Poštnina plačana v gotovini. Stev. 20. V LJubljani, dne 17. maja 1922. Leto XXXV. Izhaja vaako stedo ob 5. uri ijutra). — Cen« mu (e 10 Din. na leto. 9 Spisi in dopisi •. pošiljajo! Uredništvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 20 Din. Q ljana, Kopitarjeva ulica. — NaroSnina, reklamacij, in inseratl pai Poiam.me »t .vil k e «e prodajajo po 50 par. & UprovniStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". Seja vodstva SLS se bo vršila v nedeljo, 21. maja ob devetih dopoldne v dvorani hotela pri »Beiem volu« v Celju. Vsem novoizvoljenim članom vodstva smo že odposlali vabila z dnevnim redom in drugimi navodili. Radi seje vodstva odpovedujemo vse shode, ki so bili za 21. maj že naznanjeni. Shodi se naj vrše 25. ali 28. maja. TAJNIŠTVO S. L. S. Kaj hočemo? Mi smo na neštevilnih shodih, v listih in v parlamentu svarili krmarje naše države, naj ljudstvu ne delajo nasilja, ampak upoštevajo njegove upravičene želje in zahteve. V gorki ljubezni do skupne domovine smo zlasti poudarjali, naj ne zatirajo gospodarskih in kulturnih dobrin, ki so si jih posamezne pokrajine in ljudstva v teku stoletij v trdem delu in boju priborili. Naša država bo le tedaj dobro upravljana, gospodarsko utrjena, cvetoča in močna, če bo ljudstvo samo pri vsej javni upravi in vsem gospodarstvu dobilo besedo in s svojimi zadevami samolastno in po svoji volji in svojih potrebah gospodarilo in vladalo. Z eno besedo: Slovenci imamo svoje posebne gospodarske razmere, svojo posebno kulturo, svoje posebne potrebe in razmere, ravno tako tudi Hrvatje, Srbi, Bosanci, Ma-cedonci in drugi. Ne gre, da bi merili hlače po istem vatlu desetletnemu dečku kakor tridesetletnemu možu. Kdor to dela, bo vse skazil: hlač ne bo imel ne deček ne mož. To vse so pa napravile sedanje vladne stranko. Vse je zavoženo, država je na zunaj brez ugleda, na znotraj je vse nezadovoljno, gospodarstvo v razsulu, denar vedno manj vreden. Ali je bilo tega treba? Kako je do tega prišlo? Vsega tega so krivi volivci, ki so poslali v Belgrad poslance sedanjih vladnih strank, ki sedaj iz ljudstva brijejo norce. Pri nas so brezvestni izžomalci in priznani sovražniki ljudstva speljali velik del volivcev s spretno agitacijo za kmetski program v tabor samostojnežev. Ko so ti od ljudstva dobili mandate, so njim zaupano politično moč naravnost zločinsko zlorabili in se brezvestno vdinjali srbskim in drugim cen-tralistom. Pomagali so ustvarjati sedanje neznosne razmere in so zanje v polni meri soodgovorni. Prodali so samovlado našega ljudstva srbskim mogotcem, še nikdar ni nobena stranka tako brezvestno izdala koristi lastnega ljudstva kakor so to storili samostojneži. Ljudstvo se je iztreznilo in ne bo nikoli več tem ljudem zaupalo politične moči. Na drugi strani so zopet zmotili znaten del volivcev komunisti, ki so vrgli med narod republiko. Mnogi lahkoverneži so šli na lim v trdni veri, da bo res takoj nastopil paradiž, če vržejo svojo kroglico v republikansko skrinjico. Tudi ti so znatno oškodovali s svojim glasom politični vpliv stranke, ki je edina med vsemi drugimi strankami zagovarjala in oznanjala edino pameten in dosegljiv program: to je popolno samoupravo in samovlado ljudstva v pokrajinah. Ta program je jasno in odkrito oznanjevala edino Slovenska ljudska stranka in se zanj tudi v parlamentu pošteno in moško borila. Vsi drugi so metali ljudstvu pesek v oči. Ko jim je pa ljudstvo poverilo svoje glasove in mandate, so ga v odločilnem trenutku izdali in prevarili. Zakaj obnavljamo te žalostne spomine? Zakaj ponavljamo to žalostno zgodbo iz politične zgodovine zadnjih dveh let? Zato, da bi se ljudstvo iz tega res kaj naučilo in politično izšolalo. Besede so poceni, dejanja so vse. Pogledati je treba vsikdar za lepe besede in izluščiti pravo in zdravo jedro, če se ljudstvo ne bo tega naučilo, bo sledila ena prevara drugi, in slednja hujša od prejšnje. Edino zdravilo, da pridemo do znosnejših ln v resnici zdravih gospodarskih in političnih razmer v državi, je, da dobi 1 ju d!' stvo v pokrajinah politično in gospodarsko svobodo. O svojih stvareh in svojem gospodarstvu naj samo odloča, samo si naj postavlja svojo vlado in določa za svoja razmere primerne davke: ljudstvo naj dobi politično in gospodarsko samoupravo( avtonomijo, samoodločbo, ali kakor že ho< čete to imenovati. To je glavno vprašanje, vse drugo je postransko. Za tem mora iti ves naš boj, na to moramo zediniti vsa naše sile, vse drugo moramo potisniti v ozadje. Vse drugo je za sedaj malenkostna in ničevo v primeri s tem velikim ciljem, za katerim gremo in ki ga moramo za vsako ceno doseči. Ljudstvo se je tega tudi že v veliki večini zavedlo. To je pa vladnim mogotcem in še nekaterim drugim zelo neljubo. Omamiti hočejo zopet s strupom ljudstvo, da ne bi videlo svojega rešilnega cilja« Obrniti hočejo ljudsko pozornost drugam, na vprašanja, ki v sedanjih razmerah niso ne odločilna in tudi ne dosegljiva. Tem ljudem gre za to, da bi ljudsko odporno silo in moč zopet razcepili in vdinjali zopet v tujo službo. Nič več in nič manj no zasledujejo nekateri, ki so se v zadnjem času preko raznih s'trank in programov prelevili v republikance in zavajajo ljudi od pravega cilja. O republikanstvu in monarhizmu smo mi že v dveh številkah »Domoljuba« jasno označili svoje stališče. Za nas je sedaj boj za vlado ljudstva v samoupravnih pokrajinah prvo in glavno vprašanje. To doseženo, vse doseženo. Volivci, spomnite se na izdajstvo samostojnežev in na prevaro komunistov. Ne pojdite še enkrat na led ljudem, ki z vašimi glasovi samo baran-tajo. Zato strnjeno v boj za avtonomijo pod zastavo Ljudske stranke. Preiskava radi umrlih vojakov. 12. t. 1. se je sestala komisija za preiskavo proti bivšemu vojnemu ministru generalu Zečeviču radi obolelih in umrlih vojakov-rekrutov. Na sejo so bili pozvani načelniki generalnega štaba, vojnega administrativnega, ekonomskega, sodnega ia sanitetnega oddelka. Na zahtevo komisije ■o načelniki obširno poročali o novačenju, prehrani In zdravstvenih razmerah v vojaki. Izjavili so, da ni niti ena komanda poslala vojnemu ministru poročila, da se odrejeno novačenje ne more izvesti v celoti, in tako se je novačenje izvršilo v novembru in februarju. Načelnik sanitetnega oddelka je poročal, da bi v vojski moralo biti 480 zdravnikov, vseh skupaj pa jih je samo 120, ker beže zdravniki radi slabih plač iz vojske. Novačenje se je izvršilo pod nadzorstvom zdravnikov, ki niso bili vojaki, vsled česar so bili rekrutirani tudi bolni ljudje. (Saj civilni zdravniki menda tudi nekaj znajo. Op. ur.) Član komisije dr. Simrak je izjavil, da tiči glavni razlog, da je toliko rekrutiranih vojakov obolelo, v tem, da so morali iz svojih rojstnih krajev potovati daleč do svojih poveljstev. Voja-fki oziri zahtevajo, da služi vsak vojak v Svoji pokrajini, ne pa da se pošiljajo vojaki iz gorenje Hrvatske in Slovenije v najslabši dobi leta in pri sedanjih slabih razmerah v Macedonijo. V posameznih slučajih se je dogajalo, da so vojaki potovali po 14 dni, da so prišli do svojih oddelkov. Vojaški strokovnjaki so priznali, da je z vojaškega stališča najbolje, da služijo vojaki v svojih pokrajinah, vendar pa je vlada od-ločija, da morajo biti vojaki v posameznih polkih radi političnih razlogov med seboj pomešani. Govornik je primerjal odstotek umrljivost med vojaštvom pri nas in drugod ter je Izjavil, da je navadna umrljivost 1 do 1 in pol odstotka, tako da bi od 87 tisoč vpoklicanih rekrutov smelo umreti največ 120, v resnici pa jih je umrlo 350. Pri zadnjem novačenju se je opazilo veliko pomanjkanje postelj in odej, ki se še danes nahajajo v carinarnicah, ker se vojno ministrstvo ne more pogoditi glede plačila carine. Za bolne vojake tudi ni zadostno preskrbljeno, ker je v proračunu predvi- deno za bolnega vojaka po 6 dinarjev na dan, medtem ko zahtevajo bolnišnice po 25 dinarjev dnevno. Sodni oddelek vojnega ministrstva ugotavlja v nekem svojem odloku od 22. februarja, da ne leži radi obolenja in smrti tolikega števila vojakov krivda na vojaških oblesteh. Preiskava se bo še nadaljevala. Mi smo prepričani, da bodo koncem koncev vsi nedolžni, zavedamo se pa tudi, da so naši poslanci s tem krepkim nastopom zoper Zečeviča dosegli, da se vojno ministrstvo ne bo nikdar več se drznilo tako postopati. In to je bil glavni namen nastopa naših poslancev, katerim bodo zlasti naši fantje hvaležni. Katoliški shod za Icskovško dekanijo in okolico v KOSTANJEVICI. V soboto 27. maja bo v Društvenem domu zborovanje zastopnikov izobraževalnih društev in njihovih odsekov. Pričetek ob 4. uri popoldne. V nedeljo 28. maja dopoldne: Zbirališče pri Društvenem domu. Ob 8. uri začetek sprevoda in odhod na slavnostni prostor. Sv. maša in zborovanje na prostem. Poleg pridigarja in treh glavnih govornikov nastopijo tudi nekateri zastopniki organizacij s kratkimi pozdravi. Popoldne zborovanje v oddelkih: 1. Marijine družbe pri B. M. Dobrega sveta. 2. Tretji red v župni cerkvi. 8. Organizacije, izobraževalna društva ter možje in fantje sploh pa v Društvenem domu. Za sklep skupna slovesnost pri Dobrem svetu s petimi litanijami in zahvalno pesmijo. K obilni udemežbi vabi Pripravljalni odbor. Krištof Franc: Zapravljanje. ,V našem kmetijskem gospodarstvu 6ri sedanji draginji in pomanjkanju živ-enskih potrebščin postavlja naše kmetovanje ter organizacijo za pospeševanje kmetijstva sploh v jako slabo luč. Zdi se, kakor da ni več potrebno misliti in tudi ne delati za prospeh in dobičkanosnost na-lih kmetij. Razne potrebe na kmetijah in Izdatki za nje danzadnem rastejo, tudi flavčna bremena pritiskajo z vedno večjo «lo na posestnike. Slabo znamenje je, da »o začeli iskati mnogi posojil že v denarnih zavodih na daljšo dobo, ne morda za popravo poslopij, nabavo orodja, izboljšanje posestva itd., ampak tudi posojila za vsakdanje potrebe, koje bi se morale kriti Iz rednih stalnih dohodkov kmetije. Vsi ti feojavi kažejo temno bodočnost v našem Jnnehjstvu. Potreba je misliti z ene strani ia boljše vire dohodkov, z druge strani »a na zmanjšanje Izdatkov, zlasti odpravo nepotrebnih izdatkov. Zapravljamo v gotovem smislu tudi, ako našo gospodarstvo ne uravnamo tako, da donaša brez posebnega večjega truda, kakor običajno, več dohodkov. Poglejmo nastopne slučaje: Živinoreja je najvažnejša panoga našega kmetijstva. Vendar ne opažamo več takega zanimanja za živnorejo, kakor na primer pred 10 leti, vkljub temu, da so naše potrebe danes večje. Brezbrižnost za hasnovitost plemenske živine pri posamezniku, kakor v splošnem, mora pravega živinorejca navdati s strahom, skoraj, da ne pravim, z obupom. Kje je skrb živinorejcev za dobre bike plemenjake in mrjasce? Spominjate se gotovo, koliko dobrih plemenjakov bikov se je uvozilo, koliko se Jih je izredilo doma. Kje imamo danes potomce teh lepih živali? Res je, da nam je uničila mnogo vojska, veliko plemenske govedi nam je pobrala suša In njene posledice; navidezno visoka cena, ki pa ni nikdar odgovarjala resnični vrednosti dobre plemenske živali, vsled tega, ker je v tvojih dobrih lastnostih, ki m prednašajo na potomce, naravnost nenadomestljiva. Nadalje so bili ti plemenjaki kolikor-toliko že aklimitizirani ali, kakor pravimo so zrastli v naših razmerah v našem p,, ' nebju, pri naši krmi in oskrbovanju, in go se vsemu temu prilagodili, kar ni možno doseči v kratkem, ampak so zato potrebna leta. Omenjam posebej plemenjake domačega izvora, katerih vrednost in odlične lastnosti še danes ne znamo prav coniti, menda samo zato ne, ker so domače. Tudi tujci nam niso odprli oči, ko so izvažali našo živino v svoje kraje, gotovo ne zato, zdrava, trdna, vztrajna. Švicarji ali Danci bi pridobili živini, kakor je naša, svetovno priznaje. Mi seveda hočemo zopet uvažati plemenjake lz sosednjih držav, prav zato, da jih naši mesarji, oziroma prekupčevalci po preteku poldrugega do dveh let kupijo, ne oziraje se na drago rejo skoro za nabavno ceno. To je zapravljanje prve vrste. Smešno je tudi, da nosimo naše težko }>rislužene novce drugim živinorejcem tu-ih držav, namesto, da bi dvignili s tem denarjem domačo pasmo. Nekaj smisla bi imel uvoz plemenjakov le tedaj, če se dajo v tujini kupljeni plemenjaki živinorejskim zadrugam v vporabo, zlasti onim, ki majo vpeljane rodovnike. Te zadruge naj bi skrbele, da se plemenjaki čimdelj uporabljajo za pleme in, da se pravilno odgojijo njihovi potomci. V tem slučaju bi to bila velika gospodarska pridobitev za našo živinorejo, v nasprotnem slučaju pa je nesmiselno zapravljanje. Veliko škodo za našo živinorejo predstavlja silno pomanjkanje plemenjakov. Po dosedanjih vzgledih bo ostalo vsled pomanjkanja sposobnih plemenjakov tretjina ali celo polovica krav in telic Jalovih. Kakšno škodo predstavlja to dejstvo, naj povedo naslednje številke: Na bivšem Kranjskem je bilo naštetih okroglo 100.000 krav in sposobnih telic. Ako odštejemo 10.000 krav in telic na odpadli postojnski okraj, ostane 90.000 krav. in telic. Jalovost tretjine, t. J. 80.000 krav predstavlja škodo 60,000.000 K na izostalih teletih, ako računamo le 2000 K za tele. Poleg tega imamo pa še škodo na poneha-vanju mlečnosti krav. To pomeni torej 60 milijonsko izgubo na narodnem premoženju. Računal nisem izgube na slovenskem Štajerskem, kjer mi razmere niso zadosti znane, gotovo pa je, da tudi tam v tem oziru ni dosti boljše. Ugovarjal mi bo marsikdo, da ni tako hudo, kakor se to tukaj predstavlja, da J« zadostno število plemenjakov na razpolago. Po številu imamo v resnici fie precej plemenjakov, toda ti bo deloma premladi, deloma tako Izrabljeni, da ne služijo svojemu namenu. Pri raznih tečajih ln razgovorih z živinorejci smo ugotovili, da Je večina plemenjakov preveč izrabljena, torej nesposobna za plemenitev. S takimi plemenjaki seveda ni nič pomagano, če bi bilo njih število še večje. Živinorejci imajo vsled zanašanja, da Je stvar v redu, dvojno škodo. Mislilo se je poprej, da so krave okužene in se vsled tega ne oplemene. Živino-zdravniška preiskava je' dognala, da so krave zdrave. Torej ne kaže drugega, kakor nakupiti zadostno število sposobnih ple- menjakov in vsa mizerija jalovosti bo odpravljena. Najlepša pa je ta,' da ao cele občine, ki nimajo niti enega sposobnega plemenjaka. Posledica tega je ta, da ao Elemenjaki sosednih občin preveč obteženi i postanejo za plemenitev nesposobni. Če se vprašamo, kje leži krivda, najdemo sledeče vzroke: 1. Nimamo zadosti zadrug za pospeševanje živinoreje. 2. že obstoječe živinorejske zadruge so po nepotrebnem likvidirale ali pa spijo s častno izjemo malega števila živahno delujočih zadrug. 3. Smisla za hasnovito živinorejo primanjkuje; v tem ozira vlada velika brezbrižnost. 4. Slovenijo obstoji skoro izključno iz malih posestnikov, katerim razmere ne dopuščajo,' da bi mogli vzdrževati pri malem številu krav lastne plemenjake. Vzdrževanje plemenjaka je za malega posestnika danes res žrtev. 5. Navidezno visoka cena (kar pa v resnici ni radi naše nizko stoječe valute) za dobre plemenjake, je bila vzrok, da so kmetje prodajali plemenjake. 6. Pomanjkanje strokovnega pouka kakor n. pr. potovalna predavanja in tečaji, razgovori, okrožni živinorejski sestanki, poučna potovanja in izleti, ter medsebojno izpodbujanje in tekmovanje v reji lepih Živali. 7. Pomanjkanje krmil vsled suše, kar pa bi pri zavednih živinorejcih nikakor ne bi smelo biti. Krmila se dajo vsaj za potrebne plemenjake dokupiti, dobri ple-menjaki pa večkrat tudi pri najboljši volji m denarnimi žrtvami nikakor ne. 8. Živinorejske zadruge nimajo zagotovljenih v te svrhe stalnih dohodkov in tudi država sama kaže premalo zanimanja in ne daje prispevkov, kakor bi bilo nujno potrebno. (Dalje prihodnjič.) Gospodarska obvestila. DBNAR. Vrednost tujega denarja. Denar 8. maja 12. maja 15. maja K v K v K v ameriški dolar 268 — __ 260 — avstrijska krona — 04 — 04 __ češkoslovaška krona S 16 — _ 5 20 angleški funt — — _ _ — _ francoski frank — _ 24 40 24 — Italijanska Ura 14 40 — — _ _ bolgarski lev carski rubel — — — — — _ grška drahma — — — —, 9 20 nemška marka 1 — - 96 t 02 rumunskl le) 1 88 2 — 2 — Švicarski frank —. _ — — 53 20 poljska marka mažarskn krona g NajžalostnejSe spričevalo za gospodarstvo sedanje vlade je ameriško posojilo, ki ga najema. Gre za 100 milijonov dolarjev, ki se nam bodo zapisali kot dolg. Dobili pa bomo od tega 21 in pol milijona dolarjev v denarju, 46 milijonv dolarjev pa v materialu. Vse drugo — 32 in pol milijonov dolarjev t j. 8 milijard 775 milijonov kron pa gre za provizije, kurz in obresti prvega pol leta. Če posestnik vzame 100.000 posojila, pa od tega dobi na roko samo 67.000 in mora povrhu Se dalje 8 od- | stotkov plačevati od vseh 100.000, je to na eni strani grozno oderuštvo, na drugi strani pa mora biti tak posestnik popolnoma brez kredita, da mora vzeti tako posojilo. g 600 milijonov kron posojila namerava najeti mesto Zagreb v Ameriki. DAVKI. g Invalidski davek. Poslanci Jugoslovanskega kluba so v finančnem odboru dosegli, da se invalidski davek ne plača od vlog, k n« presegajo 100 Din. Predlagali so tudi, da se invalidski davek ne plačuje od dohodninskega davka, kar pa so vladne stranke odklonile. ŽIVINA. g Sestanek koz'erejcev iz Ljubljane in okolice se vrši na praznik dne 25, majnika t. 1. ob tretji uri popoldne pri »Kameniti mizi« v Šiški. Namen sestanka je, posredovati boljše medsebojno spoznavanje rejcev bele sanske koze in razgovor o podrobnem načrtu za plodonosno rejsko delo; razpravljalo se bo o ustanovitvi kozje-rejskega društva in o pregledu kozjega materiala. Na zborovanju poroča živinorejski nadzornik ing, Zidanšek. g Cene živini na Dunaju. Prašiči 3000 do 3200 avstr. K, slabše vrste 2700 do 3000 avstr. K, konji za klanje 650 do 1050 avstr. K za 1 kg žive teže. Posamezen vprežni lažji konj stane 150 do 280 tisoč, težji 500 do 900 tisoč avstr. kron. CENE. g Cene lesu v Avstriji. Cene lesu so stalne, ker ga potrebuje Nemčija silno veliko, plačajo pa vsako ceno. Vagon lesa za kurjavo stane 185 tisoč avstr. kron, — Mehak rezan les stane kubičen meter 75 tisoč, boljši 85 tisoč avstr kron. Bukov rezan les stane v skladiščih na Dunaju 50 do 55 tisoč avstr. kron, slavonski hrast 100 do 150 tisoč avstr. kron. Le* za kurjavo prodajajo navadno na kilograme ter stane 1 kg 18 K 50 v do 20 K avstrijskih. g Lesni trg v Italiji. V Trstu plačajo za les, ki se izvaža v Italijo, sledeče: je-lova debla 175 do 210 lir kubični meter, jelove deske prvovrstne 280 do 320 lir, drugovrstne 180 do 200 lir, topolove deske 235—275 lir, bukove deske za pohištvo 395—445 lir, hrastove deske 795— 950 lir, orehove deske 600—1185 lir, kostanjeve deske 300—320 lir kubični meter. g Cene mleku v Gradcu. Od 10. maja Daprej stane v Gradcu liter mleka pri mestni aprovizaciji 500 avstr. kron. ZADRUŽNIŠTVO. Glavna skupščina »Zadružne zvezo«. Dne 11. t. m. se je pod predsedstvom dr. Korošca vršila glavna skupščina »Zadružne zveze« v Ljubljani. Načelstveni ravnatelj Evgen Legat je poročal o poslovanju Zadružne zveze leta 1921, katero z ozirom na splošne gospodarske razmere ni bilo dosti boljše od prejšnjih dveh povojnih let. Narodne gospodarske razmere se še vedno niso konsoli-dirale in skrb vodilnih mož v vseh državah je bila zelo velika, kako bi se rešili iz raznih gospodarskih kriz in zacelili rane, katere je povzročila svetovna vojna. V naši državi, ki je po veliki večini agrarna dr- žava, se mora mali človek organizirati v svojih gospodarskih zadrugah. Glede ua posojilništvo je povdarjal, da zadruge, katere nalagajo odvečni denar pri bankah, škodujejo ne samo Zvezi, ampak zlasti tistim zadrugam, katere ta denar potrebujejo. Poročevalec je grajal, da ni še rešeno vprašanje enotnega jugoslovanskega zadružnega zakona in poročal, da je zboroval koncem septembra lani v Ljubljani zadružni kongres. Začetkom leta 1921 je štela Zadružna zveza 537 zadrug, pristopilo je v tem letu 92, odpadlo pa 148 zadrug (koroške in v. Julijski Benečiji se nahajajoče zadruge, ki vsled pripadnosti k drugim državam ne morejo biti več lanice Z. Z.), tako da je bilo koncem leta 1921 484 zadrug. Pod Italijo je prišlo 99 zadrug, pod nemško Avstrijo 29 koroških članic. Zadruge, ki so prišle pod Italijo, so se priklopile deloma Zadružni zv. v Gorici, deloma Zadružni zvezi v Trstu, koroške zadruge so si pa v Celovcu ustanovile »Zvezo slovenskih koroških zadrug.« Denarni promet je v letu 1921 znašal 1744 milijonov 583 tisoč 491 kron in se j« zvišal za 280 milijonov krem. Vloge v to« kočem računu so se od prejšnjega leta zvišale za več kot 100 milijonov kron in 80 koncem poslovnega leta znašale 270 mili« jonov 157 tisoč 706 kron. Krediti v tekočem računu so se dvig* nili za 55 milijonov kron in so znašali koncem leta 1921 K 114 milijonov 608 tiso! 842. Pri raznih denarnih zavodih je bilo naloženo 124 milijonov 951 tisoč 82 kron. Cisti dobiček je znašal 54.184 kron. g Zadruge bodo oproščen« pristojbin, Naši poslanci so stavili v finančnem odboru predlog, naj se zadruge oproste pla* čevanja raznih taks. Predlog je bil sprejet. g število zadrug v Jugoslaviji. V cel državi je okoli 5000 zadrug x okoli 600.001 zadružniki, PROMET. g Državne železniške delavnic« * Ljubljani zgradi država. Stroški za napravo so proračunani na 3 milijone 260 tisofl dinarjev. g Za Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo se je izrekel tretji vseslovenski trgovski shod, ki se je vršil 30. aprila t. 1. v Celju. g Gospodarstvo pa takol Prometni minister je zahteval v seji finančnega odbora 6 miljard več za železnice kot mu jih dovoljuje proračun. RAZNO. g Razdelitev releposestev. Belgrajsld dnevnik »Politika« priobčuje zakonski načrt o razlastitvi in kolonizaciji, o katerem je razpravljal ministrski svet Po tem načrtu se bo raztezal zakon na vsa velepo-sestava, in sicer bodo razlaščena v Sloveniji. Dalmaciji in Hercegovini veleposestva, ki presegajo 50 ha, v Slavoniji ln delu Hiv vatske in v Črni gori 100 ha, v Bosni in delu Hrvatske 170 ha, ▼ delu Slavonije 200 ha, v Sremu in Vojvodini ter v novi Srbiji 300 ha. Lastnikom se prepuste gori omenjena zemljišča kot največja posestva. Veleposestva, ki pripadajo državljanom nam sovražnih držav se bodo razlastila bre* odškodnine. Odškodnino, ki m ima Elačati posestnikom, bo določila posebna omisija. Zemlja se razdeli onim Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki nimajo dosti zemlje. Kot temeljno načelo velja, da naj ima kmetska drožina petih članov najmanj 5 ha zemlje, družine od 6—10 članov 8 ha in za vsaka dva druga moška člana še pol hektarja. Ako žive te družine po mestih, dobe le polovico. V prvi vrsti imajo pravico do razlaščene zemlje invalidi in dobro-Voljci. Dobrovoljci prejmejo pet hektarjev Eastonj, ako so se borili, ako pa se niso borili, le 8 ha. Odškodnina za lastnike se izplača do 250 tisoč Din v polnem obsegu, od 250 tisoč od 500 tisoč Din z dve in pol odstotnim odtegljajem, od 500 tisoč do milijona Din s pet odstotnim odtegljajem itd. Od tega zneska prejme lastnik do 500 tisoč Din denar v gotovini, od 500 tisoč do 700 tisoč polovico v gotovini in od 700 tisoč dalje le četrtino v gotovini, ostalo pa v državnih obligacijah. Oni, ki zemljo dobe, bodo plačevali tako-le: Do 1000 Din vse y gotovini, do 5000 tisoč Din polovico v gotovini in čez 5000 Din četrtino v gotovini. Ostalo se plača v desetletnih obrokih a 7 odstotnim obrestovanjem. Dalje prinaša omenjeni zakonski načrt tudi določbe o naseljevanju. Med drugim se omenja, da zemlje naseljenci deset let ne smejo niti prodati niti obremeniti. Onim, ki bi tekom treh let zemlje sami ne obdelovali, ali ne prevzeli v last, se jim odtegne. Ko sprejmejo dodeljeno jim zemljo imajo pravico: 1. Na prosto vožnjo vseh članov družine, prosti prevoz živine in orodja na vseh železnicah in vlakih. 2. Na prosto uporabo gradiva iz državnih in občinskih gozdov za grajenje hiš in ostalih gospodarskih zgradb. 8. Na prosto pašnjo na občin, pašnikih in sicer 5 let brez davka. g Zelo važno. Radi raznih nepravilnosti pri žganjekuhi so bili lansko leto nekateri prav občutno kaznovani, V zakonu o proračunskih dvana.stinah za maj in junij (Glej »Službene novine« 30. april, št. 93 A) pa beremo ,da so vse kazni onim, k' so se pregrešili pri žganjekuhi do 1. januarja 1922, odpuščene, le običajno trošarino morajo plačati. Kdor je pa kazen že plačal, ne dobi več povrnjeno. Ker je ravno zdaj uvedenih več eksekucij, opozarjamo prizadete, naj kazni ne plačajo, temveč naj se sklicujejo na člen 66 zakona o proračunskih dvanajstmah za maj in junij. — Pripominjamo, da to velja samo za one, ki so se pregrešili pri žganjekuhi. g Državno vinarsko nadzorništvo za bivšo Kranjsko v Novem mestu je opuščeno. Posle vinnar. nadzornika so prevzeli okrajni ekonom, ki uradujejo pri okrajnih glavarstvih. Na te se je obračati v zadevah, ki se tičejo državnih trtnic in vinogradništva v posameznih okrajih. Bivši vinarski nadzornk g. B. Skalicky je prevzel vodstvo drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu in je strankam v strokovnih zadevah tudi še nadalje na razpolago. g Obupen klic iz vinorodniških krogov. Dolenjska, Belokrajna in tudi Štajerska so odvisni vse edino od vinskega pridelka, koliko bodo pridelale, kako in kdaj ga bodo tudi prodale. Če se ne more prodati ob pravem času, ie ubogemu gospo-41 darju obupati. Tako je letos. Pri vsej naši lanski dobri vinski kakovosti in množim nikamor ne pridemo: pri nas v Sloveniji se širijo banaška in dalmatinska vina — zadnje čase še prav posebno dalmatinska. O tem smo že večkrat imeli priliko prepričati se posebno v Ljubljani in nje okolici. Od ene strani tožimo, kakšna draginja in pomanjkanje je vsega, od druge strani — pa sami povzročamo to grozno pomanjkanje. Čudimo se, da to naše oblasti trpijo. Mi domači vinorejci, ki smo odvisni od te uboge vinske kaplje, pa moramo žalostno to od strani gledati. Poleg tega se davčni vijak zmiraj bolj navija, težakov za obdelovanje >trte« se kmalo za nobeno ceno in postrežbo z jedjo in pijačo ne bo dobilo, koli pa k trtam, če so bili poprej po 20 krajcarjev, so danes po 20 K in tudi še več, kje so pa druge družinske potrebe, kmetijsko orodje, obutev, obleka itd. Če bo šlo tako še nekaj let naprej, postanemo mali vinogradniki popolni berači. Katoliški možje in mladeniči! Agiti-rajte za naš binkoštni shod. Več med novicami. Iz šefe JKZ. 9. maja se je vršila seja JKZ, katere so se udeležili skoraj vsi člani načelstva. Poslanec Brodar je poročal o političnem položaju, o delu v parlamentu in o domačem strankarskem gibanju. Na njegovo poročilo se je razvila daljša debata. Člani načelstva so odobrili politiko Jugoslovanskega kluba in soglasno konstatirali ugodno stanje organizacije Kmetskih Zvez. Na dnevnem redu je bilo važno zlasti poročilo g. Krištofa o zadružnem vnovče-vanju živine. Referent je poudarjal, da se bo delo sedaj v velikem organiziralo v zadružno vnovčevanje živine in prešičev, ko imamo v Ljubljani v okrilju Gospodarske zveze vse priprave, ki so za to potrebne. Predložil je podroben načrt, .ki so ga odborniki po daljšem razgovoru soglasno odobrili. Izvolil se je tudi ožji sosvet, ki bo temu oddelku Gospodarske zveze pomagal izpeljavo zadružnega vnovčevanja živine. S tem je kmetska organizacija napravila velik korak naprej. Na seji so se obravnavala tudi še razna druga gospodarska, davčna, politična in organizatorična vprašanja. Po seji JKZ se je vršila takoj seja Županske zveze za Slovenijo. Politične. p Genovska konierenca se bliža h koncu. Rusija ne odneha, Francija pa tudi ne. Torej bo brez uspeha. Edini uspeh imata Nemčija in Rusija, ki sta sklenili važno pogodbo med seboj in pa katoliška Cerkev, ki j« dobila dostop v Rusijot Kapitalisti ne bodo Evrope rešili. Čim bolj jo rešujejo, tem globlje padatao. p Med Rusijo in katoliško Cerkvijo se je sklenila pogodba, v kateri se katou. ški Cerkvi dovoljuje, da sme poslati redov, nike in redovnice v Rusijo, kar je bilo celo v caristični Rusiji prepovedano. Za katoli. ško ccrke-v je to velika verska pridobitev, p Stojan Protič, najboljši srbski poli! tik, je v svojem listu »Radikal« ostro ob. sodil Radičevo politiko, ker s tem, da je odsoten iz Belgrada, samo podpira cenlra, listično politiko. Domače novice. — Katoliški možje in mladeniči, agiti-rajte od moža do moža za naš katoliški 6hod, ki bo binkoštni ponedeljek v Ljub-ljani. Zglasite se pri domačem gospodu župniku ali moški Marijini družbi. Izkaznice za polovično vožnjo se naročajo pri vodstvu Moške Marijine družbe v Križankah v Ljubljani proti povrnitvi tisk. stroškov. d Občine pozor! Kjer boste sklepali o kraljevem daru, se ne ozirajte na razne prošnje iz Ljubljane, ki prihajajo iz liberalnih krogov, temveč darujte »Škofijskemu društvu za sirote« v Ljubljani, škofija, d Fantje pamet. Maja in junija se vrše vojaški nabori. Naj si fantje zapomnijo to-le: 1. Vsakemu regrutu se na lice mesta pove za katero orožje je potrjen, kje bo služil, koliko časa bo služil in kdaj bo vpoklicem. — 2. Stalno nesposobnemu in ur časno nesposobnemu regrutu se na mesta izda tozadevno potrdilo. 3. Regrutu, ki ima po zakonu ugodnost, da je »hrani' lec« ali »sainohran«, se na licu mesta izda tozadevno uverenje. — 4. Za delo ali upravo nesposobni očetje in bratje regrutovi se na licu mesta zdravniško pregledajo, Izrek komisije se jim objasni ustmeno. -5. Regrutni komisiji je treba osobito pri vojnih olajšavah glede službe dati potrebna pojasnila zadružnega in imovinskega stanja itd., itd. — Iz prej navedenih točk je dovolj jasno razvidno, kako važno je, da pridejo mladeniči in vsi drugi, ki morajo biti predstavljeni, trezni k regrutni komisiji. — Nešteto je bilo slučajev, da re-grut ni ničesar vedel, kaj je regrutna komisija ž njim ukrenila. Kasneje je moral prošnje delati, jih predpisano kolkovatl te rsi je tako sam sebi napravil pota 1» stroške. — Nešteto je bilo slučajev, da jo regrut, ki je bil nesposoben, izdano mu potrdilo zgubil ali raztrgal. Posledica tega je bila, da se ni mogel izkazati in žandarme-rija ga je dovedla v komando. — Bili so tudi slučaji, da se je regrutu, Id je imel vobče po zakonu ugodnost na popolno oprostitev vojaške službe, kljub temu odredil rok službe, ker vsled pijanosti ni z"' mogel dati komisiji potrebnih pojasnil. d Obmejne planine zaprte. Komanda obmejnih čet v Zagrebu je predpisala, M mora vsakdo, ki hoče na obmejne planih vložiti prošnjo na zagrebško komando. te prošnje ne bodo nikdar pravočasno re* šene, bodo ostale naše najlepše obmejn« gore — Julijske in Karavanške Alpe brei slovenskih planincev. — Na Balkanu smo. d Pucljeva skrb za kmeta. Pucelj j« naročil jare pšenice za tiste kmete, ki bili prizadeti od lanske suše. In res so jo dobili v Prevojah vsak po — 2 kg. Kmet je rešen. d Radi stalno mrzlega in deževnega vremena je rast splošno zelo zastala, delo se je zakesnilo. Bog daj kmalu gorkejših dni! d Vpeljana je zopet poštna zveza med Motnikom in Kamnikom, ker se je opustila zveza z Vranskim. d Pismo iz Amerike. Priloženo Vam pošiljam naročnino za »Domoljub«; želel bi da bi se list razširil po Združenih državah Amerike med našimi rojaki in rojakinjam". Zdi se, da bomo potrebovali novic iz domovine vedno bolj. — Skoraj splošna stavka premogarjev po vseh državah, kjer se koplje premog, bo naredila in povzročila še več zla po Ameriki. Tovarne, namesto da bi bolj delale, s« zapirajo. Rudarji, tudi neorganizirani, stavkajo. V Charle-ston, W. Va., kjer se že približno dve leti nahajajo premogokopi in rudarske družine v šotorih, sedaj nameravajo te družine še iz tiste zemlje spoditi. Sodnik M Clin-stick v Mingo okraju, se je izrazil, da se ne sme rudarjem dovoliti, da bi se organizirali. — V Wooster, Ohio, je kmetič v Stali kot navadno privezal svojo kravo, pa ko se je drugo jutro prebudil, je našel kravo privezano za jasli nepoškodovano, do-čim je štalo odnesel silen vihar, — Znani pisatelj detektivskih povesti Arthur Co-nan Doyle je postal pridigar spiritistovske vere. Trdijo namreč, da se lahko pogovarja z mrtvimi. On in njegova družina so v mestu Newyork. — S slovensko bratskimi pozdravi Ivan Rus. d Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1922/23. V zavod sv. Stanislava se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duj hovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži: a) krstni list, b) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pri-pomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo. Stariši ali njih namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava in ondi od 1. do 11. junija svoje sinove za sprejem v zavod osebno predstavijo. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. d »Jutra« poje velike slavospeve umorjenemu Sokolu Jurečiču kot najvzornejše-mu fantu. Bodimo o mrtvih tiho, a Cerk-ljanci, ki so ga poznali, bodo pa vendar na tem spoznali, kakšne pojme ima »Jutro« o vzornosti. d Gradba Krekove koče na Ratitovcu. Selška podružnica Slovenskega planinskega društva za škofjeloško okolico se ni ustrašila velikih stroškov, ki jih zahteva zgradba te koče na 1700 m visokem Ratitovcu. Svesta si ie častne dolžnosti, Id io ima selška dolina in škofjeloški okraj kot najožja domovina dr. Krekova napram spominu našega nepozabnega prvoborilca za ljudski blagor. Te' dni se spravlja posekan in obtesan les iz planinskih vrhov plani-ne Pečane na mesto, ki ie določeno tik pod zadnjim vrhom Ratitovca za zgradbo koče. Priznati ie treba, da se vseobče spoznava pomen gradbe, ter da se ie dosedai nabralo pod vodstviom vladnega svetnika g. dr. Andrei-ka že lepa vsota nad 30.000 kron. K temu vspe-hu so znatno pripomogli: Zadružna zveza, Gospodarska zveza. Zadružna gospodarska banka. Hranilnici v Selcih in v Cešniici. Osred-ni odbor planinskega društva ter marlivi nabiralci. Vendar dosedanji znesek komaj zadostuje. da se pokriieio stroški sekania, obte-sania in spravljanja lesa dočim ie za dograditev koče potrebna vsota še naimani 120.000 kron, Vsem našim planincem, ki jim ie znan Ratito-vec, kot ena najlepših in naiboli pristopnih slovenskih gora s prekrasno floro ter vsem častilcem rajnega dr, Kreka, polagamo na srce, da se spominiaio z izdatnimi darovi nameravane planinske gradbe na Ratitovcu. Darovi nai se blagovolijo vposlati blagajniku selške podružnice S .P. D. v Železnikah g. Gabrijelu Thaleriu v Železnikih ali na vladnemu svetniku g. dr. Andreiki Ljubljana, Miklošičeva cesta 16, kot načelniku financiiskega odseka. d Umrla je v Zagorju pri Savi obče spoštovana gospa Frančiška Rancingar v starosti 66 let. N. v m, p.! d Roparski umor. Na sedlu med Strugami in Zvirčami so našli 3. t. m, v neko dolino zavlečeno truplo moža, ki so ga spoznali za 58 let starega Franceta Škuf-ca. Na veliki četrtek se je nesrečni mož, ki se je bavil z brušenjem žag, nahajal na Zvirčim in se hvalil z denarjem. Proti večeru se nameni v Struge, toda ga med potjo doleti žalostna smrt. Na glavi, ki je vsled dežja in mrčesa vsa razjedena, zevati dve, najbrže s sekiro vsekani rani. Nahrbtnik in torba ter sploh vse imetje mu ;e odvzeto, V roki je držal zaprt pipec. Otroci-pa-st'rji so ga izsledili že na veliki petek, toda ga imeli za pijanca, ki je zalezel na travnik in se ga bali. Morilcu so na sledu. d Črnuče. Kat. slov. iziobr. društvo priredi na praznik, dne 25. maia ob nol osmih zvečer burko s petjem »Pogodba«. Vsi. ki liubite veselo zabavo, nridite na nraznik na Črnuče! d Boj alkoholu je ime knjižici, ki jo je spisal dr. Ivan Robida. V poljudni obliki razlaga grozne posledice alkohola za zdravje, za družine in narod. Knjižica zasluži, da jo prebere vsak Slovenec, posebno v današnjem času, ki izme-černo Slovenci vsako leto poldrugo milijardo samo za pijačo. d Rožica s Krasa. V vojski je padel vzorni mladenič Ernest Mlakar, čigar lepo in bogoljubno življenje popisuje knjiga z gornjim imenom. Knjižica stane 12 kron in se naroča pri Misijonišču v Grobi,jah, p. Domžale. d Naročajte »Vrtec« in »Angelček« najlepše otroško berilo, danes tembolj potrebno, čimbolj se svobodomiselni učitelji trudijo otroke odtrgati od vere. Izšla sta 5. in 6. številka, polni lepe vse-: bine. Naroča se: Uprava »Vrtca«, Sv. Petra cesta št. 50, Ljubljana. Stane 9 Din, samo »Angelček« 8 Din. d Inserat. V nekem časopisu je bilo te dni čitati naslednji inserat: »Naprodaj je za nizko ceno velik črn pes. V jedi ni izbirčen. Je vse, posebno pa ima rad male otroke.« d Izgubljeno. Dne 8. t. m. je bila izgubljena po Dunajski cesti od Ježice do Črnuč rjava usnja-ta denarnica, v kateri so bile dve železniške legitimacije, orožni list, potrdilo za prijavljeno kolo in koledarček; glaseče se vse na Korošin Ivan, premikač juž. žel vas Ježa 19 pošta Ježica. Pošten najditelj se naproša, da vrne legitimacije adre-satu, ker zanj nimajo nobene vrednosti. d Jožef Špenko, prostak 27. op., It, stot-niia, se pogreša od septembra 1914. Če kdo kai ve o niem. ie naorošen, sporočiti Heleni Špenko, mlinarici v Kaplji vasi, p. Komenda, okrai Kamnik. d Pogreša se Franc Šuštaršič iz Tomišlia, ki ie služil ori 17. pp„ 8 s.totniia, 4. vod. — Zadniič ie pisal 3. septembra 1915 iz_ Galiciie od Sereta, Kdor kai ve o niem, nai sporoči Frančiški Šuštaršič, Tomišeli, o, Ig-Studenec. Dobil bo povrh povračila stroškov še dobro nagrado. ooooooooooaggggooooeoeDoooooooooo, Sirom domovine« V PREDDVORU PRI KRANJU ie imel 19. marca političen shod g. poslanec Brodar. Shod sta motili dve navzoči liberalni učiteljici (ena iz Kokre): zato iima ie govornik povedal v obraz par bridkih resnic, med drugim tudi to. da liberalno učitelistvo toži in o vaja na oblasti osebe neliberalnega taišlicnia kot orotidržavne. To pa zdai silno boli in peče preddvorsko liberalno učitelistvo, V svoii jezi se ie hitro zneslo nad g. kaplanom in ga ovadilo v liberalnih časopisih »Slov. Narodu « in »Jutru«, češ da ie bil pri šolski predstavi, kier se ie pela pesem »Bože pravde« in ni vstal« kakor ie storilo liberalno učitelistvo. ampak sede poslušal. Torei ie g. kaplan oroiidržaven in državi nevaren. (V takih slučaiih ni. da bi s« moralo vstati. V Kranju so ob slični prireditvi vsi sedeli, tudi gospa glavariea. navdušen« rodoiiubkinia). — Ovaduško preddvorsko učitelistvo se ie tedai pošteno vrezalo. Ni se m* posrečila spraviti g. kaplana par tednov v za« por ali vsai ob par tisoč kron kazni, ampak se ie le pošteno osmešilo in potrdilo, da ie res ovaduško. Pazi ljudstvo, kadar govoriš z liberalnim učiteliem. Lahko-ti uide kaka nepremišljena, čeprav nedolžna beseda, pa te u£t-teli ovadi na oblastvo. Neki mož iz Olševka U znal povedati, kako ifa ie ovadil g, Lapain«, nadučiteli v Cerkljah, Nemški pregovor pravit »Največji podlež na svetu ie ovaduh.« Liberalnega učiteljstva, varui nas o Gaspod! IZ ČEMŠENKA. No, kaj pa ie pri nas novega? So lt mogoče že tudi v Čemšeniku »moderni« časi?i Da, »moderni« čas nam ie vžgal sicer našo mirno kri in tega ne bomo in ne smemo vefi trpeti. Na srcu nam je šolska vzgoja naš* mladine, katera pa ie tudi v našem kraju zel® slaba. Mi ne zahtevamo, da U »napredne« gospodične učiteljice delale pri učenju mladine čudeže. Smemo fn tudi odločno zahtevamo, da se naši otroci poučujejo po načinu, katerega je pričela mati ob zibelki svojega otrok« in gospodične učiteljice kot namestnice staršev pri vzgoji otrok morajo v tem smisla nadaljevati. Priznati pa moramo, da niso vse gospodične enakega mišljenia. Druge pa naj sa zavedajo, da so nastavljene v odločno krščanski fari, kjer še vedno spoštujemo krščanske pozdrave, a/ HOTIČ PRI LITIJI. Svetovna voina nam ie pobrala bronast« zvonove kakor drugod: samo enega smo imeV za silo; zelo smo pogrešali preišnega zvonenia-Naročili smo nove jeklene zvonove v tovarni na Jesenicah: dobili smo jih na veliko sredo ia v velikonočnih praznikih so nam lepo ubrana peli alf zvonili. Livarskemu mojstru g, Franc« Torkariu se fe delo prav dobro posrečilo, vsi smo mu hvaležni. Kdor sliši zvonenie naših zvonov se mu dopade. Najlepša hvala vsem darovalcem in nabiralcem, potem g. župniku, kliučariu Ant. Osol-niku in Francetu Lovše, kateri so se naivefi trudili, da smo v primeroma kiatkem času napravili nove zvonove, — Hvaležni fiotiški žup« liani, IZ ŠMAKJETE. Dne 30. aprila t. L so se pri nas vršile va» litve v odbor za agrarna reformo: kliub temo« da se samostojneži niso sramovali agitirati lavno za svoio stranko, češ. da ba samo tisti dobil zemljišče v najem kdor bo zniimi volil, nasprotno se pa od naše strani ni vršila nikaka agitacija ie zmagala SLS z znatno večino, — Kec so bili v volivni komisiji zastopani samo samo« stojni in fe župan iz jeze. ker mu pred volit« vami liudie niso pustili govoriti na trgu agita« čilskega govora, odklonil pri volivni komisili zastopnika naše stranke, se seveda ne moreta pritožiti radi nepravilnosti pri volitvah. Tod« župan se ie — kakor smo zvedeli zanesliivo kliub temu pritožil, seveda ker nI zmagal, ali pa morebiti tudi zato, ker ni mogel porabiti al proslavo raaiie pripravljenega »pulfra«. Mo* Stran 194 »DOMOLJUB« 1981 Stev, 2Q letov Polde m bo menda tndi pritožil češ. da ni imel nihče apetita do pripravlienih pohaalh Diščancev. Tudi Moletov Janko sc bo pritožit češ da bi bil niihov od leze rudeči Polde v beli obleki, kot cerkvena zastava zaplenjen o« državotvornega Povšeta- Tudi gostilničar Kar-lovšek nima nič proti ponovnim volitvam, češ, da vedno dovoli iztoči, nai se pile na žalost ali veselje. Edino Povšetov žep bo ogorčeno protestiral proti novim volitvam. češ da prid« on vsaki taki priliki preveč ob kredit. IZ DOBRNICA. Cim dalje gremo, tem slabše je. Tako je pri nas in mislim, da tndi drugod. Draginja vedno hujša. Kal mislite, na fem se pri nas pozna, da so trgovci sklicali protestni shod v Ljubljani. Takoj drugi dan je bilo vso drašje! Toda saj vemo, kaj pomagajo resolucije, ko so gluha «šes»! Slaba uprava, korupcija, neurejene razmere, to so dej-»tva! Dajte nam volitve! Ob novem letu smo si ustanovili hranilnico >a posojilnico, ki dobro napreduje. Naše izobraževalno društvo živi največ v prirejanju iger. Pa So s tem so težave. Ali ne bi bOOOOOOOQOOOOQ Prstan kralpce iz Sahe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec. (Dalje.) »Nato sem tudi iaz poskočil in bežal v nasprotno smer, proti zapadu. Črna okna — in pokazal ie na Higgsa — mi ie namreč povedal, preden so ga spustili levom, kai se pripravila; zato se tudi nisem prestrašil. Tekel sem torei in prišel do soteske, bežal oo njej in našel straže, ki sem iim povedal dogodek, tako da me niso pobili, ampak m« noter spustili —. zdai sem popolnoma na varnem, brez funške žene, hvala Bogu: zded I« pa tudi povesti konec.« »Bojim se, da se motiš, sin moj,", sem deial, »iz dežia pod kap.« »Iz dežia pod kap,« ie ponovil. »Ne vem, kai to pomeni. Sai veš, oče, da sem bil še čisto mat deček, ko so me Kalifovi liudie ujeli, in od takrat nisem govoril po angleško, dokler se nisva srečala s Črnimi okni. On pa mi ie dal sveto pismo, ki ga ie nosil v žeou, preden so ga spustili levom, da ga požro. To knjigo sem od tedai vedno prebiral in vsa angleščina se it nazai vrnila. Tu ie Higgs zardel, zakai nihče bi ne bil pričakoval, da bi on, tak zabavliač in učenjak, ki se ie pečal samo s starinami, nosil v žepu sveto pismo. Jaz pa sera oriiel Roderika za roko in sem ga oelial pred Makedo. ki ie stala kaka dva metra proč in poslušala naš razgovor, dasi ga seveda ni razumela. Z malo besedami sem ji sporočil čudovit dogodek. Pozdravila ga ie zelo prijazno, Roderik na ie strmel vanjo in io očividno občudoval. Nato se ie obrnil proti nam in deial v svoii čudni angleščini: Valda Nagasta ie nailiubezniveiša ženska! Ni čuda. _če_ ie kralj Salomon ljubil nieno mater. Če bi bila Barungova hči, mola žena, taka bi mislim, zdaile tudi iaz tekel s Fungi preko velike reke proti solnčnemu vzhodu.« Oliver ie to opombo takoi prevel: vsi smo se zasmejal!, tudi Makeda: in prav hvaležni smo bili. da smo našli priliko za malo nedolžno veselje po tej usodni noči. Polk ie bil pripravljen na odhod. Častnik abatske patrulie, ki ie nam privedla Roderika, ie zahteval, da ujetnika izročimo vrhovnemu poveljniku princu Jozvu. Seveda smo to odklonili, na kar ie surovo vprašal« »Na čigavo povelie?« Tedai ga ie Makeda. katere doslei še ni opazil, slišala, se odgrnila in stopila naprei, »Na moje,« je rekla. »Vedi. da Hči kra-lieva vlada Abate ne pa princ Jozva: ujetniki, ki jih zajemajo njeni vojaki, so njtni, ne njegovi. Vrni se na svoie mesto!« Častnik j« oetrmel. pozdravil ln odšel s svoiimj voiaki. pa ne proti soteski, kot mu ie bilo ukazano, ampak k Jozvu, Sporočil mu je prihod nevernikovega sina ia novico, da so Fungi, vsled razdejanja njih boga na vso moč bežali po harmaški planjavi z namenom, d« gredo preko rek« in s« nikoli v«č n« vrnejo. Ta vesela novica se i« širila kot ogenji še preden smo odšli, smo ž« zaslišali rado«ttm krike, ki ie preplašena drhal ž niimi sprei«U to novico na velikem trgu. Oblak strahu, ki so pod ntim živeli i« dolg« tedne, i« nenadoma iznad niih izginil. Od veselia so obnorell; zažgali so kresov«, pili, praznovali, s« objemali, bahali s svoio ko« raižo, ki ie prepodila mogočni funški narod daleč od niih. Med tem smo se pa mi začeli pomikati in sredi splošne radosti s« niso za nas poseb«) brigali, dokler nismo dospeli na sredo velik«, ga murskega boga. kak« pol mili« od palač«, Tedai smo pa zagledali v luninem svitu velik« krdelo vojakov, ki so s« postavili nam na< sproti, da nam zapro pot. Četa častnikov j« prijezdila, nagovorila povelinika gorjanikih čet in hotela zvedeti, zakai i« zapustil svoi« mesto in kam gr«, »Grem, kamor mi i« ukazano,« j« odgovo« ril, »ie namreč tu višii kot sem iaz.« »Če misliš neievernika Ormeia in njegov« tovariše, se glasi povelie princa Jozva. da nam iih izročiš, da bodo poročali, kai so to not storili.« »Povelie Hčere kraljeve p« se glasi, j« odgovoril povelinik gorjancev, »nai iih v edem z njo vred v palačo nazai«, še se ie ustavil, tedai se ie pa razvnel trd v Makedi: »Zgrabite t« liudil Temu pa, ki I« zahteval mojo izročitev odsekajte glavo in i« daite njegovim tovarišem, da io ooneso Jozvu za odgovor!« Ko ie boiazliivec to slišal, i« padel k njenim nogam, poizkušal poljubiti nieno obleko in io prosil usmiljenja. »Pes!« ie rekla, »ti si nocoi to noč tudi napadel moie stanovanje, videla sem tvoi obrai in slišala tvoje izdajalske tovariš«, ki so klicali svoie ime. Proč ž niim!« Pozkušali smo posredovati, oa niti Ormv ia ni hotela poslušati. »Ali liočeš zagovarjati _ morilca svojega brata?« ie prašala namignivši na Kvika. »K«r sem rekla, sem rekla!« Vlekli so ga v ozadi« in takoi nato smo videli žalostno procesijo, ki s« i« vračala ia nosila neko reč na ščitu. »Ni.i}rej!« je deiala Makeda, »v palačo!« Polk se ie uredil v čveterokot. Makedo in nas so dejali v sredo, in šli smo dalie. Tedaj pa se ie začela bitka. Veliko it«-vilo Abatov nas i« obdalo, nas napadlo s puščicami in ranilo nekai mož. Pa tudi gorianci so bili strelci, ki so imeli težje in močnaii« loke. Čveterokot ie obstal, orv« vrste so po« klekntle. druge pa so za niimi stale. Na povelie so napeli mogočne loke, ki iih ie to utrjeno ljudstvo rabilo zoper leva in bivola po svoiih hribih, in jih zopet in zopet prožilo. Uspeh ie bil strašen. Niti lahki verižni oklepi Abatov niso varovali: težk« gorianske puščic« so iih prebadale skoz in skoz. V dveh minutah so se začeli umikati, tret-io so že bežali, preplašena drhal mož in konj. Dvakrat so še poizkušali napasti, pa so iih dvakrat vrgle nazai. Nato je prišla vrsta za napad za gorianc«. Vrgli so svoie in potegnili svoie kratke meč«. Pet minut kesnei« i« bilo vsega konec, Jozvovi voiaki so pometali orožie na tla in bežali in drli na desno in levo, samo nekaj iih ie bežalo skoz vrata palače, za niimi, ali bolie z niimi pomešano pa preko dvigljiveg* mostu so šli gorianci. ki so pobili, kogar »o dosegli, zakaj prišli so popolnoma iz reda in niso hoteli poslušati poveli Makede in častni« kov, nai prizanašajo. Tako se ie prav ob zori končala t- čudni nočna bitka, majhna stvar, pa ie stala veliko življenj. Bila i« začetek vsega propada, ki t« sledil. ' Mi smo bili pač za zdai varni, zakai gotovo ie bilo. da po tem nauku Jozva n« bo poizkušal napasti dvojneobzidia in iarka brez dališe priprave. Makeda ia dve alJ tri dvorianlce so zavzele nekaj praznih sob. mi oa smo poles«. aH bolie popadali na tla v sobah za goste, ki«* smo vedno spoli, in niamo odprii oči do v«* čer a. Ko sem zbudil, it« Orme In Hitftfs i« spala kot klade. Moj tin Roderik oa 1« že »stal in sedel mi moji nostelii In itrmel v mene ■ nekim izraz zadrege ie ie bral na njegovem kpem obrazu. »A. ti si tu,« sem deial in da oriiel za roko. »Mislil sem, da a« mi sania.« »Ne. oče.« ie odgovoril, »niso sani«, vse fo resnica, čudno ie na svetul Glei mene! Koliko 'et — dvanajst. Štirinajst — sein bil »uienj i divjem narodu, ki sem mu pel, »edno blizu smrti vendar nisem umrl. Pa me k sultan vzljubil in hotel za zeta. Da ie orišel Hjtftfs in mi pravil, da si me lovil vsa ta leta. Nato so vrgli Hiččsa levom, vi ga oa rešili. Včeraj sem se na pol oženil s sultanovo hčerio nato ie Harmakova tflava zletela v nebo in tuniki narod ie zbežal, laz pa tudi in našel. t«be, moj oče. Nato boi, veliko pobitih, puščica ■e zadene v vrat, na me ne rani« — in pokata] le prasko tik nad vratno žilo — »zdai sva S a skupaj. O, oče. zares čudno ie! Jaz mislim, a le tu nekje Bog, ki čuva nad nama!« _(Dalje.)_ Pred ogledalom more vsakdo vsak dan opa-•ovati, kako se lepše in mlajše izgleda, ako se upo-fablja lekarnarja Fellerja nad 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto. Fellerjeva >Elsa;-pomada za lice, Fellerjeva »Elsac-Tanochina-pomada m rast las (dva Ion51;a ene vrste teh pomad skupaj * poštnino 80 K). Fellerjevo >Elsa< lilijno mlečno »iio, najboljše »milo lepote<, 4 kosi pošln. prosto Ž20 K. Eugen V. Foller, Stubica donja, Elsatrg 16, rvalsko. Rdečico, vranTčni prisad, drugo kužne bolezni se zdravijo in zabranjujejo s fonivnm Ku izdeluje Jugoslov. scruin-WC|IIVUUI. zavod v Zagrebu, Bienička e. 21. Telei.14-45. — Brzo- Ullfjn je najboljše sred-4»v: Serum, Zagreb. »"II! III gtvo zoper miši. Dobiva se v Ljubljani v lekarni R. Sušnik in v irogeriji »Adrijat. 1440 Iščem mali MLIN M vodno moč, z nekoliko posestva, v najem ali Mknp. — Naslov pove upravništvo pod št 1882. Alnrclro t^OUO M modroee v vsaki množini mul OIV d lldVd3e dobi najceneje pri HtVEB a K0MP„ Ljubljana, TVolfova ulita št. 12. Naznanjam, da sem otvoril ^KOLARSKO DELAVNICO ~ kier bodem izdeloval vse vrste voz. Cene nizke, postrežba točna. Najboljša kakovost lesa. — Pojasnila za delo in ceno zastonj. • spoštovanjem ALOJZIJ POTREBUJEŠ, _kolar, Vrhnika SI 101._ Elektrotehnični Instalater Iv. Petrlč, Zgor. šiška št 13 (v graščini g. Lukmana), montira zunanje In hišne napeljave, ureja stroje, motorje in diname vseh vrst po zmernih cenah. ~ Dražba nepremičnin. »ne B. Junija 1922 se bo vršila t Zavrtaiab feaiba nepremičnin vL it. 19 in 21, davčna obilna Kriška va», obstoječih Is hiše s gospodarskim poslopjem, 4 goidor, B njiv, I travnikov In 2 pašnikov. Iskliena cena 21.650 kron. 1808 jOtcrajn« sodišče v Višnji gori, dne 8. maja 1922. EORAM1T zajamčeno pravi azbestni Skril] sa kritje streh. ZALOGA pri krovcu Pr. Fujan-u, Ljubljana - Ilovica 48, ;tfcil \-\mm ji. !.;'( , -J \}'M "rVuillj'! .....^ilBk-l kot kosmaUkum za negovanje zob, zobnega mesa, gl«ve, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičn., čistega, osvežujočega delovanja najbolšega učinka. Ravnotako je priljubljen kot krepko, blago delujoče In vrlo prijetno sredstvo za drg-nenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči kot Francosko žganje In najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanji Z zamotom in poštnino za vsacega: 3 dvojnate ali 1 Spe-cijalna steklenica . . 72 K, Za prodajalce s 12 dvojn. ali 1 Spec. steklenice..... 800 K. 21 » „ 8 . „ ..... 570 K. 36 • -12 ....... 800 K. poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor pošlje denar napre), dobi še popust v naravi. Dobi se tudi 1 Elza oblll za kurja očesa 8 In 12 K; n— "f"'01"1 16 K; Elz« poslpalnt praSek 12 K; prlitno llz\rlbJj5 Ki Elza voda »a usta fe K; Elza voda ko- -usta 60 K; Elza tumskl ralrls 60 K: Olucerln 16 In 60 K; isol, Lusoform 48 K; klnetkl Ca| 1 K: Elsa rarCesnl praiek KI strup za podgane in U)I61 po 16 ln 20 K. 'Sf . .............. Engen V. Feller, lekarnar Stnbica donja, Elsatrg 16. Hrvatsko. najboljše šivalne stroje Priporočamo , za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za čivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip Štev. 7. IKliSH^dgans SfemCS-SElsrfcl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgane 20 K, za ščurke, 26 K, za stcnice 15 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušera pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinlct, proti mrče suna sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ek«p: M. JtlNKER, Pelrinjska ul. 3, ZAGREB 1 Mlirasrii f Denar' nevoli° in IvHlEIaal JI i jezo si prihranite, ... če kupite mlinska sita dobra, prava in trpeina, katera razpošilja volnena, iidaoi in žimnata, kakor tudi rjavo in belo kontenim, samo prvo- I flnlifHlI' 8amo prT0" vrstno robo *» UUIIIIOI , vrstno robo Znižane cene 1 Svctje - Medvode. Znižane cene! "Pohištvo in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelje, klubske garniture, modroce, kuhinjske opra?e, železne postelje, velike in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVER, Ljubljana (Kolizej), Gosposvetska cesta 13. n n Ustanovljeno 1869 Ustanovljeno 1668 najdete veliko zalogo pri nakupu tnanufakfurnega blaga za moške in ženske obleke, perilnega blaga, Sifona, najboljše vrste cefirja za bluze in srajce, novosti v rutab, kakor tudi vse drugo v to stroki spadajoče blago, pri občno znani solidni tvzdki R. MIKLAUC, mannfakturna trgovina Pri škofu LJubljana, Llngerjeva ulica, Kedarska ulica, Pred Škofijo. D a i :sc3cnc=acac3cac3c2c3c 3C2CICIC3C3CSC3C30 Splošno znana ntanufaltfurna trgovina Cogar Kalan t) Kranju se jc preselila v svojo hišo na Glavni trg štev. 117 (prej Srogerija Šinkovec) Priporoča s« cenje« nemu občinstvu v na. Haljni obisl?, zagotavljajoč »nlžane cen«, ker n« bo ogromnih stroškov najemnine. /Najboljše in najtrpežneje manufakt. blago kut>itet>ri Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani Oglejte si naše skladišče I Pro i v -11 n -j n.a drobno je v Ljubljani, Stritarjeva ul. 5. Glavno skladišče je v Kresiji (vhod iz Ljngarjeve ul. i/L) Zadružno podjetje! - Svoji K svojim! Izdaja konzorcij »Domoljuba«, 1* ' Odgovorni urednik Anton Sflitdk y Ljubljani, Tlaka Jufoilovanaka ti****"