pfff amerikanski Slovenec jna
! 1 j	PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI | ^B ij
| (8	Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel )) APLJCoho* Ji
LETN^oiVOJ j	^JOL. DE^VSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2ENE V JOL1ETU; P. a DRUŽBE SV. MOHORJA V ) JSTU' J
[j^^J	CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. J) | I
^^^^K^^MBU -fe i'	. .' .- .i (Official Organ of four Slovenian Organizations) El
•	CHICAGO, ILL., TOREK, 10. FEBRUARJA — TUESDA Y, FEBRUARY 10/1942	- LETNIK (VOL.) LI.
--1 ---- ■ , — . .
NJIH ČETE SE IZKRCALE NA TBDNJAVSKEM OTOKU
Oddelek japonskih čet si priboril oporišče na zapadnem koncil singaporskega otoka. — V Burmi ustavljeno prodiranje Japoncev. — Odpor Amerikancev na Filipinih.	---
London, Anglija. — Iz britanske trdnjave Singapore je prispelo v ponedeljek zjutraj kratko poročilo, da so se japonske čete v nedeljo zvečer izkrcale na zapadni obali trdnjav-skega otoka ter si s tem priborile svoje prvo oporišče na njem. Poročilo dostavlja, da so napadalci naleteli na trd odpor britanskih čet in, da se boji nadaljujejo.
Utrjeni singaponiki otok, ki se smatra kot nekak azijski britanski Gibraltar, leži ob juž- 1 nem koncu malajskega polotoka in je ločen od tega s kako miljo širokim prelivom. Otok je širok okrog 25 milj in dolg ^okrog 15 milj. Zaradi" svoje J atrategične pozicije, ko leži ne- 1 kako v osrčju vzhodpoindijske- * ga otočja, je tO važna "britah- ' ska postojanka, s katere se je ^ moglo kontrolirati takorekoč v^e 1 vodovje v Orientu. Po pravici I1 se zato trdi, da bi z izgubo te trdnjave postal položaj zavez- ; niških sil na daljnjem vzhodu zelo kritičen.
Japonci so prispeli v nepo- li sred no bližino "tega otoka kon- i cem januarja, ko so zasedli ,1 celi malajski polotok. Kakor so I razni njihovi govorniki povdar- 1 jali, morajo zasesti celo trdnja- j vo do 11. februarja, in, kakor i se lahko razvidi iz njih drzne- 1 ga pristanka na utrjenem oto- l ku. so odločeni, da bodo to na- h poved tudi uresničili.
Na drugem britanskem bojišču na daljnjem vzhodu, namreč v Burmi, je japonsko prodiranje ustavljeno ob Salween reki in vrhovni poveljnik Wa-vell se je izrazil, da utegne postati ravno to bojišče najbolj važno v celem Orientu.	j
Na Filipinih je položaj do- i kaj neizpremenjen; fiilpinske i in ameriške čete tamkaj z neverjetno trdovratnostjo prepre- c čujejo Japoncem vsak napre- i dek.	c
LUTERANI PROTI NAZIJEM
Zaradi zatiranja ni enotnosti,
pravi škof.
Curih, Švica. — Tudi lute ranske cerkve v Nemčiji so se toliko ojunačile, da javno izražajo nezadovoljnost proti na-zijskemu režimu. Tako je evan-l gelski škof Wurm v nedavnem govoru v Stuttgartu povdarjal, da nemško ljudstvo ni toliko edino, da bi se med njim dosegla enotnost glede vojne, in sicer ravno zaradi nazijskega zatiranja krščaijstva ne. Kako bi mogel kdo, vprašuje ta škof, z veseljem sprejemati žrtve za domovino, ko pa vidi, da se to, "kaA i* Bog potkSif nemškemu ljudstvu kot njega najbolj dragoceno darilo, zametava kot nekaj tujega?"
-o-
ZED. DRŽAVE BODO GRADILE CESTE V MEHIKI
Mexico City, Mehika. — Z .raznimi gradbenimi družbami iz Zed. držav se bodo v kratkem sklenile pogodbe za zgraditev kakih 4000 milj cest in kakih 1000 milj železnic preko Mehike, kakor se je izvedelo zadnji petek. Celi načrt bo stal o-krog 178 milijonov dolarjev in ta denar bode Zed. države pogodile Mehiki za 50 let po 2 odstotka obresti
-o-
ODLOČEVANJE GLEDE ZVIŠANE VOZNINE
Chicago, 111. — Illinoiška ko- " lisi j a za trgovino se bo tekom ega tedna bavila s peticijo, ki i jo je vložila družba tukajšnjih naduličnih železnic za povišanje voznine od sedanjih 10 centov la 12 centov, za transfer je na druge linije pa na 13 centov. Kakor se pričakuje bo zahteva odbita.
DOHODNINSKI ' DAVEK
Od skupnih letnih dohodkov sme dvkoplačevalec oh-šteti, kakor že omenjeno, a ko je samski $750, ako o že njen pa $1500. Povrhu tega pa mu je dovoljeno odšteti tudi po 1 $40Q za vsako osebo, ki je od' i visna od njega za preživljanje; v poštev pridejo osebe i krvnega sorodstva, ali adop-tirane; ali pa "priženjene." Te osebe pa morajo biti ali ' pod 18 let stare, ali pa telesno 1 ali duševno nezmožne lastne- : ga zaslužka. Tudi samec, ki ' mora podpirati taKe odvisne I osebe, je upravičen do tega odtegljaja po $400 za vsako osebo, povrhu tega pa tudi do odtegljaja $1500 kakor ože- ' njene osebe. — Davka prosti dohodki so tudi zavarovalnin" ske posmrtnim, katerih sploh ni treba vključiti med dohod-I ke. Enako je prost tudi zne-| se k, ki ga kdo dobi kot izpla-j čilo na svoj zavarovalninski I certifikat, toda le v slučaju, ako ta znesek ni večji kakor skupne prebije, M o. bih- ^ plačane na certifikat. Med dohodke tudi ni treba prišteti raznih daril ali jxt dediščin. V J raznih slučajih je odtegljaj x dovoljen tudi za razno škodo na blaguy v sle d ognja, tatvi- 1 ne, itd. ■ \-i
GOEBBELS PRIZNAVA, DA
NEMCI GODRNJAJO
Bern, Švica. — Med nemškim prebivalstvom se sliši godraja-ije nad tem in onim, kakor je lazijski minister za propagan- * do dr. Goebbels sam priznal zadnji teden v nekem listu. Pravi pa, da je kaj takega pričakovati, češ, da so ljudje zdelani in razdražljivi. Tako pra-i, se ta pritožuje nad mrazom, drugi nad pomanjkanjem krom- r nirja in premoga, tretji nad preveč natlačenimi vlaki, četrti nad fronto na vzhodu, peti nad vojno v Afriki. Vse to pride od = tega, ker so Nemci še mlad na- \ rod ter niso pridobili še popol- s nega zaupanja v nazijske nau- g
PO KAT. SVETU
—	New York, N. Y. — IŽ poročila, ki ga je izdal Most Rev. 0'Hara, vojaški delegat, je opazovati zadovoljivo poživi jenje vere med vojaštvom. V novem-| ru je 366 kaplanov poročalo,
'.a je bilo podeljenih 117,030 ihajil, a v decembru je po po •očilu le 332 kaplanov poskočilo to število na 174,338.
—	Superior, WisL — Tukajšnja škofija bo dobila prihodnji mesec novega škofa, in 3icer v osebi Most Rev. O'Con-
orja, ki bo vstoličen 17. mar-•a, kar bo ravno na dan 30. ob-^tnice, kar je daroval svojo no-o mašo.
—	Duluth, Minn, t- Katoličanom v lukajgnii ffiffij^ ki c*rv -aposleni pii narodni obrambi: n morajo delati preko polnoči,'
je škof VV^kh dal dispenzo, da se jim za obhajilo ni treba postiti od polnoči, marveč le štiri ure pred prejemom, od pijač pa se morajo vzdržati le eno uro. Vendar pa alkoholnih pi-ač ne smejo piti od polnoči.
-o-
MANJ AVTOMOBILISTOV
, NA CESTAH Chicago. 111. — S pomočjo poizvedb je mestni prometni inženir ugotovil, da je tekom zadnjega meseca padlo število avtomobilov na chicaških cestah "a 10 odstotkov. Pravi pa, da se o pomanjkanje obročev začel^ nrav čutiti šele čez kakih pet mesecev.
-o-
širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec!"
ke, povdarja Goebbels in dostavlja, da ni na tem nič resnega.
I3UTI BOJI NA ODSEKU PRED MOSKVO IN V UKRAJINI
Nemški poizkusi, da zaustavijo prodiranje Rusov, brezuspešni- — Cilj^ ki ga imajo Rusi, je mesto Smolensk. — Boji pred Leningradom. — Nov sunek v Ukrajini.
Moskva, Rusija. — Sovjetska armada napreduje s svojim prodiranjem kljub srditemu odporu od strani nazijskih čet. Tako se glasi rusko poročilo, izdano v nedeljo, ki dostavlja, da se vršijo boji takorekoč na celi fronti, toda najhujši pa, da so na severozapadu od Moskve, na drugi strani mesta Kalinin, ter na jugu v dolini reke Done-a. Enako se-bi je jo ljute bitke udi na leningrajski fronti, kjer so. kot trdi poročilo, Rusi zasekali globoko vrzel v nemške Črto.
Glavni cilj, ki ga imajo toča-sno Rusi s svojimi napadi na severnem delu bojišča, je mesto Smolensk. V tem odseku je odpor Nemcev tudi najhujši, kajti brez dvoma so odločeni, da obvarujejo mesto pred padcem sa vsak« ce**o. V tam zneetu
imreč Hitler svoj glavni stan. ker je po svoji centralni legi najbolj primerno v to svrho. Izguba tega mesta bi pomenila za Nemce velik udarec ne samo v <trategičnem, marveč tudi v moralnem oziru.
Na jugu, namreč v Ukrajini, so Rusi podvzeli nov ofenzivni umek in, kakor poročilo trdi, so zasedli že več krajev.
——o-
PREDSEDNIK SE NE BO
VMEŠAVAL V VOLITVE
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je zadnji petek na konferenci s časnikarji izrazil, da ne bo na kongresne volitve, ki se bodo vršile prihodnjo jesen, skušal izvajati prav nobenega vpliva ter ne bo posegal v kampanjo za kandi-late svoje stranke. Dejal je, da edino, kar želi, je to, da se izvolijo taki kongresniki, ki bodo podpirali vlado v sedanji krizi, brez ozira na stranko.
-
VESTI 0 DOMOVINI
Radijsko poročilo očividca, ki je na lastne oči Videl četniške boje in bil priča sterilnim nazijskim grozovitostim, kateremu se je posrečilo priti iz te strašne resničnosti in podati povest o jugoslovanskem junaštvu.
AH oni — ali mi! — Tak je bojni klic četnikov
•(Radijsko poročilo Ray Bročka New York Times-u)
Angora, 1. februar. — Od mogočnih vrhov Garaške verige, ki se čez divjo Črno goro spuščajo v ozke tesni ob dalmatinskem primorju, čez ^anežene grebene Bosne in Hercegovine do slovenskih meja, na jugu iti vzhodu čez pogorišča srbskih vasi do kotlin Moravinega in Vardarjevega porečja ječi grmenje topov, brnijo in razsajajo bombniki in zamolkli odmevi razdejalnih bomb se mešajo z ropotanjem strojnic in kriki u-mirajočih; Jugoslavija je spremenjena v bojišče.
"Oj Srbija, mati draga!" šepetajo srbski rodoljubi, umirajoč v ognju borb, divjajočih po ulicah njihovih mest in nasel; 6Tif ŠoTsS otiwi strmlfo v cevf strojnic svojih nemških krvnikov in umirajo s pesmijo na ustih. Heroji, porečete. In vendar, to je resnica.
Tako pripoveduje dober opazovalec, očividec, čigar naloga je bila priti v Jugoslavijo in iiti iz nje z resničnimi podrob-aostmi o skoraj neverjetni povesti o jugoslovanskem odporu ^roti zasednim vojskam osišča. Pa mož, imenujmo ga Dušan Jo-vanovič — kajti to ni njegovo oravo ime, a njegova rodbina je e v Srbiji — je odšel iz Beo-Trada v Srednjo in Južno Srbijo in se skozi Makedonijo, z »olgari zasedeno, in Grčijo pre-il do Turčije, z lažnimi papirji in železnimi živci. Beograd je zapustil zgodaj v januarju, In u je njegova povest. Natančno i do najmanjših podrobnosti se skoraj do pičice ujema s podatki, ki jih je imenovani dopisnik dobil iz tucata zanesljivih virov, vštevši tajne poizvedovalne kroge nekih velesil. ,
Razen posameznih v hitrici organiziranih četniških napadov v predelih okrog Beograda, v zahodni Srbiji ob Drini, okrog Sarajeva in utrdb v Črni gori I n Hercegovini zasedne vojske Nemčije, Italije, Madžarske in Bolgarije niso nahajale mnogo dpora. Prevladovalo je tiho nezadovoljstvo in prezir. To je "rajalo do noči 25. junija. Te-laj so četniki udarili — v številnih mestih in vaseh in v sto "n sto občinah istočasno.
Cetniški oddelki, urejeni po strogih predpisih "Vojvode Vu-ka" Popoviča in Jovana Babun-skega — nesmrtnih srbskih ju-lakov —, izurjeni v topništvu, metanju, granat in izvrševanju poškodovalnih del, do podrobno-ti pripravljeni za svoje delo, so napadli svoje sovražnike ponori. Smodnišnice so letele v zrak in vojašnice so se praznile. Bombe so odmevale v Beogradu. Dinamit je rušil mostove. Napaden je bil arzenal v Kra-gujevcu, srbskem duhovnem središču v Šumadiji, Udarili so v Zvorniku, Užicah, Čačku,
Krupnju, Valjevu, Loznici, Šabcu in Obrenovcu, vojaško važnih mestih in železniških križiščih zahodne Srbije.
Močni četniški oddelki so po-olnoma uničili nemške vojašnice v Kraljevu, Kruševcu in No 'em Pazarju južno od Beogra da. V Nišu je bija-tema. Elek rične naprave so bile razdeja ne in železniška proga Bec ^rad—Niš—Caribrod pognan." 7 zrak na šestih mestih. Cet niki so navalili na presenečen osadke nemških vojašnic v Za ičarju, Negotinu in drugih me tih Vzhodne Srbije. V Smede-evu ob Donavi — znameniten no svojem vinu 'smederevka'' največjem skladišču orožji a Kragujevrpm — je odletelo 'dadišČe s toliko silo v zrak, dr « je štirideset milj oddaljeni gsofcras* Rftftresel. Prpjnet je okr
d? Nemški generalštabni čast
niki so besni kričali v gluhe te-'efone. Italijani v Hrvatski, Dalmaciji in Črni gori so izgu->ili glave, postavljali v vsej laglici vojaške radijske postaje in kakor nori vpili po pomoč. Zagreb se je tresel ob pokanju bomb. Povsod je vladala zmešnjava in nered.
Ko so Nemci prišli do sape, so napadli. Manjši oddelki oklopljenih edinic so z velikim samozaupanjem zapuščali Beograd in se razvijali v napadal--li postroj, da zaduše 'demonstracije'. Četniški oddelki so jim oadli na cesti v bok in jih z Tranatami in zažigalnimi bombami uničili. Četniki so z di-lamitom porušili italijanske vo-ašnice na Cetinju in v Danilov ?radu v Črni gori in uničili štiri polke pehote. V splitskem pristanišču je zletel v zrak italijanski rušilec. Neka italijanska oklopna tedinica je odkorakala proti Podgorici, da "zaduši vstajo" v Danilov gradu. Pod-gorice ni nikoli videla. En sam vojak je ponorel prisopel do Ce-tinja in sporočil o pokol ju. Iz Kotorja, središča italijanske zasedne vojske Je italijanski poveljnik po radiu zahteval pomoč i bombnike.
Minil je avgust, minili so pr-ri dnevi septembra. Osamljene in prestrašene posadke sovražnih vojašnic so streljale v sence, a streli iz zasede so jih kosili drugega za drugim. Preživeli so trepetajoč od strahu poslu-šali pesem, odmevajočo v temnih nočeh od gore do gore:
Spremte se spremte četnici L juta če borba da bude. Povika Jovan Babunski Bacajte bombe četnici.
Gromki glasovi te četniške himne sovraštva — nekateri glasbeni strokovnjaki so mnenja, da kot revolucionarna himna prekaša samo marseljezo in internacionalo — se končujejo s poveljem "bacajte bombe, četnici!*'. In iz teme posvetijo streli pomešani s točo bomb.
(Dalje prih.)	A
AMERIŠKE ČETE PRISPELE NA IRSKO
Slika kaže, ko bo se nedavno ameriške vojaške čeie pripeljale s ladje v neko pristanišče v severni Irski. Pričakovale s a jih tamkaj in potdrarile višje briisnske vojaške in civilne osebnosti Koliko Amerikancev }e prispelo, se ni objavilo, marveč se je omenilo le. da "več tisoč" in. da so n po večini iz osrednjega zapada.
0SIŠCE BOMBARDIRA KATOLIČANE ^PROPAGANDO
Washington, D. C. — Osišč-ne države se v polni meri poslužujejo kratkovalnega radio, da s svojo propagando obdelujejo katoličane širom celega sveta, zlasti pa še v južni Ameriki, ter jih skušajo pridobiti na svojo stran.
V pretežkih slučajih je ta propaganda tako prozorna, da vsak katoličan, ki je poučen v svoji veri, lahko vidi skozi njo, da je potvorba. Vendar pa je dostikrat takega značaja, da ima verjetno obličje, in je zato treba biti pozoren. Tako so se že večkrat navajale razne cerkvene oblasti, od Vatikana doli do navadnega-duhovnika, da so izražale naklonjenost osišč-
nim ciljem. V enem zadnjih takih trikov se je navajala "izjava iz Vatikana", v kateri se je trdilo, da je Vatikan priporočal južnoameriškim deželam, naj ne podvzamejo nekih diplomatskih korakov. •
Kako ga pa v tej propagandi včasih polomijo, služi za vzgled neka japonska radio objava, v kateri se je z vso slovesnostjo zatrjevalo, da se je neki ameriški nadškof na Filipinih izrazil, da so japonski mirovni cilji nekaj takega, kakor si vsak katoličan prisrčno želi. Izjava bi utegnila biti verjetna, samo križ je, ko ni na Filipinih nobenega ameriškega nadškofa.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Fm m najeta/rejH »lovmuH The fini and the Oldest Slovene Met 9 Ameriki.	„ Newspaper tn America.
UatenovtJan teta iM9U	Established 1891.
Ishaja TMk dan nna nedelj, pone- lined daily, except Sunday, Mon-tdjkojr fa) damr po pnu&Hrffa.	day and the day alter holidays.
Isdaja is ttalp:	Published try:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Nttlor nredniitea in oprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago. 1849 W. Cennak Rd.t Chicago.
Tjkfon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
KnofadMj	Subscription:
Za celo leto__$6.00 For one year___$6.00
2a pol leta _ 3.00 For half a year__3.00
Za <c6t lata_.__1.75 For three month« -1---1.7$
Za Chicago, Khnarto in E^repo:	Chicago, Canada and Snrope:
Za celo leta	For one year _K--$7.00
Me pol leta_3.50 Per half a year !_3.50
Za ftftrt tola _ 2.00 For three months--2.00
Foaatneana itevalka ,	3c Single copy —.........,....,.. ,	3c
Dopisi važnega po—a za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vali dan In pol pred dnevom, ko iside list. — Za zadajo itevOko ▼ tednu je čas do Četrtka dopciOna. — Na dopise bres podpisa se ne ocira. — Rokopisov ured-
Entered as second class matter. November 10, 1925 at the poet office at Chicago IlHnou. under the Act ef March 3. 1879._
J. M. Trunk:
TUDI V UPANJU JE TREBA OPREZNOSTI
X I «
Zapisal sem nekaj o nekih "zmagah". Za zmage tam na Kitajskem je šlo, in tiste zmage so dvomljive vrednosti, bolj gola propaganda.
Ampak tudi o zmagah na Ruskem se dosti piše. Na teh bo večkaj, ne bodo le propaganda, dasi je nekaj v Moskvi veliko, v Berlinu pa majčkeno, in narobe. Kot Slovani vsaj smo bolj zainteresirani na zmagah, o katerih poroča Moskva. Izgleda, da bo le germanizem vržen nazaj od svojega prešernega pohoda proti slovanstvu. Vse drugo, kar bi bilo tudi v resničnih zmagah v zvezi, je predmet ugibanja, ker Moskva je zagonetka in nihče prav ne ve, kako bi se sukala in zasukala, ako bi res zmagala. Anthony Eden je šel v Moskvo malo poizvedovat, Stalin je bil ulju-den, ampak hudo zapet, da je Eden rekel, da se more na najboljše upati, kakih jasnih smernic pa ni dobil.
Počakati še moramo. Za zdaj je bistveno, da na sedanje "zmage" ne damo preveč, ali na nje ne stavimo previsokih upanj. Rusi so junaško potisnili Nemce nazaj, ampak odločilne vse te zmage niso bile, mestoma so morda res Nemci hitro pobrali šila in kopita, bega^ kakor se je slišalo, pa ni bilo nikjer. Kjer se Nemci ustavijo, tam precej trdno stojijo, nemška vojna mašina je še največja na svetu po vseh ruskih zmagah in nemških umikih.
Nasprotniki poročajo in trobijo v svet pogostoma o naravnost smešno malenkostnih "uspehih", in na naši strani ni prav nič bolje. Propaganda. Na javnost in ljudi vpliva krik: "Extra, Extra ...! Nemci zatrobijo v Berlinu s posebnimi trobentami. Sakramiš, to zelektrizira mase, ki željno pričakujejo, da bo tudi — zmag kmalu konec.
Nemci so že prej bili mojstri tudi v "fulanju". Slovesno so zatrjevali, da ne bodo napadli Cehov, ne Poljakov, z Rusi so naredili slovesno (?) nenapadalno pogodbo itd. itd. Spravili so s tem druge na limanice, da so mirno — dremali in smrčali, ko so Nemci brusili nož.
To ni bila ravno propaganda, le navadna humbugarija je bila, ki postavlja nemški značaj v mednarodnem svetu v silno slabo luč, a Nemci so prišli s tem do — zmag. Zdaj delajo s propagando. Nemir da je med Nemci, skoroda že revolucija, jesti primanjkuje, olja tudi, Nemci so vsi razcapani, napol izmučeni... in vse to prihaja iz — nemških virov. Ali res ne vidi svet, kam pes taco moli? Še naprej naj bi smrčal svet, in opustil vse priprave, da more Nemec zopet udariti. Tacol.
o- •
Po tej vojni čaka krščanstvo velika težka naloga, kako duhovno obnoviti človeka. Ni dvoma, da bo sedanja kruta nečloveška vojna pustila za seboj globoke težke posledice v moralnem in duhovnem življenju. 2e preje je bilo slabo, kako bo zdaj, ko se bodo milijoni vračali po vsem svetu iz krvavih mesnic, kjer se narodi med seboj uničujejo in koljejo. Posledice bodo ostale v vsakemu in krščanstvo čaka v tem oziru velika naloga, da zopet po možnosti požlahti s svojo vseobjemajočo ljubeznijo človeška srca. To ni lahko, ampak težko delo, ki je izvršljivo le ob veliki požrtvovalnosti in dobri volji onih, ki delujejo v svetu za krščanstvo.
Najvažnejše sredstvo, ki bo igralo v tem oziru je prav gotovo katoliški tisk, radio in vsa občevalna sredstva, s katerimi se more do ljudi, do mas. Na to veliko nalogo se moramo vsi kristjani že sedaj pripravljati. Kaj bomo dali v roke milijonom, ki se bodo vračali nazaj iz krvavih bojišč v normalno življenje? Ne pozabimo, da zastopniki in predstavniki vseh raznih miselnosti se že danes pripravljajo, da bi s svojimi miselnostmi osvojili one milijone mož, ki se bodo vračali, morda nekateri prav razočarani in nezadovoljni z bojnih poljan. Komunisti bodo silili vanje na vsakem vogalu, tako tudi drugi, s svojimi literaturami, časopisi in knjigami. Kako se pripravljamo mi katoličani, da sprejmemo naše junake, ki se bodo vračali iz bojišč po tej vojni. Tudi to je važna fronta, ki ne sme nikdar je.-njati.
Tarzela je bila začudena, ko je našla Tommyja, ko se tako prijateljsko kretu ined kosmatimi zverini.
Ko se je Tommy otresel strahu, zaradi nje jetništva, je takoj stopil k opicama, ki so ujele Tarzelo.
V opičjem jeziku, ki se ga je začel priučevati. je zahteval njeno izpustitev
Velika opica je jezno zarenčala in ga porinila v stran. — Mrak je padal na džunglo. Neka čudna blaznost je zajela opice, ko je bil poln mesec.
MESEČNA BLAZNOST	(386)	(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice Burroughs
V mesecu katoliškega tiska smo. Kaj bomo storili katoličani za svoj tisk? Polje je neomejeno. Tvoj sosed, tvoj prijatelj še nima katoliškega lista v svoji hiši. Stopi k njemu, pridobi ga za naročnika. Veliko dobro delo boš storil zase in zanj. Ne pozabimo, da katoliško časopisje je za katoličane najvažnejše sredstvo.
Res Čudno. Nemcem ne zmanjka, ko so trobili, da bo zmanjkalo že v par mesecih. Podmornice so prav pred našimi vrati. Vzele so na piko ladje, ki prevažajo "has", kakor pravijo Rusi. Par "tankerjev" popufajo, pa že primanjkuje tistega "hasa". Tako Amerikanci sami pravijo in poročajo. Naprej je treba misliti, ne le na žakelj.
Prišlo je do neke vseamerikanske zveze. Južna Amerika je podpisala in se obrnila proti osišču. Ali zdaj pojjde, bo li šlo? Bojim se, da bodo odsihmal tam doli kakor za stavo "švercali", ker žakelj je prvo, neki patriotizem pa je le, kadar nese, in to je redka prikazen, in še tedaj je tak patriotizem slab, švercanje pa polni žepe. Pa pufiii in pufali bodo nazaj!
v
S
*	______ AMERIKANSKI SLOVENEC	_Torek. 10. februarja 1942
MLADA SLOVENKA, KI JE GOVORILA PRED TISOČI,
JE DOBILA PRIZNANJE
Chisholm, Minn.
Tritisoč oseb je poslušalo razlago o programu rehabilitacije narodnega gospodarstva. To raLlago je imela Miss Veda Po-nikvar, hčerka Mr. in Mrs. Johna Ponikvarja iz Chisholma, ki je govorila v Municipal audi-toriju. Miss Ponikvar je študentka Drake univerze. — Spisala je razpravo o rehabilitaciji in sicer na prošnjo profesorja botanike Leland F. Johnsona, katero je profesor podal v zbornici pokrajinske konference, rehabilitacijskega odbora za državo Iowa.
Tisoči navzočih so z zanimanjem poslušali, zlasti ko je govorila o nekdanjem lesnem baronu, ki je bil lastnik vseh ogromnih, še nedotaknjenih gozdov Michigana, Wisconsina in Minnesote, ki je najboljši les spravil v kupčijo, slabše vrste les pa uničil in požgal. Govorila je dalje o prvi najdbi tako imenovane "rdeče skale", ki je bila spoznana kot železna ruda, katero so jekleni magnati hiteli izkoriščati in delati velikanske dobičke. — Na splošno je dekle tako zanimivo govorilo fti razlagalo, da so jo polsušalci kakor zamaknjeni poslušali *in se je Willis W. Grant, direktor rehabilitacijskega odbora za državo Iowa, izrazil, da se čutijo globoko počaščene ta večer, ko imajo med seboj to mlado, a tako zmožno in učeno govornico.
Po dolgi, dve leti trajajoči mučni bolezni, je v Balkan preminul slovenski farmar Anton Rupar, v starosti 63 let. Pokopani nje; bpl riz katolijsty Cerkve sv. Jožefa. Sv. mašo žari ušnico in pogrebne obrede za pokojnim je opravil Rev. Fatjier J. E. ^Schiffrer. — Pokojni je bil rojen v Škocjanski fari na Dolenjskem, Jugoslavija, kot sin Jakoba in Marije Rupar, odkoder je še v prejšnjem stoletju, kot mladenič,, prišel v Minesoto. Pozneje je odšel na zapad in se ustavil v Glenwood Spring, Colo., kjer se je tudi poročil z Mary Rus, 2,6. septem-'
bra leta 1902. Več let sta živela v državi Utah, leta 1918 tie je Anton Rupar vrnil v Chisholm, Minn. — Triindvajset let so Ruparjevi živeli v Balkan, Minn., na farmi, katero so si preuredili, da je donašala za življenje in še je tu pa tam kaj preostalo. — Zapušča žalujočo soprogo, pet sinov, dve hčeri, šest vnukov in eno sestro Mrs. Frank Verant, ki živi v Balkan. Pokopan je bil na Calvary pokopališče. — Naj počiva v miru, preostalim .sožalje!
Kadet avijatike Louis Samsa, Jr., in Mr. in Mrs. 'Louis J. Samsa. ki žive na 424 Fourth Street, je dospel na Goodfellow fifeld, San Angelo, Texas, kjer dokončuje svoje avijatične skušnje. Od tukaj poj de na na-daljne naje, oziroma študije, kjer bo prakticiral letalsko stroko naprej in se tako popolnoma usposobil za letalsko vojno službo. — Kadet Samsa, ki bo kmalu povišan v II. liutenanta zračne armade, je pohajal Colorado State kolegij in se je zelo odiikoval v basket—ball igri, da je bil izvoljen za basket—ball konferenco v sezoni 1940— 41.
i	X.
SLOVENSKI NASELJENCI LOJALNI AMERIKI
Detroit, Mich..
Odkar je Japonska zahrbtno porinila nož Ameriki v hrbet, se je svetovna situacija docela preobrnila. Svet se je razdelil v dva tabora. Nasproti si stojita dva' kontrasta, eden hoče demokratično osvoboditev vseh narodov, drugi hoče z brutalno silo podjarmiti in zasužnjiti celi svet, uničiti hoče civilizacijo in kulturo, staro tisoče let ter nas peljati nazaj, v črno preteklost, v dobo barbarstva, kar se pa ne sme zgoditi.
Amerika, Rusija, Anglija in druge svobodo ljubeče države, morajo nositi zastavo svobode, demokracije in enakopravnosti. 26 držav, katere so zapisale smrt nazi-fašizmu in še druge, ki se bodo tem 26. priključile v bližnji bodočnosti, ne bodo tako dolgo mirovale, da strejo na-
zi-fašističnega zmaja, pa naj ima ta še toliko glav.
"Remember Pearl Harbor", kateri je porinil Združene države v svetovno klanje. "Remember Pearl Harbor", ki je čez noč združil ameriško, kakor tudi tujerodno prebivalstvo, katero prisega lojalnost predsedniku Rooseveltu in ameriški vladi in je pripravljeno se žrtvovati do bele krvi za zmago nad na-zi—fašizmom. Mi Slovenci smo samo en mali £len v tej verigi narodov, a nečemo zaostajati za drugimi. Tudi mi smo pripravljeni, ne le priseči lojalnost, ampak sie tudi zaobljubujemo, da bomo v vseh ozirih in po naši najboljši moči, prispevali naši novi dopiovini, do zmage. Gmotno ji lahko največ pomagamo s kupovanjem Defense Bondov, ali Stamps. Moralno pa z bodrenjem omahljivcev. Naši sinovi! in mi sami, če bo pogrebno, jo bomo ščitili s svojimi ^življenji.
V	ta namen so zastopniki slovenskih organizacij, podpornih, kulturnih in družabnih in ka-koršnegakoli prepričanja, sklenili sklicati javni shod v nedeljo 1. marca ob 2. uri popoldan
S. N. D. na 17153 John Rd. Imeli bomo na shodu tudi vladne govornike. — Pogovorili se bomo med seboj, kako najlaglje pomagamo naši vladi do zmage. Želimo tudi, da nam vsi Slovenci, v Detroitu in okolici po možnosti naznanijo, koliko Defense bondov in s tam psov so kupili, koiiko so darovali za Rdeči križ in na drug način pomagali, koliko slovenskih fantov služi Strica Sama. Vse te podatke bi radi podali kot celoto, da dobimo Slovenci v Detroitu pripoznanje kot celota. Mi vemo, da so Slovenci v Detroitu že veliko prispevali, ki pa kot posamezni ne pridemo v poštev.
V	svrho, da dobimo kolikor mogoče natančen seznam, bomo na društvenih sejah razdelili male kuverte z listkom, na katerega naj vsak označi vsoto kupljenih bondov in daril Rdečemu križu. Društveni tajniki bodo imeli kuverte na roki in se ,,}ih vsak lahko posluži, ko pride plačat asesment. Tisti, ki ne prihajajo na seje in tisti, ki ne pripadajo k nobeni organizaciji, so naprošeni, da to pismeno sporočite na naslov S. N. D. 17153 John Rd., Detroit, brez podpisa. Tajnost zajamčena.
Na tem shodu bomo tudi razpravljali o pridružitvi k Jug. pomožnemu odboru in da si nabavimo poslovnico. Skoro gotovo se vsi zavedamo, v kakšnem trpljenju se nahajajo naši rojaki, starš!; bratje in sestre v naši rojstni domovini pod peto nazi-fašizma. Njih trpljenje je nepopisno in vsak najmanjši dar jim bo blažil bedo in revščino, v katero so bili pahnjeni po krvoločnem Hitlerju in njegovemu poročniku Mussolini ju. — Razpravljali bomo tudi, ako nam bo mogoče prodajati Defense bonde, kot narodna skupina in da kot taka dobi priznanje. Ako dobimo dovoljenje, si bomo ' na tem shodu izvolili zaupnike, kateri bodo lahko šli takoj na delo. — Na tem shodu bo tudi predložena resolucija, v kateri izražamo Slovenci lojalnost predsedniku Rooseveltu in ameriški vladi. — Torej, ne po-
zabite na ta javni shod vseh i Slovencev v Detroitu. Agitiraj-te vsi in povsod in udeležite se shoda vsi.
Joaef Konic, preds. Anton Jure«, tajnik
--o-
SHEBOYGANSKA SLOVEN. 1 KA PIŠE Sheboygan, Wis.
Leto 1942 smo nastopili s ; precej potrtim srcem. Dočakali smo žalostne čase. Ni zadosti, da so "huni" raztrgali našo staro domovino in nečloveško postopajo z ubogim ljudstvom v nekdanji Jugoslaviji. — Nenasitni sovražniki so napadli tudi Ameriko, da tako s strahom gledamo v bodočnost. Naši dragi sinovi se poslavljajo od svojih dragih, ker so poklicani branit domovino. Molimo in prosimo Boga, da se vrnejo živi in zdravi kot zmagovalci. — In mi doma pa tudi nesmemo držati rok navskriŽ. Pomagajmo domovini že na en ali drugi na-i čin. Dragi rojaki, ako morete, kupite državne bonde, me žene in dekleta pa pomagajmo z ročnimi deli. Vsi, prav vsi moramo delati, kajti časi so resni! f Naj omenim nekaj bolj raz-| veseljivega. — Ker ta predpust <še ni bilo nobene zabave, zaV> tukajšnji Vdovski klub priredi veselico zadnjo predpustno soboto, to je 14. februarja in sicer v Fludemikovi dvorani. }Vstopnina je prosta, godba prvovrstna, postrežba dobra. Torej dragi rojaki in rojakinje, privoščite si en zabaven večer in pridite na zabavo, kamor vas uljudno vabijo.	vdove.
-o-
SLOVENKA POVOŽENA DO SMRTI
Chicago, 111. — V četrtek večer 5. februarja je bila na Cermak cesti povožena do smrti od nekega avtomobila Slovenka Mrs. Rozalija jJlakovec, ki je bivala zadnja leta v Chicagi. Stara je bila blizu 75 let in zapušča več sorodnikov po raznih krajih. To je že druga žrtev med Slovenci, odkar so razširili 22. cesto. Na Wolcott Ave. in Cermak Road, kjer je tudi šola in več sto otrok mora preko ceste, po kateri divjajo avtomobilisti, kakor za stavo bi na vsak način morala biti ru-deča prometna luč, za katero se je že večkrat prosilo, a zgleda da mestni zastopniki v tem kraju ali nimajo moči, ali se ne zanimajo, da bi poskrbeli malo več varnosti za pešce, ki morajo preko ceste na tem kraju. Ker se izgovarjajo, da je Cermak zdaj državna cesta, naj bi merodajni krogi naslovili peticijo za prometno rdečo luč na državni urad v Springfield, morda bodo tam uslišani, ker pri mestnih oblasteh niso. Pogreb pokojne se je vršil v ponedeljek dopoldne ob 10. uri iz cerkve sv. Štefana na pokopališče. Vsem sorodnikom naše sožalje, pokojnici pa R. L P.!
* o-
DOSTAVLJANJE BLAGA OMEJENO
Chicago, m. — Zveza tukajšnjih velikih trgovin je sklenila, da se bo v naprej dostavljanje blaga kupovalcem do skrajnosti omejilo. Med drugim jo sklenjeno, da mora znašati nakup najmanj $2, ako hoče kupec, da se mu bo blago pripeljalo na dom.
g 1 == Dogodki I
n h«. =====—"—^
Poroka
Cleveland, O. — V soboto 31. januarja sta se v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. poročila Mr. Eugene J. March in Marie T. Benevol. — Prijatelji jima žele obilo sreče v novem stanu.
Milwauiki bolniki
Milwaukee, Wis. — V Sacred Heart sanatoriju se nahaja Mrs. Mary Kopushar, tajnica društva št. 9, JPZS. — V bolnišnici sv. Michaela, (prej bolnišnica sv. Jožefa), je srečno prestala težko operacijo rojakinja Mrs. Mary Drobnik. Vrnila se je že domov in nadaljuje zdravljenje doma pod zdravniškim nadzorstvom, kjer jo prijateljice lahko obiščejo na 953 W. National Ave.
Smrt kosi
Cleveland, O. — Po več mesečni mučni bolezni je v Glen-ville bolnišnici preminul tukaj mnogirp poznani rojak Matt Matjan iz East 160th St., v starosti 59 let. Doma je bil iz vasi Šmartna, fara Šmartno pri Kamniku na Gorenjskem in je prišel v Ameriko pred 29. leti. V starem kraju zapušča sina. dve sestri in več sorodnikov. — Stanoval je pri družini Janko-vich. — Pogreb se je vršil v ponedeljek 2. februarja iz cerkve Marije Vnebovzete na Calory pokopališče.
Rojak ubit
Steelton, Pa. — Tukaj je bil ubit blizu svoje hiše rojak Jože Benčič, doma s Hriba, vas Reber, fara Žužemberk. Star je bil 55 let in je bival vsa leta kar je v Ameriki v Steeltonu. Zapušča ženo, dva sina, dve hčeri in enega pastorka. BU je član dr. sv. Alojzija KSKJ in član Samostojnega društva sv. Jurija.
Še en""grob
Cleveland, O. — V Glenville bolnišnici je umrla rojakinja Jožefa Janežič, rojena Tramte, stara 45 let, živeča na E. 160th Street. Doma je bila iz vasi Gradnje, fara Bela cerkev na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 28. leti. Zapušča "žalujočega soproga Johna in enega sina, ter sestro Rose Kosniki v starem kraju pa mater. -Pokopana je bila zadnji četrtek 5. februarja iz cerkve Marije Vnebovzete na Calvary pokopališče.
/ NEED YOUR HELP
J. M. Trunk.
TEDENSKI KOLEDAR
15.	Nedelja — 3. pred postna.
16.	Pondeljek — Julijana.
17.	Torek — Silvin.	-
18.	Sreda — Simeon Pepel niča.
19.	Četrtek — Konrad.
20.	Petek — Vilfrik.
21.	Sobota — Feliks.
TRETJA NEDELJA V FEBRUARJU
"Ne veseli so ne v velikih zbirališčih, ne v majhnih, ker se v njih pogostoma greši (Sirah, 18,32).
Človek je po Stvarnikovi odredbi navezan na človeka in se zato veseli njegove družbe. Vendar nas svari duh božji pred pogosto in pred vsem pred slabo družbo, kajti odkar je človek grešil, je postala v mnogem tudi njegova družba nevarna. Po božjem naklepu naj bi bil človek človeku v zveličanje, a po spridenosti sveta ga privede občevanje z njim le pregosto-ma do pogubljenja. Redkokdaj boš prišel iz preproste družbe, ne da bi prinesel domu vtisov mnogo nepotrebnih ali celo grešnih reči. Proti volji bo na tihem domišljija vzbudila, kar si videl. Cemu si hočeš nakopati teh zunanjih sovražnikov, ko imaš vendar doma, v sebi, dosti nasprotnikov, kajti lastna
tvoja narava se vojskuje zoper dobro? Kolikor si v taki družbi videl ali slišal, toliko sovražni-kov si zbudil v sebi. Ce ti vsak j sam za se tudi ne škoduje mno-go, imaš vendar povoda dosti, da se jih bojiš. To pa radi tega, ker jih je mnogo, in ti mnogo-kaj spridijo. Mehko padajoča 1 kaplja izdolbi končno trdi kamen! Lažje in bolj varno boš 1 služil Bogu na skrivnem, in bolj čisto boš živel, če si bolj sam. V javnosti se težko varuješ hu- | dega, ki obdaja dušo od vseh strani.
Razvedrilo in zabava, ki jo iščeš v družbi, je vrhu tega na-tvadno zelo revna in klaverna. Na večer si morda vesel, drugo jutro pa silno pobit.
Kako boš sploh mogel zadostno skrbeti za dušo, ako je ne vodiš pogostoma v samoto, da na tihem premišljuješ, česar je tebi in tvoji duši treba.
' Torek, 10. februarja 1942	_,_ | _AMERIKAMI SLOVENEC	Stran 3
DIJAKI IZ JUŽNE AMERIKE
Na Norih Carolina univerzi so ia semester vpisani trije slušatelji is južne Amerike. Ti so Eleana Vial (tu levi) ter Ridley Whitlaker in Eliana Gibson, vsi iz Chile.
nami v tej vojski in ti narodi potrebujejo mnogokaj za svoje civilno prebivalstvo. Nobenega vprašanja ne sme biti, če bomo še nadalje skušali poskrbeti za njihove potrebščine."
Predsednik misli, "da namesto popuščanja v tem pogledu bi morala biti naša pomoč tem narodom celo nekoliko večja."
Civilna pomoč naprimer Angliji in Kitajski, da omenjamo SAMO DVE DEŽELI, (podčrtal urednik Svetilnika, zakaj on razume, da bi v dolgi vrsti za Anglijo in Kitajsko prav lahko stala tudi SLOVENIJA!) je SEDAJ prav tako nujna kakor pred napadom na Pearl Harbor. Sedanja vojska je vojska civilistov prav tako kot vojakov. Res je, da mi izdavamo ogromne svote davčnega denarja za oboroževanje in kot poedinci dajemo primeroma majhne svote za našo lastno odpomoč. Toda dolarji, ki jih dajemo zavezniškim narodom, niso samo izraz našega sočutja z njimi. Tisti dolarji pripomorejo k zmagi in vzdržujejo ljudsko morajo.,, fcer utrjujeio prijateljstvo med demokratskimi narodi.
Čeprav se nam obeta silno breme davkov, bomo ostali vseeno najbogatejša zemlja na svetu. Zato je treba, da nadaljujemo z dajanjem od tega,'
kar je še vedno razmeroma naše izobilje.
Tako govori naš predsednik Roosevelt, tako piše eden najbolj amerikanskih urednikov v deželi med Atlantikom in Pacifikom. Nfekateri naših "novih Amerikancev" pa hočejo biti bolj amerikanski kot sam predsednik Roosevelt . . .
Slovenija je ZAVEZNIŠKA dežela. Kdo si upa trditi, da to ni res? Pod tujim jarmom je prav tako rada, kot bi Amerika imela rada Hitlerja ali Musso-linija za svojega predsednika v Washingtonu! Amerika tudi ve, da je tako. Amerika ve, da niso samo srbski četniki, ki se z vso silo in čudovito vztrajnostjo bore zoper sile osišča, ampak da tudi SLOVENCI po najboljših močeh nadaljujejo vojsko in sicer na strani zaveznikov, predvsem Amerike, ki še vedno izjavlja, da je njen No. 1 sovražnik — Hitler.
Za vsak dar, ki ga naberemo, za vsako pošiljate v, ki gre tja čez TAKOJ, imamo torej pred Ameriko ne samo lepo opravičilo, ampak zraven tega še prav resnično — zaslugo. Tako govori predsednik Roosevelt. Vsak tisti, ki odteguje pomoč domovini radi praznih izgovorov, se povzdiguje nad Roose-velta.
do poguma, tolažbe, zaupanja. Obeta se nekaj takega v kratkem tudi Slovencem. Morda jih bo le malo, ki bodo mogli poslušati, toda če jih bo tudi jako malo, šlo bo od ust do ust, kar je bilo slišati iz Amerike.
In če bo naš slovenski ozna-njevalec lahko poleg golih besed povedal: Mi tu ne samo mislimo na vas, ampak tudi darove zbiramo in jih bomo še in še pošiljali tja med vas — ali ne bo to pomenilo nekaj več? Ce bo moral poročevalec samo takole reči: Mi bi radi pomagali, pa ne verjamemo, da boste kaj dobili — ali bo to bolj pomenljivo?
Zakaj bi tedaj morali misliti, da je. vsega tega našega zbiranja za TAKOJŠNJO pomoč konec? Jaz sem že menda neštetokrat poudarjal, da je tudi zbiranje za pomoč PO VOJSKI zelo dobra reč. Toda nas je tu, pravijo, okoli 300 tisoč. Pomislite: 300 tisoč! Vsi skupaj, kolikor nas je, smo pa doslej nabrali med seboj, od organizacij in od tujcev — reci in piši — malo čez 20,000. JPO, SS blizu 13,000, mi pa blizu 9,000. Računajte, koliko pride poprečno na vsakega Slovenca v Ameriki .. . Koliko jih je — in takih, ki IMAJO! — ki še niso dali PRAV NlC!!!
Dobri ljudje se oglašajo po časopisih. Naj bi vsak dal po dolarju! In zopet: Naj bi vsak dal po kvodru! In pri tem večinoma — ostane . . .
Ne pišem samo, ne agitiram samo za darove, ki naj bi se pošiljali na moj naslov. Agitiram za to da bi darovi BILI. Tudi hitrejše naraščanje fonda JPO, SS bi me enako veselilo, kot bi me veselilo hitrejše naraščanje številk pri nas.
Kdor pa misli in verjame, da moje že poprej kdaj in zopet, zdaj tukaj napisane besede niso brez vsakega pomena, naj blagohotno vzame na znanje, da naša akcija gre naprej in še vedno sprejemam darove za svete maše in TUDI proste darove, kakoršnih sem te dni poslal v Washington 3000 dolarjev. Tudi nadalje ne bom objavljal, kdo je dal in koliko je dal. Obiavlial bom od časa do i
časa skupne svote — če jih bo res se kaj. Od VAS JE ODVISNO, CE JIH BO ALI NE. Vs*k je poklican in povabljen, da daruje sam in pri drugih zbira« Po pošti bo vsakemu vse potrjeno. V časopisih pa ne, ker delamo pod geslom: Naj ne ve levica, kaj je dala desnica! Kdor je ŠE dobre volje, naj se izkaže ! Pozdrav! In: Bog plačaj!
Naslov: P. Bernard Ambrožič OFM., 62 St. Marks Place, New York, N. Y.
-o-
KATOLIČANI NA FILIPINIH
Med prebivalci na Filipinskih otokih, katerih je do dvanajst in pol milijona, je, kakor kaže statistika, do 70 odstotkov takih, ki izpovedujejo katoliško vero. Ostali so po večini moha-medanci. Katoliška cerkev je razdeljena v dve provinci, nad-škofija v Manili in nadškofija v Cebu, v katerih je vključeno dvanajst škofij in tri apostolske prefekture.
Prvo civilizacijo* so začeli ši-iti na teh otokih menihi avgu-itinci, frančiškani in dominika-.ii, okoli leta 1564, ki so on-•lotne divje narode poučevali v veri in poljedelstvu, zidali meta, cerkve, šole in ustanavljali dobrodelne ustanove. Ko so bi-i ob revoluciji leta 1898 španski duhovniki pregnani z otokov, je ostalo tam tako malo katoliških duhovnikov, domačinov, c.a je pretila nevarnost popolnega uničenja katoliške vere.
S politično upravo Združenih držav, ki je sledila špansko— ameriški vojni, se je stvar zasukala na dobro. Mnogo domačinov se je potem izučilo za duhovnike in tako je sedaj na Filipinih sedem škofov domačinov rojeni Filipinci. Kljub temu je na še vedno pomanjkanje du-hovništva na teh otokih. — Sedanja uprava otokov je "nevtralna" napram verskemu prepričanju.
il_fc-	O-
— Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skor jico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, [zbirajmo za a je prispevke!
BARAGOV SVETILNIK
P. Bernard Ambrožič OFM.
SPET NEKAJ 0 POMOČI DOMOVINI
P. Bernard Ambrožič OFM.
2. ALI BOMO SE ZBIRALI?
Baraga in pomoč domovini
Zgornji naslov se bo komu zdel, da je za lase privlečen v Baragov Svetilnik. Kdor si pa hode vzeti čas in stvar od blizu malo bolj premisliti, bo lahko kmalu uvidel, da ta reč le ni tako prisiljena.
Ko je Baraga deloval v Ameriki med Indijanci in med belimi naseljenci, je dobival obilno pomoč' v denarju in blagu iz domovine. To je sicer že davnp znano, posebno je pa to poudaril Mr. Joseph Gregorich v svojem spisu v Michigan History
agazine, o čemer je nedavno obširno poročal Svetilnik.
Res je, da je mnogo pomoči prišlo od misijonskih društev in od neslovenskih darovalcev sploh. Na drugi strani je pa tudi res in ostane, da so mu njegovi lastni rojaki Slovenci s svojimi žrtvami veliko prispevali.
S svojimi žrtvami. Da, Slovenci niso bili nikoli bogat narod, tudi v Baragovem času ne. Kar so dali, so si takorekoč pri-trgali od lastnih ust. Darovi za Ameriko so se nabirali med našim tedanjim ljudstvom še tudi desetletja pozneje, ko so odhajali za Baragom v Ameriko drugi naši misijonarji in poročali domov o svojem delovanju med Indijanci in drugimi Ame-ri kanci.
Ze pogosto se je poudarjalo, da Amerika sedaj samo povra-čuje Evropi, ako zbira zanjo od časa do časa denarno pomoč. To misel, ki ni nova, lahko obrnemo tudi mi na sedanjo "pomoč domovini", o kateri vsi toliko vemo, za katero pa vsi tako malo naredimo. »
Seveda, mi Slovenci imamo dovolj drugih vzrokov, da se zavzemamo za pomoč domovini v tem strašnem čas« njenega smrtnega boja. Nam ni treba, da bi posegali nazaj v Baragove čase. Saj je vsak od nas OSEBNO dovolj dolžan domovini povračati, kar je v svoji mladosti od nje prejel. Marsikdo bo sicer dejal, da ni veliko prejel od domovine, toda tako govorjenje je zgolj cinizem. Vsak je prejel od domovine veliko, pa če ne bil prijel nič dru-
| ga ko — samega sebe!	:
• Poseganje z mislijo v Bara- i go ve čase je pa dobra stvar za 1 tiste, ki si domišljujejo in celo \ pred drugimi izražajo svoje i mnenje, da bo Amerika oškodovana, če zbiramo denarje I prispevke za domovino. ZDAJ, i pravijo, ZDAJ bi to nikakor ne s bilo prav. Vse za Ameriko, po- ] zabimo na "stari kraj"! In to mnenje se razširja med ljudmi kakor nalezljiva bolezen. In je tudi res samo nalezljiva bolezen, ki bi se ji lahko reklo ko-modnost, skopost, trdota srca...
ZDAJ pa poglejmo, kaj ima takim povedati predsednik Roosevelt in za njim urednik velikega newyorškega dnevnika "New York Times".
Nikakor ne mislim trditi, da sta rekla ta dva, kar sta rekla, v zvezi z mislijo na Barago, j Misel na Barago je v tej zvezi ] prišla Svetilniku, kar nikakor i ni tako nenaravno. In če bi i Roosevelt in urednik New York : Timesa Barago poznala in ve- ; dela v zvezi z njim toliko, kot vemo mi, bi brez dvoma tudi navezala svoje besede na govor o Baragi. Zakaj Amerika ceni Barago in ceni njegovo delo in ceni tudi vso tisto pomoč, ki jo je Baraga dobil za svoje delo kjerkoli.
Za enkrat je pa za nas zanimivo in poučno tudi brez zveze z Barago to, kar sta rekla Roosevelt in tisti urednik — ZDAJ. Danes, dne 3. febr. 1942 čitam med uvodniki lista "New York Times" naslednje:
Od našega izobilja.
V svoji zadnji konferenci s časnikarji je predsednik Roosevelt omenil, kako padajo ameriški darovi za vojno odpomoč v zavezniških deželah. Mnogi tistih, ki so dajali in bi lahko še dajali, mislijo sedaj, ko smo mi sami v vojski, da bomo ves svoj denar potrebovali za svoje ljudi. To je toliko, kakor bi hoteli reči: Svojim zaveznikom podajamo desno roko vojaške pomoči, obenem pa odtegnemo levo roko civilne pomoči.
Kako misli predsednik, je na kratko povedano v dopisu, ki je bil poslan našemu listu: "Veliko število narodov deluje z
Brez ovinkov na to takoj od- ] govorim: Še bomo zbirali. Od < naše strani se to samo po sebi razume. Namesto odgovora, ki : sem ga pravkar zapisal, bi pa j rajši jaz nekaj vprašal: ALI i BOSTE ŠE DAROVALI...???? 1
Doslej se je, kot zadnjič povedano, potom naše akcije na- . bralo blizu 9000 dolarjev. Osem tisoč je bilo odposlanih, deveti se nabira (res je pa, da zelo počasi.) Zdaj je pa podobno, da je zmanjkalo volje, da je od Pearl Harborja sem vse zaspalo in morebiti celo umrlo ...
Osem tisoč je silno silno ma- j lo, če se postavimo na stališče onih TAM. Trdno sem pa prepričan, da vsaka kapljica pomoči, ki pride iz Amerike, pomeni TAM tisočkrat več v pomenu MORALE kot pomeni v Dinarjih ali Lirah. Narod trpi, neverjetno trpi. Verjemite, kljub vsemu, kar ste že slišali in brali o trpljenju naroda doma, še vedno nimate niti približne slike, v kakšnih strašnih krčih se zvijajo danes naši ljudje pod Hitlerjem.
Te dni sem videl poročilo iz popolnoma verodostojnega vira, ki opisuje trpljenje našega! naroda v takih barvah, da skoraj oslepiš, ko se zagledaš v te pošastne slike. Izrabil sem mnenje, da je bolje, če se tisto poročilo sploh ne objavi za naše ljudi, zakaj potem bodo še bolj utrjeni v svojem trdovratnem
prepričanju, da je vse zastonj, da se ne da nič pomagati . . .
Pozneje sem pa stvar vendar z druge strani premislil in se nisem več upiral, da bi se objavilo. Tisto poročilo zaključuje takole:
"Število samomorov narašča '
NOVI PRVAK V BILJARDU
Willie Hoppe (na levi), ki si je nedavno pridobil prvenstvo v igranju biljarda* ko je premagal-v Chicagi prejšnjega prvaka W. Cochrane, s katerim sta si po igri segla ▼ roke.	|
celo med kmečkim ljudstvom, ki je bilo vedno najbolj verno. Zavedajo se, da jih čaka obup-jno življenje v krajih, kamor jih odvažajo. Vedo, da bodo pomrli od gladu in mraza, ker ne smejo vzeti s seboj ne obleke ne hrane. Kako jim je pri srcu, ko zvedo, da jih bodo sterilizirali in tako dalje ... Ko vedo, da bodo možje ločeni od žen, otroci od staršev. Vse te strahote jih tako zmešajo, da rajši sami končajo življenje.' Matere mečejo otroke v vodo... Drugi se sami zabadajo ali obešajo . . . Kakor poročajo tisti, ki se jim posreči beg na italijansko stran, je razpoloženje ljudstva tako, da ga je mogoče primerjati samo sodnemu dnevu, kakor si tisti strašni dan predstavljamo v domišljiji."
Dovolj grozotna slika tega, kar se danes godi z našim narodom pod Hitlerjem, ali ne?
In vendar: Kljub vsemu temu in še strašnejšemu, kar u-tegne priti morda tudi na "italijanski strani", ne smemo vreči od sebe vsega upanja in ne smemo izgubiti vere v zopetno vstajenje našega naroda. Poročila prihajajo, da niti oni TAM j ne izgubljajo te vere in tega u-panja, čeprav so takorekoč dan na dan priče vseh teh grozot.' Mi tu naj pa gremo preko vsega tega z golim zmigavanjem z rameni in rečemo: Konec našega naroda — konec naših dolžnosti do njega . . .? ? ?
Nasprotno! Dokaze imamo, da se-še vedno lahko in TAKOJ pomaga vsaj nekaterim. Vsaj tistim, ki so na ljubljanski strani, na Hrvatskem, v Srbiji. In dokler je še en sam Slovenec nekje, ki je navezan na pomoč dobrih src in mu je mogoče pomagati naše dolžnosti ne minejo. Dokler imamo vsaj še trohico nade, da ga bo pomoč dosegla — dolžni smo! Mi še kaj malo čutimo vojsko, imamo zaslužek, imamo jed in pijačo, imamo obleko . . . Edino vprašanje je: Ali res tudi HOČEMO? -
In če je mogoča — in je! — TAKOJŠNJA POMOČ, zakaj ne bi vsaj deloma TAKOJ poslali? Res je, s par lirami je^ malo pomagano. Toda v tistih lirah naši rojaki TAM vidijo drugačno vrednost. To-le jim tiste lire povedo; Naši v Ameriki res mislijo na nas, čutijo z nami, trpijo z nami, skušajo nam pomagati. NAŠI so in mi smo NJIHOVI! "Korajže nam dajte!" so pisali ministru Kreku v London, ko jim je preveč žalostno govoril po radiu. 2e v besedah so si zaželeli nekaj krepkega, ali ne bo še vse bolj krepko, če poleg besed pride tudi vsaj nekaj za pod palec?
Iz New Yorka dan na dan oddajajo razne narodnosti kratkovalne nagovore v Evropo, v podjarmljene pokrajine, da nesrečni tam slišijo v svo-*jem jeziku od svojih ljudi bese-
Nove plačilne knjižice
ZA DRUŠTVA K. S. K. J.
Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jfli naroči.
50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic—$13.75
Pri višjih naročilih dodaten popust.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
, 1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
°	p	=	B
KRASENKRIŽ
kateri tvori pripravo,
- tfi^Ti* tf^ta	ki se rabi ob času pre-
~ , i	videvanja bolnikov.
^t	Narejen je po no-
•	vem praktičnem nači-
ifS^p®5 $ &	nu ** *a k o zvanega f"Wood Fiber** materi-
V/lff x i Mj	*la. Visok blizu 11 ?n-
1	čev. Narejen tako, da
§ f'YSji	«e vsa priprava, kot
svečke, flaška za bla-
: V i ' SO	gorlovljeno vodo, ba-
} [ Ia\ i	t», prtič, iličke zloži t
\ J A	Jirii. Nato se načelna
/tran križa zapre kot
ril«! i,	pokrov in imat£ kra-
Lj> V\f	križ za obesiti na
rtk,	■taao- Narejen je v le-J^* ^^dF f/''orehovi barvi. Križ
M fit!	ie vlit iz lep« sveti*
M št i j	medenine.
- M	m fl/f/ ^ -- Tt 10 račtU
- t^fes®y '	\ izdelovati pred krat-
\	/	^ot posebno no-
X^k,	f veliteto in se radi
praktičnosti zelo pro-^	dajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru ali čeku * naročilom na:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
SS "SAMOSTANSKI LOVEC" žžž
~	LUDVIK GANGHOFER	M	J
»
.	.,'/•- I I	,	ZmS" ,	/	.	/	• • / y -J	• • ■' ■ ' -^ijFssfll
Stran t	_AMfKifcAWlKI ^VHHj	Torek, 10. februarja 1<J42

ZA DOMOVINO "PADLI" i SIN — PISAL MATEJU i
Los Angeles, Calif. — Da ni j povsem verjeti prvim uradnim poročilom, nam dokazuje naslednji dogodek, ki se je zgodil v tukajšnji bližini. — .Mati Mrs. . M. R. Ingram iz Highland *ark, v predmestju Los Angeles, je klečala v cerkvi sv. Ignacija med črno mašo, ki se je da- . rovala za njenega 'pokojnega' ' sina Roberta pred 'katafalkom' n goreče ter zaupno molila, da bi njen sin ne bil mrtev. — ] Medtem, ko so drugi v cerkvi j združili svoje molitve z duhovnikom, za mir in pokoj duše mladega mornarja, ki je dal svoje življenje za domovino, je Mrs. Ingram še vedno molila, da bi ji božja Previdnost ohranila sina. —
Kleče so skavti, v skavtskih uniformah, klečali in molili ter poslušali duhovnika, ki jim je ' cerkvi govori o njihovem junaškem tovarišu Robertu, ki je bil več let vodia njih skavtskega delka, ki pa je ob napadu ja-Iponskih bombnikov na Pearl rbor dne 7. decembra dal svo-;e mlado življenje za domovino.
Toda Robertova mati Mrs. Tngram, četudi je imela v rokah
uradno potrdilo o sinovi smrti, še vedno ni mogla verjeti, da je :o resnica, še vedno je upala, da je sin pri življenju, zato je tuli tako goreče molila, da bi to iradno naznanilo bila pomota. — Na poti domov iz cerkve je še vso pot molila, da bi bila. njena želja uresničena.
Bilo je par dni po Božiču, ko je prejela pismo, datirano 14. decembra. Pismo je bilo od njenega sina, ki je pomotoma zastalo na pošti zato bilo tako pozno dostavljeno, v katerem ie sin sporoča, da je živ in zdrav. Pozneje je prejela brzojavnim •K>tom še uradno potrdilo, da je njen sin živ in da je bilo prvo >rzojavno poročilo o smrti nje-r ega sina pomotoma poslano.
OR. JOHNJ. SMETANA!
I	OPTOMETRIST
| Pregleduje oči in predpisuje očala	j 23 LET IZKUŠNJE
1801 So. Ashland Avenue	{
j	TeL Canal 0523	J
| Uradne ure: vsak dan od 9	j
» zjutraj do 8:30 zvečer.	<
Bolnica kot bolniška strežnica! Na posteljnih blazinah, preoblečenih s hodnino, je počivalo triletno dekletce. Zlatorumeni la'ije so se bujno kodrali okoli malega, sladkega obrazčka, ki so mu lica gorela v mrzlični rdečici. Drobni, drhteči prstki so se na,-odeji poigravali z napol - zvenelimi trolienticami in vijolicami, ki jih je bila G tka prinesla otroku, preden je odšla od cLma.
In ko je dekle sedaj odprlo duri, so se detetove oči veselo zasvetile. "Teta Dita!" je zašepetalo in iztegnilo ročici.
"Da, mučica moja, da, že grem!" je rekla Gitka z nežnim nasmehom in prikimala. Malega poniglavca, ki ga je privedla s seboj, je porinila na sredo izbe. "Poglej, svakinja, kakšen se je dečko spet naredil."
Z Zefinih lic se je utrnil truden nasmeh. A ko je mali nepridiprav videl, da se je mati nasmehnila in ga zaradi njegove umazanosti ni okregala, je vriskaje zavpil, kakor bi oznanjal nekaj hudo junaškega: "Lipče grdi fant, grdi fant!" In je brenča-je zaplesal po izbi kakor pijan čmrlj.
Gitka j bila sedla na posteljo. Pritisnila je k sebi c: oka, ki se je s svojimi suhimi ročicami krčevito oklenil njenega vratu; tako objeti in naslonjeni z licem na lice, sta se zibali sem in tja in dete se je dobri- j kalo s sladkimi besedami.
Skozi nizko okno je posijal zlat sončni žarek in osvetlil v temačnem prostoru na tisoče mrgolečih praškov. Ali se je po trdi zimi namenila vseliti pomlad tudi pod to streho? Čas bi zares že bil!...
Gitka se je obrnila za delom. V svoji tesni kamrici je zamenjala pražnjo obleko s ponošenim rdečim krilcem. Najprej je zunaj na vrtu nabrala nekaj kurjih peres, da bi imel bolni otrok novo zabavo. Potem je prišel Lipče v pranje. Gitka je pokleknila na pod in postavila poleg sebe leseno kadico z mrzlo studenčnico; nato je s platneno krpo obdelovala malemu grešniku obraz in roke, da mu je začela rdeti koža. Toda če je le malo zajavknil, se je takoj oglasila: "Le lepo mirno, Lipče, sicer bo teta Dita jokala."
Zefa io je nekaj časa molče gledala pri delu; potem je vprašala: "Ali si našla gospoda valpta doma?"
"Našla sem ga."
"Ali je bil prijazen s tabo? In — je bil cvetlic vesel?"
"Bil, seveda T je odvrnila Gitka, dočim je je sklonila globoko nad kadico, da bi ožela krpo. "Ah, ah, je rekel, pa so res lepi ;elohi I Pravim ti, tako lepih že dolgo nisem videl, je dejal. Pojdi sem, Lipče!"
"Tako, tako! In kaj si še drugega z njim govorila?"
"Tako pač, kakor se navadno govori, o vsem mogočem . . . da, zares! Toda prav dolgo se nisem smela muditi! Kaj meniš, koliko ljudi tam čaka, eden poleg druge-ga!"
Premolknili sta, nato se je oglasila spet Zefa in nekaj boječega ji je zvenelo v besedi : "Daj, povej mi, Gitka, ali nisi imela nobenega di-ugega opravka pri gospodu valptu?"
"Kaj naj bi imela ?" je vprašala Gitka in zmajala z glavo.
"Menila sem, tako pač..." je Zefka težko dihala. "Gitka, povej mi, ali ima Vol-frat gost š ino že pripravljeno?"
"Seveda ^o ima!" se je zasmejala Gitka, pri tem pa odvrnila obraz proč, zakaj čutila je, da jo je oblila rdečica do las.
"Bodi Bog zahvaljen!" In odrešilen vzdih se je izvil iz Zefinih prsi.
S prijateljem po sveta
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naroČite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois /
STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES f
Lipče je bil opran; Gitka ga je obula nato še v njegQve trde usnjene hlačice, daje bil kakor murenček v svoji luknjici in je dejala: "Tako, Lipče, priden, sedaj si spet lep!" Poljubila ga je, pa mu za šalo še eno primazala, potem je skočil skozi vrata, da bi se začel znova spreminjati v svoje pri-rodno stanje, v 'grdega fanta'.
Gitka je odnesla kadico iz izbe. Zunaj je postala, težko vzdihnila in brezupno zmajala s svojo skrbi polno glavico.
Nato je pomislila, da mora pripraviti skromno kosilo. Za hišo je bila zložena mogočna stava suhih vej, ki jih je bila Gitka nanosila pozimi; tu je stala sedaj in lomila trhle veje na kolenu; toda vsak čas so ji omahnile roke in je strmo gledala predse. Kako naj pove bratu, ko bo prišel zvečer domov? In če že ve — kje naj išče pomoči? Tedaj ji je zaplalo vroče ob srcu. i Za enega ve — ta bi pomagal, priseči bi si upala — Hajmo, samostanski lovec! Zakaj ji prihaja prav ta edini na misel? Ni vedela, kaj bi odgovorila. Toda srce se ji je mahoma tako zelo zla j šalo! In kako bi šlo vse hitro in preprosto! Eno edino besedico Hajmu, Hajmo spregovori z gospodom Henrikom, in gospod Henrik ne more Hajmu vendar nič odreči. Bilo ji je, kakor I da že vidi prihajati lovca proti sebi, vsega 4 v smehu in mahajočega z obema rokama: "Gitka, Gitka! Govoril sem z njim in je rekel, naj brat le počaka z gostaščino in naj plača, ko bo mogel! Nič te naj ne skrbi. Vse sem uredil. Saj veš, zares da ne pustim, da bi se tebi kaj prigodilo."
Gitka si je pomenc2la z rokama oči. Bedi ali pa sanja? Samo mislila je nanj — in tam prihaja zares! Kakor bi ga bile priklicale njene misli! Hitro je koračil po cesti-ci, ki je vodila ob plotu. Res je venomer izginjal za plotom, za grmovjem in drevjem, toda spoznala ga je že od daleč. Potem je stopil na piano — sedaj mora takoj spregovoriti z njim 'besedico'. Pritisnila si je roke na težko sopeče prsi, zbrala ves po-1 gum in — se skrila ra stavo. Tu je postala, drhteča po vseh udih, pokukala malo skozi redko naložene veje in videla, kako je šel Hajmo počasi ob plotu. Sedaj se je ustavil in se pazno razgledoval po vseh oknih in po vsem vrtu. In tedaj se je zazdelo Git-t ki, da je njegov obraz hudo žalosten in resen. Videla je še, kako je nejevoljno stresel z glavo; nato se je obrnil stran, zamahnil s palico in krenil dalje. Kmalu je izginil med lipami in bresti, ki so rastli ob poti.
Počasi ie stopila Gitka izza stave. Bilo ji je, ni vedela kako — podobno morda kakor Lipčetu, ko mu je Gitka rekla: "Lipče, kakšen pa si!" Kaj je storila! Prodala je brata in ga izdala, ko ji je bilo treba samo ziniti, da bi ga rešila! Zamudila je ugodno priliko. Zakaj, zakaj le? Ni mogla dihati -in je menila, da se bo zadušila! Kdo naj sedaj bratu še pomaga? Hajmo je odšel v gore. Kdaj ga bo pač zopet videla? Dolgo, dolgo ne! Razen, ako bi šla sama k njemu gor v Rdečino — na velikonočno nedeljo. Toda čemu čakati tako dolgo? Sedaj ta-l ko j! Saj Hajmo ni mogel biti še posebno daleč in bi ga s svojimi urnimi nogami pač kmalu dotekla. Zagnala se je nekaj korakov, a takoj spet obstala, zakrila obraz z « rokama in se zgrudila na suha drva. Za-plakala je ...
(Dalje prih.)
-o-
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!"
8 knjig za polovično ceno
Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki.
Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče teimjige, ld jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so:
'MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki
ga uporabljajo v osnovni Soli---------------30c
"CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice.............. 40c
"NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič_______________30c
"OB SREBRNEM STJDENCU" (zanimiva povest)___50c
-OČE BUDI TVOJA VOLJA** (Povest iz Istre)_________SOc
"TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga)_ 45c
"OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje.__________________ 50c
-ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest)___________25c
Prodajna vrednost____________$3.20
Zdaj dobite te knjige, dokler	M* m m
zaloga ne poide za -SAMO. AJ^^^II
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 TST. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
i Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.... Posluje že 47. leto. Članstvo: 37,500. Premoženje: $4,935,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNA§A 125.19%.
€e hoče! dobro sebi in svojim dragim, ztfvaruj se pri najboljši, polteni in nadsolventm podporni organizaciji KRANJSKO SLO-, VENSKI KAT6LIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
i	K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60.
1 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate * sedanje dobe od $25000 do 95,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še ni« I član ali članica te mogočne in bogate katoliške podpore« organizacije, potrudi so in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
se obrnite na uradnike
in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351*353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
MICHAEL TRIMO IN SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popra vi j? či ometa in sten)	C
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
t	Telefon Canal 2090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas. če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam K kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
°	=	B	P
mmmmjM^mmmmmmmmm
NE OSTANITE BREZ
"Baragove Pratike" |
ZA LETO 1942.	^
Pratika je zanimiva in gre bitro iz pod rok. Kdor S se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže j!| ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov 1
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znam-kah po 3c. na:	}§
v	Nt
Knjigarna Amerikanski Slovenec |
1849 W. Cermak Road.	Chicasro. Illinois
Razni "magazines" razpolagajo nad obširnim žakljem,
ker je naklada miijonska in prihajajo miljoni od oglasov. Lahko plačajo, ako je kaj klenega iz polja slovstva. Tudi strokovnjake zalagajo s sredstvi, poročevalce itd. Tupatam dobiš nekaj, kar more le žakelj dati. Fant mi prinaša kak magazin, kupim, da ima nekaj centov, radi "slovstva" — fictions, pravijo, ni vse skupaj centa vredno. Vsak lisjak pa hvali svoj rep, kak "slovstven" magazin tudi. Pravi S. R. nekako, da "je vera prišla zdaj v miskredit, mnogi ne dajo flcka na vero, in ako še slovstvo zanemarjajo, ne dajo desti ne poezijo in slično robo, je nevarnost, da se človek po-grezne v materializem in se povrne nazaj med divje ^veri, izmed katerih ga je izvleklo — slovstvo. Tako nekako pravi.
To je prazno tavljanje. Ako je človek prišel le iz džungla, bo v džunglu in med zverinami ostal, nihče in nobeno sredstvo ga ne bo spravilo iz džungla, in naj ga tudi pri repu iz džungla vlačijo. Bi bilo res čudno. Sin je padel. Mati je potrta. Ali naj čita Ilijado? Ni noben "escape", če poklekne pred Križariim, ker res pribeži pod križ, ko je gorje na vrhuncu. Bo še naprej: "Le
križ nam govori ..."
»
Neka skrivna moč vleče sko-roda vsakega tja proti jugu
Zdaj so sredstva pri prometu na razpolago, ako ne zmanjka vsaj gumilastike. Par dni brci avtomobil, pa je kdo tam na jugu, pri nas v sončni Kaliforniji. Presenetljivo je morda, Nekaj sto milj se voziš skozi gore in veter in mraz in sneg . . . nakrat si pa v prav rajski okolici, v cvjetju vigredi, skoroda v tropični okolici. Kako se ti širijo prsa!
Well, če greš, moraš pustiti nekaj doma, kakor naj bi bilo pri ubogih slovenskih študentih, ki so nekoč prihajali na — Dunaj. "Kdor se na Dunaj poda, naj pusti trebuh doma . . tako naj bi bilo, pa ni bilo tako. Tudi pri sončni Kaliforniji igra trebuh najbolj važno vlogo. Od golega sonca in rajskih palm in mehkega zraka nihče ne more živeti, in če v Kaliforniji ni kruha, pač ne more biti Kalifornije. Kalifornija he . . . he . . . trebušnih skrbi ne smes imeti!
Moderni časi nekaj ne poznajo dosti neke romantike, ampak tudi moderni časi niso povsem romantike zamorili, ker človek je tak, da je zidal in bo zidal gradove v zrak, kar je bistvo romantike, in pri hudi romantiki človeku zmanjka pameti, razsodnosti, jasnega pogleda v realno in trdo življenje. Romantike je kmalu konec . . . gremo zopet nazaj in gremo brez romantike. In če kdo tudi ostane doli v jtropsenem raju, včasih pade dež po tri dni in tudi po osem dni ... in še kak kožuh bi prav prišel.
Zdaj je doli v Kaliforniji Hollywood. Kako romantično, koliko slin! Kakšne plače, kakšen sijaj! Ampak trebuh .jji se zadovoljil s kako banano, pa je ni!
Pa je bilo prej tam doli toliko romantike, ko so tam živeli .Spanci in Španijolke črnih oči, J in so se okoli njih sukali tisti španski doni. To je moralo biti življenje! Hm? In v slikah se še danes sučejo in slišiš lahko mehko melodijo očarujoče pesni iz tistih kalifornijskih časov. Koliko slin! Na vsem je nekaj, in ni vse le v neki romantiki, nekaj resnice je, ako ni vse le zlagano. Ampak slin ti zmanjka, ako v Kaliforniji kruli trebuh, želodec, in niti za kako banano ni. Razumeš?
In tista španska romantike, tiste signorite črnih oči in doni viteških postav. Danes se je v marsičem izpremenilo, malo pa je le še ostalo. V gorah se poleti tudi v Evropi težko ubraniš—bolh. Kalifornija je dežela bolh in še marsičesa. Kakšna je romantika? Bila pa je romantika, ko so bile signorite in so bili doni, klati so pa morali v tistih časih tiste romantike živino in prodajati "janki-, jem" kože. da je bilo kaj za pod palec tudi pri romantiki, in smrad od kož je segal po haci-jendah do neba!
Romantika in smrad in bolhe .. . tako tedaj, danes morda drugače, ampak Kalifornija je 5e ista.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.