorelost, ki naj bi pričala, da se je zagoreli sodobnik smučal bodisi po naših, bodisi po tujih snežnih strminah. Potrjuje pa lahko tudi, da ima doma umetno sonce, kar mu morda daje še večjo veljavo med zimskimi ogorelneži. Tej potrebi (ali muhi) znajo drugje po svetu prisluhniti tudi zato, ker jim vrže lep kup denarja V razvitih državah so v nekaj letih vzniknili .sončni saloni41, kjer se je mogoče v četrt urice sončiti ob umetnem sonca Vse lepo in prav z zagorelostjo in zdravjem, ki naj bi ga prinašalo umetno ali pravo sonce, toda strokovnjaki ugotavljajo, da je želja po lepi zagorelosti mnoge prevečkrat zapeljala v sončne salone in začele so se težave. Prekomerno obsevanje z umetnim soncem namreč lahko povzroči kožnega raka, stara in guba kožo ter jo izsuši, kar lah-ico privede do razjed in težko začeljivih bolečih razpok. ice in povesti iz narodnega življenja jetnica J Kmalu ril se je r°ba je ukreniti izkopal iz vseh dolsP(J naprej, plezal više ii nikoli ni stal. Kam šest od sto, ali časti nic, drugače. Grom je hotel ne le l>lr. novomeško meščanstvo je lepa reč, *' ( * prave veljake in prvake je priznaval ^ . 8*& Grom je tedaj namenil kupiti Lj fl**. $ laL.tU(1' Prekrasna prilika. Nekoliko streljal*1 . & 1'JT* r>~ Prijazna gora. da se mi ne more zei jb0ir * Pokrivajo jo na vse stran' fjt ^ Driie^enh vlr>o slovi za diko dolenjske zewl* ravnica, na kateri so naši spred"' 00^ “tf t 0 'n zasadili milovidne Upe. !tje*"»risaJak? '°P 'n obširen, da bi se pero ^ ^ , . n- Človek ga mora uživati, sicer ne ^ Q^ne vidita, še n pase po vasicah, "e *eli nič recimo mu j ^ PoO stidnski Ko je J°ief poltH* ^ ^ "potrebnim mora uživati, sicer - - ,e • tlj - "e Ljubljana čepi daleč » 0 tako ljubkih goricah, *<*' • cerkvah, gradovih in ,epŠeS>' ^ Kf, n 06 večjega, nič boljšega, n' u0liK° , Pod Veselico, te g radi če k, samostan. očetom na pete, se 9* P $tj.lrn kmetom se ni aodilojfo..^,^^. ne. Kaj če samostanu tlaka? f? vse <>P'1 goldinarjev, pa it/*/* uganjeno, se m po*™ zavidali Te razmete velikih dohodkov tudi vzrok, da se zanjo dvajset tisoč sline. Na dražbo i8 £ glin* pa sta bHa na vsak na | ** ia Vlna 'n Par 'lih J*? "krat ere xe t, *'3 in tedaj X nol(fn>rl? dt*' f tevala Je ,/set l\l '»ot ° 16 cedile dražbo je J* Najvažnejša m meščan Grom. Oba sta rekla, da morata graščino kupiti, če ju stane sto tisoč goldinarjev. Ostali kupci se niso čutili kos takim zverinam. Jeli so pokašljevati, se usekovati, umikati — kmalu jim ni bilo ne duha ne sluha. Gromu se kar samo muza; misli si: „Z enim sovražnikom se bom vojskoval laglje nego z osmimi." Približa se Korenu in mu zašepeta na uho, da bi govoril rad z njim na samem. Oddaljivši se kakih sto korakov, se moža ustavita in po kratkem pogovoru pogodita. Koren dobi osem sto goldinarjev. Grom pa licitira sam ter kupi in ■plača Vinico. Ati težko je lisjaku premodriti lisica Koren pravi: ,,Osem sto niso kar bodi, grem lahko z njimi v kake toplice. Vinica pa je še vseeno lahko moja." Napoti se h gosposki in ovadi Groma, da se je polasti gradu tako poceni s prepovedanim podkupom. Gosposka začne grmeti, preiskovati, konec je bil, da je moral Grom državi grad povrniti. Razpisala se je nova dražba. Ponudnikov je privrelo topot več ko trideset, med njimi zopet prejšnja tekmeca Grom in Koren. Nabijalo se je strašna šele, ko je poskočil oglas na dvajset tisoč, so se začeli kupci izgubljati. Koren obljubi petindvajset tisoč. Grom osemindvajset tisoč. Koren zakliče trideset tisoč in že misli, da je premagal, kajti Grom je tresel z glavo in nekaj nevoljno sam zase godrnjal, kakor da mu grad več ne diši. Ali motil se je, godrnjač zavpije dvaintrideset tisoči Koten veli: ,,Toliko pa to trnje in kamenje ni vredna Obdelane zemlje, polja in goric je premalo, jaz grem, zbogoml" Vinica ostane Gromu, ki je preračunal vrednost bolje od Korena. Mislil si je: „Naj bo trnja in kamenja kolikor hoče, saj imam zdaj tlačane, ki mi bodo iztrebili vse to zastonj. Čet deset let ne dam graščine ne za petdeset tisoč." Ubogim podložnikom se je zdaj zagodla žalostna pesem. Grom je kupil grad z vsemi pravicami, ki so jih uživale druge graščine; zadovoljen ni bil s cvičkom in par goldinarji, zahteval je natančno tlako in vse druge davščine, katere so pobirali njegovi tovariši. Viniški kmetje so se začeti puntati, da ne dado ne mrvice več. nego so dajali do zdaj. Podložniki drugih gradov so se grozili:.. Če ne bodo viniški delali tlake, je tudi mi nočema Podvrženi smo isti postavi. zakaj bi oni lenarili, mi pa trpeli? " Vladi že zaradi zgleda ni bilo mogoče pritrditi puntarjem; njena podpora bi bila vstajo razvnela po vsej dolini od Kočevja do Krškega, če ne še dalje. Viničane je moral človek obžalovati, kajti njihova nasprotnost je imela čvrst temelj v dosedanji navadi, ki je postala že skoraj pravica. Zastonj so se branili novega jarma; prijatelja in zagovornika niso našli nobenega. Grom je rabil zoper njih vse ostre pripomočke, katere je dovolila postava zoper uporne kmete. Pretepali so jh neusmiljeno; meščani so drli kupoma gledat ta bridki prizor in smejat se njhovemu stoku in joku. Pred letom 1848 so stali Novomeščani zmerom na strani grajske gospode, so ji odobravali vsako silovitost, so privoščili kmetu vsako krivico in nadloga Ker so se šteli tudi oni med gospodo, so izkazovali s to trdosrčnostjo neko kolegialnost obenem pa gotovo tudi visoko stopnjo svoje omikanosti in kratkovidnosti Po naravi in pameti bi se bli morali za kmete potegovati, jim z besedo in peresom pomagati. Fevdalci so črtili enako obe svobodi kmet iško in meščanska Še grje pa je ravnal takratni prošt Albreht Njegova dolžnost bi bila, miriti in blažiti tega in onega, med razdraženima strankama posredovati. On pa se je rajši gospodi prilizoval, kmete pa suval od sebe. Nekaj časa jih je nagovarjal zlepa, naj se Gromu podvržejo. Ko začno razkladati svoje vzroke in razloge, zakaj ne morejo, je zarohnel: vami na govorim več." Vprašali so potem vsakega posebej, če bo hodi na tlako ali ne. Kdor je rekel, da se ne poda ti novici in krivici, se je moral uleči. Prošt je dejal mrzlo: ..Gumpca je treba nakrišpati IMan muss den Ker! halt blaettern lassen)." Zaradi te malo krščanske in človeške besede je dobI pri ljudeh priimek: Krišpar (der Blaetterer). Viničani se tudi drugim kmetom niso nič smilil; še norca so se delali iz njih. Oa jim na vzorno kmetij in jh ne poženo po svetu, so morali po hudem trpljenju in preganjanju obljubiti pokorščino, . delati tlaka Leta 7848 so se dvignili vnovič. Po kratkem razsajanju je prišla vojtičina. Tolkli jlt sicer niso več, tembolj pridno pa rubili. Svoj dolg so morali povrniti graščini do zadnjega krajcarja, zabredli so v take stroške in davke, da je blo nekaterim vse prodana Groma bodo viniški kmetje še dolgo pomnili Noben drug graščak ni zapovedoval tako težke tlake. Kar je zamisli, je tudi izvršil. Kmetje so morali sekati in izkapati trnje in grmovje, pobirati, rušiti in odnašati kamenje in pečine: več ko polovico grajske lastnine, iz katere ni blo prej ne krajcarja koristi, so obdelali brez plače v najrodnejše polje, v najbohotnejše vinograde. Dohodki so le s tem silno pomnožili Ker želimo soedbuditi slovenske pisatelje, da bi v povesti ali romanu upodobili našega kmeta, njegovo zgodovinsko navezanost na zemljo, njegovo aktivno sodelovanje v NOB, kmetova omahovanja in dvome v času preobrazbe vasi oz. podeželja po vojni, kmetovo voljo po napredku oziroma njegovo vključevanje v nove, sodobne oblike gospodarjenja, odnose med ljudmi na podeželju itd., jih vabimo, da se s svojimi deli udeležijo NAGRADNEGA LITERARNEGA RAZPISA To je četrti tovrstni razpis, objavljamo pa ga v počastitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Žirija bo presodila poslana dela in jim določila tri naara-de: orva nagrada druga nagrada tretja nagrada 20.000.00 din 15.000.00 din 10.000.00 din. Udeleženci literarnega razpisa morajo izpolniti naslednje pogoje: — da predloženo delo še ni bilo objavljeno — delo naj bo pretipkano (po 30 vrstic na eni strani) in naj obsega od 200 do 300 (ali več) tipkanih strani — delu je treba priložiti šifro (pisec bo svoje delo dokazal z dvojnikom) — delo je treba poslati na naslov: ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana (za nagradni razpis), in sicer najkasneje do 1. julija 1981. Vsa nagrajena dela bo ČZP Kmečki glas objavilo, za kar bodo pisci prejel i honorar po veljavnem pravilniku o avtorskih honorarjih CZP Kmečki glas. Nenagrajena dela, ki jih bo žirija priporočila k ot primerna za objavo, bomo upoštevali v založniškem programu in se o tem s pisci tudi dogovorili. ČZP Kmečki glas priporoča udeležencem, da že med razpisom sporočijo svoje sodelovanje, kdor pa ima že primeren rokopis, ga lahko takoj pošlje. Ljubljana, decembra 1980 ČZP Kmečki glas Miklošičeva 4 Ljubljana 879/49-80 „LESNINA'\ proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53, razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Mizarstvo—tapetništvo—žaga „DEKORLES", n. sub. o. Brežice, dela oziroma naloge DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati za navedena dela oziroma naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti morajo visoko ali višio izobrazbo lesne, ekonomske ali pravne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v lesni industriji, — biti morajo moralno-politično neoporečni, — imeti morajo organizacijsko in vodstveno sposobnost za usklajevanje interesov dejavnosti temeljne in delovne organizacije ter razgledanost na področju gospodarstva. Delavec, ki opravlja dela oziroma naloge direktorja TOZD „DEKORLES" Brežice, ima posebna pooblastila in odgovornosti ter je izbran za štiri leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela ter delovanja na druž-beno-političnem in samoupravnem področju v zaprti ovojnici na naslov: Razpisna komisija LESNINA — TOZD DE-KORLES Brežice, 68257 Dobova, v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. 880/49-80 J BREZPLAČNO DO KONCA LETA Če bi si radi prihranili pot do kioska, če bi bili radi redno obveščeni o dogodkih v domačem kraju in če bi radi prejemali DOLENJSKI LIST BREZPLAČNO do konca leta 1980, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naš naslov: CZP Dolenjski list, p. p. 33, 68001 Novo mesto. Na našo naročilnico opozorite sorodnike, prijatelje in znance. Ne zamudite izredne priložnosti — naročite se na Dolenjski list. NAROČILNICA Podpisani(a) ...................................... (Priimek in ime) Ulica...............................hišna številka Kraj..........................poštna številka se naročam na Dolenjski list od prve številke dalje po oddaji naročilnice. (Lastnoročni podpis) Prosimo, da naročilnico izpolnite s tiskanimi črkami. DOLENJSKI LIST V VSAKO HIŠO ; Ribe dobivajo večjo veljavo \ i Ribogojnica na Dvoru proda na leto že 90 ton ameriških postrvi, kupcev pa je vse več, zlasti ob pomanjkanju mesa Albin Mrvai, doma z Jame, je obratovodja v ribogojnici na Dvoru, ki prav zdaj gradi novei zmogljivosti za še večjo proizvodnjo, vendar se o tem nisva dosti pogovarjala. Obratovodja Mrvar, ki je od aprila 1966 zaposlen v ribogojnici, je imel prej 15-letne izkušnje le z delom v bližnjem mlinu. Vedno ob vodi, je dobil veselje do rib in v dolgoletnem delu pri vzgoji in Albin Mrvar: „V ribogojnici se dela v svetek in petek, lug ti ribe ne smejo biti same.” ravnanju z ribami si je pridobil veliko izkušenj. Takole pravi: „Ko sem prišel, je bilo vsega 24 malih bazenčkov in z veliko težavo smo prodali komaj S ton rib na leto.Ljudje še niso poznali tovrstne hrane in veliko truda je bilo vloženega, preden se je tig odprl Danes prodamo že 90 ton rib in prodaja jo zagotov^ena, ker imamo stalne odjemalce vse od Višnje gore do Zagreba, Duge Rese in Karlovca. Prihajajo pa kupovat tudi zasebniki” - Kakšno je pravzaprav vaše delo? Kako hranite ribe? »Poleti porabimo za ribe 700 do 800 kg hrane na mesec, pozimi nekoliko manj. Trenutno imamo okrog 400.000 mladic in seveda mnogo več rib dvoletnic, ki gredo v prodajo. Skrbeti moramo, da so mreže v bazenčkih vedno čiste, kajti ob' večkratnih poplavah voda prinaša listje. Če bi se to ob mreži ustavilo, bi se pretok zamašil in bi lahko prišlo do pogina. Prav včeraj smo iz mrež spet odvažali cele kupe listja. Ta ribe lepo skrbimo, pohvaliti moram tudi ostalih sedem sodelavcev, kajti vsi imamo posebno ve se (je do vzgoje rib. Vsi zaposleni pri nas pa moramo računati z delom tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih, kajti ribe marajo jesti in ne smejo biti same.” Mrvar pravi, da sam ne ljubi ribjih jedi v domači kuhinji, pač pa zna ribe odlično prekajevati Prekajena postrv je v zadnjih letih specialiteta, ki jo nudijo v vseh boljših delikatesah, in tudi za pokojnega predsednika Tita je Mrvar že prekajeval ribe. S posebnim ponosom je povedal, da so dobili večkrat naročilo, če so imeli na Brdu goste. - Kaj pa cene? Mar tudi pri dbah skačejo tako naglo kot pri mesu? „Sele zadnja dva meseca prodajamo postrvi po 120 din kilogram, prej so bile cenejše. Trdim, da so ribe zelo kvalitetna in zdrava hrana, pa mnogo oenejša kot meso. Prav zato je zadnje čase vse več povpraševanja po njih in zato tudi gradimo nov del ribogojnice. Računamo, da bomo v nekaj letih dajali na trg po 250 ton rib.” R.B. 1 SPREMENJENO IN UREJENO OKOLJE - Nedavna prodava 25-letnice IMV je bila več kot dobro obiskana, takoiekoč prvič pa se je zgodilo, da je v tem kolektivu proslava potekala na urejenem proštom. Ni bilo potrebno stopati v blato, ker je ogromen prostor pred tovarno postal parkirišče z avtobusno postajo. Posnetek je s proslave med programom. (Foto: R. fiačer) Odločilen tuš na velike želje V novem srednjeročnem obdobju bodo imeli v novomeški občini preHnost kmetiistvo s predelavo hrane, gradnja S kanala na področju komunale in usmerjeno izobraževanje Ob preverjanju uresničitve družbenega plana v sedanjem srednjeročnem obdobju in doseženih rezultatov v gospodarjenju v prvih devetih mesecih letošnjega leta je zbor združenega dela! novomeške občinske skupščine 26. novembra izglasoval spremembo smernic za planiranje novega pedetnega obdobja. Za 1,5 odstotka manjša rast, kot je bila pred letom dni predvidena, je morda še negotova. javnostmi usmerjenemu izobraževanju. R. B. Čeravno je šlo za izredno važne zadeve, je zbor združenega dela komaj sklepčen izglasoval tako rekoč prvi odločilen „tuš” na smernice za sestavo novega družbenega plana. Po letu dni, kar so smernice v razpravi, se je položaj bistveno spremenil in zaostril. Ugotovljeno je, da sedanji srednjeročni načrt ni bil realno zastavljen in uskladen z možnostmi gospodarstva, kateremu so kar naprej nalagali nove obveznosti. Neuresničene planske obveznosti močno bremenijo nove srednjeročne plane, nikakor pa to ne pomeni avtomatične prednosti ali zagotovila, da Boljše njive na Mokrem polju? Pomoč kmetijsko—zemljiške skupnosti kmetijskim zadrugam pri izboljševanju kmetijskih površin — Prostorski plan nuja za uspešnejše varstvo dobre zemlje pred zazidavo — Okleščen plan Kmetijsk»zemljiška skupnost v novomeški občini se je tudi v letošnjem letu lotila mnogih nalog in akcij, od katerih pa vse v odoti ne bodo uresničene m jih čaka v prihodnjem srednjeročnem obdobju precej dela. Jože Cvelbar, tajnik kmetijsko-zemfjiške skupnosti je povedal, da so v letošnjem letu uspeli pridobiti načrt za hidromelioracijo okrog ISO hektarov zemljišč na Mokrem polju - v izdelavi Je tudi ekonomski načrt za izvedbo tega projekta - ki naj bi bila izvedena do leta 1985. Imeli so že tudi razgovore s kmeti na tem območju, Id pa žal niso pokazali kaj dosti zanimanja oz. pripravljenosti za sodelovanje. Dalje je skupnost finančno pomagala Kmetijski zadrugi Krka pri hidromelioraciji okrog 30 hektarov zemljišča na Grobeljski gmajni, id naj bi bila po predivde- Predlogi temeljev planov v novi številki »ODLOČAJMO!” V tisku je nova, 10. številka glasila delegatov in delegacij novomeške občine, ki jo bodo šolarji raznosili prihodnje dni Na povečanem obsegu prinaša tokrat gradiva,, o katerih bodo razpravljali na 6. skupni seji vseh zborov občinske skupščine 15. decembra. Med njimi je predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981 -1985, osnutek enakega regijskega dogovora občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini za prihodnje srednjeročno obdobje. Glasilo prinaša tudi predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za leto 1981. Glede na kratek rok, v 1 te-rom sprejemajo delovne or; ni-zacije v občini svoje r izv jne načrte za čas od J98i-1985, jim bo gradivo v novi » -;vilki delegatskega glasnika joueben in hkrati zanimiv prip moček. vanjih v kratkem dokončana. Bile s® tudi akcije za izboljšanje obdelovalnih površin v Sadinji vasi pri Žužemberku — vodila jo je po spe ševalna služba pri KZ Žužemberk -pa v Malem kalu pri Mimi peči v Se lih pri Zagorici in v Globoč dolu. Odobrili so tudi pomoč KZ Krka za ureditev pašnikov na Bajnofu. Nekaj kmetom so tudi odobrili kredite v skupnem znesku 600 tisoč dinarjev za iz krčenje 10 hektarov gozda in pripravo teh zemljišč za obdelovalno zem|o, načrgovali pa so še agrohidromelioracjjo na 27 hektarih, vendar planov niso uspeli realizirati Veliko pozornosti so posvečali tudi varstvu kmetijskih zemljišč, pri čemer pa se srečujejo z velikimi težavami, ker za občini ni izdelan prostorski plan. Prav zato si bodo v prihodnje prizadevali, da bi bil plan le izdelan. Obravnavali so okrog 280 vlog občanov in drugih prosilcev za. spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ki še vedno kažejo pretirane težnje po pozidavi boljših kmetijskih zemljišč, čeprav je širši družbeni interes, da ohranimo dobro zemljo za pridelavo hrane. Na našem območju je tudi veliko zanimanja za gradnjo zidanic, jc povedal Jože Cvelbar, kar je vprašljivo predvsem za vinorodna območja, primerna za intenzivno vinogradniško dejavnost Pristopili so tudi k spremembi odloka o zaščitenih kmetijah, saj je treba seznam takih kmetij (trenutno jih je v novomeški občini 1692) dopolnjevati, ker nekatere izgubijo pogoje za zaščiteno kmetijo, druge pa si jih na novo ustvarijo Kmetijsko-zemljiška skupnost jc že izdelala plan za novo plansko obdobje, ki je najprej vseboval načrt za hidromelioracijo 440 hektarov, »Dolenjski list« v vsako družino agromelioracijo 220 ha in komasacije na 234 hektarih. Zveza vodnih skupnosti jim je plan hidromelioracij namreč znižala na 110 hektarov, in to kljub protestom vseh dolenjskih kmetijsko-zemljiških skupnosti. Dali so tudi pobudo, da bi Zveza vodnih skupnosti del sredstev, t2 jih namenja za hidromelioracije, preusmerila v agromelioracije, saj so te nekajkrat cenejše in dajejo hitrejše učinke. Z. L-D. Zatajilo je usklajevanje Roki za sprejetje planskih dokumentov so na moč kratki — Skupno planiranje je oteževala neusklajenost Do 15. decembra je čas, da v organizacijah združenega dela sprejmejo samoupravne- sporazume o temeljih planov (v njih morajo biti upoštevane obveznosti do sisov družbene in materialne proizvodnje) za naslednje srednjeročno obdobje, pet dni več pa je časa za sprejem resolucije o dnižbe-neek on omskem razvoju občine v 1981. letu in dogovora o temeljih družbenega plana občine Novo mesto. Krajših rokov za sprejetje tako pomembnih dokumentov tako rekoč ne more biti, sicer bi kršili zakonska določila o razpisu referendumov. To je poudaril tudi Uroš Dular, predsednik skupščine občine Novo mesto, ki je prejšnjo sredo vodil delovni posvet direktorjev in predsednikov delavskih svetov. Glede na omenjene roke je bil ta posvet res pozno, a ga, po besedah lov. Dularja, prej ni bilo moč sklicati zaradi usklajevanja smernic razvoja na / voz n in republiški š ra' Resolucijo (ki bo izjemoma sprejeta po hitrem postopku pred družbenim planom občine) in dogovor je zbranim na kratko predstavil Julij Stem. Dokumenta bosta v kratkem dostopna vsem občanom, saj bosta objavljena v glasilu Odločajmo (morebitne pripombe je treba posredovati vsaj pet dni pred sejo občinske skupščine), Štern pa je poudaril, da je skupno planiranje na ravni občine pestila in zavlačevala neusklajenost temeljnih planerjev. Občinski planski dokumenti kajpak ne morejo iti mimo samoupravnih sporazumov o temeljih planov organizacij združenega dela, mnoge od slednjih pa so se pri planiranju obnašale dokaj nestabilizacijsko, kar je usklajevanje še oteževalo, ponekod tudi zadovoljive strokovnosti pri planiranju niso premogli. Vse to se odraža tudi na občinskih planskih dokumentih, ki po kakovosti niso najboljši, so preobsežni, sptiščajo se v podrobna navajanja tam, kje. bi bil^ ustreznejša načeirost. D. R1ISTJA bodo te naloge ponovno uvrščene v novi plan. Vse neuresničene nalogp je potrebno znova Eretehtati in se trezno odločiti, aj bo zapisano v novem planu. Po drugi strani pa so bile v minulih petih letih končane marsikatere gradnje ali pa so nastale nove dejavnosti, ne da bi bile zapisane v planih, kar je tudi prispevalo k temu, da pomanjkanja sredstev ni o možno izpeljati več kot tri četrtine s planom določenih! nalog. To vega zlasti za področje komunale, kjer je največ neizvršenih nalog, hkrati pa tudi največ realizacije mimo plana. Tudi gospodarski rezultati za prvih devet mesecev letošnjega leta pričajo o prevelikih željah in premajhnih možnostih, zato kaže na teh osnovah zastaviti bodoče planiranje. Zbor združenega dela je izglasoval spremembo smernic za sestavo družbenega plana občine za obdobje 1981 do 1986, in sicer v tem, da ne bo dosežena 6,5-odstotna ras družbenega proizvoda, kot je bilo sprva predvideno, marveč komaj 5-odstotna rast Ker bo toliko manj ustvarjeno, bo tudi toliko manj za investicije, za splošno in skupno porabo itd. Delegati so se odločili v novem obdobju dati prednost kmetijstvu in proizvodnji hrane, s ja komunale gradnji S ala in med družbenimi de- V ŽELODEC AU V SKRINJO? Nad pomanjkanjem mesa tožijo vsi novomeški občani in res je, da v mesnicah sproti prodajo, kar pripeljejo. Navzlic temu pa je uradno ugotovljeno, da je bilo v času od 20. septembra do konca oktobra letos (v približno 40 dneh) prodanega 150 toni mesa: mlade govedine in prašičev. Poleg tega je šlo še na tone piščancev in puretine, vendar podatkov o teh količinah ni SAMOPRISPEVEK ZA ZDRAVSTVENI DOM! V prejšnji številki se nam je v pisanje o problemski konferenci KK SZDL BrŠjin vrinil tudi podatek, da so krajani Bršljina izglasovali samoprispevek tudi za izgradnjo — sicer prepotrebne - trgovine. Samoprispevek pa trenutno zbirajo za gradnjo zdravstvene postaje in kanalizacije, medtem ko za gradnjo trgovine še iščejo investitorja. SO BILI NAČRTI URESNIČENI? V ponedeljek, 8. decembra, bo v Novem mestu zasedanje obeh zbo-. rov samoupravne stanovanjske skupščine. Razen delovnega poročila o' uresničevanju programov ob tri-četrtletju bodo delegati odločali o: predlogu rebalansa sklada za družbe-« no pomoč v stanovanjskem gospo-! darstvu in določali o nekaj samoupravnih sporazumih, ki zadevajo nove gradnje. novoles komandanta staneta 38 tel.: (068) 25-091 Čez Kamenvrh ga ni! Širina, svet od Irana do Iraka in Sovjetske zveze! za Jožeta Pusta ni privlačen Prejšnji teden se je Jožeta Pusta s Kamenvrha na Trški gori še dižal prah oziroma vonj ruskih cest, ko so g3, vaščani začeli spraševati, kaj vse je doživel med trimesečno odsotnostjo. Kot šoferv-špediciji pri ljubljanskem podjetju SAP je že sedem letu na cestah. Domov se vrača v najboljšem primeru za nedeljo, pa še to ne za vsako. »Pred tremi urami s®"! prišel z vožnje po SovjetsB zvezi. Tri mesece smo 12 Subotice vozili naše čevlje.v Moskvo, Kijev, Leningrad M Minsk. Tam je sam led na cestah in prava zima.” - Kaj vam je v teh kraj* najbolj ostalo v spominu-.. „Šofeijemi se nam vselej* mudi, zato sprašujemo največ za hrano. Te pa v Sovjetski zvezi ni dovolj, vsaj take ne, ki bi bila nam všeč. Po gostilnah ob cestah imajo povsod »boršč”, nek® vrste juho enolončnico, v centru večjih mest dobi vsega, malo ven iz mesta pa že ne več. Pač pa so ljudje m organi oblasti prijazni 1,1 ustrežljivi, če se tujcu primeri nesreča. Goije pa, Ce to doživiš v Orientu - Ste bili tudi na Daljnem \zhodu in kje? „Tudi v Teheran in Bag-dad sem že vozil tovor, ampak zame tam niso pr*ve razmere. Hrana sploh ni naš okus, še kruha ni, stran pa je šoferja, če bi se mu na poti kaj primerilo. V hipuje zraven množica domačinov in te okradejo, da sam ne ve kdaj in kje. Ni mi všeč tudj to, ko vidim, koliko lju«! kar poseda. Niso navajen} delati kot kmečki ljudje P*1, nas. Lahko pa smo Jugoslovani ponosni, ker so Orientu najboljše in najbolj znane tuje firme prav naše. - Kaico pa ste sicer k°* Jugoslovan doživljali daljni tuji svet? „Razbesnim se, da p1 počil, kadar v Avstriji 111 včasih tudi v Nemčiji kup? jem naše žarnice. Imajo jm cele skladovnice, pri nas pa niti ene ni. Isto velja za-pralni prašek. Jugoslovan; skegp praška je v Avstriji dovolj, le da je pakiran po o kg skupaj in stane dinarjev. Že večkrat sem to pripeljal iz tujine...” - In katera dežela oziroma pokrajina vam je na tujem najbolj pri srcu? „Za šoferje je najbolj» Nemčija, ker je dovolj dob rili cest in nam primere hrane. Kar pa se lepote tiče. od Trške gore in Kamenvrha pa ni lepših krajev ...” Novomeška kronika PREMALO ZA ZAČETEK - Na Cesti komandanta Staneta (nasproti Pera) je bila več let Tobakova prodajalna, ki pa je bila več tednov zaprta. Lokal so preurejali, v njem pa se je 27. novembra naselila trgovina Almire in tovarna Ključ. Prodaja se ie začela še pod To^akovo reklamno napisno tablo, izbira pa ob začetku poslovanja ni bila kaj prida. Prijazni prodajalki zatrjujeta, da blago prihaja ... UREDITI IN ZAPRETI - Stanovalci Mestnih njiv so na nedavnem množičnem sestanku zahtevali, naj Koštialovo ulico vsaj zasilno uredijo za promet, zdaj namreč še peš hoja ni varna. Ker se tod odvija neuradni obvozni promet, bi vsaj vožnjo tovornjakom morali prepovedati. PRED PRAZNIK! KAVA IN POMARANČE — Oskrba prebivalstva je v zadnjih dveh tednih občutno boljša. Mesnice so bol- založene, ob časno imajo prsum rakav«. se ni več stiska, pojavile Pa.s, uslužbenci nunaj0 P°' tam! - ke* »h n: • .n"} ,IST .j.i i ■. • , Št. 49 (1634! 4. Leto se poslavlja in novega bomo spet pospremili na pot z najlepšimi željami [n| nama Po sklepu 16. seje izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško z dne 28.11. '980 razpisujemo V. NATEČAJ 2A PRIDOBITEV STANOVANJ, ZGRAJENIH S sredstvi družbene pomcci ]■ UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJA V skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih 23 dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada 23 družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško (pravilnik), so upravičenci do dodelitve stanovanj: družine in občani z nižjimi dohodki od poprečnega v SRS v letu 1979, če izpolnjujejo naslednje pogoje: " da prosilec stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice za Primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stano-vanja, " da ima stalno bivališče na območju občine Krško, " da prosilec ni upravičeno nezaposlen, " da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, " da delovna organizacija, v kateri je prosilec zaposlen, jamči. da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let, h) upokojeni občani, če izpolnjujejo naslednje pogoje: "da prosilec do sedaj še ni imel ustrezno rešenega stanovanj-skeqa vprašanja, "da ima stalno prebivališče na območju občine Krško; p) delovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega dela, delovni ljudje zaposleni na občinskih postajah milice, če izpolnjujejo naslednje pogoje: " da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice *a primerno stanovanje, " da družina doslej še nima ustrezno rešenega stanovanj-skega vprašanja, " če delovna organizacija, pri kateri, je eden od zakkncev zaposlen, jamči, da bo skkpaj s prosilcem rešila njegov stano-Var>jski problem v roku 6 let, " da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanova ali graditev stanovanjske hiše, " da stalno prebiva na območju občine Krško; ^ udeleženci NOV in interniranci: če prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice a Primerno stanovanje, " če ima stalno prebivališče na območju občine Krško; d) delovni ljudje, zaposleni pri zasebnih delodajalcih: če izpolnjujejo pogoje kot ostali delovni ljudje, na delu v J9anizacijah združenega dela in r-. če njihov delodajalec jamči, da bo skupaj s prosilcem rešil ,e9ov stanovanjski problem v roku 6 let. "• Merila in dodeljevanje stanovanj fužine in občani z nižjimi osebnimi dohodki, upokojeni čani, delovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega ^'a> delovni ljudje zaposleni na občinskih postajah milice, Ueleženci NOV in interniranci, delovni ljudje zaposleni pri ^.^bnih delodajalcih, lahko glede na število članov gospo-^Pjstva pridobivajo stanovanje naslednje velikosti: ^ *a eno osebo do 29 m2 ^*a dve osebi do 50 m2 ^*a tri osebe do56m2 *a *tiri osebe do 68 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še 10 m2. J"- POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA tj,?Silec> ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebej >ku °hrazcih, ki jih dobi na Samoupravni stanovanjski Pn°sti občine Krško in priloži potrebna dokazila najpo-< do 18. 12. 1980 na Samoupravno stanovanjsko skup-*ll °hčine Krško. Če je vloga pomanjkljiva, jo mor? pro-v|rv^_na ustrezen poziv dopolniti, v nasprotnem primeru se °9® ne obravnava. !v- pRednostna lista Zaželite vaša novoletna voščila VOŠČILNICAH 9 Letošnja kolekcija UNICEF novoletnih voščilnic jev veleblagovnici N. nama KOČEVJE že v prodaji ih LICITACIJA s MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISL00DP0RN0 OGNJESTALNO PAVLIHOVA PRATIKA 1981 AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO, SAMOTNO CEVJO Uporabijo se za peci in *otle od 4 OOO dc lOO OOOKcal/h RAZPISUJE cena JAVNO LICITACIJO Proizvaja: MONTAŽMO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 Ijttkljaiu.Opckmka 13 Tel.: 22113 20-641 tdu: 31420 YU KIP Prodaja za prodajo dveh osebnih avtomobilov Z AST AVA—750 Licitacija bo 8. 12. 1980 ob 15. uri na Ljubljanski cesti 8/b. Interesenti morajo položiti pred licitacijo 10% kavcijo. 887/49-80 'n *Wh nc' 23 Pr'd°bitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi n0jtnerl? Pomoči, bodo po pravilniku razvrščeni na pred-n° listo, ki bo objavljena v Dolenjskem listu. IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KRŠKO 883/49-80 4. decembra 1980 in strokovni nasveti: 2 OPEKARNA ZALOG Tel.: 21-403. 22-291 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO objavlja prosta dela oz. naloge za TEHTANJE IN ZAVIJANJE CELULOZNIH BAL — za 3 delavce Pogoji: — PK — osnovna šola, priučitev — odslužen vojaški rok — delo v treh izmenah Dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. _______________________________________________ 884/49-80 A „KREMEN", INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN NOVO MESTO razpisuje naslednja dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE IN ORGANIZACIJA RAČUNSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta prakse ali srednjo izobra ho ekonomske smeri in 8 let prakse na ustreznih delih in nalogah, da poznajo finančno-bančno poslovanje in metode analiz poslovanja, — da so moralno-politično neoporečni. Kandidati naj pošljejo priiave s potrebnimi dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Industrija in rudniki nekovin „KREMEN", Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 9 — ..Razpisna komisija". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku prijavnega roka. 881/49-80 VESELA • DEBELA • BRANA* ISKANA VSAKO LETO RAZPRODANA! SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI OBVESTILO VSEM TOZD, DRUGIM OZD IN SKUPNOSTIM TER OSTALIM UDELEŽENCEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SPIZ V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1981 - 1985 Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji obvešča vse podpisnike samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 — 1985, da je na podlagi spremenjenih osnovnih podatkov, ki jih je sprejela od Zavoda SRS za družbeno planiranje šele po objavi predloga samoupravnega sporazuma, na svoji izredni seji dne 27. novembra 1980 znižala stopnjo prispevka zavarovancev iz bruto osebnih dohodkov za leto 1981 tako, da se stopnja 11,5 %, ki je bila objavljena v 8. členu predloga samoupravnega sporazuma, zniža na 11,1 %. Skupščina skupnosti naproša vse podpisnike samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 — 1985, da upoštevajo pri podpisovanju in sprejemanju teh sporazumov ter pri planiranju svojih obveznosti v letu 1981 novo predlagano prispevno stopnjo iz bruto osebnih dohodkov zavarovancev v višini 11,1 %. Spremenjena prispevna stopnja bo po podpisu vnešena tudi v dokončno besedilo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 — 1985 in ostalih planskih dokumentih skupnosti. V Ljubljani, 27. 11. 1980 886/49-80 DOLENJSKI LIST Pogumno, vendar roolno v 1981 Usmeritve so že jasne Leto 1981 bo Se stabilizacijsko in razvoj bo nekoliko počasnejši kot v. naslednjih Štirih letih srednjeročne^ ga obdobja. V tem duhu je sestavljena tudi občinska resolucija za: prihodnje leto. Zbori brežiške skupščine so sprejeli njen osnutek na seji 26. novembra, dovolj zgodaj, da jo bodo sestavljala planov lahko uporabili kot usmerjevalni dokument. V razpravi bo resolucija gotovo doživela še nekaj sprememb. Ob tem vetja predlagati, naj se realni osebni dohodki ne bi več zniževali, ampak oelo za malenkost povečali. Močno jc poudarjen tudi izvoz. 1 Pri naložbah v družbene dejavnosti, ki izvirajo iz referendumskega programa, pa je na primer zbor združenega dela menil, da so zastavljene zelo optimistično, zato naj bi izvršni svet povedal, kakšne so dejanske možnosti Gre za večnamenski dom v Pišecah, dograditev osnovnih šol na Veliki Dolini in v Globokem, za adaptacijo poslopja trgovske šole v Brežicah, dokončanje zdravstvenega doma in izgradnjo mrliške vežice v Brežicah. SREČANJE V DOMU UPOKOJENCEV Krajevna organizacija RK, občinski odbor RK, skupnost socialnega varstva in osnovna šola bratov Ribarjev v Brežicah so 27. novembra priredili družabno popoldne s pogostitvijo starejših občanov mestne krajevne skupnosti v Domu upokojencev. Kulturni program so pripravili šolarji, ki vzdrži jejo z domom prisrčne stike in vsako leto nastopijo tudi na srečanju. NOVO V BREŽICAH DOBER TEK PO DOMAČE - Na ...................ei :senetijo £ praznik republike Brežičani že nekaj let radi zavijejo v Globoko, kjer jih lOdinje vsakič presenetijo zl ito izbiro kruha, kolačev, zavit- kov in drugih dobrot iz krnečih peči i razstavi Obiskovalci vse RAZSTAVA — V Posavskem muzeju so 26. novembra odprli razstavo Didkove slikarske ustvarjalnosti. Občinstvu jo je piedstavil Juie Mikuž (na sliki desno). (Foto: Zupančič) na kraj...- —-■—- — to lahko tudi kupijo. Zal le malo takih izdelkov zaide na jedilnike gostinskih obratov, čeprav želijo zl razstavo spodbuditi k pestrejši ponudbi domačih jedi Ne več v skupno malho! Presežke takoj poračunati z združenim delom Vprašanje, kam s presežki samoupravnih interesnih skupnosti v brežiški občini, spet poraja nasprotujoča si. mnenja. V analizi o devetmesečnem gospodarjenju o presežkih še ni sledu, zato so ob napovedi, da se jih utegne do konca leta zbrati za 10 milijonov dinarjev, mnogi presenečeni Da pa ne bi delali preveč računov brez krčmarja, se pravi brez združenega dela, je predsedstvo občinske konference SZDL na seji odločno vztrajalo* da morajo SIS ta denar vrniti s poračunom v decembru Torej ne pride več v poštev dosedanji običaj, ko so to napravili posredno in ko so bili presežkov deležni le nekateri kolektivi Nakazovali so jih namreč v sklad skupnih rezerv in s tako zbranimi sredstvi pomagflli delovnim organizacijam pri reševanju investicijskih ali drugih težav. Denar se je. posredno res vračal združenemu delu, ki pa nanj ni imelo več direktnega vpliva. Razen tega so ta sredstva šele po več mesecih ali celo po letu dni prišla na plan in jih združeno delo prej ni imelo priložnosti obračati. Letos, ko so v večini kolektivov osebni dohodki pod slovenskim povprečjem, je po mnenju predsedstva OK SZDL toliko bolj pomembno, da gospodarstvo dobi svoj denar čimprej nazaj. Če ga bo združeno delo le sklenilo združevati za neko skupno naložbo, potem se bo za to dogovorilo po samoupravni poti in. neposredno odločalo za mo-, rebitno investicijo. V njegovem imenu naj bi torej nihče več ne (tajal iz skupne* malhe, čeprav nekatere občine v Sloveniji še vedno dajejo take zglede. J. T. Nič kaj spodbudno gospodarjenje Pohiteti z referendumi v tozdih - Obnovitvena sposobnost sevniškega gospodarstva šibka — Pričakujejo pozitivno ničlo _____ zelo šibka, saj so dostikrat na prvj pogled ugodni gospodarski rezil* . bolj' posledica povišanja cen oz. tržnih gibanj kot pa dobrega po«°; vanja. Tudi tako si je moč razlaga zahtevo občinskega izvršnega ’ naj vsi tozdi, ki imajo rest don in celotnega prihodka precej n* pod indeksom 100, povedo, »J* vzroki za razliko od P0VP^^perC Občinski izvršni svet je na 43. zasedanju temeljito obravnaval pripombe k osnutku dogovora o temeljih plana občine Sevnica za obdobje 1981 - 1985! Kar zadeva republika dogovor, pa bo sevni^a občina vztrajala, da republiška skupnost za ceste uresniči sklepe iz petletnega razdobja, ki se izteka. Po tem naj bi imela sevniška občina vsaj polovico moderniziranih cest. Predsednik izvršnega sveta Franc Ogorevc je poudaril, da bi v tozdih morali pohiteti z referendumi. Ce sporazumi SIS ne bodo v kratkem objavljeni (rok je do 10.12. 80), ne bo stopenj, kajti gre za enoten obračun prispevkov in davkov v državi Ker pa bi temelje plana TOZD morali sprejeti na referendumih, rok pa je preblizu, bo potrebno objaviti začasne prispevne stopnje. Skrajni rok za izvedbo referendumov je zdaj 20. december. Ker bo potekala o dogovoru o temeljih plana občine in tudi o opredelitvah izvršnega sveta do sleherne pripombe znova v delegacijah in pri nosilcih planiranja, bomo o tem še poročali Ker se je izvTŠni svet krajši časi pomudil tudi pri poročilu o gospodarjenju v sevniški občini v prvih devetih letošnjih mesecih, si oglejmo nekatere značilnosti. Razveseljivo -je, da je tokrat občinska plansko-analitska služba dobila tudi popolnejše podatke negospodarstva in so primerjave lažje. V poročilu ni zajet Jugotanin, ki je v stečaju. Izgubo so imeli samo v Stillesu—tozd Notranja oprema, vendar je, čeprav gre za dobrih pet milijonov, zanemarljiva, saj so jo do 25. novembra polovico že pokrili z iztržkom od spornih terjatev. Izguba je nastala tudi zavoljo svojevrstnosti proizvodnje tozda, kjer dela po naročilu trajajo dlje časa, tudi več kot leto, avansi pa, razumljivo, ne krijejo nastalih stroškov. Sanacijski program, kL' predvideva organizacijske spremembe v proizvodnji in pri pripravi proizvodnih dokumentov, zagotavlja tudi sprotno spremljanje in ukrepanje. Do konca leta pa je pričakovati .pozitivno ničlo”, kot je bilo v računovodskem jeziku povedano na seji izvršnega sveta. Boj vzbuja skrbi Klavnica sev niškega Kmetijskega! kombinata, kjer je pričakovati izgubo, vendar je že načelno dogovorjeno,"da jo bosta vsak polovico krila SOZD Mercator in občinski rezervni sklad. V celoti gledano, je obnovitvena sposobnost sevniškega gospodarstva NEVARNA BLIŽNJICA - Stari, docela dotrajani leseni most čez Savo v Sevnici pešcem še zmeraj služi za bližnjico, čeprav prometna znaka to prepovedujeta. Polomljena ograja pa opozarja, da je most v 7JMfajih »itimjajih in da bo treba čimprej kaj ukreniti, da ne pride do nesreče. (Foto: P. Perc) P.IBICI PO NOVEM Na I. konferenci RD Brest*«** ' Krško so delegati izvolfll delegacij za Krško, Brestanico« ^ itovo in Leskovec, deleg«®^ številne organe, za pred*f®*r£ skupščine pa Boža Priznanja Ribiške zveze _ prejeli nekateri posamezniki. F®', sednik komisije za odliko**1«® 1^ novomeški zvezi Brane Suchyi* ^ podelil RD Brestanica -se je usmerila v izgradnjo J*eP? j nih ritnikov, visoko priz®an>~’ stopnje z zlato zastavico. Star° _ vzorne družine Ante Hoij»k P“ ^ postal častni član. Horjak ^ mu ne bi »Iz ribiške mreže ^ imenuje glasilo, Id ^ u izhaja že šesto leto, ušla nobe0* ribiče pomembna informacij** ^ p TESNEJŠE VEZI Na zadnjem posvetu Pre<^^ kov osnovnih sindikalnih 0*8®““:,j so se dogovorili, da letne seje 00 ZSS potekale »o^ z obravnavo zaključnega racUj®* ^ so pregledali dosedanje aW**“ sindikata v sevniški cb~~ZoM ugotovili, da Je bilo * dovolj načrtnega dela. Da prizadevanjih za stabilizacijo darstva dosegli boljše rezultate, dogovorili za tesnejše in stike med osnovnimi in občinskim vodstvom sindi** ^ p Čez dve leti prašičja farma? V družbenem sektorju bi lahko spitali 30 tisoč, v zasebnem pa 20 tisoč betonov na leto Pomanjkanje mesa ali kmetijske organiz ukrepom za razmah živinoreje. Tako na prir v letih 1981—82 računajo s prašičjo fam ke organizacije k učinkovitejšim imer na Krškem polju že računajo s prašičjo farmo Agrokombinata, za katero se kot investitor zanima SOZD Mercator. To je obsežen načrt, saj predvide- če lahko računa s tako naložbo v va, da bodo na farmi vzredili 30 krški občini Da bi nova farma tisoč bekonov letno, 20 tisoč pa v čimprej oskrbovala tržišče, so njeno zasebnih pitališčih. Za primerjavo še izgradnjo pomaknili za dobro leto podatek, da potrebujejo za preskrbo občine Krško sedem tisoč svinj po 100 kilogramov. Farma bi sama vzgojila in dopolnila v pitališču dve tretjini do 25 kilogramov težkih prašičkov in tako zagotovila tržišču stalno in enakomerno dobavo mesa. Agrokombinat sprejema tako razvojno usmeritev v svoj program, mnenje o njej pa morajo povedati še drugi Časa za razmišljanje je malo, kajti Mercator želi čimprej zvedeti, DEDEK MRAZ JIH JŠCE, A NE NAJDE Organizatorjem novoletnih prireditev star S hudo zamerijo, če za njihove otroke zmanjka daril, najbolj pa so razočarani malčki Očitno dostikrat po krivici zadevajo domnevne krivice. Vsako leto se namreč precej občanov preseli ne da bi spremembo bivališča prijavili na matičnem uradu. Obvestila Društva prgateljev mladine take-ga naslovnika ne najdejo in kuverta prispe nazaj s pripisom .nepoznan”. Razumljivo je, da potem daril ponekod zmanjka, drugod pa ostanejo. F Letos si starš še lahko prihranijo odvečno jezo. Občinska Zveza prijateljev mladine v Krškem jih opozarja, naj na matičnem uradu takoj prijavno svoj novi naslov, čeprav so se preselili samo v sosednjo uHco ali v sosednji blok. Le tako! dedek Mraz ne bo zgrešil njihc vih otrok. J. T. KRŠKI TEDNIK bliže, iz leta 1983 v leti 1981-82. Za ureditev prašičje farme na Krškem polju se v Agrokombinatu zavzemajo tudi zaradi bližine bodoče tovarne beljakovinske hrane. Izdelovali naj bi jo iz odpadnih snovi ki nastajajo pri proizvodnji celuloze. Tako bi nadomestili velike količine sojine in ribje moke ter drugih proteinov za živalsko prehra- NAJRAJE BI SE ZDRUŽILI Z JE Delavci Elektrarne v Brestanici ugotavljajo, da bi najlaže in največ) prispevali k skupnim nalogam elektrogospodarstva tako, da bi se združili s sorodno organizacijo. Ogrevajo se za integracijo z Jedrsko elektrarno v Krškem, ker bi jim to omogočilo specializacijo in smotrno izkoriščanje razpoložljivih kadrov. Približno 50 delavcev iz Brestanice bi se lahko zaposlilo pri skupnih dolžnostih. no, ki jih zdaj kupujemo v tujini za devize. Vse Je torej povezano med seboj. Obe investiciji se dopolnjujeta in obetata precejšen premik tudi v kmetijstvu. j J. T« i KRŠKE NOVICE DO NEDELJE - Dotlej bo v krhkem delavskem domu Edvard Kardelj odprta velika razstava o življenju in delu človeka, katerega ime nosi Prinaša obilico gradiva, ki so ga razpostavili v vseh prostorih. Tisti, ki si razstave še niste ogledali, imate zato še čas do nedeljey sak dan od 8. do 17. ure. KOLIKO ZNAČK? - To šolsko leto se varovanci vzgoinovarstvenih ustanov v večjem številu vključujejo v tekmovanje za Cicibanovo športno značko. Zanjo se poteguje okoli 3000 malčkov, da pa bi naloge lahko opravili bodo potrebovali več športnih pripomočkov. Pri njihovem nakupu bo zato pomagala občinska Zveza telesnokutturnih Organizacij. V SOBOTO ZADNJIC - Številne prireditve, Id so jih pripravili v Brestanici ob 35-letnici njihovega DKD Svoboda, se bodo iztekle z! jubilejnim nastopom moškega pev-icega zbora. Ta deluje prav tako 35 let in bo v soboto zapel na svečanem koncertu. Na 19. redni seji vseh treh zborov trebanjske občinske I skupščine, ki je bila preteklo sredo v Trebnjem, je bila osrednja ! točka dnevnega reda ta hip najbolj aktualna tema, planiranje. Priprava planskih dokumentov, naslednjem srednjeročnem obdobju, | na katerih bo slonel razvoj v namreč nekoliko kasni Razlogov za to je več, bistveno pa je, da bodo teli in pravočasno pripravili doku- poslej vsi zamudniki nekoliko pohi- mente. Za zdaj pa je tako, da še ne STIKALIŠČE — Iz jedeiske elektrarne v Krškem vodijo štiri daljnovodna polja, iz njih pa po en daljnovod v Maribor in Ljubljano ter dva v Zagreb. (Foto: J. Teppey) Kriza v dogovarjanju Stvarneje načrtovati prihodnost Zamudniki pri pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obHob'e bod pohiteli __________________________ morejo iti ven s predlogom dogov^ ra o temeljih plana treba p ^ občine, ker samoupravne inl skupnosti in drugi nosilci pl2 ja še nimajo usklajenih samou^o nih sporazumov. Tako bo do|W_ temeljih plana v Javni , Ooi ju novembra, resolucija za leto y osnutek družbenega plan® ™ začetku decembra. _.«tov deloma kasne tudi » J* tai. organizacijah, kjer jenajbo| po na IMV, ki še ni pripravila ™^ razvojnih možnosti v nadnje® srednjeročnem obdobju. povedal na seji predstavnik_WV, p* bo treba s tem še nekaj počakati, ker se pHpr8^ grami za integracijo ^ mobilske industrije. PreceJN* P£ manjkljhrost pri P^!“vi‘jLjoci-tov je tudi to, da delovne orgP®“?^ je načrtujejo višjo rast doh^ > pa ie mogoče pričakovati^^ ^ Čeprav je nekaj u«j»J področju pbniranjav SIS,,paje^ najbolj pereče vprašanje dok gradnje trebanjske je ureditev otro&ega ^abo bilo že nekajkrat moč sil “t V“. ^ treba osnovno šolo konč O, . biK s tem rešeni tudi nekateri aru*- problemi Kratek stik med delavskim svetom in delavsko kontrolo v Zdravstvenem domu v Trebnjem Stanju, kakršno vlada ta. hip v trebanjskem Zdravstvenem domu, bi lahko rekli kriza dogovarjanja, kriza samoupravnih odnosov. Vsega tega pa ne bi bilo, če bi bili v tem tozdu Dolenjskega zdravstvenega centra enotni vsaj komunisti. Kot je povedal sedanji■ sekretar osnovne organizacije Ante Lončar, je kriza vsaj. deloma lahko posledica premajhnega števila delavcev,. prevelike delovne obremenjenosti in podobnih težav, vendar to še ne pomeni, da bi bili zaradi tega lahko kršeni samoupravni akti in njihova določila. Prav to pa se je zgodilo, ko je delavski svet potrdil, sklepe komisije za medsebojna razmerja, ki je v delovno, razmerje sprejela delavca mimo določil samoupravnih aktov. Ko je delavska kontrola zadevo prijavila, pa je delavski svet nenadoma odkril, eh dva člana tega odbora nista bila pravilno izvoljena in so bile torej po mnenju delavskega sveta ugotovitve, o kršenju samoupravnih aktov nevelpvne. Odbor samoupravne delavske kontrole se je potem obrnil na komisijo za prošnje in pritožbe pri občin- skem sindikalnem svetu, ta pa je zadevo posredoval družbenemu pravobranilcu samoupravljanja Čeprav je medtem zadeva že dobila epilog pri pravobranilcu, ki je v svojem dopisu potrdil sklepe delavske kontrole, hkrati pa opozoril tudi na. to, da so bili kršeni samoupravni akti, zakon o združenem delu in zakon o medsebojnih delovnih razmerjih, kaže, da zadeva še ni končana Z ,Mednih natezanj", kdo ima prav, se je prenesla na medsebojna razmerja, pretvorila se je v osebne razprtije. Vse to razkriva, da se samoupravni odnosi v tre banjškem Zdravstvenem domu še niso razvili do take mere, da bi bili eden izmed dejavnikov uspešnega dela pa tudi urejenih medsebojnih odnosov. Krivca je seveda težko najti, še težje pokazati nanj s prstom. Veljalo . pa bi pritegniti mnenju sekretarja, ki pravi, da je od 15 komunistov samo petorica dejavnih Tudi njim se namreč dogaja, da sprejmejo funkcije, pa jih potem ne opravljajo tako, kot bi bilo treba. J. SIMČIČ Iz kraja SLADOLEDA PA NJ ' je bilo veliko reklame 0 “ tudi** zdrav je sladoled in P*1"*1®" ' T uživanje pozimi vendar ni dobiti skoraj v noben' trebanjski občini _ treba, da je po njem . povpraševanja kot po k*«. Za din. Medvedi niso točili škode, ker kmetje ne le «!J° Ve^ koruze. Tudi ovsa sejejo “ nialo. djVpffrnerjavi s prejšnjimi leti ško-otl divjadi bistveno ne narašča, vj' ®el° upada, odkar so njive po Post °Rrad‘*‘z električnimi pastirji, her so jih 6, in sicer po vaseh, njiv ni’ve strnjene. Razdrobljenih ju /y0t so v Podplanini, Pungertu vati. t* P°,0,cu> se ni dalo zavaro-Pot **' Po drugih vaseh so še Prav CZnc nezavarovane parcele. na takih njivah in parcelah, ki jih varujejo le strašila, je v glavnem nastala tudi vsa škoda od divjadi. Zaradi ocenjevanja škode ni posebnih pritožb ne s strani kmetov in ne lovske družine, kar pomeni, da opravljajo cenilci svoje delo v obojestransko zadovoljstvo. Lovska družina ima štiri cenilce. To so: Jožko Poje (za Stari in Novi Kot), Anton Štiglic (Lazeč, Podpreska, Draga), Anton Volf (Srednja vas, Trava) in Filip Poje (Podplanina, Pungert, Črni potok). FRANC KAL1Č — Kakšna je razlika med potapljajočo se ladjo in vašim podjetjem, ki se mu obeta izguba? — Potapljajočo se ladjo zapušča kapitan zadnji, potapljajoče se podjetje pa prvi zapuščajo najodgovornejši. KANDIDAT JE NOVAK Na občinski kandidacijski konferenci v Kočevju, ki je bila 26.' novembra, sklicala pa sta jo Občinska konferenca SZDL in Občinski »ret ZS, so soglasno sklenili, da je edini kandidat za novega predsednika občinske skupščine Jože Novak, ki opravlja sedaj dolžnost predsednika Medobčinskega sveta SZDL ljub-ljanske regije. DROBNE IZ KOČEVJA KRUH V SMETEH - Kruha je še dovolj. Vidiš ga v smetnjakih in po tleh. Povsod ležijo veliki kosi kruha in komaj načete obložene žemlje. Odvržen kiuh pride prav psom -potepuhom in pticam. Psi pojedo, kar je mesenega, kiuh pa vrabci, če jih prej ne preženejo golobi. Seveda pridejo po svoj obrok tudi podgane. ŽARNICE KRADEJO - Po Kočevju se je začela nova vrsta tatvin: neznanci kradejo žarnice. Vzrok za take kraje je deloma razumljiv: v trgovinah ni žarnic. V eni izmed trgovin smo naleteli le na 300- in 500-svečne. Seveda imajo tudi manj svečne, a le tiste z ožjim navojem, ki pridejo le redko kje v poštev. Iz nič do sodobnega Kometa Za občinski praznik je Komet odprl novo halo in proslavil 20-letnico obstoja Slavnostna seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij ob letošnjem občinskem prazniku je bila na dan praznika, 26. novembra, v Kometu. Ta metliška delovna organizacija, ki letos praznuje 204etnico obstoja, je letos dosegla še eno delovno zmago, saj je bila slavnostna seja v novi proizvodni in skladiščni hali, ki sojo odprli ob tej priložnosti. ali zavesti, saj gre del »zaslug” za tako dobre rezultate na račun precejšnjega zmanjšanja zalog gotovih izdelkov iz preteklih let A. BARTEU Komet, kjer ima danes delo okoli 450 delavcev, v glavnem žensk iz obeh bregov Kolpe, je v dvajsetih letih zrasel iz skromnega in majhnega Invalidskega zavoda v sodobno delovno organizacijo, ki trdno stoji na svojih nogah. „Vse, kar Komet! danes ima, so zgradili skoraj izključno z lastnimi sredstvi,” je v svojem govoru poudaril predsednik skupščine občine Franc Vrvišč ar, ki je tudi NA RADOVIČI BREZ MALE ŠOLE V celoletno malo šolo v metliškem vrtcu hodi 38 otrok. Spomladi bo, tudi v prostorih vrtca, en oddelek imel skrajšan, 120-umi program; tak program bodo za en oddelek pripravili tudi v Podzemlju. Te dni pa se bo na Lokvici in v metliškem vrtcu v popoldanskem času začel 80-umi proeram male šole za tiste otroke, ki ne hodijo v vrtec. Ta program so nameravali pripraviti tudi na Radoviči, vendar je bilo z cel oddelek premalo otrok. priznal, da te delovne organizacije dolgo nihče ni resno jemal, danes pa so njihovi izdelki znani in iskani tako na domačem kot tujem trgu. Komet pa slavi kot soliden poslovni partner. Tudi gospodarjeve v devetih mesecih letošnjega leta je pokazalo, da ta metliška delovna organizacija dobro gospodari. Tako se je vi primerjavi z enakim lanskim obdobjem celotni prihodek povečal za 31 odstotkov, dohodek za 29, čisti dohodek za 27 in ostanek čistega dohodka za 35 odstotkov. Se posebej razveseljivo pa je, da so izvoz povečali kar za 114 odst, medtem ko je uvoz v primerjavi z lanskim obdobjem porasel le za dva odstotka. Tudi primerjava s planom pove, da zastavljene cilje Komet dobro izpolnjuje. Vendar se v Kometu zavedajo, da jih pri uresničevanju stabilizacij-skega programa čaka še trdo delo in da se bo treba marsičemu še odreči Poudarjajo tudi, da jih ugodni rezultati nikakor ne smejo uspavati •L* ■' ■ • SPREHOD PO METLIKI i rum/i Bic.1- organiziranega bo zdravila v KOČEVSKE «5»* "i*-1' “lil JUBILEJ KOMETA — Na proslavi 20-letnice Kometa, ko so v okviru praznovanj mediškega občinskega praznika odprli novo tovami&o halo, katere gradnja je stala okoli 20 milijonov dinarjev, so se poleg Kometovih delavk zbrali številni gosti. STARO LETO BO sr UMILO vsak čas svojo devalvirano dušico, zaposleni v delovni organizaciji Beti pa bodo v kratkem prejeli stenske koledarje, na katerih so fotografije z motivi iz Bele krajine. Prispeval jih je Branko Herak. vodja prodaje preje v tozdu Kodranka in volna. Tudi posnetki za letošnji koledar so prišli iz njegovega fotografskega aparata, obdelal pa je Kolpo m njeno dolino. V 1981. letu nas bodo torej pozdravljali s sten stezniki, mesta in vasi deželice na tej strani Gorjancev. OB NEDELJAH NIMA METLIŠKA LEKARNA dežurstva, pa morajo napade bolezen, po ------------------- štirinajst kilometrov oddaljen Črnomelj. Zadevščina ni videti kritična, če pa pomislimo, da ni krajani le nimajo svojih avtomobilov, postane slika nekoliko man) svetla. ndHval-d se jezijo nad zaprtimi lekarniškimi vrati, vendar rgihova sapa k ni toliko močna, da bi odprla ob nedeljah zaklenjena vrata lekarne. TUDI NOVOLES SE JE PODVIZAL in je postavil nasproti Vinske kleti tablo s svojim napisom in skromnimi podatki Beti, največja delovna or^inizacija v občini, pa se ne spomni česa podobnega. Pri blokih res stoji železna tabla, vendar so črke na njej že zbledele, da je komaj še moč prebrati, kaj piše. Se P . Anton lep napis je V METLIŠKIH LOKALIH JE ŽE dobiti vrhunsko metliško črnino v buteljkah. V hotelu Bela krajina je treba odšteti za steklenico tega res dobrega vina 130 dinarjev. Buteljka je oblepljena z lično etiketo, okrašeno na spodnjem robu z narisanimi Belokranjkami in Belokranjci, za razdevičenje steklenice pa potrebujete dober odpirač, saj je plutovinast zamašek krepko zarinjen v grlo. Po vinu bodo gotovo segli vsi, d jim ni vseno, kaj zlivajo vase. metliški tednik je nekatere nejasnosti milijonov za posodobitev zasebnega kmetijstva Uet£azpravo ° temeliih P*2®3 /Rojstva in kmetijske zadruge V rihni- • - - --- p^ribniSd občini odlašali zato, ker še niso zna-odgovori na nekatera vpra-ki bodo zanimala, to pa so cene mleka in :kLT*" kmetov, i^do i kmete gotovo zanimala, to pa so cene mleka in organizacija sin-(w. a kmetov. Predvidoma se bfa?I?2Praw z3čele 7. decem-!n b«lo trajale 8 dni. znač>lnost plana je, da trajale! ačilnost ^od *etn' porast tržne pro-iOds. ^ roleka za 3 odst., mesa 4 k0v V.n P*emcnske živine 5 odstot-b$tv aPos°dobitev zasebnega kme-4*nari 1® Predvidenih 90 milijonov jin ?ev wvesticij (9 starih milijard), ;tov a združenih sredstev krneli lVtiet!|r?n^no '*cred'tne službe KZ, razvojne skupnosti in jiigj.. *-e®a denarja je predvidenih za 1*0° 'n P°*>dobitev hlevov 59 ittiiljj0nov> za stroje in opremo 28 tie 5 /l0v’ za nakup plemenske živi-, milijona, za pašnike 120.000 dinaijev itd. S tem denarjem bo zgrajenih 600 novih stojišč za živino, 200 pa bo obnovljenih. Za izgradnjo objektov v hlevskih skupnostih bo Šlo iz tega denarja 10 milijonov, za izgradnjo zbiralnic za mleko pa je predvidenih nadaljnih 1,980.000 din. Kmetijska zadruga bo v svojem razvojnem načrtu dala poudarek na razvoj trgovine za oskrbo kmetov z reprodukcijskim materialom in dokončno izgradnjo servisa za kmetijsko mehanizacijo v Prigorici. Kmete pa bo razen vsega tega gotovo zanimala cena krmil, ki je tako porastla, da bi zato radi prodali plemensko živino. Z ozirom na krmila je namreč cena mleka prenizka. Mleko postaja tako najcenejša hrana za rejo telet. Kmet dobi za liter mleka okoli 6 din, po izračunih pa bi bila sprejemljiva cena 8 din. Tudi kmetje v ribniški občini predlagajo, naj bi ustanovili sindikat kmetov, ki bi se boril za njihove pravice. Zdaj so v primerjavi z delavci prikrajšani. j. PRIMC obfian vpraiuj« odgovarja Velika mobilizatorska moč SZDL Socialistična zveza deluje na vseh področiih v občini — Glas delovnih ljudi in občanov mora biti še bolj odmeven — Preprečevati oblastniško obnašanje Pjače po novih merilih 9*9°Vor z referentko za sistem delitve OD v delovni v 0r9anizaciji INLES Ribnica, Nevenko Lesar organizaciji Inles . ki jo sestavlja 6 tozdov n^ovna skupnost skupnih Wbodo delavski sveti še ta je %tyi nov pravilnik o dohodkov, ki ga ^oin uporabljati z novim na novi način ugotav-U. OStl del m nalog so se *>». b odločili na referendu- Sibo , U februarja letos. Za J*triu . pa so tudi na referen- h »n T,,e,eli pravilnik o razvidu ■j^idj z enotno metodologijo .0|Rotrain *n nalog. Delo je bilo ?*6ejufr,; **j je bik) potrebno !iih noT?*Ivan-i? med izhodišči, ki v»^n*čn C posamezni tozdi. ■ je a1 novcga načina nagraje-b° proizvodno delo več, enostavna progra- mirana administrativna dela pa v glavnem enako kot doslej, kar pomeni, da bodo razliko v nagrajevanju med proizvodnim in neproizvodnim delom manjše. To je v skladu s sedanjimi težnjami in priporočili ZK, sindikata in drugih organizacij. V tako odločitev pa je Inles silila tudi ugotovitev, da rezmeroma lahko dobijo delavca za v pisarno, težje pa delavca za delo pri stroju v proizvodnji V primerjavi s sedanjim sistemom nagrajevanja so značilnosti novega sistema še naslednje: enotno vrednotenje zahtevnosti del in nalog, več točk na račun delovnih pogojev in telesnega napora, pravičnejše in doslednejše ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, delitveno razmerje med najnižjim in najvišjim osebnih dohodkom se bo znižalo od 1:4,6 na 1:4. — Po čem sklepaš, da je nedavna razstava kočevskih likovnih amateijev v Ribnici izredno uspela? - Ker je bilo zanimanje gledalcev za razstavljena dela tako, da so celo ukradli en kip, last in delo Iva Paradžika. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI USPELA RAZSTAVA - Razstava del kočevskih likovnih amaterjev v domu JLA v Ribnici je izredno uspela. Ogledalo si jo je več občanov, kot znaša povprečje za take razstave. Naslednjo razstavo v domu JLA bodo odprli 5. decembra. MALO KUPCEV - V ribniških tigovinah je opaziti v zadnjem obdobju nekoliko manj kupcev, posebno dopoldne. Razmeroma slabo je obiskana tudi nova Mercatoijeva veleblagovnica, v kateri je običajno več prodajalcev kot kupcev. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da to ne velja za bife v veleblagovnici (pa tudi druga ribniSca gostišča). Da je Socialistična zveza res nepogrešljivi del tako rekoč vsega vsakodnevne^ življenja občine, da njeno frontno delovanje seže na vsa področja, je znova pokazala tudi letna programska seja občinske konference Socialistične zveze prejšnji ponedeljek v Črnomlju. To delovanje se je pokazalo tako v obsežnem gradivu o aktivnosti SZDL v zadnjem letu, kot v bogati razpravi ter sprejetih usmeritvah in konkretnih nalogah za naslednjel obdobje. O veliki in uspešni mobiU-zatorski moči Socialistične zveze je med drugimi lazpravljalci govoril tudi Ivan Požek iz Adlešičev, ld je! poudaril veliko mobilizatorsko sposobnost SZDL. ,Prav po zaslug? organiziranega dela SZDL smo v krajevnih skupnostih res veliko naredili, zlasti pri komunalnem urejanju, ko ljudje prevzemajo pri gradnji in posodobitvi cest, vodovodov in drugega večino dela pa še znatne zneske prispevajo v denarju.” Nasploh je razprava posegla na vsa področja, na katerih SZDL deluje ali bi morala svoje delovanje še okrepiti, še posebej pa Budi .tišči” stanje kmetijstva in dokaj neurejenih (tudi sistemsko) vprašanje na tem za vse tako pomembnem področju. Seveda bodo tudi v prihodnjem, obdobju v ospredju frontno sestavine in delujoče Socialistične zveze naloge, Id so odločilne za naš nadaljnji razvoj in napredek. Tu gre v prvi vrsti za prizadevanja pri stabilizaciji gospodarstva, krepitvi delegatskega sistema, naloge pri pripravi planskih dokumentov. Jasno pa je, da se mora Socialistična PREBRISANE VRANE - Kmetje tožijo, ker so pred vojno lovci vrane zastupljali, zdaj iih pa ne in delajo na poljih veliko škodo. Pravijo, da so včasih vrane tudi streljali, zdaj pa to niti ne bi bilo uspesno. Vrane se namreč takoj skrijejo, če vidijo kogarkoli s puško. SMUČARJI NA PLAN! - Poročali smo že, da je ribniška mladina v zadnjem obdobju poprijela na vseh področjih in da delujejo mladi tudi v mnogih sekegah. Zdaj vabijo v svojo smučarsko sekcijo vse mlade smučarie, tudi tiste „ki še niso Križaji ’ REŠETO DELOVNI VAŠČANI - Zadnje lepe jesenske dni so vaSčani Nerajca, Belčjega vrha, Suhorja m Male Lahinje izkoristili tudi za nadnjo zbiralnice za mleko pri Nerajcu. Vsak,ki ima iz teh vasi pri niši krave, se je obvezal, da bo prostovoljno delal, material pa ie dala črnomaljska Kmetijska zadruga. V zbiralnici, za katero račun^o, da bo končana spomladi, bo 600-litrski hladilnik, iz vsake od naštetih vasi pa sedaj oddajo 200 do 300 litrov mleka na dan. zveza z vsemi konkretnimi in perečimi vprašanji v svojem okolju spopadati in jih reševati sproti in učinkovito. To je naloga vseh, Id so frontno povezani v Socialistično zvezo. V zvezi s tem mora SZDL zagotoviti, da bo glas delovnih ljudi in občanov pri urejanju vseh zadev bolj odmeven ter se odločno boriti proti oblastniškemu obnašanju in nastopanju s pozicij birokratske in tehnokratske moči A BARTEU ČRNOMALJSKI DROB« VSAJ SUKE - Do 10. oecemoia bo v črnomaljskem kulturnem domu odprta razstava del slikarjev amateijev, zaposlenih v TGO G«en-je. Dobro bi bilo, ko bi kdo od teh slikarjev narisal stroje, ki jih že1 toliko časa čakajo v novi črnomaljski tovarni Gorenja, da bi številni delavci, ki čakajo, da se bodo zaposlili tam, vsaj videli, na kakšnih strojih naj bi delali TESNA SEJNA SOBA - Občinska sejna soba je zlasti, kadar v njej zasedajo delegati vseh treh zborov občinske skupščine (ali celo štirih, če se jim pridružijo še .sisovd”), pretesna pa tudi oreslabo opremljena, saj .sejalcem ni na voflo nič drugega razen stolov. Seveda ne gre za to, da bi nabavili oblazinjene naslanjače, da bi lažje dočakali konec kdaj predolgih sestankov, marveč razmišljajo, če ne bi podrli zidu, Id sejne sobe in tako dobili prostor, ki naj bi p tudi opremiH. Vendar 1u&e, da bo vse to moralo počakati na boljše čase. VOZNI RED IN SKLANJATEV! - Iz bogatega in fepep belokranjskega narečja je opal tudi Oton Župančič. Rrs ima to narečje svoje posebnosti tudi pri sklanjatvah, ddanjatve pa le ima. Kdor bi pogledal avtobusni vozni red sredi Črnomlja, bi namreč lahko i da so jih, tako kot dvoji .ukinili'’, saj tam piše: avtobusov iz Črnomelj. najpiej veliko od majhne DOLENJSKI UST K RAZSTAVE IN PRIREDITVE: BRESTANICA - V prostorih knjižnice KUD SVOBODA razstavlja brestaniški likovni amater STANE FABJANČIČ. JAVORNIK — Planinsko društvo Idrija bo 21. DECEMBRA organiziralo spominski pohod na Javornik nad Črnim Vrhom v spomin padlim borcem 3. bataljona Gradnikove brigade. ' KOČEVJE — V likkvnem salonu je odprta razstava Gozd — skulptura - slika: KOPER — Hotel Triglav prireja do 15. decembra „Mesec slovenskih kulinaričnih posebnosti. KOSTANJEVICA - V Lamdtovem likovnem salonu je na ogled 149 del 6. grafičnega bienala otrok Jugoslavije. KRANJ — V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor fotografij na temo „L'kovni značaj fotografije v NOB". Razstavlja inž. Stojan Kerbler. V kasarni ..Staneta Žagarja" pa je odprt Muzej Prešernove brigade. LJUBLJANA — Do 28. decčmbra je v slovenskem Etnografskem muzeju odprta razstava ..Ljudska umetnost Vojvodine", V muzeju Ljudske revolucije Slovenije je do 15. decembra odprta razstava ob 30-letnici proge Brčko—Banoviči. Božidar Jakac razstavlja partizanske grafikk v razstavni avli Commerce. V muzeju v Goričanah pa so na ogled kitajske vezenine. NOVO MESTO - V Dolenjski galeriji razstavlja GRUPA 69 v počastitev . Dneva republike in 1'0-letnice obstoja grupe. SEVNICA — V gradu je odprta razstava PARTIZANSKE GRAFIKE IN RISBE. PROSTE TURISTIČNE ZMOGLJIVOSTI: V ČASU ZIMSKO TURISTIČNE SEZONE boste v tej rubriki našli zanimivosti s slovenskih smučišč, cene žičnic, cene smučarskih kart in podatke o prostih hotelskih zmogljivostih. P ($) emona globtdur VL^ v novo mesto i - "V.-. : ns novo mesto r j ' krk Z GL0BT0UR0M NA BELE SMUČINE od 3. januarja do sredine februarja 1981 APARTMAJI Avstrija: Gerlitzen, Innerkrems, Klippitzthoerl, Koralpe, Weissbriach, Nassfeld (Mokrine), Lienz, Sillian, Bad Hofgastein, Eben im Pongau, Kleinarl, Mauterndorf, St. Gilgen, Ramsau. Italija: Kronplatz, Stefansdorf, San Martino di Castrozza, Sel la Nevea. HOTELI Avstrija: Bad Kleinkirchheim, Innerkrems, Klippitzthoerl, Nassfeld, (Mokrine), Peče, Reichenfels, Lienz, St. Jakob, Sillian, Mauterndorf, VVeissbriach. Italija: Meransen, Andalo, Rasen, San Giorgio,’Veneto — Falcade, Ravascletto. Kam za Novo leto? Z avtobusom v PRAGO IN BRATISLAVO in v HOTELE PO DOMOVINI: Portorož, Koper, Poreč, Opatija, Pula, Rab, Hvar, Čateške in Dolenjske Toplice, Gozd Martuljek, Jezersko. Za silvestrovanje na Češkoslovaškem je pripravljen poseben program, cene za silvestrovanje v domačih hotelih za 4 polne penzione in silvestrska večerja. Cene pa se gibljejo od 1.700 do 3.320 din. INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 19, telefon: 068/25-125, 25-789. KOMPASOVA SMOKA ’81 KRAJ HOTEL ODHODI CENE V DINARJIH NA OSEBO ZA TEDEN DNI KRANJSKA GORA hotel Kompas BOVEC hotel Kanin 10., 11., 16., 17., 21., 24., 26., 31., januar od 2.300 do 4.300 10., 17., 24., 31. januar 3.200 PAMPEAGO hotel Pampeago hotel Rododendro NEVEGAL hotel Oliver hotel OI im po PASSOTONALE -hotel Victoria hotel Eden ALLEGHE hotel Coldai PASSO PORDOI hotel Pordoi OBERTAUERN hotel Winter 10., 17., 24., 31. januar 21., 28. mariec 3., 10., 17., 24., 31. januar 7., 14., 21. marec od 5.500 do 7.950 od 5.900 do 8.750 od 4.800 do 7.250 od 5.000 do 7.850 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar od 4.900 do 6.750 od 4.500 do 6.350 10., 17., 24., 31. januar 10., 17., 24., 31. januar od 5.500 do 8.150 od 4.500 do 7.150 10., 17. januar 17., 24. januar 17., 24. januar od 4.100 do 8.100 od 8.200 do 8.700 od 5.950 do 8.350 AVORIAZ - MORZINE hotel Snovv apartmaji CHAMOVIX apartmaji Vacancs 10., 17., 24., 31. januar od 5.200 do 8.900 2.500 COURCHEVEL hotel Corcheneige 10., 17., 24., 31. januar 14. marec, 15. april 14. marec od 1.900 do 2.300 cene naknadno cene naknadno LA TOUSSUIRE planinska koča 7., 14., 21. marec 8.580 Vsi, ki se bodo prijavili do 10. decembra 1980, bodo imeli 5-odstoten popust na hotelske cene. Otroci pa bodo deležni posebnih popustov. Ce se bo prijavila zaključena skupina nad 20 oseb, bodo člani take skupine prav tako deležni posebnega popusta. Prijavljenci imajo možnost plačila na obro- ke, s tem da mora biti zadnji obrok plačan 3 dni pred odhodom. Pri Kompasovih aranžmajih za bližajočo se zimo sodelujejo tudi znane slovenske tovarne športne opreme ELAN, tovarna obutve ALPINA in tovarna pletenin RAŠICA z raznimi koristnimi nagradami. Med drugim bo vsak udeleženec prejel lepo pleteno sniu-čarsko kapo. Ce ste se ogreli za katerega od aranžrrrjeV> je najbolje, da stopite v najbližjo poslovalnico KOMPASA. 1' 8 1 \ 1 1: S- l! I i N CENE PREVOZOV MA SLOVENSKIH ŽIČNICAH V SEZONI 1980/81 KALI C (765 do 981 m) Dnevna vozovnica (od ponedeljka do petka Dnevna vozovnica (sobota, nedelja, prazniki) Poldnevna vozovnica (od ponedeljka do petka) Poldnevna vozovnica (sobota, nedelja, prazniki) Velja od 9. do 13. ure in od 13. ure do mraka. 7-dnevna vozovnica (od 9. ure do mraka) Točkovne vozovnice: točka velja 1 dinar. odrasli in otroci 100 din 120 din 70 din 80 din 500 din BOVEC - KANIN (438 do 2500 m) odras|j otroci do 14. leta Povratna vozovnica za gondolo 80 din 65 din Dnevna vozovnica za vse žičnice 170din 140 din Poldnevna vozovnica 110 din 80 din Tedenska vozovnica 700 din 550 din Letna vozovnica 3^600 din 3.300 din Sezonska vozovnica (velja od 20. 11. 1980 do 25. 5. 1981) 2.500 din 2.300 din RTC GOLTE NAD MOZIRJEM odrasli otroci do 15. leta Dnevna vqfovnica (med tednom) 180 din 120 din Dnevna vozovnica (ob sobotah in nedeljah) 200 din 130 din Večdnevne vozovnice: za karto od 3 do 5 dni 15 odstotkov popusta, za karto nad 5 dni pa je 25 odstotkov popusta. Poldnevna vozovnica 120 din 90 din Letna vozovnica 5.000 din 3.500 din Sezonska (od 1. 12. 1980 do 31. 3. 1981) 3.500 diri (ne velja za nočno smučanje) Nočno smučanje (od 16., oziroma kasneje od 17. ure do 21. ure) 100 din 80 din Povratna vozovnica za nihalko 50 din 35 din STARI VRH NAD ŠKOFJO LOKO (550 do 1350 m) 150 din 130 din Dnevna vozovnica Dnevna vozovnica za člane Smučarske zveze Dnevna mladinska vozovnica (za skupine in otroke do 10. leta Poldnevna vozovnica (od 9. do 12. ure in od 12. do 17. ure) Poldnevna vozovnica za člane Smučarske zveze Letna vozovnica Točkovna vozovnica: 1 točka 100 din 100 din 90 din 2.500 din 1,5 din Otroci imajo na točkovne vozovnice 50 odstotkov popusta. Za nočno smuko veljajo poldnevne, popoldanske, točkovne in letne vozovnice. 150 din 130 din 100 din SORISKA PLANINA (1307 do 1530 m) Dnevna vozovnica Dnevna vozovnica za člane Smučarske zveze Dnevna mladinska vozovnica (za skupine in otroke do 10. leta) Poldnevna vozovnica (od 9. do 13. ali od 12. do 16./17. ure) Poldnevna vozovnica za člane Smučarske zveze Letna vozovnica (od 1. 1. do 31. 12. 1981) Točkovna vozovnica: 1 točka Od zgornje postaje vlečnice Lajnar je speljanih več smučarskih prog. Otroci do 10. leta imajo na točkovne vozovnice 50 odstotkov popusta. Tekaška proga je dolga 3 kilometre. Dostop na Soriško planino je možen iz Selške in Bohinjske smeri. Na vrhu je urejeno parkirišče za 600 vozil. Parkirnina je 10 dinarjev. V Litostrojski koči smučarji lahko dobijo enolončnico. KRANJSKA GORA (810 m) Cene za vse spodaj navedene žičnice so enake za vse dni v tednu in odrasle in otroke Dnevna vozovnica Dnevna vozovnica za šolske skupine Poldnevna vozovnica Tedenska vozovnica Letna vozovnica s sliko Tedenska vozovnica s sliko Povratna vozovnica za Vitranc I in II Povratna vozovnica za Vitranc I in II za šolske skupine Vrednost točke veljajo z« 180 di«1 150 d'n 120 di« 700 din 3.000 din 600 dm 50din 40 din 3 din 100 din 90 din 2.500 din 1,5 din Enosmerna vozovnica za nihalko 35 din 25 din ZATRNIK (881 do 1261 m) 140 din 85 din 600 din 1 din Dnevna vožovnica Poldnevna vozovnica (ob delavnikih od 13. ure dalje) Sedemdnevna vozovnica Točkovna karta: 1 točka Člani smučarske zveze Slovenije imajo z veljavno izkaznico 10.odstotnkov popusta na ceno dnevne karte. Organizirane šolske skupine imajo ob delavnikih 20 odstotkov popusta na ceno dnevne karte, eno prosto karto na vsakih 20 oseb in 20 odstotkov popusta na ceno točkovnih kart. Članom sindikalnih organizacij dajejo ob delavnikih 20 odstotkov popusta na ceno dnevnih in točkovnih kar, če karte kupijo z naročilnico pri blagajni na Za-trniku. KOBLA (543 do 1530 m) Dnevna vozovnica Tridnevna vozovnica Sedemdnevna vozovnica (s sliko) Desetdnevna vozovnica (s sliko) Mesečna vozovnica (s sliko) Sezonska vozovnica Poldnevna vozovnica (od 12. ure dalje, velja od ponedeljka do petka) Člani Smučarske zveze Slovenije odrasli otroci do 10. leta 160 din 120 din 350 din 700 din 900 din 2.000 din 3.000 din 250 din 550 din 700 din 1.500 din 2.000 din 120din 100din Liani smučarske zveze Slovenije imajo 10 odstotni popust. Organizirane šolske skupine in skupine smučarskih društev nad 10 oseb imajo 20 odstotkov popusta. Točkovna vozovnica: 1 točka 6 din VOGEL (1532 do 1800 m) Gondola — enosmerna — povratna Sedežnica Orlova glava — enosmerna — povratna Dnevna vozovnica N Dnevna vozovnica za šolske skupine Poldnevna vozovnica (od 12. ure dalje) Sedemdnevna vozovnica Letna vozovnica (s sliko) od 1. 1. 1981 dalje Letna vozovnica za OZD (prenosljiva) Točkovna karta: 1 točka odrasli otroci do 10. leta 40 din 30 din 70 din 20 din 30 din 180 din 120 din 900 din 40 din 10 din 15 din 110 din 140 din 80 din 900 din 4.000 din 6.000 din 2 din VELIKA PLANINA (1412 do 1666 m) Cene prevozov na žičnicah so enake za vse dni v tednu. Povratna vozovnica za gondolo in sedežnico — odrasli Povratna vozovnica za gondolo in sedežnico — otroci od 4. do 10. leta Povratna vozovnica za gondolo — vsi Povratna vozovnica za sedežnico — vsi Enosmerna vozovnica za gondolo ali sedežnico — vsi Enosmerna vozovnica za gondolo in sedežnico — vsi Dnevna karta za vse žičpice — odrasli Dnevna karta za vse-žičnice — otroci od 4. do 10. leta Poldnevna karta (od 12. ure dalje) Dnevna karta brez uporabe nihalke Letna karta za vse naprave (s sliko) Letna karta za nihalko in sedežnico (s:sliko) Letna karta za nihalko 80 din 60 din 50 din 50 din 30 din 50 din 150 din 100 din 100 din 120 din, 4.000 din’ 2.500 din' 1.500 din KRVAVEC (1853 m ) Kabinska žičnica — enosmerna vozovnica — povratna vozovnica — odrasli — povratna vozovnica — otroci do 10. leta Kavinska žičnica Krvavec, sedežnica Gospinca ali dvosedežnica Tiha — povratna vozovnica — odrasli — povratna vozovnica — otroci do 10. leta — povratna vozovnica - skupine nad 20 oseb Sedežnica Gospinca — enosmerna vozovnica Sedežnica — enosmerna vozovnica Otroci do 4. leta, vodja in šofer skupine imajo brezplačen prevoz. 50 din 70 din 1 50 din. dolina 80 din 50 din 70 din 20 din 20 din Dnevne vozovnice za vse žičnice na Krvavcu: 1 _ iie„lco' — povratna dnevna vozovnica z dostopom (prevoz s kabinsko 200 din . ž|čniw» — dnevna vozovnica za otroke od 4. do 10. leta (prevoz s kkbin - 130 ' I60d'n i — povratna dnevna vozovnica brez prevoza s kabinsko žičnico— jjjrtK0 — popoldanska vozovnica od 12. ure dalje s prevozom s kkbins j 1^0din oOdin no — tedenska vozovnica s sliko (prevoz s kabinsko žičnico) - 1' .ggi - 5-5 — sezonska vozovnica s sliko, veljavna od 1. 12. 1980 do 5. 5- d'n h lika dope’k0 — dnevna vozovnica za šolske skupine nad 20 oseb od ponedeiJ potrdili ali seznamom — 150 din 16 DOLENJSKI U TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 9. XII, PETEK, 5. XII. 1 TV ^ ^OLI: Koledar, Poštni 1n“?lnik, Ruščina, Energija vetra «•00 Tv v ŠOLI: Angleščina, In^l0 odmora> Risanka Vai ,„ MUK ZA MOŠKE, prenos iz 'Olsera JV V ŠOLI, ponovitev 5-S5PoRoCila ‘«•00,SMUK ZA MOŠKE, posnetek “ValdTsera ^05 PRAVLJICA IZ LUTKARJEMA VOZIČKA '130PANTAU !®-po domači ansambli: an- *^EL SLOVENIJA 18-30 OBZORNIK 18.40 V KRALJESTVU ZLATOROGA K razpravam o narodnih parkih in zavarovanih predelih pri nas se televizijci pridružujejo s predvajanjem kratkega filma o Triglavskem narodnem parka Film je že pred časom po scenariju Marjana Krišlja posnel Miroslav Zajc. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 KAR BO, PA BO Tokrat bo na sporedu zadnja zabavnoglasbena oddaja ljubljanskih televizijcev. Spet bo nastopilo dokaj pevcev, glasbenih skupin, plesalcev, Miloš Mikeln je posebej za oddajo spisal dve humoreski, ki ju bo izvedel Zlatko Šugman, v t. L TV stop—popsu bo tečnaril Mirko Bogataj, umanjkal pa tudi ne bo Tone Fornezzi - Tof, celo risarja Boža Kosa so povabili, da bo v zadnji oddaji postregel s čim hudomušnim. 21.10 V ZNAMENJU 21.25 WASHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI 22.25 NOČNI KINO: OBSEDNO STANJE Učiteljica obesi šolo na klin in se zateče na samoten otok, da bi se za nekaj časa posvetila samo sebi. Toda že prva noč v neprijazni hiši je pravcata mora: je resničnost ali domišljija? Na to vprašanje bo odgovoril novozelandski film, ki je dobil dokaj nagrad na mednarodnih festivalih. Posnel ga je Vincet Vard po romanu Janet Frme, glavno vlogo pa igra Anne F!annery. 16.40 Test - 16.55 Jug: Etnikos (prenos vaterpolske tekme) - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Žepni kabaret -19.30 Dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Človek in čas -21.50 Služkinji (ameriški igrani film) sobota, 6. XII. Plabod S^ROdLA iZO^TBC NA OBISKU: DEŽE-8lt^,TUCNIH LONČKOV ^“MNIKARCEK SE POTEPA , J HSANI SVET: ROCK Norga 'ENA 5.00 L Noro,«^. VZPON MADSA ’,So Uudje IN ZEMLJA 10.55 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Val d’Isera 12.25 RVDNICKI : HAJDUK, prenos nogometne tekme 14.20 POROČILA 14.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Val dTsera 15.45 OTOK ZAKLADOV, angle-ško-ameriški risani film Vsebine tega filma, ki je v glavnem namenjen mladim gledalcem, ni treba povzemati, dodajmo le, da gre za risanko, posneto po motivih znamenitega pustolovskega romana Roberta Louisa Stevensona. 17.15 RADNICKJ LMK : ZADAR, prenos košarkarske tekme 18.45 NAŠ KRAJ: ŠKOFLJICA 19.00 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA 20.55 BESEDE IN GLASBA, irska zabavnoglasbena oddaja 21.25 RIO LOBO, ameriški film V času ameriške državljanske vojne roparji napadajo vlak, nato pa se pojavi polkovnik, ki razkrije izdajalca in reši ukradeno zlato. Ta vestrn, ki ga je pred desetimi leti posnel Howard Hawks, po akcijski plati zaostaja za boljšimi stvaritvami tega filmskega žanra, odlikuje pa se po svežih humornih vložkih. Igrajo JOhn Wayne, Jorge Rlvero, Jennifer 0’Neill, Jack Elam, Vlctor French in drugi 23.00 TV KAŽIPOT 23.20 POROČILA 16.15, Test - 16.30 Steaua : KOlinska Slovan (prenos rokometne tekme) - 17.45 Dokumentarna oddaja — 18.30 Narodna glasba -19.30 Dnevnik - 20.00 Sčdobni šanson: Francis Bebey - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Feljton - 21.30, Dokumentarni film -* 21.55 .Športna sobota - 22.15 Jug: Spandau (prenos vaterpolske tekme) NEdelj. A, 7. xn. £>labod i in l,2o °R°CHA in UtoM nedeljsko dobro lis Pj logaški oktet •10BKn°CAMAM '40 vlVnKAMEN t|, 1KRISTALNI STEBER, kanad- .55^»nentami fum jn n^ASHlNGTON ZA ZAPRTI- '!n kažipot im ,u° kmetijska oddaja lin . lin ^------------------------- 13.00 625 13.40 POROČILA 15.35 SREM, beograjska dokumentarna oddaja 16.05 POROČITA 16.10 VOJNA IN MIR, 4. sovjetskega igranega filma 17.45 ŠPORTNA POROČILA 17.55 JUG : VASAS, prenos vater polske tekme 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30.DNEVNIK lin lin lin lin. im, lin, lin* din Nedelje k, 8. XII. £ labod v V ŠOLI: Koledar, Pravopis, din v Spodnje Medžimurje, din! O.ftn .litina 'vil din; iisant v V ŠOLI: Materinščina, ina HijJT* Zem^epis, Zgodba, Iz din 4.5sf°«Le TV, Zadnje minute din h... rv V ŠOU, ponovitev din din din col iOO k05 17.15 POROČILA 17.20 MAH GODCI V GLASBENI DEŽELI 17.30 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE, poljudno znanstvena oddaja 18.00 DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V DELEGATSKEM SISTEMU Današnja oddaja iz nanizanke Delegatski vodnik bo govorila o vključevanju delegatov družbenopolitičnih organizacij v delegatske skupščine, o vlogi družbenopolitičnih zborov in še čem. 18.20 IZPELJANKE IZ SKLADENJSKIH ZVEZ, KI IMAJO V PRVEM DELU KAZALNI ZAIMEK Dokaj dolg je delovni naslov, tokratne oddaje o jeziku v javni rabi Slavist France Novak bo razlagal besede tipa tonamenski, tovrsten, tozadeven, torej besede, ki so značilne za L L poslovni jezik, besede, ki jih v vsakdanjem govoru, še zlasti pa v umetnostnem jeziku ne uporabljamo. 18.35 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 Bečir MusUu: ROPULARI Starec Djerdjez umira, ne more se sprijazniti, da ga bo smrt doletela v postelji kot porodnico ali otroka. Konec sl je zamišljal na bojnem polju s puško v roki. Starčevo umiranje ni niti najmanj lahko za sina in hčer. Za prištinske televizijce je dramo po scenariju Bečira Musliu zrežiral Sefo Djetta Krasniči, glavne 9.00 TV V ŠOU: Koledar, Človek spreminja rečne tokove, Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Prirodopis, 20.00 M. Smo je: VEUKO MESTO 21.35 TITOVO UŽICE Drevi bo dokumentarno predstavljeno mesto, v katerem je bila 1941 ustanovljena Užiška republika. Tamkaj je tov. Tito prvič javno nastopil pred množicami na Kadinjači pa je imel 1979 svoj zadnji veliki govor. 21.55 V ZNAMENJU 2Z15 ŠPORTNI PREGLED 9.00 Oddaje za JLA - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.45 Partizan : Crvena zvezda (reportaža o nogometni tekmi) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Atol Aldabra (dokumentarna oddaja) - 20.45 Včeraj, danes, Jutri - 21.00 Balade z Divjega zahoda (risani film) - 21.25 Zlata kočija (italijansko-francoski igrani film) m Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Glasbeni pouk, Zadnje minute 14.40 ŠOLSKA TV: Kaj je animirani film, Erozija, Molekularna zgradba 15.40 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Madonne di Camoidio 17.05 POKOULA 17.10 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 17.20 PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE Tokratna oddaja bo predstavila folklorno skupino Prežihov Voranc z Raven na Koroškem, za popestritev pa bodo nastopili tudi pevke iz Rezije in pevci z Obirskega na Koroškem. 18.00 POLETA VCEK 18.30 OBZORNIK 18.40 HI DA k - MOSTOVI, oddaia za madžarsko narodnostno sKupnost 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 V. B. Ibanez: TRS JE IN BLATO 21.50 V ZNAMENJU 22.05 IZ SPOREDA POLETNIh KULTURNIH PRIREDITEV: CA-PELLA CRACOVIENSIS 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Otro3ca oddaja—0 8)15 Knu 18.15 Književnost: Laza Kostič — 18.45 Kabaret — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavata vas John Denver in Frank Sinatra -20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Prve sledi - 21.55 Poezija SREDA, 10. XII. ©labod 9.20 TV V ŠOU: Ko'fdar, Za učitelje, Razvoj življenja 10.00 TV V ŠOU: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 15.50 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Madone di Campiglio 17.15 POROČILA 17.20 Vida Curk: USJAK NA BOCU 17.40 OKROCENO OKO, kulturno dokumentarna oddaja ČETRTEK, 11. XII. o labod 9.00 TV V ŠOU: Koledar, Klica življenja, Razvoj živčnega sistema, Gradnja cest 18.10 NAŠA PESEM 80 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: DVOBOJEVALCA V času Napoleonovih osvajanj, med množičnim umirjanjem na bojiščih je bilo obnašanje vojščakov tudi nenavadno. Tako je živel človek, ki je tako rekoč fanatično iskal dvoboje. Izbral si je žrtev, jo izzval Žrtev je seveda branila svojo čast, dvobojevalca se začneta boriti z meči Po dvoboju prvi še zmeraj ni odnehal, spet išče nasprotnika, hiti iz mesta v mesto, žene ga sla po krvi Po romanu Vprašanje časti Josepha Conrada je film z nakazano vsebino 1977 posnel angleški režiser 10.00 TV V ŠOU: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnje minute 16.15 ŠOLSKA TV: Kaj je animirani film, Erozija, Molekularna zgradba snovi V prvem prispevku bo Dušan Vukotič govoril o skrivnostih animiranega, to je risanega filma. Vuko-tiča poznamo kot prvega jugoslovanskega dobitnika oskarja (za risanko Sugorat, 1961). Nato bodo šolarji spoznali vlogo in pomen posameznih dejavnikov (dež led, voda itd.) erozijskega delovanja, zaključni prispevek pa bo odgovoril na vprašanje, zakaj ladja plava po vodi, po pari pa ne, zakaj lahko hodimo po ledu, po vodi pa ne. To je zato, ker ima vsaka snov svojo molekularno zgradbo. 17.15 POROČILA 17.20 OUMPU-SKE IGRE, poljski dokumentarni film 17.15 POROČILA Scott Ridley. Za svoj prvenec je dobil nagrado na canskem festivalu, igrajo pa Harvey Keitel Keith Carradine, Cristina Raines, F,dward Fox, Albert Finney in drugi. 21.45 V ZNAMENJU 22.00 MINIATURE 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 zabavna medigra - 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna poročila — 20.10 AZ 67: Radničlri (prenos nogometne tekme) - 21.50 Rockandroller (zabavnoglasbena oddaja) - 22.35 Dnevnik - 22.50 N. Majdak: Zadnji sončni žarek (dokumentarni film) 17.40 ZADETEK novozelandski dokumentarni film 18.00 GRDI RAČEK 18.30 OBZORNIK 18.40 MLADI ZA MLADE: Samo v napoto? Oddaja bo predstavila težave, s katerimi se soočajo študentke, Id so pred tem, da postanejo mame. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 STUDIO 2, Kulturna oddaja 22.05 V ZNAMENJ!!! 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo — 18.15 Znanost — 18.45 Dnevi jazza — 19.30 Dnevnik — 20.00 Teleskopija - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Po izbiri... vloge pa igrajo Selraan Lokaj, Fatime Sefaj, lsmail Rama, Bajriš Mjaku in drug. 20.55 KULTURNE DIAGONALE 21.35 V ZNAMENJU 21.50, MOZAIK KRATKEGA FILMA: PUŠKINOVA 15, jugoslovanski film 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik — 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja -18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra —) 8.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 L Andrič: Gospodična (televizijska drama) - 21.55 Glasbeni trenutek - 2Z45 Dnevnik - 23.00 Iz zgodovine srbske glasbe novoles NOVO MESTO VAM NUDI IZ SVOJEGA PROGRAMA: • STILNO POHIŠTVO »MARSEILLE" • MODERNO POHIŠTVO »KRKA" • KOPALNIŠKI PROGRAM »KOLPA—SAN" Programe drugih proizvajalcev za opremo stanovanjskih prostorov, kuhinj, belo tehniko in notranjo dekoracijo. novoles-novomesto, Komandanta Staneta 38. telefon (068) 25-091 Stalna prodaja kopalniških elementov kolpo-son TEDENSKA Četrtek, 4. decembra - Barbara Petek, 5. decembra - Stojan Sobota, 6. decembra - Miklavž Nedelja, 7. decembra - Ambrož Ponedeljek, 8. decembra - Marija Torek, 9. decembra - Valerija Sreda, 10. decembra - Smiljan Četrtek, 11. decembra - Danijel LUNINE MENE 7. decembra ob 15.35 - mlaj BREŽICE: 5. in 6. 12. italijanski barvni film Človek, imenovan Buldožer. 7. in 8. 12. francoski barvni film Manitou - duh zla. 9. in 10. 12. francoski barvni film Poslednji romantični ljubimec. ČRNOMELJ: 4. 12. ameriški film Ugrabitelji. 6. in 7. 12. ameriški film Dandy, pravo ameriško dekle. 7.12. jrancoski film Neznanec, ki nas spremlja. 8. in 9. 12. ameriški film Po- slednji show Elvisa Presleya. 11. 12. italijanski film Ljubezen pomeni ljubosumje. KOSTANJEVICA: 6. 12. hongkonški film Roka smrti. 7. 12. ameriški film Zlomljena puščica. 10. 12. ameriški film Škorpijon. KRŠKO: 6. in 7. 12. angleški film Zbogom, Emanuela. 10. 12. italijanski film Kamora - napuliska mafija. 11. 12. ameriški film Okrutno nasilje. MIRNA: 6. 12. ameriški film Junaki. MOKRONOG: 6. in 7. 12. film. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 5. do 7. 12. ameriški barvni film Ljubi Viljem. Od 10. do 12. 12. italijanski barvni film Žena devica. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 5. do 7. 12. angleški film Po sledeh izsiljevalca. Od 8. do 10. ameriški film Umazana igra. 6. 12. otroški film Kekčeve ukane. RIBNICA: 6. in 7. 12. ameriški barvni film Izkušnja prve ljubezni. SEVNICA: 6. in 7. 12. hongkkn-ški barvni film Zmaji težko umirajo. 10. 12. jugoslovanski barvni film Nacionalni razred. 11. 12. ameriški barvni film Zadnji žarek v mraku. ponedeljkih in petkih od l._ do 9. ure in od 15. dc poroča fc TRAMTE, Breška vas 3, Bela cer- o 20. ure. Se pri-CVETKO kev. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da smo pričeli z zbiranjem naročil za enodnevne piščance. Valilnica PETELINKAR, Cegelnica 20, 68000 Novo mesto, tel. (068) 23-384. SMV.,. ZAHVALJUJEM SE celotnemu osebju, posebno dr. Starcu, sobnemu zdravniku dr. Hadlovi iz internega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu za uspešno zdravljenje. Želim vam čimtoljših delovnih pogojev. Vaš pacient ANTON IVANETIČ. Qg V času od 20. do 26. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Zlatka Kašič iz Migoliee - Marka, Jožefa Bučar z Velike Cikave - Matejo, Milka Stojič s Podturna —' Tatjano, Anica Nahtigal iz Trebnjega - Karlo, Martina Mole iz Trebnjega — Aleša, Nada Pavšelj iz Stranske vasi - Polonco, Jožica Banko iz Krškega - Renato, Vesna Butala iz Metlike - Gorana, Cirila Jarm iz Dolnjih Prapreč - Jargo Alenka Nemanič iz Butoraja -Boruta, Martina Zupančič iz Vrčic! - Andrejo, dr. Dragica Živkovič-Dular iz Gorenje Straže - Marka, Majda Novak z Vrha - Borisa, Stanka Podržaj z Rakovnika -Boruta, Dragica Car iz Jamevičev -Dina, Irena Derganc iz Loke -Tanjo, Marjanca Maver z Vrha pri Križu - Boštjana, Mojca Hančič iz Semiča - Gejo, Sonja Ravnikar iz Mirne peči - Majo, Marija Pirc iz Gržeče vasi - Natalijo, Ana Ivačič iz Leskovca - Tjašo, Mojca Šmalcelj iz Brdarcev — Gregorja, Majda Vrček iz Grmovelj - Saša, Alenka Bartoli iz Dolenie Straže - Niko, Irena Fink iz Dolenjega Vrhpolja -Dejana, Marinka Dimc iz Škocjana - Vesno, Jelka Pate iz Trebnjega -Klavdijo, Jožica Longar iz Žužemberka - dečka, Ida Adrovič iz Straže — dečka, Marjanca Nose iz Gabrja — dečka, Marija Beline iz Krškega — dečka in Nata Turk z Dolenjega Mokrega polja - deklico. - ČESTITAMO! SLUŽBO DOBI ZAPOSLIMO TAKOJ KV natakarico ali dekle z izkušnjami in veseljem do dela v gostinstvu. OD po dogovoru. Gostilna VIGRED, Reteče 59, 64220 Škofja Loka, tel. (064) 60-354. STANOVANJA NUJNO RABIM STANOVANJE v Brežicah za dve leti s predplačilom. Tel. 69-764. ZAMENJAM enosobno stanovanje v Ljubljani za enako ali večje v Sevnici. Interesenti naj se javijo pri 'ko' Sevnica. Magdi Ilič, Dom upokojencev, MLADA tričlanska družina iz Novega mesta nujno išče stanovanje. Možnost predplačila za eno leto. Nudimo tudi nagrado. Tel. (068) 24-374. Motorna vozila PRODAM po ugodni ceni Z 750, letnik 1971, registrirano do marca 1981. Anton Zamida, Gor. Vrhpolje 6, Šentjernej. PRODAM DYANO, letnik 1977 za PRODAM prikolico za osebni avto. Slak, Šmihel 11, Novo mesto. PRODAM kravo 8 mesecev brejo, težko do 600 kg in večjo količino žganja. Janez Hrovat, Brod 16, Novo mesto, tel. 25-212. PRODAM avtoradio Blaupunkt in tranzistor Grunding RR 200 oba s kasetofonom. Franc Pflege, Cerklje ob Krki 44, tel. 69-101 (do 14. ure). PRODAM sedežno garnituro. K Roku 14, Novo mesto (Šmihel). PRODAM spalnico po ugodni ceni. Košale, Na tratah 3, Novo mesto. PRODAM malo rabljeno opremljeno otroško posteljico. Informacije na tel. 22-653 popoldne. PRODAM komplet dnevno sobo. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Sternad, Puščava 13, 68230 Mokronog. Iff OBJESTI LA ■ NOVOST! Obveščam cenjene stranke, da izdelujem slike za potne liste, vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. 4 slike dobite takoj. Cena je ugodna. Delovni čas je v ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre MARIJE KNAVS iz Novih Lazov pri Kočevski reki se najlepše zahvaljujemo vaščanom, prijateljem in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih za darovano cvetje in vence, govornikoma Cirilu Cimpriču in Jožetu Pojetu za tople poslovilne be- sede. Hvala podjetju cijam, tov. Lojzetu Šk Snežnik in družbenopolitičnim organiza-kofu za njegovo nesebično pomoč. Vsi njeni 8,5 M. Ogled v popoldanskih urah. Pehnec, Cesta herojev 34, Novo mesto. PRODAM osebno avtomobil Volks-vvagen 1200, letnik 1968, cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan. Martin Nemanič, Drašiči 40, Metlika. POCENI PRODAM Z 101, letnik 19.74. Ogled od 15. ure dalje. Janez Penca, Dol. Mokropolje 13, Šentjernej. PRODAM Z 101 L, letnik 1977. Ogled možen vsak dan. Janez Premrl, Šentrupert 7. NUJNO PRODAM fiat 750 lux. Marjan Hočevar, Gorenja vas 20, Šmaiješke Toplice, tel. 84-916. PRODAM WARTBURG, starejši letnik, primeren za rezervne dele. Vinko Grilv, Selce, Blanca ob Savi. PRODAM predzadnji tip Škode v odličnem stanju in Bomag 60. Informacije na tel. 22-020. POSEST PO UGODNI CENI PRODAM vino- ?rad v Mevcih pri šmarjeških oplicah. Pepca šafar, Gor. vas 26, Šmarješke Toplice. PRODAM enodružinsko 4-sobno vilo z vrtom na Vinici pri Črnomlju. Podgorelec, Kržičeva 4, Ljub-ljana. V SEVNICI PRODAM trisobno stanovanje s centralno kurjavo, telefonom, kletjo in garažo v oddaljenosti 8 km, in 11 arov zemljišča z lokacijskim dovoljenjem. Ponudbe na naslov Jože Novinec, 68290 Sevnica, Heroja Maroka 10. PRODAM PRODAM opaž za hišo (deske, bankine, punte). Jože Avguštin, Koč. Poljane 15, Dol. Toplice. PRODAM litoželezno peč (kraljico r*Zi) na trda goriva. Kocjančič, * 3 j.-ičeva 21, Novo mesto. PRODAM kavč, radio z gramofonom, gramofon in Phillips kolutni magnetofon. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesto, tel. 25-178. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube in skrbne žene, nenadomestljive mame, stare mame, sestre, tete in tašče TONČKE LUZAR roj. JAKŠE medicinske sestre v pokoju izrekamo globoko in iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ji darovali toliko cvetja in vencev, jo množično spremili na njeni zadnji poti in nam izrazili ustna in pismena sožalja. Zahvaljujemo se družini Počrvina za nesebično pomoč, tudi v času njene bolezni kot v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom, medicinskim sestram in vsemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, ki ste kakorkoli pomagali naši Toni. Posebno in globoko zahvalo izrekamo dr. Janezu in dr. Mariji Kramar za njuno nesebično pomoč in skrl? pri zdravljenju in lajšanju bolečin. Prisrčna hvala vsem njenim bi/šim dolgoletnim sodelavkam in prijateljicam ter prijateljem, ki ste ji kakorkoli pomagali v času njenega zdravljenja in skupno z nami stali ob njeni bolniški postelji do zadnjega trenutka njenega življenja. Zahvaljujemo se Splošni bolnici Novo mesto, uslužbencem kirurškega oddelka in otroške sobe tega oddelka, občinskemu odboru ZZB, krajevni organizaciji ZZB in osnovni organizaciji ZK Majde Šilc, delavcem Kmetijske zadruge Krka Nove sici " ' ...... . . - > ! Novo ;ovorni-in godbi iz Novega i i praporov. Žalujoči: mož Albin, sin Igor, hčerki Majda in Matjana z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tako boleči, nenadomestljivi in tragični izgubi zaročenca, sina, brata in strica FRANCIJA POŽESA iz Dol. Podboršta 14 pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, vaškim fantom in dekletom,' ki' so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot, mu darovali vence in cvetje, vsem, ki so izrazili ustno ali pismeno sožalje, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo delovnim organizacijam Hotel Grad Otočec, Labod tozd Temenica Trebnje, Novoles tozd TAP Trebnje, Surovina Maribor PE Trebnje in Kleparstvo Janez Tratar Trebnje. Zahvaljujemo se pevcem, govornikoma in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: zaročenka Vera, oči, mama, Slavko z družino, Sonja, Srečo in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil MIHA OŽBOLT iz Smuke, nazadnje stanujoč v Koče vju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in krajanom za izrečeno *0" žalje, cvetje in ostalo pomoč. Zahvaljujemo se za podaijene ven ZZB Kočevje, KS Stara cerkev ter pevcem iz Hinj. Še posebno zahvaljujemo Ladu Trohi za izrečene poslovilne besede. Se en*r hvala vsem, ki so pokojnega 30. novembra spremili na njego zadnji poti. Žalujoči: sin Jože, Alojz in hčerka Milka z družinami ter ostalo sorodstvo [ t ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašC»> babica, prababica in teta IVANA POSEDEL iz Jarčjega vrha pri Bučki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob straniv teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter pokojno spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tov. Engelzbergerju za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Pozika, Pepca, Ivanka, Justina, Miro*02’ sinova Rudi in Lojze z družinami ZAHVALA Tiho in skromno kot je živel, nas je v 75. letu zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, stric in svak JANEZ KOŠIR upokojenec iz Dol. Straže 65 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija] in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, n kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli somu in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo podaijene vence kolektivom Opekarna Zalog, tovarni ' Novolesu tozd DSSS, TSP in TES ter duhovniku za lepo op ljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ' ! Sevnica in T rebrne. IZDAJATELJSKI nik: Niko Rihar. UREDNIŠKI IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mest , Predsed-mi ODBOR: Marjan Legan (glavni A‘n.JJ%artelj,| urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrj p^o Matjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, J®« •'‘““»'deZiu*. Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in „,o0«and*: Tehnični urednik Priloge: Dušan Laz«. Ekonomska p J anko Saje in Marko Klinc. naroči**#! IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna gqo 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene oiga ^5 p M din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev rajun (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) dol*1#" 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Teme«"* iq jočefij Ipcu 160 din, 1 cm n® naP«Yj j ^dnji strani 250 dift 1 nadalJ^ strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsa* jj do *• • ska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stol] strani 200 din. 1 cm na srednji ali zai I Dolenj**' beseda 6 din - Za vse druge oglase velja i 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata skupščine SRS (št. 42M/72 do 28. 3. 1974) se za L plačuje davek od prometa proizvodov. ***. mn TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v„N<* 33, 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 P. P* . gg 3>.r (068) 23-606 - Naslov ur'™-- N™"1 mesto. " p. 33, telefon". 068) 23-611 oglasov: 68001 Novo mesto, -, r- . • «■*- «>- 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij / H*** Časopisni stavek, filmi, in prelom: ČZP Dolenjski list, n Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljublj ana. 18 DOLENJSKI LIST Št 49 (1 Z A H V A L A Po dolgi holezni nas je za vedno zapustil dragi oče, stari ata in brat FRANC UDOVČ iz Zajčjega viha Iskreno se zahvaljujemo vsem za nesebično pomoč, podarjene Y?nce, denarno pomoč, sosedom Turk, Judež, tovarni zdravil Krka obrat sinteza in ampulni oddelek, Novoteksu, GG Novo mesto in dekanu za ganljive besede slovesa. Žalujoči; sinovi Franc, Janez, Štefan, hčerke Marija, Anica, Nežka, Jožica z družinami ter sestra Marija ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče ALOJZ KLOBUČAR iz Dobruške vasi i 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano cyetje in spremstvo pokojnika na zadnji poti. Posebna ^hvala zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA ^b boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete, svakinje in tašče ANTONIJE GORENC roj. Zagorc ?? iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam "*korkoli pomagali. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrazili sožalje, se poklonili njenemu spominu in na njen grob položili £*>ko lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo našim dobrim sosedom za izkazano pomoč. Vsi njeni Škocjan, 14.11.1980 r ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče,.ded in praded FRANC LUZAR iz Cerovega loga 24, Šentjernej se zahval™° vsem, ki so nam stali ob strani, nam Veht sožalie> darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako , *‘lcejn številu spremili na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo Sent’ LD Orehovica, GD Cerovi log, godbi na pihala iz drumeia’ Društvu upokojencev Šentjernej ter vsem ostalim .n°P°1»tičnim organizacijam za lepo opravljen obred. Za-0rt^Jemo se tudi vsem za poslovilne besede na domu in pri “Prtem grobu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi našega ljubega komaj 12-letnega sina m brata BRANKA MEŠIČKA iz Pokleka pri Blanci s0t0?Jt°Pleje zahvaljujemo za pomoč i cem- 'kom, sosedom, vaščanom, znane A , ....... ki stm, us*užbencem OS Blanca, duhovniku iz Brestanice in vsem, žalost-kako*°li priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih naše in darovane vence vsem znancem in prijateljem, učen- Žalujoči: mama, oče, sestrica, bratec in sorodniki Z A H V A L A V 83. letu starosti nas je tiho in za vedno zapustil dragi stric in boter JANEZ VOVK iz Cerovega loga 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence in izrečeno sožalje, za vsestransko pomoč. Še enkrat hvala sosedom Lužarjevim, Ani Prhne, Kartuziji Pleterje in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 5. decembra bo minilo žalostno leto, odkar je kruta usoda mnogo prezgodaj prekinila življenje našega dragega MIHA HROVATA iz Reber pri Žužemberku Prezgodnja smrt te je iztrgala od nas. Vedno bolj občutimo bolečino ločitve, kajti najhujše je spoznanje, da te nikoli več ne bo, čeprav si vsepovsod z nami. Ne čas ne solze ne morejo utolažiti bolečine, žalost in praznina ostajata za teboj. Neutolažljivi: žena Julka, otroci Jože, Miha, Toni in Slavka, bratje in sestre z družinami ZAHVALA V 43. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat FRANC ZAJC iz Željn 26 pri Kočevju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, pomoč in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku, cevkam, kolektivu Trikon in Lik, godbi, gasilcem in duhovniku. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Rezka, hčerka Nada in Metoda z družino, ata, mama, sestre in brat z družino C ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi najinega nenadomestljivega moža in očka MARTINA JORDANA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu SKIP in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, prekrili niegov prerani grob s cvetjem m venci ter nama stali ob strani v dneh globoke žalosti.« Hvala govorniku za žalne besede ob odprtem grobu. V tihi žalosti: žena Slavka in sin Dušan ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tašče in tete ANE FLORJANČIČ z Vrha nad Mokronogom 7 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom,kolektivu UslugaKranj,LesninaEmmi,Sl.Bistnca,mvsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali,nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vcnce. Posebno zahvalo smo dolini zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, posebno pa dr. Furlanovi za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Zahvaljujemo se župnikoma za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno mamo spremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Ekspresno FOTOKOPIRANJE dokumentov, knjig, katalogov, not, zapiskov, računov itd. v formatih A3, A4 in A5, vsak dan razen sobote od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Priporoča se Nace Gregorčič, fotokopiranje, Prešernov trg 7, Novo mesto. Zbor delegatov GOZDARSKE HRANILNO KREDITNE SLU2BE SEVNICA razpisuje v skladu z 28. členom statuta gozdarske H KS dela in naloge VODJE GOZDARSKE HRANILNO KREDITNE SLU2BE V SEVNICI Delavec, ki bo izbran, bo opravljal poleg svojega rednega delovnega časa dela in naloge vodje', gozdarske HKS še največ 1/3 delovnega časa, kar je v skladu s 74. členom zakona o delovnih razmerjih. Za opravljanje del in nalog vodje je lahko imenovan občan, ki izpoljnjuje poleg pogojev, določenih v zakonu in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike, še naslednje pogoje: 1. da ima visoko šolo ekonomske, gozdarske ali pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali — višjo šolo istih smeri in 4 leta delovnih izkušenj — ali srednjo šolo istih smeri in 6 let delovnih izkušenj Z da ima strokovne ter ustrezne družbenopolitične in moralne lastnosti in organizacijske sposobnosti. Za vodjo je lahko imenovan tudi delavec članice — ustanoviteljice HKS, ki opravlja administrativne in njim podobne posle za hranilno službo. To delo lahko opravlja poleg svojega dela pri članici službe. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let Kandidati naj svoje vloge, s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov: GG BREŽICE, OGK SEVNICA, Savska 24, 68290 Sevnica z oznako za »razpisno komisijo". Rok za sprejem prijav poteče v 15 dneh po objavi, kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na zboru delegatov HKS. 889/49-80 DO »VEKTOR" LJUBLJANA, Smartinska 104 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA V POSLOVALNICI NOVO MESTO Pogoji: — dveletna administrativna šola — administrator z najmanj enoletno delovno prakso v administraciji; — poskusno delo 1 mesec Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO „VEKTOR" Ljubljana, Šmartinska 104. O odločitvi bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. * 888/49-80 IZ N0V0M£§<[ PORODNiSNiCtSii’ V času od 13. do 19. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Veronika Simončič iz Žapuž - Primoža, Danica Tratar iz Trščine -Tadeja, Zdenka Kralj iz Kržišča -Sonjo, Branka Golovrški iz Kohanj-ca - Josipa, Marica Janc iz Malih Brusnic - Damjana, Ančka Novo-gradec iz Kuničev - Daliborja, Finka Grgič iz Soteske - Miro, Lucija Zupančič iz Dešče vasi - Cilko, Dragica Golob iz Trebnjega - Alenko, Darinka Foršek iz Jume vasi -Damjana, Marija Golob iz Dolnje Nemške vasi - Katjo, Pepca Žagar z Drečjega vrha - Zorka, Mihaela Lokar iz Stana - Brigito, Marija Mlakar s Hudega Brezja - Dejana, Anica Sepaher iz Gornjih Suac -Gregorja, Irena Dvoršek iz Krškega - Dejana, Karlina Moravec iz Svrža-kov — Antona, Marija Fember iz Požunov - Saša, Cvetka Borštnar z Vrhka - Andreja, Alojzija Starešinič s Preloke - dečka, Milka Krštinc iz Metlike - deklico in Majda Jaklič iz Svržakov - deklico. — Čestitamo! Z A F V A L A Ob tragični in nenadomestljivi izgubi sina, brata in strica FRANCIJA POŽESA iz Dol. Podboršt? 14 pri Trebnjem se še posebej zahvaljujemo kolektivu in osebju Hotela Grad Otočec za podarjen venec in cvetje ter za nesebično pomoč v tako bolečih trenutkih. Zahvaljujemo se pevcem in govorniku za tolažilne besede ob odprtem grobu ter njegovim sodelavcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: oči, mama, Slavko z družino, Sonja, Srečo ter ostalo sorodstvo n salon novoieš pohiSKO komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 4. decembra 1980 D0LEHJSE UST 19 j Kazal nam je pravo pot ^ „Menim, da pravih stabili-v še vedno pravi Jože J zacijskih ukrepov še vedno 0 nismo sprejeli“ e Košir iz Kočevja, po rodu £ Novomeščan, k i je vsa poleta delal na raznih odgovornih 0 vojna J odgovornih položajih v 0 gospodarstvu. Letos je bil z 0 novim letom upokojen, 0 pred kratkim pa je praznoval 0 60-letnico življenja. 0 ,JDokler načrtujemo po- $ večanje produktivnosti dela za 2 do 3 odstotke, zvezni proračun in razni drugi proračuni pa naraščajo letno za 30 in več odstotkov, lahko govorimo le o inflaciji in ne o stabilizaciji. Se posebno pa ni stabilazacijsko, da primanjkljaje zveznega proračuna pokrivamo s tiskanjem denarja, se pravi mimo gospodarstva. ” , To je le ena misel Jožeta Koširja, nosilca „Spomenice 1941“ ter mnogih vojaških in delovnih odlikovanj. V delavsko gibanje se je vključil že 1938, a ne zato, ker bi bil lačen, saj je izhajal iz dobro situirane družine, ampak zato, ker je videl, kako so delavci izkoriščani V komunistično partijo je bil sprejet že junija 1941. V začetku vojne je zbiral orožje in ga vozil v partizane, bil je kurir, nato ujet in odpeljan v Gonars. Po kapitulaciji Italije je bil politkomisar briško-beneškega odreda, '* namestnik komisarja briga- & 1 CiA 7 de, novembra 1943 pa poslan na Koroško, kjer je deloval kot politični delavec na širšem območju Beljaka in bil zelo verjetno prvi partizan, ki je prestopil Ziljo in J| Ziljico. Spet je bil ujet in $ odpeljan v Dachau, med J transportom proti Tirolam, 0 ko je popustila budnost stra-J žarjev in se je že slišalo 0 grmenje ameriških topov, pa ie z dvema tovarišema pobegnil Ko se je po vojni vrnil v Novo mesto, je bil kmalu izvoljen za predsednika občine. Kasneje je bil kot predsednik okrožne planske komisije poslan na Kočevsko, kjer naj bi pomagal obnoviti Kočevje in gospodarstvo tega okraja. Nalogo je uspešno opravil in bil za nagrado poslan na višji ekonomski tečaj v Beograd. Leta 1949 ^ se je vrnil v Ljubljano in 0 kmalu postal podpredsednik republiške planske komisije, nato direktor uprave za cene, leta 1951 pa je dal pobudo za ustanovitev Gospodarskega vestnika in postal njegov prvi odgovorni urednik V Kočevje je prišel spet leta 1953. Poslal ga je CK ZKS, da bi pomagal pospešiti razvoj tega okraja, ki je bil takrat po narodnem dohodku med zadnjimi v Sloveniji Bil je podpredsednik okraja do njegove ukinitve, nato je postal direktor kemične tovarne v izgradnji Tovarna je hitro napredovala in bila kmalu med najuspešnejšimi podjetji v občini „Leta 1969 sem začutil potrebo, da bi se naša tovarna, ki je bila dinarsko visoko donosna, in LIK - lesna industrija Kočevje, ki je bila devizno donosna, združili, kar bi omogočilo še hitrejši porast izvoza in hkrati kemični tovorniki je potrebovala vedno več deviz varnejšo bodočnost. Referendum je v LIK uspel, v kemični pa ne, ker se niso hoteli povezovati z „beraško“ industrijo". Zdaj pa kemična povsod išče devize. Jože Košir je nato zapustil kemično in postal direktor LIK, ki je pod njegovim vodstvom hitro napredoval. Iz „barakarske“ industrije je nastala najsodobnejša tovarna šolskega pohištva v Jugoslaviji. Omenili smo že, da je bil Jože Košir ustanovitelj ,,Gospodarskega vestnika, ki si je zaradi strokovno poglobljenega in odkritega pisanja že kmalu pridobil velik ugled; kasneje pa je dal tudi pobudo za ustanovitev glasila okraja Kočevje, kočevskih ,J9ovic“, katerih prvi urednik je bil tudi on. Za zaključek naj povemo, da je Jože Košir vedno nesebično delal za napredek na tistem področju, za katerega je bil zadolžen. Vse svoje moči je usmeril k ciljem, za katere se je boril vse življenje. Nase ni mislil in si je šele na odločno zahtevo žene postavil majhno, a prijazno hišico, v kateri si je eno sobo opremil in poslikal sam, saj je njegov konjiček tudi slikanje in je z nekaj slikami sodeloval tudi na eni izmed razstav likovnih amaterjev kočevske občine. JOŽE PRIMC *sai i *" ___________________________________ ZAČETEK Z BICIKLOM, JUBILEJ Z BAZENOM - Pred 80. leti se je začela v Ribniški dolini telesna kultura, ko so ustanovili Klub slovenskih bidklistov Ribniške doline. Ob letošnjem jubileju pa so odprli v Ribnici plavalni bazen in dali v stalno uporabo športno dvorano. (Foto: Primc) Plavalni bazen za praznik Ribnica: jubilej telesne kulture, ki se je začela pred 80 leti z biči ki om — Gradnja športnega centra v Ribnici veljala le slabih 27,9 milijona din Z otvoritvijo plavalnega bazena se je začela 27. novembra v Ribnici osrednja in hkrati zaključna svečanost ob dnevu republike in 80-letnici telesne kulture v Ribni§d dolini. Pokrovitelj svečanosti je bil Inles. Bazen je odprl predsedniki Goveji velur zamikal Dva predpraznična vloma — Sola oškodovana za 11.000 din,trgovina „Peka" pa za kar 45.000 din — Kot da je predpraznično vzdušje pomagalo tatovom in vlomilcem. Tako se vsaj zdi po dveh „uspešnih“ vlomih prejšnji teden. Iz krške UJV je najprej prišlo poročilo o vlomu v prostore osnovne šole in vrtca v Šentjanžu. Neznanec je premetal več prostorov, ob tem pa pridno vlamljal v omare. Ko je skorajda že obupal, se mu je le posrečilo. V eni od omar je našel namreč 1.300 din gotovine, ob nadalj-nem brskanju pa je prišel še do priročne blagajne, ki jo je olajšal za občinske skupščine Stane Kromar, ki je poudaril, da je s tem dan bazen v poizkusno uporabo, športna dvorana - ki je z bazenom sestavni del športnega centra in je bila doslej v poizkusni uporabi — pa • Na svečanosti ob dnevu republike in jubileju telesne kulture v Ribnici so podelili najzaslužnejšim telesnokul-tumim delavcem Bloudkove značke in značke oz. priznanja domače Telesnokultume skupnosti. Stane Nosan in Vinko Drobnič pa sta prejela red republike s srebrnim vencem, s! katerim ju je odlikovalo Pred-sedstvo SFRJ._____________ je dana v redno uporabo. Gradnja teh dveh objektov, ki sta pod isto streho, je veljala 27,895.198,80 din. Po otvoritvi je pet kopalk domačega ŠŠD zaplavalo v bazenu, nato pa so reprezentance Plavalne zveze Slovenije prikazali različne načine plavanja. Na svečanosti, ki se je nato nadaljevala v veliki športni ZAMEJCI V GRIBLJAH Pred kratkim so obiskali krajevno skupnost Griblje predstavniki športnega, kulturnega in političnega življenja slovenske manjšine, živeče v Križu pri Trstu. V večurnem pogovoru so se domenili za sodelovanje na športnem in kulturnem področju, ki sicer že obstaja, vendar ga bodo še poglobili. Križani in Gribelj-ci so namreč spoznali, da imajo veliko skupnega, da si imajo veliko povedati in pokazati. Tako eni kot drugi so bili za pobratenje. Listino o tem bodo bržkone podpisali drugo leto, ko bodo praznovali Gribeljci svoj krajevni praznik. Datuma še niso določili, so si pa edini v tem, da jih bo spominjal na dogodke iz narodnoosvobodilne vojne. dvorani je spregovoril o 80-letni zgodovini ribniške telesne kulture znani športni delavec Franc Levstek; o pomenu dneva republike in naših nalogah v sedanjem obdobju pa sekretar občinske konference ZK Franci Železnik. V mešanem kultumo-špor-tnem programu so nastopili domači mladi pevci, recitatorji ,,OD TRIGLAVA DO GEVGELIJE“ V športni dvorani v Novem mestu bodo v petek, 5. decembra, ob 20. uri nastopili priznani pevci iz vseh jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin na prireditvi ,,Od Triglava do Gevgelije". Občinstvu se bodo predstavili: B. Selimovič, L. Cavoli, A. Trandasilovič, A. Apostolova, S. Petrovič, M. Renko, Trogirska klapa in B. Šepa-novič. Program bo povezoval ansambel Daniluška. Prireditev je posvečena letošnjemu dnevu republike. ROGOVILE DA JE KAJ! Med stotino krajev, primernih za krajše izlete, je v novembrski številki Mo-torevije omenjena tudi Bučka Poleg obetavnega razgleda, kotičkov za piknik in še marsičesa, kot piše ta revija, se tod dobijo dobre rogovile za frače in raženj. Če so bučenske res tako imenitne, bi bilo vsekakor škoda, če bi šle v promet kar tako. Kaj, ko bi se domačini lotili dodelave frač kar industrijsko! Doslej na sevniški občini namreč niso prodrli za zahtevo, da bi dobili kakšen obrat, češ kaj pa boste tam gori delali! Surovine je očitno dovolj, če seže glas o rogovilah že tako daleč. Sicer pa frače niti niso nenevarne. Radioamaterji so željni znanja Dva tečaja obiskuje blizu l 40 sevniških raoioamaterjevi — Priznanje D. Kvedra -Tomaža Konec septembra so sevniški radioamaterji Bojan Dremelj, Stane Kočevar in Tone Kranjc pričel izobraževati blizu 40 mladincev ui pionirjev; te pa je za to ljubiteljsko dejavnost navdušil dolgoletni učite J Viktor Krenčič. Trikrat na teden prihajajo fan Je^ in dekleta na tečaj v sevniško o novno šolo ter v dom radioama e jev pod gradom. Ena skupina o skuje radiooperaterski, druga P konstruktorski tečaj. Izobražuj^ se z velikim zanimanjem, z ato in telovadci, godba na pihala in folklorna skupina iz Dolenje vasi pod vodstvom Cveta Križa. Posebno doživetje pa je bil enourni program prvakov Ljubljanske Opere Sonje Hočevar, Ladka Korošca in Rajka Koritnika, ki so zapeli več partizanskih in narodnih pesmi ter opernih arij. JOŽE PRIMC TRIKRAT NA TEDEN vodstvom mentoija sp radioamateiji seznanjajo 1 . novami konstruktorske a J nosti. (Foto: P. Perc) lahko zgodi, da bodo do šolskega leta precej PreS?g Ivanje-ki veljajo za tovrstno izobraze Do zdaj so tečajniki iskalec za mine in druge naP!aVif’sv0-Radioamaterji morajo tudi jih žepov primakniti denar za ^ materiala, brez katerega na te J moč shajati. Njihova prizadevno L res zgledna, s 4.300 prostovoljni", delovnimi urami so pred letotV:0 prišli do lastnega doma, *• požrtvovalnost pa so dobui i KAMERA ODKRIVA - Ko je, začutila, da ji razganja notranjost in da ni mesta, kamor bi se lahko zatekla s svojo nesrečo, se je podgpna sredi belega dne vr^a na pločnik med ljudi. Bilo je to na novomeškem Glavnem trgu, podganjo smrtno boibo pa je lahko opazovalo na stotine mimoidočih Novomeščanov. NAJBOLJŠI STRELCI V TREBNJEM ^ ,£ V počastitev dneva repub'*0. bilo v Trebnjem strelsko 93 vanje, na katerem je na« V obji-strelcev in strelk iz trebanj . Jtrel-ne. Med člani so ekipno sta ^ j„ ci iz Trebnjega pred KH^ „3 Mokronogom, pri PoSam.paVlin- $e je zmagal domačin Jernej siayd pogled k mladincem, kjer j j^jr-Trebanjčan Andrej Lazar, P »gjjan jih pa njegov klubski koleg Rajkovič. KOČEVCI GREDO naprej Na območnem t*k^* 26. .Slovenska opera , ki J® ,ejoValo novembra v Ljubljani, je S?.. y jve 20 ekip, ki so jih »zde tekmovalni skupini v e skupin je zmagala ^1» . ncev". osnovne šole , Zbora odpo ki so jo sestavljali ^raI'stefan*^ Dušan Gorše in Mirko forica vodila pa jih je njihova m «46 Anita Zupan. Kočevci so točk od 49 možnih m ovanjZj uvrstili v polfinale tega tek ki ga organizira Glasbena Slovenije. 1.000 din. Za nameček jc vlomilec iz zbornice odnesel še kasetofon, tako da je bilo skupne škode za preko 11.000 din. Se ..uspešnejši" je bil vlomilec, ki je obiskal prodajalno „Peka“ v Krškem. Očitno se storilec dobro pozna na kožne izdelke, saj je iz prodajalne po dosedanjih ugotovitvah odnesel tri ženske in en moški plašč iz govejega velurja, zraven pa še moško bundo. Trgovina je tako oškodovana za preko 45.000 din. Ni kaj, zima je tu. Za storilci poizvedujejo. POGLEJMO, KAKO SMO POSLOVALI Direktor vseh direktorjev je bil tako jezen, da bi kača crknila, če bi jo ugriznil. »Povejte mi, kako je dosežen plan proizvodnje," je zahteval od finančnega direktorja, ki je sedel v naslanjaču. »Po naših podatkih -dvajset odstotkov pod planom,” je ba »špricersko” hladen finančni direktor, kije nekadilec. ,Ra plan prodaje TŽiščn? ” if» na domačem tržišču? ” je vrtal dalje »Prodaja na domačem tržišču je zatajfla s petindvajsetimi »Prodaja na domačem tržišču je zatajali s petindvajseti-^mi odstotki. Veste, letos niso modeme rdeče nogavice,” je odganjal od sebe dim finančni direktor. »Kaj pa izvoz? Vsi so mi zagotavljali, da bo letos v primeijavi z lani najmanj dvakrat večji,” je težil direktor vseh direktorjev in je velel poklicati tajnico, da bi ji naročil dve kavi. .Napaka v planiranju, poleg tega pa nam je Švaba storniral naročilo zelenih nogavic, ker nismo mogli pravočasno dobiti obesnih etiket,” je pojasnjeval finančni direktor, in videti je bilo, da ga zavoljo tega ne bo zadela možganska kap. »Predpostavljam, da je ostanek dohodka precej pi- čel,” je brez ročnega računalnika odštel direktor vseh direktorjev. »Vašim predpostavkam ne mislim ugovarjati,” mu je pritrdil finančni direktor in pogledal na uro, kajti želodec mu je govoril, »Me pa globoko zanima, če smo kakšno postavko v našem planu sploh dosegli," je bil pobit direktor vseh direktorjev in je pogledal skozi okno na dvorišče, koder je šla skupina delavcev — vzdrževalcev v menzo na pivo. »Ni tako črno, ne," je postal živahnejši finančni direktor, »nekatere zadeve smo celo krepko presedi.” Sati razpoloženje