Avgust Žigon I Fr. Levstik in J, Krajec: 7 pisem
zbledele korenine se bodo polagoma nižale k meni, objele me, prepregle, srkale me ter me dvigale v svetlobo.
Jaz bom krizantemin cvet ali zelena trava.
In nihče ne bo v meni spoznal nekdanje slike mojega zunanjega jaza
in v dišavah, v barvah, mojih nekdanjih obupov ter ekstaz.
Polagoma, polagoma se novi atomi nasedejo v moje telo.
Skozi rahle grude mi bo zadnja na zemljo prisesana misel spuhtela po steblih, skozi mokre liste k zeleno žoltim lučim na pol? nočnem firmamentu,
se širila kakor pahljača na vse strani in se pretopila z vašo mislijo v celoto.
Jaz bom prenehal biti —
za dclge, neizmerno dolge dobe.
Kar sedaj mislim, bo misel vaših razpepeljenih teles.
Nešteto duhov bo moj duh.
Jaz bom jaz sam in vsi.
Moji atomi se bodo polagoma združili vame.
Avgust Zigon
Fr. Levstik in J. Krajec: 7 pisem
(4 Levstikova, 3 Krajčeva.1)
1.
" t *
Prijatelj dragi!                                       V Ljubljani 11/11 878.
Včeraj sem po naključji slišal, da namerjate Vi na svitlo dati boljše slovenske pisatelje ter mej njimi tudi Preširnove poezije. Tega Vam jaz ne bi svetoval, ker utegnete zabresti v neprijetne zadrege, če to storite; kajti dr. Preširen je bil za svoja dediča postavil svojih dvoje otrok: Franca in Ernestino. Besede njegove v oporoki slovo tako: «Vermogen besitze ich ohnediess keines;
1 Janez Krajec, bivši tiskarnar in zaslužni založnik slovenski (* 10./5. 1843. v Ljubljani, t 26./9. 1921. v Novem mestu), se je izučil tiskarstva pri Rozaliji Eger (prejel je svoj «oprostilni list», po takratnem še kot «Johann Kreuz», s podpisom Antona Kleina, 13./4/ 1861., pa si je ime kesneje pravilno uslovenil po Levstikovem vplivu). Po izučitvi je vstopil v Blazpikovo tiskarno, ki jo je po lastnikovi smrti (Jožef Blaznik t 23./6. 1872.) vodil kot faktor malo* dane do svoje preselitve v Novo mesto. Tam je bil namreč kupil tiskarno Bob* novo, jo prevzel sam leta 1876. ter jo vodil 25 let, dokler je ni prodal leta 1901. Tiskovnemu društvu v Ljubljani. (Ob smrti njegovi: kratek nekrolog o sim* patični osebnosti in neumorno delavnem možu, ki je bil «pred leti močna opora
596
Avgust Žigon I Fr. Levstik in J. Krajec: 7 pisem
solite aber doch etwas zuriickbleiben, so sollen dasselbe die zwei Kinder beerben, welche ich mit einer sichern Jelovšek in Sctifrad) habe.» Sin je umrl, Ernestina še živi v Mariboru; ona je Martina stavca sestrina in Preširnova hči. Pokojni Blaznik Prešernovim poezijam nij bil založnik, nego samo tiskar ob Preširnovih troških, in zato je bil po smrti dr. Preširna od sebe dal račun o tej stvari, ter dr. Rudolf, ki je bil za kuratorja Preširnovima sirotama, bil je od Blaznika v imeni Preširnovih otrok prejel 130 gld. za Pre* širncve poezije, kolikor je bilo do tedaj razprodanih; sebi je bil jBlaznikj samo svoje tiskovne in razprodajalne troške uračunil; a založniška | pravica se mu nikdar nij bila prodala. Da je potem O. \Vagner bil od Blaznika dobil Preširnove poezije ter jih tudi natisnil, tega so bile posebne razmere krive. Blaznik namreč nji bil pretenak človek in za Preširnove posmrtne svojce se tedaj nihče nij pctezal; a vrhu vsega tega niti v Biaznikovih niti v O. Wagnerjevih knjigah nikjer ni vpisano, da je Blaznik založno pravico kdaj imel ali da jo je komu prodal, niti \Vagnerjeve knjige ne govore, da je ta od Blaznika bil kdaj kupil založništvo Preširnovih pesni j; samo neko (baje) Wagnerjevc pismo se je bilo našlo, ki je o tem govorilo.
Poleg tega je tudi to, da Preširnova hči Ernestina zdaj misli sama svojega očeta pesni dati na svitlo ter ima v to namero tak materij al v rokah, kakoršnega nema nihče drug: nove, do zdaj še nenatisnene pesni in zelo zanimljive podatke iz njegovega življenja ter^važna pisma, česar zopet nema nihče drug. Vse to je uže tako pripravljeno, da se skoraj začne natiskavati. Niti nij pozabiti, da je ta uboga sirota zdaj sama na svetu, ker jej je odmrla tudi mati, in se hrani ob delu svojih rok. Trgela in stradala je, od kar so jej pokopali očeta, in dolgo je na Dunaji hranila svojo oslepelo mater s trudom in delom svojih rok. Uže vsa se veseli drobtinice, ki je čaka iz Preširnovih poezij. Kolikor Vas | jaz poznam, ne verujem, da bi Vi hoteli tej ubožici to skopo
slovenske književnosti«, v Slov. Narodu 1921, št. 218, str. 4. Obsmrtni list: Slo* venski Narod 1921, št. 217; Slovenee 1921, št. 219). — Z Levstikom ,sta si bjkjsnjinca in pnyjtelja že v Ljubljani; dopisovanje pa datira šele iz novomeške dobe Krajčeve: listi sezajo od 11./11. 1878. na Levstikovi, pa do 3./10. 1887. na Krajčevi strani, torej tik do same Levstikove smrti (t 16./11. 1887.), iz česar se pač da sklepati, da se nam je gotovoda nekaj Levstikovih dopisov pogubilo. Originale srečno ohranjenih, tu objavljenih štirih pisem Levstikovih sta nam rešila in hranita brata g. dr. Pavel Krajec, zdravnik v Ljubljani, ki se mu moram iskreno zahvaliti za podatke in dovolitev objave, in pa g. Janko Krajec, profesor v Novem mestu; Krajčeve liste pa je pridobila licejska knjižnica v Ljubljani.
597
Avgust Žigon I Fr. Levstik in J. Krajec: 7 pisem
skorjico kruha iz rok trgati, ako bi jo tudi mogli; a svojih pravic bode branila, ker so jej prijatelji pridobili slovečega doktorja, ki je o njenih pravicah uže spisal «promemorijo», katere dober prepis imam tudi jaz v rokah. Kar sem Vam zatorej poprej govoril o Blazniku in o Wagnerju, to vem vse iz uradnih pisem.
Kar se tiče mojih pesnij, bodi Vam na znanje, da jih uže davno popravljam, ter jih mislim sam dati zelo pomnožene na dan.
Priporoča je se Vam ostajem               Vaš               stari prijatelj
Levstik 2. Preblagorodni gospod!
Naznanjam Vam, da Vas želi M Vaš stare ji brat obiskati. Na vsak način hoče sam z Vami govoriti. Svetoval sim mu, naj nikar ne hodi, brez da bi Vam poprej ne naznanil; ker ni znan po Ljubljani, bi mu bilo težavniše, Vas najti. Ponudil sim se mu, da Vam jaz pišem, kar mu je bilo po volji, in me je zato prosil. Prišel bo četrtek 29. sept. zvečer z mešanim vlakam, in Vas lepo prosi, da ga blagovolite na kolodvoru počakati.
Priporoča se Vam visokim štovanjem
Vaš častitelj in prijatelj Novomesto 25/sept. 1881                                                 JKrajec
Blagorodni Gospod!
Res pozno, ker sem do zdaj imel vedno obilo posla z «Ljub? ljanskim Zvonom», Vam se zahvaljujem o Vašem zadnjem pismu, v katerem ste mi povedali, da moj brat hoče priti v Ljubljano. Kakor Vam je menda uže znano, prišel je bil res in pripovedoval, da z Vami cesto govori; s kratka, zelo Vas je hvalil. Včeraj sem pisal tudi Prečinskemu bratu Janezu, ki še vedno toži, da je bolan.
Prosim Vas, da mi oprostite, ako o tej priliki v misel vzamem neko stvar, katera se dostaje samo posla. Morda se opominate, da sem o nekej priliki, kadar ste bili v Ljubljani, Vam rekel, da naša knjižnica nekaterih dolžnih izvodov (eksemplarov) pogreša iz Vaše tiskarne. Ti dolžni izvodi so: 1) Paznik, Poklic in naloga notarja; 2) Sattner P. Hugolin, Cerkvene pesni L; 3) Pridni Janezek in hudobni Mihec, poslovenil P. Flcrentin Hrovat. — Knjižnici je dolžnost,2 vedno skrbeti, da se bode v njej pozneje
2 Rokopis: dolžnost,
598
Avgust Žigon / Fr. Levstik in J. Krajec: 7 pisem
nahajalo vse, kar je kde na Slovenskem, | ter še posebno, kar je na Kranjskem prišlo knjig na svitlo, in tudi Vašej tiskarni je na čast, ako se kde vse nje knjige nahajajo zbrane od prve do zadnje. Zatorej Vas uljudno prosim, da blagovolite knjižnici te pogrešane knjige doslati.
Želeč Vam veselih praznikov in srečnega novega leta ostajem
Vaš                              stari prijatelj
V  Ljubljani 24. grudna 1881.                                    Fr. Levstik.
3. Visoko spoštov. blagor, gospod!
V  pervo se lepo zahvaljujem za prijazni svet, kterega ste mi po gosp. Novaku dali.3 — Dobro mi je vse razjasnil. Theatrum mislim skoraj opustiti; se ve, s to mislijo popustiti moram tudi kamnotiskarno, ker potem nimam dovelj opravka. Bodem pa tiskarno potem bolje uredil in razširil. — Po izgledu nemške ccUniversal^Bibliothek« nameravam prav ceno zvezke izdajati, in s Čebelico začeti, ktero ste mi priporočali, brez poprave, razun se ve nove pisave. — Ko boste začetek in osnovo videli, bom Vas večkrat za kaj poprašal in prosil, in upam, da mi Vaše stare pri* jateljske postrežljivosti ne boste odrekli. — Ker pride moj bra* tranec Rajko Perušek zdaj na tukajšnjo gimnazijo, bo lehko nadzoroval to stvar, de |vj kako nepriličnost ne zabredem. —
V  drugo pa pridem v imenu Vaše sestre z neko prošnjo, ktero sim nameraval Vam ustMmeno izporočti; ali ker sim za poznejši čas odložil moj prihod v Ljublj., Vam zarad nujnosti pišem, ker že pred dolgo časom sim ji pisati obljubil. — Naj Vam smem povedati, kakcr mi je ravno na jeziku: j Vaša sestra je dobra, menda le predobra revica, in zato se ji prav tesno godi. Pri mlajšem bratu je, in dela le za pičlo hrano, in ga ne dobi ne solda za kake druge potrebščine. — Nekaj denarjev, ki jih premore, ima pri nekem kmetu na posojilu, in iz obresti si je lahko kdaj kaj kupovala; a tisti kmet je v jeseni še pogorel, in sedaj ne more nič obresti dobivati, ker ni kje vzeti. Ker je slabe telesne moči in šibka, kakor kaka mestna gospica, si tudi z obilnejim trudom ne more nič posebej prislužiti. —
3 Znani prijatelj Levstikov Jože* Novak; * 25./12. 1833. v Podbrezju na Gorenjskem (prim.: Fr. Leveč, Levstikovi zbrani spisi L, 304), ord. 26./7. 1859. v Ljubljani; f 11-/11. 1883. v Kočevju, kjer je služboval kot župnik in dekan že od leta 1871. (Pred njim tam dekan Matija Štrucelj, od leta 1880. spet dekan, v Trnovem pri Bistrici, kjer je umrl isto leto kakor v Kočevju Jože Novak: 5./2. 1883.)
599
Avgust Žigon / Fr. Levstik in J. Krajec: 7 pisem
Naj Vam smem, blag. gospod, to uljudno njeno prošnjo iz pravega prepričanja prav toplo priporočati in prositi, ako bi ji s kaki [mi]4 krajcarji utrpeli pomagati. | Zagotovljam Vas njene posebne hvaležnosti, kakor tudi tega, da jo je le posebna sila do prošnje primorala; tudi Vas prosi, naj zarad njene nadlege Vaša bratovska ljubezen in nagnjenost se ne zmanjša. — Lahko jej po meni ali pa po g. župniku5 kaj pošljete, brez da bi brata vedila, če bi Vam tako ljubše bilo.
S posebnim spoštovanjem se Vam prikljanja in Vas pri* jateljsko pozdravlja
V Novem mesto 30. julija 1882                                     JKraj(ec)||
*
V Ljubljani 7/8 1882. Blagorodni gospod in dragi prijatelj!
Uljudno Vas prosim najprvo, da mi oprostite, ker Vam toliko časa nesem odgovoril k Vašem|uJ poprejšnjemu listu. Prejel sem po Vašej prijaznosti od brata Matije klobase in drugo mesenino, o čemer bodi zahvala Vam in bratu.
Zdaj obenem s tem pismom po nakaznici pošiljam 5 gld., ter Vas prosim, da jih blagovoljno izročite mojej sestri Micki.
Kar se dostaje Valvasorjeve knjige «Theatrum mortis hu* manae», povedal sem uže g. Novaku svoje misli. Jaz Vam bi res tega dela ne svetoval, ker je vsa stvar | jako zastarela. Troškov bi z njo bilo mnogo, a upanje kakovega dobička malo. Podobe se uže ne skladajo z mislimi naših dob; verzi so latinski in poleg tega tudi na nemški jezik preloženi, a kakšen j!e nemški prevod! Nemec bi jih imenoval «Bankelsangerei!» Da bi jih dali preložiti na slovenščino, po mojej sodbi nikakor ne kaže, ker je premalo'' vsebine, premalo duha v njih, kar v latinščini še nekako zakriva lepi jezik, a v slovenščini bi tega ne bilo; kajti veste sami, kako Sloveni denes prelagajo, izlasti najeti Sloveni! Taka je moja sodba o tej stvari bila takoj iz početka, a bal sem se Vam o njej pisati, ker sem se opomenil, da je vse odsvetovalo, in mej temi sem bil jaz tudi, | začeti iz nova dajati na svitlo Valvasorjevo knjigo «Ehre des Herzogthums Krain», a vendar ima Vaša nova izdaja srečen uspeh. Kar se dostaje knjige «Theatrum», naj se premisli tudi to, da bi ne ustrezala ni kmetu ni gospodu, ker bi se
* Rokopis: kaki
5  Rokopis: župniku
6  Rokopis: premolo
600
Avgust Žigon / Fr. Levstik in J. Krajec: 7 pisem
kmetu zdela predraga, a gospodu preneumna; ali če jo daste preložiti na slovenski jezik, potem bi jej pot zaprli mej Nemce, in tudi bi Vam utegnili oponašati, da to delo ne čisto Valvasor* jevo, katero je bilo samo nemško in latinsko.
Vse drugo je, kar se dostaje «Čebelice», katero bi Vam res p^reporočal. Vrhu tega se tudi poprimite misli, zbrati in zopet natisniti povesti in druge spise Andrejčkovega Jožeta (Podmilj* ščaka). Raztreseni so izlasti po knjigah sv. Mohorja, po «Glas= niki,» po «Besedniki» in morda še kcd drugod. Bilo bi vsega vkupe dobrih 5 zvezkov, morebiti še več; kajti še mnogo sem jih našel potem, od kar sem z g. Novakom o njih govoril. Dogovoriti bi se bilo najprvo z rodovino pokojnega Podmilščaka, da bi se od nje dobila pravica, ta dela ponatisniti, in jaz menim, da se to ne bi smelo dolgo odkladati, ker se je z «Ljubljanskim Zvonom« vred porodila neka do zdaj mej Sloveni še neznana hlastežnost po dobički iz natisnenih knjig mrtvih pisateljev. Ivan Tomšič na pr. zopet izdaje tBJ Ciglerjevo povest «Sreča v Nesreči«, katero imenujo tudi «France Svetin«, ter «Zvonova» družba (Leveč, JapkoJKrsriik in dr. Stare) kupila je za ubogih 50 gld. od Jurčiče^ vega brata pravico, da sme tega pokojnega pisatelja knjige dajati zopet na svitlo. Sreča je, || da jim Andrejčkov Jože do zdaj še ne prišel na misel. A prosim Vas, da o tem zdaj še nikomur ne poveste, kar Vam pišem o «Zvonovcih».
Andrejčkov Jože je posebno izboren pripovedovalec, brez^ y\ dvojbe prvi za Jurčičem, le premalo gospodskega vkusa ima časi, a domišljavost posebno veliko, in pripovedovati zna tako prijetno, kakor malo kdo. Izdaja njegovih knjig bi Vam obetala več in lepšega dobička, nego li «Tisoč in ena noč.» Jezik bi res bilo treba tu ter tam časi popraviti. Na pr. on piše: b u k a 1, kali, f., der Buchenbaum, kar ne more veljati, in še drugih stvarij take vrste ima; a to vse vkupe so malenkosti. Če se mislite Podmiljščaka prijeti, prosim, da molčite, ker bi drugače utegnili «Zvonovci» o tem zvedeti in Vas prehiteti; molčite, a delajte!
„--.     Martin Jelovščak uže menda zopet nema službe, kakor slišim.
' Jako čuden človek je.  Sam ne vem, kakšen konec ga čaka.
Oprostite mi, da Vam toliko časa nesem bil odgovoril, ter vzprimite od mene prisrčno hvalo, da se toliko trudite z ljudmi moje rodbine.   Lepo Vas pozdravljam
Vaš          stari prijatelj          Levstik
601
Avgust Žigon I Fr. Levstik in J. Krajec: 7 pisem 4.
J. KRAJEC
TISKARNA   IN   BUKVARNA NOVOMESTO.
Velecenjeni gospod in prijatelj!
Tu Vam pošilja Vaš brat Matija nekaj grojzdja v znamenje posebne hvaležnosti; lepo se zahvaljuje za pošiljatev po g. Per* natu. Ravno je bil tu pri meni in toži, da neprestana mokrota bo vse končala. Jako lepo in cbilo je vsega bilo pričakovati; zgodnjih pridelkov je tudi, a sedaj pa vse gnjije; zelje je rešil s tem, da ga je takoj za kisljino zrezal, krompir/ni moč iz zemlje dobiti v tej mokroti in gnjije, tako korenje, repa i. dr. Da je grojzdje naj* boljše kislo, se boste lahko prepričali, in to vsled bolezni na trti. j trtno perje namreč spodaj kosmato postane in zgodaj odpade, vsled tega ne more zoreti in sladko postati.
Zaradi prodaje domačije sim mu na drobno MVaš svet in željo razložil in raztolmačil, in je tle] sam tudi mnenja, le pod posebno dobrimi pogoji prodati, ako bi prilika bila, in tudi tedaj je obljubil se z Vami poprej posvetovati. — Povdarjal sim mu posebno, da v slučaju, če bi iz Langerjevega posestva tovarno napravili, iz kterega edinega namena je nemec tudi kupii, bi sosedna posestva veliko več vredna postala, ker bi se potem živež brez truda blizo dcbro prodal i. t. d. j
Pravico do spisov A[n]drejčkovega Jožeta sim si pridobil od brata pisateljovega, od strani Mohorovega društva pričakujem odgovora. — Zaradi životopisa, ki bi se, kakor spodobno, spisom pridjal, obrnil sim se do g. Kos^a, učitelja vKrašinji, kjer brat njegov prebiva, da bi mi potrebne date pozvedel. Odgovoril mi je, da ima on životopis že dolgo napravljen, in ga je nameraval «Zvonu» dati, in ga sedaj g. Cimperman pregleduje. Memo* grede tudi omeni, da piše biografijo Andr. J. tudi neki Jereb v Trstu (Menda tisti J.|akob Jereb,| ki je bil nekdaj uradnik pri banki Sloveniji.—Tedaj mislim od KosasCimperman dovelj dobro uredjen životopis dobiti, če le ne bo predolg, in mu nameravam predlagati, naj mi pusti v tem slučaju spis skrajšati, in naj ga Zvonu obširnejšega da. —
Tudi sim pisal g. Vilhar, naj mi dovoli tiskati skupne pesni Miroslava V. | Ker so tako raztresene, in marsikomu veliko ne* znanih, mislim, da bi ne bilo napačno jih ponatisniti?
Mislim, da si [m] Vam povedal, da nameravam različne take spise tiskati v obliki «Universal?Bibliothek von Filip Reclam—
602
Avgust Žigon I Fr. Levstik in J. Krajec: 7 pisem
Leipzig)? Kolektivni naslov nameravam napraviti «Občna biblio* teka» — ali bi boljše bilo «Občna knjižnica«?
Če bi Vam, veleučeni gospe d, poleg preobilnih opravkov vendar mogoče bilo, mi o tem sedaj pred začetkom, še kakovi poduk dati, Vam bom iz srca hvaležen.
Konečno Vam poročam pozdravljenje vsih Vaših sorodnikov, ki se Vas vedno hvaležno spominjajo.
Priporočujem se Vam prijateljsko in posebnim spoštovanjem
V Novomestu 4. Okt. 1882.                                              JKrajec
V Ljubljani 25/12 882
Blagorodni Gospod! Kaj dela Andrejčkov Jože? Da ste si pridobili pravico od njega brata, povedali ste mi v zadnjem listu, h kateremu Vam stoprav denes odgovarjam, kar mi oprcstite, ker je zdaj dan zelo kratek a posla vedno obilo. A kako ste naredili z družbo sv. Mohorja? Ako je Podmiljščakov životopis iz roke onega Jereba, ki je nekdaj služil banki «Sloveniji,» ne more biti posebno dober, niti od Kosa jaz ne bi se nadejal posebnemu delu, ker ti možje mogp jedva razumeti, kde ima Podmiljščak svojo tehtovitost a kde svoje hibe. Vender, kakor je, tako bodi, ker zdaj si uže ne lehko pomoči, kakor jaz menim. Kar se do*jstaje Vilharja, pazite se ga, da se Vam ne bi kako v čem zadolžil, ker potem ne dobodete peneza iz njega, kajti ves je, kakor je "bil njega pokojni otec Miroslav in vrhu tega tudi vedno potreben obilih novcev. Bodite modri! Skupni naslov nam. Universal^Biblio? thek» bi po mojem bil najboljši: obči zbornik, kakor so uže stari Sloveni zvali take zbirke. Še dostavljam, da bi Miroslava Vilharja nekatere pesni in tudi igre bilo7 res vredno zopet natisniti, a ne vseh, na pr. «Žabjanek» ne, niti ne vseh iger. «Jamsko lvanko» bi menda bilo treba zelo'popraviti.
Prosim Vas, pozdravite moje ljudi, če koga vidite. Zahvaljain se Vam o trudu, ki ga vedno imate z menoj in z mojim bratom in se sestro, zdaj s kakim pošiljanjem, na pr. z grozdjem, zdaj s dopisi itd., ter Vam želim veselih praznikov in srečnega novega leta, in Vas lepo pozdravljam
Vaš
stari  prijatelj
Levstik
7 Rokopis: bil[e]o
603