Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. „ ■/, „ -il.sok. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k. \ . — fl. 70 k. Posamezm listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI POD Poduči ven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo in plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Stv. 33. V Mariboru 18. avgusta 1870. Tečaj IV. Z bojišča. Od ure do ure smo pretekli teden pričakovali prav resnobne stvari z bojišča. Francozi, kterih je mnogo manje od Prusov, so se po bitvi pri Wörtbu zmirom dalje nazaj pomikali, in ošabni Prusi, ki so s celo južno armado slab Mak-Mahonov kor dvakrat pobili, so jih neprestano nasledovali. Da so Francozi morebiti po treh zgubljenih bitvah nekoliko pobiti bili, se ni čuditi. Kakor se vendar zdaj čuje, so zopet zlo navdušeni, in komaj pričakujejo trenutek , da bi se spet s Prusi bojevati mogli. Prusi so dozdaj že zgubili kakor sami poročajo, 3228 mož, ki so ali mrtvi, ranjeni ali zgubljeni. 9. avgusta so Francozi prusko glavno armado pri Fene-strange in Landresingu tako ostro na desni strani prijeli, da se je morala nazaj pomeknoti in general Bazaine-va armada je zabranila, da si pruski armadi niste mogli rok podati Tudi Steinmetzova armada je zlo oslabljena in ne more Fran cozov nasledovati. 11. t. m. je armada prestolnega princa prišla do Ing-weilerja, in predne straže so stale v Sparbachu Wingen-u, Paborg-u in Ratzweiler ju. Velika francoska armada pa je stala pred Bolchem čez Falkenberg, Saaralben, Flinfteringen do Strassburga, in se je posebno naslanjala na Metz in Nancy, bila je tudi v popolni zvezi. Pravilo se je tudi, da so Francozi začeli spet naprej iti. 11. t. m. so Nemci vzeli trdnjavo Ltitzelstein in trdnjavo Lichteustern so s kanoni razvalili. Tudi Strassburg je ta dan že bil ves obstopljen, železnice proti Hagenau-u, Parizu in Lyonu so že imeli Nemci v rokah. Strassburška trdnjava, čeravno je bila slabo s živežem preskrbljena, se vendar ni hotela Nemcem podati. Francoska armada se je začela pomikati proti reki Mozeli. Prusi so spet dobili železniške vlake in mnogo zaloge. 12. t. m. se je francoska armada čez reko Mozelo nazaj potegnola. Pruski konjiki so jo sledili in so se pred Metzom, Pont Mouso-nom in Nancy-jem pred njo postavili. Prednje pruske straže, ki so prišle do kolodvora v Frouard, so bile nazaj vržene in eden častnik je bil vlovljen. Bavarska armada je že prišla čez Vogeze do Drillingna in Saaruniona. Da so Prusi v bitvi pri Wörthu več zgubili kakor so uradno oznanili, namreč samo 3200 ljudi, se že lahko vidi iz tega, da nemški časniki sami pravijo, da sta dva pruska regimenta celo pobita bila, in da je pri 82. regimentu ostalo samo 4 častnikov. Pruski častniki, ki so bili leta 1866 pri bitvi pri Kraljevem Gradcu, so pravili, da so zdaj pri Wörthu težeje zmagali kakor takrat proti mnogo vekši armadi, in da imajo francoske mitrileze strahovito morivno moč. 14. t. m. je cesar Napoleon s svojim sinom zapustil Metz in se podal v Velun. Prusi so on isti dan spet pri reki Mozli napadli Francosko armado, ko je ta že večidel odišla prek reke. Francozi so vendar Pruse nazaj vrgli. — Tudi pri Metzu je napadla velika truma Prusov neko francosko majhno trumo ki je ravno prišla iz trdnjave in jo je večidel polovila. Privatni telegrami pravijo, da je 14. t. m. tudi bila velika bitva med Metzom in Velunom , in da so Francozi zmagali in da je padlo više 40.000 Prusov. Postava veljavna za vojvodstvo štajarsko glede povzdige reje goveje živine. S privoljenjem deželnega zbora svojega vojvodsta štajerskega se Mi potrebno zdi to le določiti. §. 1. Skrbeti za povzdigo reje goveje živine je v vsakem političnem okraju opravilo okrajnega zastopa v njegovem delokrožju. On mora biti po svojem odboru v vedni zvezi s kmetijskimi poddružnicarni svojega okroga, in ako je treba, tudi s politično gosposko, ter mora vse one naredbe, ki vtegnejo živinorejo v njegovem okrogli pospeševati, sprožiti, in kolikor spada v njegov delokrog, tudi o takih naredbah sklepati in je izvrševati. §. 2. Po tej postavi se okrajnemu zastopu posebno odkaznje: a) da pridobi okraj sposobnih plemnih bikov, ki se po posameznih krajih razdele in pri tem pazi, kako se rabijo; njegova skrb je tudi vtemeljenje živinskih zavarovalnic in vrhu tega mora politično gosposko in srenje podpirati, da se postave zoper kugo točno spol-nujejo; b) da skuša povzdigniti setev travelj (t- j- rastlin, ki nam rabijo za krmo), kakor tudi, da podpira vse naprave, po kterih se more voda na travnike in polja napeljevati in odtakati; c) da pospešuje znanosti med živinorejci, kako s živino umno ravnati, ter jih spodbuja k primernemu oskrbovanju živinoreje; d) da sproži vse tiste postavne naredbe, po kterih vtegnejo živinorejci govejo živino in kar od nje dobivajo, laže prodajati in slednjič e) da skušajo povzdigniti planinska gospodarstva in vzla-sti skrbč, da se osnujejo in podpirajo društva, ki imajo namen, delati sir. §. 3. Okrajni odbor imenuje, kar se ravna po legi in velikosti okraja, ogledovalne komisije za živino in odloči vsaki kraje, kjer jej je delati. §. 4. V ta namen mora vsaka srenja v okraju zaznamovati okrajnemu odboru enega izvedenca, izmed kterih potem izvoli odbor prvomestnika in druge ude komisije za toliko časa, za kolikor je bil okrajni odbor izvoljen. §. 5. Ta ogledovalna komisija ima prvomestnika, naj manje tri in k večemu pet izvedencev in enega, po okrajnem odboru izvoljenega živinskega zdravnika ali njegovega namestnika. §. 6. Ogledovalna komisija mora po zimi obhoditi kraje, jej odmenjene, poročati o živinorejcih ter na tenko našteti število plemnih bikov, kakor tudi plemnih krav in junic, in se prepričati o stanu in sposobnosti bikov. §. 7. Po razmerju tega popisa in z ozirom na kraje, kjer je na plemne bike naletela, mora ogledovalna komisija skrbeti, da pride po manjših okolicah na sto plemnih krav in junic vsaj en plemni bik. §. 8. Vsakdo smč plemnih bikov za spodrejo imeti in je proti odškodnini tudi rabiti pustiti, ako se le sicer ravna po predpisih, po tej postavi zaukazanih. §. 9. Ako ga ni, ki bi glede na §. 7 tudi za ptujo živino posojeval plemnega bika, je dolžnost vseh živinorejcev tiste okolice, da si kupijo in redijo na svoje stroške plemnega bika, če se je to sklenilo z več kakor s polovico glasov. §. 10. Stroški nakupa in reje plemnega bika se raz-delé po razmerju plemnib krav in junic, med živinorejce, ki nimajo lastnega bika; ako se ne morejo med sebo pogoditi, pa določi okrajni odbor, koliko je vsakemu plačati. §. 11. Za plemnega bika se sme porabiti le tak bik, ki je krepke iu redne rasti, zdrav, vsaj poldrugo leto star in za zarejo sposoben. Ogledovalna komisija pa mora na to gledati, da se nakupijo ne le samo popolnoma sposobni biki , ampak da so v pravem razmerju gledé števila goved iu njihovega plemena, in če pleme ni prilično, da se omislijo taki biki, ki pleme požlabtnijo ; tudi mora skrbeti, da bike dobro in skrbno redijo, in da je sploh odreja v pravo korist srenjske živinoreje. Ogledovalna komisija mora vzlasti skrbeti, da imajo plemne bike le taki gospodarji, ki so znani kot izvrstni in zanesljivi živinorejci in kterim ne manjka potrebnega prostornega in zdravega hleva ter dobre in obilne klaje. §. 12. Ali je bik za zarejo sposoben ali ne, razsoja ogledovalna komisija z večino glasov. Ona napravi lastniku dovolilni list, ki je veljaven do drugega ogleda (preiskave); bik, ki je bil za sposobnega spoznan, se zapiše v poseben zapisnik. Vsako leto se morajo v okolici naznaniti kraji, ki imajo za zarejo sposobnih bikov. §. 13. Kdor posoja svojega bika brez zaukazane preiskave in dovoljenja za zarejo , plača globo dveh do deset goldinarjev. §. 14. Plemui biki se smejo le dvakrat na dan rabiti za naskok. Hitro zupored te storiti pustiti je prepovedano. Kdor premišljeno proti tem naredbam ravná, bode kaznovan z globo od ednega do pet goldinarjev. Skušati se mora po poduku doseči, da ne hodijo biki, ki niso še za zarejo sposobni, s kravami in junicami na iste pašnike. §. 15. Vsakdo, ki ima plemnega bika za plačo, mora zapisovati, koliko krav in junic je bilo k biku pripeljanih, da more zapisnik, če je treba, pokazati ogledovalni komisiji. §. 16. Opisovaje vsako leto živali mora ogledovalna komisija tudi pozvedeti (§• 6): a) ali se je število živali v njenem okrogu pomnožilo ali zmanjšalo in zakaj; b) ali jih redé na paši ali v hlevih; kako je z sejanjem rastlin za krmo, kako z obdelovanjem travnikov in z napravami gledé natakanja in odtakanja vode na travnike, in kako je s planinskimi gospodarstvi; c) kakošni so hlevi, kako se ravna in izreja goveja živina, kakošne živinske bolezni so se bile prikazale, koliko je živine poginilo in zakaj; d) tudi naj skuša pozvedeti, kako se je kupčevalo (tržilo) z govejo živino in kar je od nje, ter naj odstrani, podučevaje živinorejce, napake in razvade in naj o vsem tem poroča na tenko okrajnemu odboru. (Konec.) -r -- Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Hako se gnoji sadnemu drevju. Že poprej je večkrat opomnjeno , da je treba sadnim drevesom gnojiti; zato se sedaj pové, kteri gnoj sadnemu drevju najbolj tekne, in kako mu gre gnojiti. Nekteri drevesom z laporjem, apnom itd. gnojijo, toda tak gnoj malo zda. Najboljši gnoj za sadunosnice je močno z vodo stanjšani človečjek, scavnica, gnojnica in kri; potem pepel od drv, zmešanica ali sprstenina, kompost, kakor je v §. 21 povedano; daljestolčene kosti, parklji, živalski ostanki, rogovi, usnjevi zrezki itd. Gnoji pa se tako-le : Zemlja se okoli drevesa okopa, kakor dalječ njegove veje segajo, ker so navadno tudi tako dalječ drevesne korenine razširjene in si živeža iščejo. — To se dela v jeseni ali zgodaj v spomladi; vendar pregloboko se ne koplje, da ta tekočina ne pride na korenine. Potem se eden do tri škafe take tekočine polije in zemlja poravná. Nekteri samo obroč naredijo okoli debla zuuajnib ko- reninic kakor dalječ segajo in v njega tekočino vlijejo in spet zadelajo. Drugi okoli drevesa pod vejami zgolj luknje napravijo in to lužo v nje vlijejo. Tako gnojenje je posebne vrednosti takrat, kadar je kositva ali žetva, tedaj ob kresu ; ker se veliko travo ne uniči, zlo pa pomaga, da drevo raje rodi in žlahnejši sad ima. Tako gnojiti drevju je treba vsako, ali vsaj vsako tretje leto. Črešnjam, breskvam, marelicam in orehom se le z zme-šauico gnoji; od tekočega gnoja smoliko dobijo. Še bolj pa jim škodje hlevni gnoj, ki ga ne gre rabiti. Ce se višnjam malo tekočega gnoja dd, jim dobro tekne, ki so za dobroto po tem rodovitne. Pri breskvah in marelicah se le zemlja zrahlja , včasi pa tudi z zmešanico pognoji. Slivam ali češpljaui tekne zmešanica ali sprstenina. Dobro jim služi, če se okoli debla listja pristriže in zakoplje, ali smrekove ali brinove veje ali rožje nadevlje; vse to zboljšuje zemljo da čvrsteje rastejo in raje rodije. Sadnemu drevju preveč gnojiti pa ni nikdar dobro. Razno ravnanje s sadnim drevjem. Vsako sadno drevesce se da po volji sadjorejca ravnati, in sicer eno več, drugo manj. Navadno se divjaki pocepijo z žlabnimi cepiči, potem pa drevesce raste; oskrbuje in gleda se pri njem le na toliko , da lep vrh naredi in da pridno rodi. Ali nekteri sadjorejci še s tem niso zadovoljni, oni hočejo tudi sactunosnicam razno podobo dati, kakor: piramidno, to je, da vrh kviško raste kakor smreka, ali da drevo previsoko ne zraste in ne velik iu visok vrh naredi, temuč srednje-okroglega; včasi se drevesce celo posili, da le v majhni šopek raste ali sicer nizko ostane in se veli prtlikovec; ali pa se obrezuje in razpeljuje v brajde, kakor se to dela v vrtih pri stenah z nekterimi drevesci itd. Poglejmo ob kratkem sedaj posamezno sadno drevo, da bomo vedeli, kaj in koliko se da ž njim početi. Jablan. Jablau večidel srednje ali veliko drevo zraste in tudi tak vrh naredi, le redkokrat se da izrediti da stori vrb, kakor smreka, piramidni; ali pa za nizko drevesce, ki bi se dalo razpeljevati v brajde. Da bo drevesce majhno in nizko ostalo, je treba jabelčni cepič v slab jabelčni divjak pocepiti, ali pa v kutno , kakor vrtnarji svetjejo. Inače so še tudi druga nektera drevesa, v ktera se jabelka dado cepiti, da potem majhna in nizka drevesca ostanejo (kakor janževo jabelko [Johannesapfelbauml, palmeta [Palmetbaum], rajsko jabelko [Paradiesapfeibauin , toda une dve sorti ste nam bliže in bolj pri rokah, ki se s tem pečati hoče. Za piramidno podobo je le tisto drevesce, kterega vrh naravnost kviško sili, ne pa veje narazen , košato rastejo. Sploh se drevesce od mladega tako obrezuje, da namenu zadosti. Zategadelj se tisto drevesce, ki se v brajde razpeljava, vselej tako obrezuje, da lesni popki prazne prostore pri stenah ali brajdah prihodnjič napolnijo, ko iz njih mladike zrastejo. Tak prtljikovec se tudi lahko v kaki posodi oskrbuje, le mu je treba v prvih letih vsak drugi ali tretji teden s tekočim gnojem pomakovati in vsako leto nekoliko palcev globoko zemljo izvzeti in z drugo rodovitno namestiti; pa tudi vsako 4. ali 5. leto drevesce v večo posodo presaditi, ker se v koreninah obraste. Če ima velik sad, se mu ga pusti 10—12, inače pa 15—20. Dopis. Iz ptujske gore 15. avgusta 1870. Nerazumljivi čuti, žalostni in veseli se zbujajo v mojem srcu sedaj, ko se približuje za nas Gorce pomenljivi dan — dan žalostnega spomina naše viharne „Besede". Kmalo bo preteklo leto dni od istega časa, ko smo se bili zbrali iz vse okolice, da bi se radovali pod milim nebom , da bi se med slovenskim petjem in med podučljivimi govori spoznavali in bratili. — Lepo početje, blag namen. Pa hudič, ki pravijo, da nikdar ne spi, je razposlal svojo gardo: gade, kušarje in škorpijone — same krščene stvari — ki bi naj pri tem početju njega namestovali, ki bi naj sovraštvo in razprtijo med našim mir- Dim ljudstvom sejali, ga pikali in sikali ter ga s svojim strupom v divje zveri spremenili. Delo se mu je bilo res posrečilo , dosegel je bil za nekaj ur kar je želel , pa pravi namen trpečih in stalnih nasledkov mu je spodletel. Ko so se fantalini bili iztreznili, so se sramovali svojega rogoviljenja — zeleni kušar se zdaj skriva globoko v svoji leseni votlini, rnjavi gad se vgnejzduje v svojih kožah in črni škorpijon grize od jeze, da se ne godi po njegovi volji, zamazane lastne in tuje papirje in liste. — Ljudstvo pa se vsaj nekoliko oproščeno tujih verig in oklepov, od dne do dne bolj zaveda škodljivosti njihovega strupa, prebira prav rado slovenske knjige in časnike, ter spoznava, da ga večni ni stva-ril zato, da bi hlapčevalo tujim pritepencem, da bi se dajalo tlačiti priliznjenim nemškutarjem, temoč da je v svoji hiši in na lastni zemlji samo gospodar, da ima pravico se tako prosto razvijati, kakor vsak drugi narod. O tem vsaj nekoliko pričuje zadnja Ptujska volitev, kjer so stali naši volilci, ne gledč na dva vrčka piva, ki sta se jim obetala in ponujala od znanega g. Rodoschegg-a in njegovega tako umnega in prebrisanega gospodeka sinka, da je v treh letih izštudi-ral, in da zdaj labko svojega očeta namestuje — stali so trdno, kakor skala za svojimi domačini, za slovenskimi rojaki ter so jo kakor en mož pošiljali na Ptuj glasovat za mnogo-zasluženega g. Hermana vkljub premnogim oviram, ki so se jim stavile od naših grdih nemškutarjev, unih lažnjivih prerokov, grabljivib volkov v ovčji koži, ki so še svoje zadnje moči napenjali enako gadu , ki se ubijalcu s svojo slednjo močjo grozi, ter mu, svest si svojega pogina, v strašni jezi proti potem pa se stegne in — obleži. Gad, kušar in škorpijon so se še enkrat prikazali iz svojih temnih gnjezd ter so strašuo grizli in pikali našega občespoštovanega g. R~, ki se jim je pa sam rad ognil, in tako osramoteni so zare-penčili zadnjekrat, zdaj pa spet v svoje luknje zlezli, kjer v miru počivajo. Vi pošteni Gorski rojaki, Vi ste se zdaj ločili od Vaših lizunov, Vi ste zdaj zapustili krivično pot in stena poti boljše prihodnosti, do ktere bodete dospeli in morate dospeti, če hodite pošteno v čast vam , vsemu slovenskemu in vsemu slovanskemu svetu. Naprej ! Glas iz vojaške granice. Pod tim naslovom je prinesel „Slov. Narod" ta prav zanimivi dopis: Politično nebo se vedno huje in huje naoblačuje, voj-skina krvava šiba preti tudi Avstriji in njenim nesrečnim na-rodom. Že sedaj je toliko kakor gotovo, da tudi nas potegnejo v vrtinec strahovite vojske. Morebiti ravno sedaj vašim čitateljem ne bode neugodno, ako dobe iz našib pozabljenih krajev glas — pravi glas javnega mnenja. To mnenje pa še nikdar ni bilo tako malomarno za Avstrijo , tako zagriz-neno in pesimistično, kakor ravno sedaj. In kako bi moglo biti drugače? Narod vidi, da nima prijatelja med možmi, ki so ta čas na krmilu vlade, niti v lieču, še manj pa v Zagrebu. Naš narod nikomur ne upa, najmanj Magjarom. Temu se ni čuditi. Počenši od tako zvane najnovejše ere, je dobival s pestjo plusko za plusko v obraz narod, ki je branil mehkužni zapad barbarstva; narod, ki je za avstrijske dinastične interese na vseh bojiščih krvavel v prvi vrsti; narod, kterega so leta 1848 in 1849 v zvezde kovali in ga rešitelja Avstrije slavili. — A dandanes? Toliko, da nam se ne šteje v greh, da smo graničari; toliko, da nas naravnost ne kaznujejo, da smo se drznili vojevati proti Honvedom in rešiti Avstrijo. V Pešti slavijo spomin zarad veleizdaje ustreljenega Batthyany-a, a v Zagrebu se je z oboroženo silo zadušilo slavje, namenjeno banu Jelačiču, čigar spomin je svet vsakemu graničaru. — Andrassy je osnoval z Rauchom, kako bi nas pozobal malo po malo, kajti vsi naenkrat bi mu znali presedati. No tudi posamezni kosovi so pretrdi za magjarske zobe, zato nam jeAndrassy poslal generala Moli-narya, da bi nas mečil in pripravljal za magjarski želodec. No meni se zdi, da ta gospoda dela raženj, ko še pečenke nima. Naj si dobro zapomnijo v Beču in v Pešti, da grani-čar ne bode več brezvoljno in slepo orožje tujim, a najmanj magjarskim namenom. Graničar ima hvala bogu! toliko naravnega razuma, da previdi, kaj nameravajo ta gospoda ž njim, neprašaje njega, kaj on k temu poreče. Geslo vse granice je: Pod nikakoršno ceno pod Magjara? O g ranici, brez granice ne sme in ne bode ni kdo odločeval! Našo deputacijo, ki smo jo iz svoje sredine poslali pred Njegovo veličastvo, znala sta Andrassy in Molinary izpodbiti, da ni prišla pred vladarjevo lice. Ali kaj ste s tem dosegli? Res, da vladar ni čul iz naših ust naših pravičnih pritožeb, ali zato te niso nič manjše, a nezadovoljnost in razdraženost v narodu je toliko veča. Kakega mnenja je graničar od prvega do zadnjega, o tem je imel Molinary dosti prilike prepričati se, ko je zadnji čas popotoval skozi naše kraje. Na svoje oči je mogel videti našo goloto, naše nezasluženo siromaštvo, naše zanemarjeno duševno in materijalno stanje; na svoja ušesa je čul mnogo grenko resnico, ki je bila dostikrat zavita v ostre, bodeče besede. Ne vemo, koliko od tega, kar je videl in čul bode poročal v Beč in Pešto, koliko bo pa za se zadržal, to je njegova stvar. Ali to bo moral poročati, da je naše stanje žalostno, naše nezadovoljstvo preveliko; da obče mnenje ni umetno narejeno, da ni od nekoliko — kakor so magjarske novine pisale nezadovoljnih in brezposlenih glav zatrošeno med ljudstvo. Ako bo hotel vesten biti, moral bo tudi poročati svojim gospodarjem, da to obče mnenje, ta nezadovoljnost ni izrastla iz ruskih rubljev, temveč da so av- strijsko-ogerski državniki sami dovolj za to skrbeli. -- Zdravilske stvari. Neke grde bolezni in navade. (Dalje.) 3. Pri in v ustih se mora posebno paziti na ustnice, na ustne kote in zobe. Spokane ustnice se morajo mazati ali s črstvo mastjo ali z oljem ali z glicerino. Ustni koti morajo zmirom biti prav snažni, in če bi se v njih napravile kraste ali bi bili izjedeni, se morajo prav marljivo s črstvo vodo prati in s črstvo mastjo mazati. Zobi se morajo vsak dan dobro izprati in z majheno krtačico strcbiti, ktera se naj namoči ali samo v prosto vodo, ali v mjilino vodo ali v prašek iz prostega oglenja stoičen. (Več o oskrbovanju ust in zobov bode „Slov. Gospodar" drugokrat prinesel.) 4. Zunaj no uho je grdo gledati, če se na njem nahajajo kraste ali zasušena ušesna mast, ali če se iz uha cedi zleza ali celo smrdeči gnoj. Kraste na ušesih se morajo z mlačno vodo odmočili, ali če to ne gre, s črstvo mastjo večkrat namazati in pomočiti z belim cinkovim vitrijolom. Uhna mast se mora prav marljivo odstranjevati, pri tem se vendar mora dobro paziti, da se ne drgne pregloboko v uho, ker po takem bi se znala raniti ali celo predreti uhna mrena (bobniča), in bi se pokvaril ali celo uničil sluh. Pri vseh takih boleznih iz ušes pa je potrebno, da zdravnik uho natanko preišče, da se ne bi po dolgi bolezni celo zgubil sluh. 5. Kraste in madeži na obrazu nastanejo ali od ujedov (zakožnih črvov), ogrečev, priščev ali celo od francoske bolezni (sifilitik), dalje se še na licu tudi večkrat nahajajo pege. Ujede, ogreče, prišče in posebno sifilitične kraste morajo zdraviti zdravniki. Pege (Sommersprossen) nastanejo, če se neke posebno barvane zrnice pod kožo nakupčijo. Takega pomočka proti pegam pa ni, kteri bi pomagal, če bi se devalo zunaj na kožo ali mazal v njo ali s kteriin bi se lice pralo; in če bi se pegasti obraz res kakor zamorčeva noga, močil v klorini vodi, bi pege sicer nekoliko obledele, po nekih dnevih bi se vendar spet ravno tako močne prikazale kakor so bile prej. Vsi tolikovrstni pomočki proti pegam, ki se vsak dan po časnikih priporočajo, ne pomagajo celo nič, in škoda je za vsak krajcar, ki se za tako zdravilo da. Hočemo vendar našim bralcem tudi zastran tega to-le svetovati : Da se pege ne napravijo, je potrebno da je obraz v poletju zmirom hladen, in zato se mora braniti da ne sije vroče soince na njega. Ker barva peg pride od krvi, ki se preveč kupiči v zunajni koži, je potreba, da se posebno gleda na to, da se odstrani vse, kar žene preveč krvi v obraz. — Obraz se ne sme prati 8 preveč mrzlo vodo; pot se mora hitro izbrisati od obraza s platnenim robcem. Razumeva se tudi samo po sebi, da se mora obraz varovati solnčnih žarkov ali po priličnim klobuku ali po senčniku. Pravi se, da je tudi zlo koristoo, če se pokrije obraz večkrat na dan z platueno cunjo namočeno v hladni vodi. (Dalje.) -»C^^^Os-- Politični ogled. Avstrija se pogovarja z Italijo, da bi se naj napravila nekaka zveza nevtralnih vlasti, ki bi imela v primernih časih skrbeti za to, da se Evropi zopet da mir, vsaj pa za to, da se sedanja vojska nebi razširila dalje po drugih državah. Tudi druge evropejske vlade hočete za to pridobiti, posebno Angleško, kar bode vendar težko šlo, ker Angleška hoče sicer ostati nevtralna, a se nikakor ne zavezati, da bi hotela z drugimi nevtralnimi državami skupno delati v miroljubnem zmislu. Minister Stremayr je razposlal okrožnico na vse deželne predsednike, v kteri pravi, da je na gimnazijah, ki so v rokah redovnih duhovnikov, mnogo profesorjev, ki niso napravili potrebnih profesorskih izpitov; ako bi se to v kratkem ne popravilo, bila bi vlada prisiljena odvzeti dotičnim gimnazijam pravico, dajati državoveljavna spričala, tudi bi se jim za krajši ali daljši čas odvzela pravica, da bi se na takih gimnazijah delali izpiti zrelosti. Ako bi pri tem vladnem ravnanju prebivalstvo trpelo, bodo se napravile svetovne gimnazije namesto redovnih in se bodo plačevale iz javnih fondov. Na 0 e s k e m so zdaj volitve v deželni zbor , gotovo bodo spet voljeni sami deklaranti, da pa ti ne pojdejo v državni zbor je gotovo, in pravi se celo, da niti v deželni zbor ne bodo šli, ker se tamo tako nič drugega ne bo delalo, kakor samo volilo v državni zbor. Iz Francozke se poroča, da je posebno v Parizu ljudstvo strašno razdraženo in kriči po republiki, mnogo so jih zato že morali zapreti. Toliko je gotovo, da če Francozi še eno vekšo bitvo zgubijo, bodo gotovo Napoleona spodili in razglasili republiko, da pa se bo tedaj tudi vse vzdignilo proti zunajnemu sovražniku naroda, to ni dvomiti, in prej ali kesnej bodo Prusi vendar krajšo poteguili ter bodo spod-jeni iz Francozke. če pa republikanski valovi prederejo jez in izplavijo Pruse iz Francozke, se znajo valiti še tudi dalje in dalje, in kdo vč kde bodo spet našli jez, kteri jih bode zadržal. V javni zbornici je 9. t. m. Keratri naravnost tirjal naj se Napoleon odpovč vsemu vladarstvu. Poklical se je na to samo k redu. Dozdajno francosko ministerstvo je odstopilo inMontau-ban-Pelikao je sostavil novo iz samih dvornih lizunov. Minister Pelikao je 11. t. m. rekel v zbornici: Začasna nesreča se bode spet v kratkem popravila, gotovo je, da se bodemo v kratkem maščevali. Vojnemu ministerstvu dovoljen kredit se je povekšal od 500 milijonov na 1000 milijonov. Pariška vlada je izdala oklic, v kterem pravi: Postavimo se na lastne noge in naj se pruski vsiljenci razbijejo nad človeškim jezom, kakor leta 1792. Dalje naznanja vlada senatu: mi smo bili tepeni, ali ne premagani. Večidel armade še ni bil v vojski. Od vas tirjamo, da se ljudstvo v veliki večini vzdigne. Mi zahtevamo od Vas splošno organizacijo narodne straže, nadalje, da se en del mobilne straže vtekne med aktivno armado , in naj se pred postavnim trminom izžrebajo novaki za 1. 1871. Francoski uradni listi kličejo tuje vlade na pomoč in pravijo med drugim: „Ako bi se nemško cesarstvo zopet ponovilo z Hobencollerom na čelu, bilo bi to naj bolj osode-polen udarec ne le za habsbursko dinastijo, temuč celo za obstanek avstrijsko-ogerske monarhije. Germansko cesarstvo bi na vsak način hotelo imeti obrežja za vsako ceno, hotelo bi jih imeti na severu in na jugu, tirjalo bi Benetke in Trst, kakor Kiel in Amsterdam. Mi se zaupno sklicujemo na modrost vlad in narodov, naj obranijo Evropo pruskega despo-tizma, naj nam pomagajo z alijansami ali simpatijami , da rešimo evropsko ravnotežje." — Iz Pariza gre mnogo velikih trgovcev s svojim premoženjem v Angleško. Angleška je vojskujočim se strankam naznanila, da se hoče zavezati z nasprotnikom in delati skupno ž njim ako bi ena izmed vojskujočih se strank žalila nevtralnost Belgije. Ta pogodba naj ostane pravoveljavna še eno leto po dokončani vojski. Novičar. (V lavantinski škofiji) so razpisane te le fare: Teharje do 12. septembra , št. Jošt na Kozjaku do 12. septembra, Zdole do 12. septembra, št. Frančišek pri Gornjemgradu do 16. avgusta t. 1._ Br. L@w Mariboru t> s ID a 3 >'S (k fl. | k. fl.| k. j fl. 3. fl. k. Pšenice vagan (drevenka . . 1 4 70 5 — 5 4 40 Rži „ . . . ; 3 35 3 55 3 80 3 20 Ječmena „ 3 — 3 20 3 70 3 — Ovsa „ . . . . 3 — 2 50 2 20 2 80 Turšice (koruze) vagan . 3 80 3 95 3 50 8 60 Ajde „ . 8 20 3 20 3 60 2 70 Prosa „ . S — 2 40 S 50 3 50 Krompirja „ 1 10 1 10 1 50 1 — Govedine funt — 20 — 27 — 26 — 26 Teletnine 22 _ 26 _ 26 _ 26 Svinjetine črstve funt . _ 28 — 26 _ 26 — 26 Drv 36" trdih seženj (Klafter) . 9 — 10 50 8 50 11 — B 18" „„ . . _ — 6 20 6 20 — -— „ 36" mehkih „ 4 — 6 20 8 50 n I®" » n _ _ 4 50 _ — — — Oglenja iz trdega lesa vagan . — 80 — 60 — 50 — 80 „ „ mehkega „ „ — 50 — 50 — 45 — 70 Sena cent .... 1 80 1 60 1 1 70 2 — Slame cent v šopah 1 40 1 20 j 1 10 1 70 „ „ za steljo 1 10 0 90 ! o 95 l 20 Slanine (špeha) cent 40 — 42 — 40 — 88 — Jajec pet za ... — 10 I 10 10 — 10 Napoleondor velja 9 fl. 96 kr. a. v. Aiijo srebra 123.50. Narodno drž. posojilo 96.—. Loterijnc srečke. V Gradcu 16. avgusta 1870: 1 40 4» 79 Prihodno srečkanje je 24. avgusta 1870._ 15