4 Hocnlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien- St. 36. V Gorici, 2. septembra 1881. „SoSa" izhaja vsak petek in velja spo&to prejemana ali v Gorici na dotu poSiljana: Vse leto ...... f. 4.HU Pol leta.....„ a;.Jrt 6etvrt leta ....„! .-'" Pri oznaniiih in prat- tako j-:-' ..p<>- lanicah" se placaje za jiavaduo rri*top- no vrato :¦ 8 kr, te te tiska I krat 7 „ „ „ „ 2 „ * n n n » 3 » Za vece crke po proitorit. Tedaj XI. Posamezne Stevilke se dobitajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici t go-sposki uUci blizo „treb. kron". in na stareni trgu.- V Trstu v tobakarni-ci „Via dclla caserma 3". Dopisi naj se blagovoljoo poSiljajo uredniStvu „Soce" v Gorici r Hilarijanski tiskarni, naroCnina pa opravniStvu,.Soce" wKwenjiTStlcia^vi Yi« It. 10 II. nadstr. Rokopisi se ue vratajo; dopisi naf se blftgovoljno frawkujejo. — Delalcem in drugim nepremoSnira se naro&Dinft iniza, ako se oglase pri uredniitvu. GoriSki degelni zbor. Iz 3. seje. Predsednik naznani kot vladin predlog naLtt postave, obscgajoe dolofibe za varstvo ribjega lova, Potem se izroce doSle peticije doticuiin odsekoni. Pa prestopu na dnevni red predlaga poslaute Dottori, uaj se iuienovajije 4 udov in 4 namcstuikov v komisijo za ugovore v zadevi zemljiL6ne vravnave i odlozl za euo prihodnjih sej. Predlog so je, sprejel, ! Vladin predlog, s kterim se zakteva mneoje od | diz\ zbora, kakcj naj bi ge morda spremenila dome- : viuska postava od 23. dec. 1863., uvoii so po prod- j logu poslanca dr* Deperisa pravnemu odsoku v pre- ! tres. Istemu odseku *e odstopi tudi po predlogu dr. Depe»is-a vladin predlog, zadevajo<5 tuuenje del zbo-ra o ustanovitvi okrajuih zastupov. Porocevalec dez\ odbora dr. Abram poroca o v-ladinem predlogu, zadevajota aafirt postave zastran posilnega nalaganja dokiad za plafiilo obcinskih, izvi-rajoCih iz iujavnih naslovov. Doticna postava se g\m\\ §, 1. Ako kateri obSinski zastop zanemarl ali se brant priskrbetl potrebne zaloge v poravnavo ob-Sinskega, na kak privatno pravni naslov opirajo&ga se dolga, kateri jr» za ugotovljenega pripoznan po sod* nijski razfsodbi, ali m nwlaoja na pisnio imajoc* «k-sekativno mof, v takili slucajih ima do2elui odbor, izvrievaje svojo nadzorovalno pravico nad obfonami, o-blast nalo^iti v dotifini obCini dogovorno z natnestiii* Stvom primeroo doklado k izravaiin davkom in (Sesar treba ufiiniti, da se potorja in da so z njeniini do-hodki poplada aoticm dolg. §. 2. Za vpeljavo dokiad po doloabi §. 1. te postave ni trtba de^elne postave, naj doseza doklada kakoisno koli mero. §. 3. Ta postava obvelja tistega due, ko se objavi. Postava nn sprejme v 2. in zadnjem branji bre2 spfemembe. Dr. Tookli poroca potem o pro§nji iupanstva Ka-nal3kega, violent 26. jun. t. !., za razdelitev obciu-sksh zerolji§6 Gorenje vast Zbor prestopi na dncvui red. Porocevalec dr. Abram. Sprejme se nafirt postave o ra/deUtvi oK. zemlji§e. obeine Pliakovice in Koso-velja, kakor ga predlaga do2. odbor, in potrdi se po predlogu dr. Tonklija tudi v 2. in poslednjem branji. PoroLavaIec Gasser priobfii prcdloge Aci. odbora, da Be dovole pod pore mladeni6em, goriSkim de^ela-nom, kateri bi obiskovali vigo Solo za umctiiost in o-brtnijo na Dunaji, tor predlaga, naj skleuo zbor: 1) Ustanovi so Stipendij 400 gl. za enega rez-ljarja in strugarja, bivnjofiega v t<»j dezeli, ki bi hotel obiskorati poseben tedaj za izobra^enjo v rezljarstvn in strugarstvu na dunajski Soli za nmetnost in obrtni-jo, katera se za6ne v zimskem poluletji 1881/2, na-k&ie se mu tudi 12 gl., da plaLa vpitmino in odikod-bo za obrabo orodja. 2) Ustanovi se drugi §tipendij 300 gl. za plete-nifarja (ko§arja), tukajsitjega deielaua, kateri bi m hotel v imenovani Mi v isti dobi izobraziti v svojem rokodelstvu in izuciti tudi v obdelovanji bek. tudi njemu su nakazc 12 gl., da pla^a vstopnino in od-Skodbo za obrabo orodja. 3) Naroiuje se dez. odboru, naj razpSSe in po-deli oba §tipendija. Poslanec Povge priporofia dei odboru, kaW naj se pri podelitvi poMevajo tudi mU gorslci kraji. SSbor sprej* mo to priporofibo, v kteri vefi na drugein mestu, in polrdl poBHini5no odborove predloge. Po predlogu d«z\ odbora, o ktercm poroga posl Gasser, potrdi zbor podporo 400 gl., dovoljonc odboru za morako kopelj v Gradu za kopcljno dobo teko-Lega leta. Porodevalcc de2. odbora dr. Abram predlaga, naj potrdi zbor naert te postave: ,,l'o$tava od..... vcljaviia za poknc2ono grofijo Go* risko in GradiSko, vsk'd katcrc sedovoljuje nekatcrim davivarskim obcinam, da se ustauove kot samostojne iupanije: Po predlogu de^elnega zbora pokne2ene Moje grofije Gori§ke in GradiSke ukazujem tako-le: §. 1. Davkarskim obemam Sezani, Lokvi, Povirju, Merfic m, Storjem in Kazljem je dovoljeno, da se sme-jo loCiti od sedanje krajne obeme Se2anske, ter se ustanoviti: a) davkarska obiina Siiana sama zase kot zupanija; b) davkasska obLina Lokve tudi sama zase kot 2upauija; c) davkarski obCiui Povir in MerCesku-paj kot eua iupanija z 2upa»jjskim sede^em v Po-virji; in d) davkarski obciui Storje in Kazlje skuoaj kot ena zupanija z ^upanijskim sedelem v Storjah. §. 2. Ta postava stopi v veljavo, kakor bitro se izpolnijo dolofibe §. 3. obcinskega reda od 7. aprila 1764. (§t. 8. Zakon. ia Ukaz. za Primorje.)* USTEK. O cerkveai glasbi. (Spis. §tefan iuligoj.) Dalje. Veliko Skofov je izdalo §e posebne ukaze in do-loibe, kcr so pa te tse na enej in istej podlagi osno-vane, naj za zgled podam tukaj doloCila za §kofijo Eichstiedtsko od I. 1854, ki se tako le glasd: 1. Da se slufcba boija z dostojno vrednostjo vr§i, treha je &ajprej, da pozna maSnik sam petje in glajJ-bo, pa tudi oni, ki sluiijo koru. 2. Cerkvetia glasba naj ne bode razuzdana in gledahSina. 3. Orglanje naj bode resnobno in naj budi po-bozna Cutfla; odstraniti se mora malovrednost nek-terih organistov, ki zlorabijo orglje, kakor da bi bili v cerkvi zbrani plesavci in plesavke s kolovodjem — masnikom. 4. Strogo prepovemo presekovanje in motjenje petja predglasja in Oeenasa z raznimi melodijami in ponavljanjem na orgljah. 5. Tudi ni trpeti, da pri sv. ma§i med povzdi-govanjem ali zunaj male med blagoslavom s sv. reSnj. telesom, kadar angeli trepefiejo in molijo, piskafii in bobnarji neurano razgrajajo ter pobo^ne vernike sta-kim ropotom motijo. 6. Pri povzdigovaoji in blagoslovu i by. rein. Na6rt postave se po predlogu dr. Tonklija potrdi tudi v drugem in zadnjem branji. Na to poro&a financui odsek o raznih prorafiunih in racuuili, ktere oskrbljuje dc^. odbor, in so potrdijo. 4, seja danes, v petek, ob 5. uri zvofier. telesom mora kor molcati in z vernimi moliti; tudi orglje naj ali popolnoma molce ali naj se igra na uje z vso prisrenostjo in dostojnostjo. 7. Petje na koru uaj se ue vravnava po sanio-volji kapelnikovi, teuiufi po eerkvenih rubrikah. 8. Za to je treba varovati se, da se ne preda-vajo take pesmi, ki niso v nobeni zvezi s tistim de-lom siuzbe bozje, ki se ravno opravlja. 9. Tudi ne smejo cerkv. zbori pri slovesni sv. masl peti nikakorsaih skladeb, ki imajo tekst v do-maCetn jeziku ; tako. petje je zoper cerkvene obrede. 10. Ta prepoved (peti v domafiem jeziku) velja §e posebno petju graduala in effertorija, kcr smo iz-vedeli, da so pevci posebno gkd^ teh delov sv. male jako lahkomtselni ter take pesmi pojd, ki se nikakor ne smejo trpeti v hiSi bozji. 11. Kjer je pa navada, da vse verno ljudstvo poje himue, pesmi in .Ktanije, lahko ostane pri tern; vendar mora biti petje vedno dobro in dastitljivo, tudi naj se vpitje in kricanje ne §teje petje. 12. Tudi se nam boljSe zdi, ljudstvo na dezeli med slu^bo bozjo z molitvijo :o2nega venca k pravi boznosti vzbujati, kakor pa z nes'anim in bedastim ptttjein. 13. Zahtevamo, da 2upaiki pevovodjem z vso resnobo zabranijo cerkv. godbo, pri kteri irstrumenti glasove preupijejo ali pa le sa to vcasih prenehajo, da se zamorojo glasovi se sladtotuirui melodijami ska-zovati; taka raba instrumento^ je brez kovisti, da celo prepovedaua je. dolski nauki naSim kmetom. IZ TOMINSKIU HItlBOV. (Konoc.) 4) Pa glej jih obrekovalec, kako srdito te za-ganjajo v ubogo Solo. ZaCcli so trditi, da ona pohuj-fiuje mladino, da nravuost fiedalje pela in glue ltd. To je vse la2! Ke, Sola tega ni kriva; krivo je filo-ve§ko nagnenje k elabemu, kriva je spaCotia 61ovo6ka druLba, krivi so popuBtljivi, spafionl. spridjeni BtarSI, in drugi odra§enei, ki otiokom Blabe zglede dajejo in ki jim vse dovoljujcjo, — ntarii, ki vse to, kar se v Soli sezida, doma zopet poruSijc in v prepad tlrajo. In vendar ti starSi nl»o videli novo sole, ampak ^iveli so v dobi stare Sole, ali bolje ra6ono—v dobi, ko ni bilo iole, ali ko se jo rodko kdo zmislil v Solo hoditi. Kdo jo te popacil? Sola?—a? Da se je-6e Ccdalje bolj polnijo, jetniki dodalje bolj nino26, je-lt kriva tudi nova Sola ? So-li ti vzrastli v komaj 10 let obatojeci no-vi soli? — Pa dosti tega: kdorhofio dlako doblti v enem jajci , dobi jo v vsakem. ^atostno in tudi res niCno je, da je v clovegki druibi dandanes mnogo spri-djenega. Toda poglejnio v zgodovino, in najdemo, da so bili razni narodi v raznih casih popaceni, a poko-rila jih je boija giba strahovalka v podobi politifinih ali elemeotarnih prekucij.— A wn'mo se zopet k Soli. Sola nima edinega namena, podajati otrokom samo koristmh naukov, tem-ve6 tudi vpljivati na sree — bla^iti ga. K totnu jej sluzijo mnogi pomoSki, katerih najbojjSi je gotovo ve-ronauk. Pri nas na Slovenskem (Le tudi ne povsod) so prebivalci z malimi izjemami vsi katolicani; dru-govemikov je le v poedinih krajib, tedaj — v ob(5e malo ali celo nifi. Sole na§e so tedaj le po nuslovu imenovane flnekonfesijonalne* (govorim vedno leoljud-skih Solan), v istini se v njih goji katoliiki dun in na Rjega podiogi in v njegovem zmislu tudi nravuost. Naj mi tukaj nihee ne zamenja reCl z osebnostimi. Gg. uciteyi ljudski,—meuim—da u2e ved6, katere 14. Ono glasbo, ki se navadno sliSi veliki teden pred bozjim grobom, ako je zgolj instrumental god-ba in operam podobna, prepovedamo ostro; hocemo pa, da se nadomesti pobo^no petje 3ekvence „Stabat Mater" ali kaj enacega. Ma§nik, ki je med pi'.tjem pred izpostavljenim S. reSnjim telesom kle5al, najpe-sem sklene z dotidnim verzikeljnom in mohtvijo. 15. Brez gupnikovega dovoljenja naj se ne zgo-di nobeno prenavljanje na cerkvenem koru; ia razua pevcev ter drugih k cerkveni glasbi potrebnih oseb, naj nihCe nanj ne zahaja. 16. Kjer se lahko zgodi, uaj ne poj6 2enske na koru; orgljanje pa in tlacenje mehov se 2enski nikakor naj ne pripuSca. Te dolodbe so sicer le za Eicbstaldstko Sko-fijo, *) a ker so postavljeae na podlagi papezovih in eerkvenih zborov doloceb, veljajo tudi za nas, in bi jih tedaj inorali tudi mi spolojevati. Zdaj ko sem r.ekoliko opisal doloCbo za cerkv. petje, hocem Se na kratko g. »cerkv. peven" v So6i St. 27. odgovoriti. On cerkv. pevec na uekaj gnjilega in nenarav-nega opozarja, in to posebno glede latinskega petja, ne glede na cerkv. dolocbe. Nezamerimmu tega veliko, ker gotovo ne pozna istih doloceb, in se najbrge tudi ni potrudil jih poizvedeti. Ako bi bil to storil bi gotovo ne bil latinskega petja kot gnjilega in ne- *) Nekoliko bo pa te dolofibe render prespecifiSne, in I druge skofije vtegnejo brez Mdrikov S» 39' kaj spremeniti no 1 lfatnih rwm«r»l}, Uy. dolznosti so zdruJene z njih stanom in poklicom. U-cltelj, ki tega ne vS, ne dela v prdspeh Soli, y blagor mladioi, ampak v njeno pogubo; tak naj se sam ob-sodi in mi ma klicemo: pereat! Kajti kot tak zatira y narodu zaupanje do Sole. Vender nam bode vsakdo priznal, da &|^pi<" dobra sola a vso mocjo, odpraviti pri mladfgjho^-stojece razvade, vzbujati ynjcj vsaktera dobra Je-li ona kriva, ie osttija do sedaj njeno jf nevspeSno? Saj smo uze omenili, da ^onl^ to cisfo podira uie sama na sebi spridjena, #fv< drain*. — S tend yrstieami after nofiem trn. Kletarski praktiCoi poduk je kaj dobro oskrbljen, ker.oie domaLi vinogradidooaSajo grozdja, in vsako jesea se iz razaih vJnorodQib pokrajio (Brda, GoriSko-Vipavsko-in Eras) nakopoje grozdje, iz katerega se izdetoje vino, tako da imajo uCenci iz vseh okrajev delete priliko. dejansko seznaaiti se, kako imajo izde-lovati se razna vina. *) Is „€k>apodankega listau km. draitta. Vt. Prepncani, dale temeljit podnk zamore na§e kme-tijstyo po^g^Tfi iajitem ibdlj§afi kmetrj5koblago«ti-nje, terzavedm lyefe^olioost;, pozivljamo vse kmetijske posestnike, da; ia>'po51jejo svoje sinoye ˇ kmetijsko Solo, kder se bolto kot razomni gospodarji izyeibali. Visoki «**4s11jdbor podeljuje «*•»» dezelnih Stipendijey petgLlOn na leto, ia pi»y bi bilo, kobi tadi nase ««ee oWise «a|aoovik oMioske Stipeadije, katere iji pedelde m«#rema dmwcima mladeniCu, ki bi fieT* to Solo, ia katere bi se vroil t uraaemu gospodarstTU dobro izarjen ter bi xamogel, yraiySi se v domovino, sluiiri seldom v zgled. Poglejwj le v Hryasko. Nad 100 %eadijeT jf usUnotljenlh Je o*\ obLm za oWakoyake Hr»a5ke cilje kmetijske aote. In pri nas? ialost obide «k»Tt«, ce ali5i, da se ktfmaj toliko mladenUa* oglasi, k»Mkorje itipendij*^ razpisauih! Ni Ceskem imajo 18 kraetijskih iol, in .sMierna steje po 30, nekatere ceI6 do 80 ucencey, ki pa ne uiivajo vsi Stipemhjev, ampak boljsi gospodarji so prepriiani o korinti kme-tijskega podaka in si Stejejo v east, da izsolajo ysaj enega za ocetnjavo nameujenega sina v kmetijski soli, ialibog je pri nas Se veliko gospodarjev, ki menijo, da se mladenifi doroa bolje izuri za kmeta, kakor pa ˇ kmetijski Soli. Bogateji pa posiljajo svoje sinove f realko, naraesto da bi jih poLiljali v gospodarsko Solo; saj se tudi y tej poleg poljedelstva, «inoreje, kletar-stya. sadjcreje, zivinortje, sviloreje, 2mnozdravilstva, gozdorcje, zelenjadoreje naufe kiijigovodstva, rafiim-stva, praktifiaega tlomerst%a, gospodarskega spisja itd. Naj le nasprotnik takih Sol popraSa starSe onih mladenicev, ki so to Solo obiskovali, in izvedeti bodo, da so prav zadovoljni in hvale^ni za tcmeljito iztez-banje sinov v tej Soli. Nikar ue trpimo vsaj razomaiSi kmetijski pnja-telji ofttaDJa, da gospod ne bo kmeta uCiK Takemu Btarokopitnezu treba le povedati, da prav gospodje so, Ce tudi s silo, kar je bilo pad zalostno, vpeljali krom-pir, katerega niso po nikakem hoteii zasajatt naSi prrdniki, strabovali so jih z zaporom in denaroimi kaznimi, potem z darili ali prcmijami spodbojali, da eo se poprijeli zasajanja krompirja, tega neprecenlj'-vega daru Bozjega, ki je uze marsikateroga reSil la-kote. Kedo drugi je vpeljal razne urane kmetijske, stroje, n. pr. tudi tulatilne maSine, katerib so se v goriSki okoliii vsi kmetovalci tako naglo poprijeli? Kedo je ufiil trto zvepljati, da se prezene grozdni plcsnjivec? Kedo je izucil vsaj umnejSe vinorejee, da vino stanavitno storS tec obvarujejo zavretice in dru-gih vinskth bolezni ? Kedo je vpeljal boljSa trtna plemena, zlahtne sadnesorte, kedo boljSagoveja plemena, ! kedo je nauCil planSarja izdelovati mleko y lepo maslo ju okusni sir, za katerega sevedno Iehko najde dober kupec? Kedo je uCil {belorejca urediti pacjeve na premakljivo satovje, vsled iesar cbelorejec Se le pravi gospodar postane Lez svoje Lbele ? Kedo je vpeljal razne krmenske rastltne, detelje, lucerne, krmensko peso, kedo zgodnjt krcmplr itd.? AH mar ne kmetijski veSfaki, izSblani v gospedarskih ucilaicah? Prezalostno je stanje naSega kmettjskega Ijud-stva, nikar ne zametujmo pritike poduka, katerega nam podaja de^cla po tiikajSni kmetijski dezelni Soli, poprimimo se je in v obiloi mnozi'ni vpiSirao naSc si-nove, namenjene za kmetijo, vto prakticno Solo. Na-mesto da po dovrSeni Ijodski Soli vstopijo v realko, takoj naj prestopijo v gospodarsko Solo, kder se ufe vsega za svoj prihodnji poklic potrebnega. Cast dahovsCina, slavna iupanstva in gg. uci- telji naj blagovolijo nagovaijati starSe, kateri imajo za takrs^rdipdsoVnlW'sindv,* stOrilt bodo* velittf kbrist doU2nim kmetovalcem in s tern neposredno pripomo-gli k povzd gi kmetijstva. To bo domoljubno delo! *) naravroga opisal. Tudi sem tega mnenja, da Ij'idstvu bolj nstreza petje v domacem jeziku, a tukaj ni Ijud-stvo merodajoi faktor, ampak v tern imajo besedo le cerkv. najviSji predstojniki, posebno pa kongregacija za sv. obrede v Rram; Se.celo Skol^e nimajo te pra-vice ter se morajo strogo prej navedenih doloCeb drzati. Cerkv. pevee celo trdi, da latmsko petje ne de-la nikakega vtisa na filoveka, to pa gotovo ni res, kajti dobro petje bodisi v kakorSnem koli jeziku, in celo lepa godba, dela mogocen vtis na posIuSavce. **) **) Z %. razpraYljaTcem Sega sestarkK se t zadnjih Btarkih ne moreino zlagati. BCerk. pevec," kaker ga mi poz-navo, t6 aatasko za cerkreaa dolocbe, in je za.pranik bt. Gixii* in. Metoda ie^jo izrekei, da bi se potegoTali za rpelja-to* BloTaaskih fekstor za cerkreno petje. On in drugi so opo-nnjali, da bi ae na merodajnem mestu oglssili za to. Saj jo celoatt starts zaa»o,. da je papei Leon SE Slovanom prya-zen tak6, da bi n^h opraTtfane L«|je rad oalifiaL Tadi ima wcerk. petec" popolnsm prar, sko pravi, da petje a tnjim tekitom ne more area tak6 plemeniti kakor z domatim tek-•tom. Mi se tukaj ne moreino flpuMati ˇ direktne dokaze. Pa-Qe j« vefi nego godba^ ali.ima *e5*nakoTn«go-godba; godba j« spIoSaeiSa. Tek^t pomaga raaawt..i». wam,.«rcn z« bplj doloceca costra. Kjer pa tekata ne rasomamq, naj. bo ie tak^ prarilno izgorarjan, custni nid ne pripomore; in bilo bi enako kc M'namestu tekata Tietcs CloTeitxa nerasumne g;i*8,ov.e iag.QT.arja.li pri petjf. Kep4>kTarj«n, tnj teket, vzat « kakega eioTeJk«ga jeiika, obTaraje samo prad. amebom, jkapdali itd- ne pomnoii pa globokoati in ole-menitosti v fiustvu. r v ' Kar se pa tiLe slabega izgovarjanja latinskeka teksta, ni kriva IatinSiina, ampak Ie nemarnost pevcev, ki noiejo teksta prav brati. Kolikrat nisem te sliSal pevca, ki je rekel da besede niso nic\ da le „vi-io" prav pojejo, pa je vse dobro. Ako bomo takih misli, gotovo se ne moremo pravega petja nadejati. | Tudi duhovSc'ina zakrivi veliko pri slabem izgoyarja-,; ni, ker ne gleda veliko, ali se tako ali tako izgova-' rja. Dolznost duhovnika je na vsako napako pri iz-' govarjanji cerkv. pevce opozoviM. Ako se pa fa-hovniki (kterih je pri nas Se veliko) za cerkv. petje niti ne brigajo, ter jim je vse eno, naj pojejo pev-ei to ali ono, ter ne recejo nicesar, tudi ako orga-: nist, mesto da bi poboino in dostojdo orgljal, kako ! polko, marS alt StajeriS zagode, in ljudstvo pri tern Ie : na plesiSce misli, na cerkev pa nic, nemoremo prica- • kovati lepe in dostojne cerkv. glasbe. Marsikdo se iz-govarja, da se pevcem zameri, ako jih na kaj opomni. . PopraSam pa tega, kaj je njemu prvo : ali prijateljstvc ! pevcev ali pa cerkvene po&tave? I Kar se pa tice branja latinskega teksta pri pev- ! cih, ki latinSCine ne unejo, se jim lahko s tern po- • maga, da se latinske Ctke c, t. in druge, ki ^e izgo-' varjajo kot k, c. itd. piSejo tako, kot sc govori, dokler • se pravilnemu branju ne privadijo. ! Pa slabo izgovarjinje se ne sliSi samo v latin- SLini, ampak tudi v donaCem jeziku se sltSt tako pa- DomUda kmetijska obrtnija. Radostno porocamo, da je naS dezelni zbor 29. p. m. sklenil, da se ustanoviti dve Stipendiji za dva mladeni&»-obrtnika, katera bi 51a y dunajsko obrtnfj-sko iol», da se izutita eden v umetuem mizarstvu, drugi v umetuem pletenji koSartc (koSarstvu) itd. Poslanec g, PovSe je podpiral predlog, katerega je vis. de2. odbor zboru stavil in priporocal, da se pri podtsHtvi teh podpor deSeloi odbor ozira tudi na euefa mladeaiCa obrtnika iz goratih krajev delete, ter je svoj nasvet blizu s temt razlogi vtrjeval: Gotovo je vis. dezelnemu zboru prerevno stanje posebno nekaterih hribovskih pokrajin, n. pr. Treiita-Soi» ltd. znano, ker le malo imajo zemlje, ki bi jib zamogia rediti. Zi'o si iS5ejo kruha po svetu, kar ima ve5 ati manje vedno mnogo slabih uasledkov za naSo dezclo. Omenjam le, koliko jih po svetn zboli, vsi ti pripa-dajo potem dczeli, oziroma dotiCni domovni obcini, da za nje plafitije mnogokrat vclike boiniSne stroSke, in koliko so ti narasli, preztvo Cuti prav nala uze tako dovolj preoblozena deSela. Temu bi se vsaj de-loma moglo pomagatt z vpeljavo umne domafie obrtnije, katera bt posebno ob zimskem casu da-jala lepo pomoc hribovskim prebivalcem. Tudi nala kmetijska diuzba je na to delovala, da bi od visoke vlade dobila podporo v naraen vpeljave domafie kmetijske obrtnije. Ker je vis. vlada uatanovila razne o-brtnij*ke Sole, v katerih se mladehicl podufiujejo v raznovrstnih domafiih obrtnijah, in ker ima vis. dez. odbor sedaj podeliti te strpendije, priporofiam pray nujno, da se drugi Stipendij podeli mlademu spret-nemu obrtntku Slovencu, ki bi se izucil v umetni domaLt obrtniji na dunaj3ki obrtnijski Soli, ter potem vrnivSi se v naSo domovino. temeljito seznanjen, SWl tak nauk mod naSimi hribovskimi krogi, ali kot po-potni u6itelj, alt da ae ustunovi posebna prakti6na obrtnijska Sola na Tolmtnskem, v kateri bo poduceval o zimskem casu mladetii^e v omenjeni doinafii obrtniji, JSdaj treba nujno, da naSi mozje poiSCejo za to sposoonegia obrtnika, ki je epreten, veSft tudi nem-§kega jtzika, da bo zamogel iti na dunajsko obrtnfj* sko Soio. Vis. dezelni odbor bo kmalu objavil kon-kiirs; za (o zivo priporocamo, da se rodoljubi ozrd po dezeli, da se oglasi m tako podporo mladenid ^re-den zaopaoja in Stipendija. Zato je twba aktbeh^poTsod za razatn^ne, tedaj pri * &njc besed, da elovek ne ve, al: znajo pevci govonli nas, zadomae> teksta; in. kjer teljajo * cerkvi stare doloeb. •• - • ---¦-... ¦» . * *. _•- iz zastaralik Tzrokov, treba je na to delate da cerkev zasta-relo odpravi, ako hoco t p^ji dosaej. naaan, a aaako ia !ito 5]o, ktera je prrotao rppraU • taksti, Ijadatva rasom> pi Toliko tokaj. alt ne. Treba je tedaj tudi ua to stran obracati naSo pozornost. Dopisi. te Brd 29. avg. „Indipendeutu,a TrSaSketnu la-bonskemu listu ni prav pri sreu lep razvoj, velik na-predek veteranskih druStev na Primorskem, ter graja, da ta druStva bolj za zunajnoat kakor za potrebSelne svojih udov skrb6. 0 kako ljubeznjiv si ti liberalni hinaveCf ka se kazel tako ski biiega za one, katerim sicer gotovo niti dobn-ga occsa ne privo§LiS. Ne, niso ti pri sreu rev-ni dosluzfnei, ampak jeza, slepa straat te tare, ko moral vtdeti, Kok > lepo se razvija pray po teh druSt-vih patriotskt dub, in kako se tla izgubljajo onim, ki bi radi iz naSih ljudi napravilt matertjal za svoje na-mere. Da niso temu listu prav po volji ta dru5tva, ni se cuditi, a da se v BWiener Allgem. Ztg.* kaj tacega bere, to je znamenje casa. Euake duSe se v potrebi uie hitro najdejol Uze staro je, da biti hvaljen od listov alia wIn-dipendente", ni kaj lepo in dobro znamenje, biti gri-zeu in sapadan, pa kale, da listu tti po volji kaj, ker mu prikrizava njegova podetja in namere. In prav taka je z veteranskimi druStvi. Res radost napolojuje putrijota, ko opazuje mirno velikansk razvoj teh dru-Stev. Kako telavno je spraviti sploh kako druStvo na Primorskem skupaj, kako slabo navadno vsa dru-Stva napredujejo, veteransko pa rase od dne do dne in dokazuje Sine svoje zivahnosti, da se moramo Cuditi. To se vidi, da sloni to druStvo na zdravi podlagi, na temelji preprifianja in iiste domovinske Iju-bezni. Veseli me, mirnega opazovalca, da se tudi po naSih slcvenskih okrajih veteranske poddruznice tako lepo in obilno snujejo. Prav tako, pokaiimo svetu tudi, da—kder se ravna za pravico in lepo—smo vedno pripravljeni stati neomahljivi in vstrajni v prvih vr-stag domobrancev; saj ni lepSega 6uta od ljubezni do domovine, katero braniti mora nam biti sveto delo. AIadipeud&ntett pa naj skrbi za svoje ljudi, ve-teranska druStva svojo dolznost spolujujejo, ker uze se zbira zaiog za podporo onesrec^nih revnih vetera-nov. Kder vladuje Cist patriotizem, kder brataka vez obsega mozake, ki so enega duha insrea, tarn se tudi ni bali, da bi revez—pajda§ ne naiel pomoCi. Kje paft vlada lepSi pajdaSki duh, kakor prav pri donao- •) S tem Tuinim rabilom tudi „Soia4' pom'jarrls nalt aiaovt ? ig Icdoo sjaio lawt^tko iol», ; Ur, braneih? Naj potrpi strastni „Indip.H, in kmalu bo videl, da veteranska drustva mu ne bodo na poti ter njega strast netila le z unifonno, ki ga tako v oLi bode — ampak ako Bog da in sret'a juiiaSka, tudi z dobro organizovauo zalogo, iz katere bodoroneinogli hrabri domobranci. sinovi na§e ljubljene domovitifyka* terej so svoje naj lepSe mo& posvetili, dobivah jim pristojne podporc. V drnzln in v mnoziui je mofi, zato slovenski veteranci, tne bojino ae „Iudip." jadikovauj, ampak vsi stopimo v kolo ouih, ki m z nauii euacih niisli in domoljubnilntamer. Stverjanec. Na Oobravem v dolenjib Brdih bila jedne 15. avgusta zveeer lepa poduCna ve Be lie a, prvate vr-8te v teh krajih. Priredili so jo brtaki veterani s po-mocjo nekterih gg. uctteljev (iz Smartnega, Kozaiie, Cisrovega), gospodi&ie uCiteljice iz Biljane, g. tajnika { doienjuke iupauije, njegove sestre, in miiogib rodo- ] ljuboih pevcev—na slavo rojstnega godu na&ega svit- I lega cesarja, blagega oCeta vseh avgtrijskih narodov. I Dasi je bila ta voseliea zsrad obilnega dezja od 14. na 15. prelozena in ta sprememba kesno razgtasena, I seslo se je bilo vendar iz raznib vast se dosti Ijudi. VesoMca je bila na prostem, v lcpeiu dvoru Katarinl-j«ve grajicine, kjer je bil zaea§eu oder poHtavljeu. Prieelo se je z godbo, ktera je tudi nied raznimi toe- I kami svtrala. vodil je to veteransko bando g. Ma- j rioid iz Kojakega, o ktcrera se ne more reCi, da mu ni za godbo in pctje roar nit. Okoli 20 njegovih pevcev je pelo na odrn z gg. ucitelji. Vodja jim je bil g. Copt. Fetje nam je mofino donadlo. Prav radi smo ploskali nasim pevcein v cast, ker so pokazali. da so tudi v Brdih slavci doma. Naj bi ti briski slavci lepo slovensko petje po vseh Brdih razSirili ter pro6 od* gnali vso tisto Issko cukanje Jala—nor!" GlediScne igre to ae sploh dobro vriile; v ne-kih polozajih so se igravci sn igravke prav izvratno | vedli, ziasti v igt: „Kjo jemeja", ktera se naSim raz- » roerani jako dobro pruega. lzvrsten je bil dvogovor nCiiinder paklobucek*, kteri kazezmago pouiine-ga Slovenes nad osabnitii tujeem. Prijetno je bilo tudi «s@ drugo. ! Take poduine veselice naj bi ae veCkrat napra-vile, da bi m mladina prepricala, da clovek ne livi baino od pleaa, ampak Se bolje od lepega petja in | postenib glediftemh iger. Tako uciteljstvo, ktcro ne | le mala poducuje, ampak tudi odrasle oinikuje, dvoj-no bvalo zaaluzuje. Hvala toraj g. naceluiku \etera-nov Oopi-ju in vsern pomsgalcem pri tej poduCni za- | bavlt Zdravsttujtel___________ G—ski. KORfelt, 26. avgusta. (Letina, mlin, bomatije, Depretisovi uovci in diplom, nercdnosti.) Vesti glede letins iz drugih krajev se Se precej vgodno glas^, mi KraSevci se pa tnlnim sreem pogo-varjamo, kako pridemo v okom preteiemn uboStvu in bedi, ki nam vsled slabe letine grozi. Zito je vrglo malo, tnriico je pa susa zamorila, in upamo prav malo od nje, grozdje nam obeta Se precej, ali kaj pomaga obilo blaga, Le ne bode prave Gene. Sedaj imamo v Komnu parni mlin. Za Komen-ce in okolico bode to dobro, le Skoda, da bemo iraeli malo kaj mleti letos. Komeu ne napredujc le v obrtnijskem oziru, nego odlikuje se mimo vseh primorakih trgov v ho-matijah in zdrazbah. — SebiCnost, samogoltnost in kruhoborstvo je prt nas posebno med obrtnikt v naj-lepgem cvetn. Ce se Nacku dobro godi, mu je Grego nevoscljiv, in ljudje, kateri bi imeli biti zgled obCini, toiijo te Ijudstvu, tozijo sodciji, ielec* te voiCiti, in samo zato, kef so jim v nekaterih ozirih preatrUene peruti in absolutisticno samopaStvo t — V tacin slu-cajih uresniCi ae prej all pozneje pregovor: BKdor druzemu jamo koplje, sam vattjo pade!" Zgledi, ki se ravno pri nas Cesto dogajajo, ka-lejo neolikaoost, in ce se bode §e kaj zgodilo, kar 2»li poateoe cloveSke Cute, kar poniinje eloveStvo itdM brili bomo take Jndeze kar javno pred avetom. Kdor nima dobrega mesa govejega v vsakej sili in potrebi, ta zoa cenitt vreduost dobre in poStenc meanice. Mi hvala Bogu ne sinemo siccr toiiU seza-rad tega, ker poebzeni smo v vsakem casu z dobrim meaom in poSteno roko, da nikdar boljSe v prejSnjib casih. G. meaar pa pri vsej avojej poStenoati veliko-krat ubije lehko imnce, katerega meso bi se vsled ene ali druge bolezni ne smelo viivati; on tega ne vd in ne pozns, zato so postavljeni aprise2eni meaogledi." Pri nas pa temu ni tako — Imamo steer mesogleda,, ki bi zoal iivino bolje pasti nego ogledovati. On nima znaoja v zdravniStvu, ne pozna nobene znnanje, §e manj pa notranje bolezni ali zna-menja, Toliko le ve, Ce zlvince bodi, da je zivo, in Ce Be ne ganev bi pozaal, da je tudi mrtvo. Tacega iivinskega ogledoika imamo mi in pa Se neprise2enega, in ceaarska postava vendar veil; §. L Mesogled, kteri je od gospoake za svoj opravek v prisego vzet, mora iivino, predno se zakoije, meso in drob pa pre-csj po klanji natonko ogledovati in zraven tega se tudi prepricati popolnoma, Ce so mesnice takoSae, ka-korfioe roorajo biti, gledati se pa tudi mora, kiko se 2ivinakolje in kako se hrani meso in drob. Da se ne I bo meso bolne divine prodajalo, mora skrbea meso-I gled vsako zlvin&y doklerjegezivo, zvesjto prqgledati, pri klavSnji pa priCujofi biti, in kadar se meso razse-ka, ga mora zopet dobro pregledati, alt je zdravo ah ne; zato mora pa tudi mesar dauiuuro yzuaniti, I kdaj bo klal, ali mora ura zato odlocena biti Tako ^sarska postava. — I Na§ oglednik ni mkakor priselen in je samo priprost kmedki filovek, kteri zna komaj pluinjo I desko ostrgati in ni it^il se nikdar iivinozdravstva I niti ni irael z 2iViuo«praviti; in se prepriia le, Ce je fivlnceizTvo, nikdar pa nima potrpljenja, da bi se z\\\-\ na zaklala, da bi pogledal drob in pocakal, da bi se meso razsekalo, ter preiakoval vse dele telesa. — Cas je toraj doSel, da si. glavar&tvo terjarao, naj nemu-doma postavi prise2enega oglednika, Ce tudi kmeta, takega, ki bode kaj veL razumel nego sedanji ogled-nik; pa kaj bi segal po kmetib, dokler imamo v oh-Cini zdravnika in boljSe zvedence. I ___________ (Konoc pi'ih.) , IZ VoU, 30. avg. (Izv, dop.) (Letina. Vojafitvo). V tem, ko je letoinje leto nase ju2ne sodeielano trla ! neznosna vroCina a suSo, nam je bil dobri Bog mi- I lostljivejii; akoprav je biia tudi pri nas letos zulo huda vroCina, ni preSel skoro nobedan teden, v katc- I rem ne bi bil Aei zemljo blagodejuo uamodil. Prvo lito sponeslo se je dobro, ajda stoji vdiSefiein cvetji, I da stebla popolnoma pokriva, okopovalne rastline o- I betajo obilega pridelka; trud in znoj pridnega orata-nja nista bila zastonj. Bogu hvala! I Cesar Se pri nas do sedaj nismo videli, obfiudo- I vali smo presli teden, imeli smo namreC od tit do I Koborida in do laske meje vojaftke vaje. Polk, kateri I je sedaj v Gorici nameScen, verbal se je od 17. do I 29.t.is,ponasihstrmih hribih in prijaznih holmih. Tu I v VolCah vmeSCeni bili so veCinoma sauti lovci, — in I ulani, na$i bratje Krvatje iz blvfie VojaSke pokrajine I in drugih mest hrvafikih. Po par dnevnem bivanji I kramljali smo prijazno drug z druzim. Predvefier bl- | vanja pri nas zbralo se je bilo nad 50 castuikov v gostoljubni gostilni g. Kofola. Godba je tfvirala ume- I teljne, kakor tudi vesele komade, med drugiml nal impozantni ANaprejN in narodno „Mila, mila lunlca". Ker se je o tej priliki naCelnik polku zelo pohval-no izrazil o iprejerou, dalje, ker je bilo obnaSanjc I viSjih in niijih Castnikov, kakor tudi prostih vojakov I z nami zel6 prijazno, nam nstanejo dnevi od It. do 29. t. m. v trajnem blagem spominu. Biti so avoji I med svojimi. I Eden v imenu mnogo drugih. PolitiCni pregled. Cesar je 5el z velikim vojaSkim spremstvom na Ogrsko k jesenskim manovram, pri kterih I ostane pol meseca. Cesarjevtt Rudolf z visoko soprogo biva ic nekaj dtii zopet v Pragi. NemSki kmetje tudi po Pemskem naprav-Ijajo sbode, na kterih utrjajejo svojem potrebam primeme resolucije. Spoznali so, da ustavoverci nimajo zanje srm; zato pa postopajo samostojno j in se pribli^ujejo avtonomistom in s tem Taaf- | fejevi vladi. Vsled takega prevrata pa ustavo- I verci kmetom nagajajo in bi jim radi, zlasti na I Pemskem, zapreCili vsakotere take shode. j Pri dopolnilnih volitvab so Oehi iztrgali ustavovercem 2 sedeza. Na Hrvaskem vlada silno pritiska, in ne ve" se §e, ali ne prodere ona pri sedanjih volitvah. V Zagrebu kandiduje Mrazovid proti banu Pe-jadevidu samemu. Ogrski listi, ko bi kaj sramozljivosti imeli, bi se morali zdaj sramovati, da so krifiali brez vzroka o prekoraeenji avstrijske meje od strani Rumuncev. Na Buskem stavljajo Busi ob nemSki meji ieleznico iz Kovna v Grajevo. Mislijo, da prevzame Ignatiev zunanje mi-nisterstvo, Suvalov pa notranje. Turki p02igajo vasi v Tesaliji, od koder se morajo umakniti Grkom. Saltan je priSel nakrat na misel svoje brodovje popraviti in pomno2iti. Italijani in naSi ustavoverci se vedno go- vore o nemSki, avstrijski in italijanski zvezi. Nasi nemiki listi govor^, kakor da bi bili vsi E avstr. narodi zadovoljni s tako zvezo. Nasvetu- jejo tu pa tarn Italijanora, naj bi popustili na- mere na Trst, Reko, juzno Tirolsko — po tem naj se zvezejo z Avstrijo. Kakor da bi se dal I laski zelodec nasititil I Pape2 prej ali poslej te pieli gt Qtofc Malto. V Mm mu ni takd veg prostosti pri-Cakovati, kjer. se ljudstvo vsak dan Scuva proti garancijskim zakonom. AngleSki parlament je odlozen. Kraljica je povdarjala mtrne razmere z drugimi drzavami. Franeozi in Anglezi si niso prijazni, odkar so : Francozi vzeli Tunizijo. V Tuniziji vstaja; fie ni zatrta. Doma6e stvarl 0. dr. Armin Perko, ki se je bil udeleLil zdravniskega kongresa v Londonu, povrnilse je vGo-rico. Na tem skodu je bilo skupno ukoli 3000 tujih , deleinikov. Dr. Janez Bleiweli, je kotvite* reda ielezne krone po pravilih povzdignen v dedal avstrijski vi-teM stan, iu sicer s prjimkom Trstenifiki. Slaya ocetu Slovencevt 0. Aleki. Sohemerl, dozdanji sodnik tomin-ski, je iraenovan za namestniStvenega svetovalca v Trstu. 0. kr. kmetijiko dniltvo v Oorioi nazna- nja to lei S podporo visokega e. kr. kmetijskfga ministerstva priredi tukajsnje c. kr. kmetljsko drufitvo po deleli javna predavanja o trtni uli (filokseri), ka- j tere bode izvrSeval gospod At. Strekelj. PoduCevalo se bode; dne 8. jeptembra 1.1, v Tomajl in Stanjelu,—11. sept, v 'Smarjah doj. Bra-nici,-18. v Sv. Kriii in Karaojah,-25. v Skrblni in PervaCioi, in dne 2. oktobravgornjemCerovera In , Pevral. Nft dtiilni hmetijiki loll t Oorioi ¦• zafine nov tecaj teoretifino-praktifiuega poducevauja dne 15. septembra tek. let*. Kot gojencl iprejm6 n v stoveuski oddelek: a.) mladenci, kateri so dosegli Id leto: b.) inajo zadoBtno bratl in piiatl, kar m dokale po Bprejcmni preikuinji: c.) so krepke poitave In libalajo dobro ur*vno v«. denje Za vsak oddelek, italijanski In ilovenski, je od-loCenih 8 stipendijev po 100 gl., ki le podele sino-I vora p61jedelcov. Gojenci se deleW vseh del nakmetljl In v dru» gem letu se morajo vuditi tudi v osktboiSklh opravillh. BoCna dela Be odUcodujejo z oagrado v denarji, I katera se odmeri e posebnlm ozirom na vrednost stor- I jenega dela. ProSnje za sprejem s potrebnimi dokasi naj se I izroee voditvu dottCoega tofskega oddelka vsaj do 7. I septembra tek. leta. I Vatoilo k veselici, ktcro napravi Solkanska Sol-I ska mladina 8 podporo druStva Citalnice, v nedeljo 4. I septembra 1881. ob 4 in pol popoludnena Batiitice-I vem vrtu. Program: 1. Pozdrav. 2. BCesarska himna" I —poje mladina in raozkt zbor. 8. Deklaroacue — BA.. I popotntk B, mati. 4. „Pri zibelki"—poje moiki zbor. I 5. Igra: nStarl vojak in njegpva rcjenka." 6. „Po je-I zeru"—-poje mladina. 7. Deklamacije—.A. modra mi-1 Ska B. skopulja." 8. .Molitev*—poje mladina* 9. De-I klamacija—flGranicar.tt 10. ,Na strait"—poje molki, I zbor. Pri vhodu se bodo pobirali, radodarm dpneski • I v podporo Sohke mludine. Ako bode vreme nesta-I novitno, se bode vrSila veselica v dvoraoi ravno o ti-sti uri. Program slovoanosti Joalpu Jurdi^-u v apomin, katero priredijo vipavski rodoljubi na Ma-lega Stnarina prazqik — prihodnji Cetrtek dn6 3 aep- I tembra — po koncani kmetgski tomboli, t. j. ob 8, uri zveCer, je naslednji. Prvi del. — 1. Davorm Jen-ko: Naprej; svira vojaSka godba. — 2. Slavnostni I govor. — 3. t Hajdrih: Jadranako raorje; poje moSki zbor. — 4. VojaSka godba. — S. X: JurfiiCu v spo- I min; slavnostaa deklamacija. — 6. Reach: Skrivno- I stna ljubezen; moSki zbor se spremljevanjem vojaSke godbe. — 7. a) Buska narodna*. Sarafan — b) Prin-cezinja KoCubej: Povejte ji; — pesni za sopran. — 8. VojaSka godba. — 9. Dr. B. Ipavic: Domovina; I moSki zbor z bariton- in tenor-solo. — 10. VojaSka godba.------Drugi del. — Slavnostni pies, pri kate- rem svira vojaSka godba.—Vstopniua k prvemu deiu programa je za osebo 30 kr., Tstopnina k alavnost-nemu plesu je za gospode po 1 gl., gospe in gospo- I diCine so proste. Cisti dohodek je namenjen JurCiievi ustanovi, zato se velikoduSnosti ne stavijo nikake meje. Mi svoje cC. bralce in prijatelje na to slavnost I posebno opozorujema in iz area ieliine, da bi. se naSe vrlo obSio8tvo s Primorskega te slavnosti mnogobrpjno udeleSilo, vzlasti, ker, kakor nam porocajo, bode ta dan pravi narodui praznik v Vipavl. — Na Notranj- I 8kem so bill v isti naman na vetik nhod privreli ro-. I doljubje od vseh vetrov skupaj. Vspeb je bil neprica- I kovan, in se jeobnesel pred vsem v narodovo korist. 8. I sept, je v Logu ipavskem itak velik shod in somenj, kterega se bres drugih povodov udeleSujejo v velikom J ttevjlu Friwawi od wh kwjeT. To pot ima pa isa§e razumn&tvo lepo priliko, \ da se ljudstva pridrazi, id da se zdru2i z mejuini j kranjskimi rodoljubi v pov&anje narodnega praznika J v spumin Jos. JurCicu. Dijaki so se sami razgovarjdi za svoj shod v Logu; zdaj imajo najlepio priliko, da se zoercjo v uajveLem fitevila na uarodui praznik v Logu in Yiuavskem tigu. Dijak, razumnik in uarod na noge! Iz goriske okolice sc nam pi§e: V Oreliovlji blizu Mirna praznovali so preteklo nedeljo sv. Avgu-Stina ne v cerkvi, ker je niraajo—staro so podrli, novo pa qe ie dodelali — ampak na prostera s plesom, kteri 8<» je zavoljo slabfga vrejaena, t j, su§e v zVpili nadaljeval Se drugi dan. Godci uainrec ne pla&itii v nedeljo o&tali so za „Sekacyon*^e cell pondeljek tarn takajoc plaCila, ne vein pa kaj so pricakali.—-Za vse so tcdaj slabi &si, tndi za godce! Staeune ob nedeljah saprte! Zupan na3e furlanske Gradiske je razposlal po mestu okroznico, na ktero se kupci, Stacunaiji podpisujejo in tako za-veiujijo, da ne bode vie prodajali ob nedtdjah, in da bodo Jmeli tedaj o svetih duevih svoje prodajalnice zaprte. PredsedniStvo veteranakega druStva go-riSkega razglasa v trek jezikih eesarjevo zakvalo, ki ma je doSla za voS&la za rojstni dan cesarjev. Pred-sednik se ob enem zahvaljuje veterancem za obilo u-delezitev in vrlo obnaSanje veterancev na vet praznik v Gr&disku V domacem ital, listu ni nifi oraenjeno, ali se je udele/Uo imenovanega praznika tudi kaj si oven-akin veieranov, kakor ni povedano, kako se je sloven-ski pozdrav odmevel v Gradiski. Mislirao pa vender, da se je bi!o udeleziio praznika tudi muogo slov. ve-teranov, in da predsedniStvena lepa zahvala dojde tudi njim. Volitev enega de& poslanca in mestnega svetovaka za V. okraj trzaSke okolice se bode vr-iila 11. septembra od 9. do 1. popoludne v solskem poslopji na OMinah. Sola za babice se prifne v Trstu 1. novcni-bra t slovensktm jeziku. Pogoji zavstop so ti le: a) Tiste zenske, ki hofiejo v to Solo stopiti in uzivati porno&k m nboge, imajo se za to oglasiti pri svojej okrajni gosposki; tiste pa, ki so v Trstu, ali pa v njcgovej okolici rojenc, pri raestni gosposki (magistrate); b) ucenke morajo znati vsaj brati, da bodo mogle to ponavljati, kar se bodo vsak dan v Soli little; c) k preskoSnji se ne pripesti nobena ucenka, ki se v Soli ni dobro sponaSala; d) v to Solo se pri-puSCajo le ienske tistih obcio, v kterih §e ni nobene potrjene babice jin ktere imajo v teh obemah posest-vo ali kako dnigo delo, in koneCno e) vsaka ucenka mora sprifati dobro vedenje, pa tudi ne sme imeii pod 20 in ne uad 40 let; vsaka zenska pa se mora oglasiti vsaj do 4. uovembra, ko ta cas mine, uobena se vet v solo ne sprejme. Silni vihar je razsajal v nedeljo popoludne po vsem Gorenjskem. Polju in sadju je naredd veliko Skode. Orjaska burja je prihrumela s ploho. Okoli Loke je lezald sadja na mernike po cestah, in le malo ga je Le ostalo po drevjt tudi drugod. Hoda nevihta je bila isti dan tudi v Trstu. ttal. rib-gki coin se je prevrnil, in utonila sta dva moza. V novi lufci je pretrganih vefi verig. Iz Ajdovsdine nam piyejo, da je bil tarn do-stdanji pristav g. F. Kodric (tako se je podpfsal kakor smo videli, tudi sam) prav priljubljen. Predno je od-§el vCerkno za 8oduika,so mu napravili banket, na kte-rem je sam izrekel, da nima nobenega nasprotnika. Pri odfibdu so ga spremiii v 8 koCijah do Rebka. Bil je aj-dovski BEdinosti" vefileten ud in odbornik. Pravili so nam, da je vrl uradnik in nam ne nasproten. nBralno drngtvo" na Cbdinah priredi v ne-deljo 11. t. m. veselico s petjem, jgro, deklamacijo in plesom. Svira vojaSka godba. Natan^neji spored se priobci. K tej veselici vljudno vabi odbor. Na Kranjskem gimnaziji bosta v prihodnjem ^olsk«ra letu samo prva dva razreda. Solsko Ieto se zafine s 16. septM vpisavanje pa 14. in 15. t. m. Letno porodilo c. kr. vi§e gimnazije v Celji kaie, da je bilo na tej gvinnaziji skupno 17 u&teljev (s skoro samo n em Ski mi imeni) in 244 ucencev izmed kterih je Solo dodelalo z odliko 20, s L redom 158, dvojko jih ima 31, trojko 13 in (drogo) poskuSnjo 27. Nemcev je med ucenci 120(?), Sloveocev, pa 121 po-. leg 2 Italijanov in 1 Hivata. 9 osmoSolcev se je bilo oglasilo k zrelostrii preskuSnji; med temi sta 2 otl-stopila, 2 morata po 2 mesecih presku§njo ponoviti. S Slapa vipavskega. Dne 3. septembra t. 1, popoldan, osuuje vipavska kmetijska poddruzuica, v Vipavi vehko kmetijsko tombolo z naslednjimi dobit-ki: 1. prva amba, 5 mehov za zveplanje grozdja, v-redno^t 5 gl. 2. druga amba, garnitura sadjerejskega orodja, vrednost 8 gl. 3. terna, grozdui mlin, vred-aost 16 gl. 4. kvaterna, apparat za filtrovanje vina, vred. 24 gl. 5. clnkvina, stroj za rczanje rezauice, v-rednost 40 gi. 6. tombola, juticu mirodobkega plciue-na, vrednost 50 60 gl. Pricetek tomuole toLu<> ob 3. uri, karttdita stane 20 kr. V I^jubljani bocejo tudi uabiuai darove za Le-§ko uovo glediSCe. Y ta nauien bo predaval 18. t. ni. g. Ivan Hubar v ljubij. citaiuici o zgodcviui ceskeg.i glediSca. Naioduj,«ki boct-jo s tem pokazati dejau-stveuo svoje sucutje do Cehov. Stipendije na visi kmetijski soli na Du- \ naji iuzptbaiu- to tii po 400 ghi., tua zx siu^atelje . poijedeiskcga, dve za biusatt.l]ti go/.datakcga poduka. ; I'iosuju se imajo glaatu hu Uiiui&ttiatvo za Uit.uk i» ' bogocitstju iu viozici do 25. septembra pit rekloraui • zgoiaj imenovaucga ucilista. ; „SL Narod" bit je \ceiuj zaplenjeu zarad < sestavKa o razmeiaii ai in a kali prunoiakib biova- j nov, o katL'rih ni moot ptsaii, da bi se ue officbjul [ tizaSki uamestuik baton L>-prctis. To bo besede ntSl. > Isaiodau, in mi njih restnco nujbolj tutmio. Pocein | se pa BTtieate»-Zt'Uuiig" uorcuje z uami, ku smo pri-siljeni govonti 3amo o ,taeiodajaih krogib." „Slovenecu bil je vceraj tudi zasezen. V istrskem dez. zboru je nek dr. Costantini vlado interpeloval, ali ji je znano »ekoiektu;» obua-Sanje uekih prolesorjev na pazinskem gimnaziji, in ali inisti red napraviti na tej giiaiDuziji na to stran. G. dr. Custaiitini in njpgovi tovaiir, ki so iuttr-pelacijo podpisnlt, merijo im slovanske niiitclju pazinsku gimnasije. Mi ne venn>, v ftom bi se oni slaMe obnaSali od ital. svojih kolegov. Toiiko pa until je znano, da je Pazin frrcdwitovsko gnjezdo, kjer ir-redentovski pobalini pljuvajo za c. kr. profesorji. Ako se slovauski profesorji branijo takih pobalinskih po-klonov, jim utegnejo zameriti le ljudje, klenh resnica bode, ako je tudi nepazinski drugi avstrijski svet izve. Lahoui sami tebe «e izdajajo; zato se pa peuijo oti jeze, ako kdo ovadi njih poCefcja pred svetom. Oni pa mcuijo, da utegnejo samo c. kr. profesorji razgla$ati svetu nelojaloo gibanje istrskih Labov. Kadi bi spia vili vse slovanske in gotovo tudi nemSke uradnike, najprej pa c. kr. piofesorje strani, da bi potem inii-no delali iu Umbertu in Garibaldiju na Cast godli in plesali, kakor so to ze veckrat delali. Zato pa kli-ccmo tudi tu: Vlada pozorl ('as je skrajen I Manovre ali velike vojailke vaje bodo na Gorenjskem vso prvo potovico septembra. Velike voja-§ke vaje so zdaj tudi na Ogrskem, kamor pride sam cesar prepri&svat se o napredku na§e vojske. Bozjast ozdravlja pismer.o specijnlni zdravnik dr». Klillisoli v DraManih (Dresden, Sach-sen). Za velike vspehe (8000) velike medalje znanst. druSt. v Pirizu. Kove bukve so priSIe ravnokar na svetlo z imenom „Lurska mati Bo^ja." Pndozx-ne so iz francoskega po g. Henriku Las-st'ire. V njih je popisano, kako se je mati Bozja prikazovaia v Lurdu pred nekoliko leti, in knko iio se potem godili in se Se gode ^u-dezi. Veljajo mohko vezane 1 gld., v polplatnu 1 gld. 20, v'pohisnji 1 gld. 25 kr., in vse v platnu 1 gl. 40 kr. Po po§ti 10 kr. ve6. Kdor vzamc 10 iztisov, jih dobi poitnine proste. Pro-daja jih prelagatelj Franjo MareMC', kaplan v Se.itvida n.ul Ljubljano in uum mmm 7 Liijaii. Listnica uredniatva. Nekaj dopisov smo moral! tudi da-nes odloiiti. — G dopisnik iz Vipave i Nobene „domafieu vc-sti nismo nasli na 3. strani. O. SoSki turist: Prosimo, da nam zares kaj novega posljete. Zadnjega dopisa zarad oblike in stvari no moremo vec sprejeti. — Kanalskim fantom: Plesnih naznanil ne sprejemamo.OpravniStvo vara denar porrne. Vec 4 do Sletnih '¦:% REBCEV najboljgega tirolsko—Stojarskega lehkega in tezkega plemena se iSfie v nakup. Posredovalci dobro duali. Ponudbe imj se pisejo na W. S. 849 an Maasenstein & Vogler in leipzig. la i imflaj. V Praproto pri Nabrezini na Krasu ' I je na prodaj gedna hi§a, stev. 13, pri- stojna za vsakega kremarja. Ima 6 sob, skedenj, podzemeljsko in povrsno klet. Cena in pogoji se poizvedo pri lastniku Fr. Saksida v Saksidu st. 205 pri Dornbergu. Noveje sodbe zdrav. veljakov o FRANZ JOSEF' BITTERQUELLE^ najuHpednejii grenki vodi: Prof. dr. Biesiadeeki, temberg, ITTt". icini zclri»vrtt'vcni refi-renl. I'r-inja, it se Je I« malo TZ»me, tin gte S^tov.) dd ulureka pa btet dole.Mn; pri daljii mbl ne xifuUl moil In n» *o t)lrem uiinku t« ^ronlco vode; xato prlporofam najtopleje to vodo bolniiB (fjspcm Dutiaj 187ft. Ill* Vtnilif Itnfiu Trld«n« *4r«?nliW «dj«. Voil» Fr»»o IJ»r. ^inillj IlOUtt, Joiofofoga Sf«nk«ff» ttadtara «• Mia. »,; ,|c % naJboljMm v*pohom v, tukoj'njl eivltnl bolritJ.'til.'l k«t dlntilri pomoSek, ker lm« oiun prljoten m UJo irojo muA « I'rtM ueprljftnusti tudi nnjiiiikeJieKtt bolmkii. __________________________ _^______V _TrideBtii, ;jt. mart* mI. | tii: Kleiiiwachtcr prof, klinike m 2en-1 ske bolezni v Insbrucku. iTn^^^X -••¦-' '- ¦ 4i» bl imola kak drugi nflprijetnl uSIuek kakor druga — *-------'ail, da no v krogu kologov in abfilniitva for- WA..- i. Ici*. obciia bolniea, Dmiaj. V. *drav, odd „ ..od »od. dr. Dra- ri zeloiim'nem In crovo»ncm kataru, habit inprtji, hrmtei- naat\, krveticm ggoi&'nji, hetnoridab, jttcniih boletttb In iectkih *"¦'—''....." J"ae^H izvi-ritni u«pel>t." 1878. _________ boluinih •, (iTHviiii zalo^a xa Oorieo in deielo samo pri O. CKI«roFO-LETTI v lc-karnioi „pri iVncm medvodu* na Travnikti, kamor naj »obi»a s« tudi r Seppenhofer-jc*i drugeriji anstran i5kofije. Zakaj bolelia toliko Ijudi? Pogostoma se pritoinjejo, da so ljudje dandanes veliko manj dobro poCutijo nego nekdaj. Ni pa, da bi bilo re5 na-lezljivih bolo/.ni, ker je dokazano ravno nosprotuo, da te niso vec tako hude its se fle MrijO vec toliko, kolikor nekdaj, in sicer zato ne, ker »s> skrbi bolj za sanitarne naredbe, in ker imnjo vt-liko vec skrbi za zdravstvene zadeve; to pa je ven-dar gotovo, d»i bolehajo ljudje veliko bolj v hfbtu in v prsih, in da «e pocutijo, ka;%;>r da bi bili brez modi in mrtvi, in vse to brez villain vzro':ov. Koliko jih je, ki se pritozujejo po jedi o boledinaii in tiScanji v 2elodca, tudi, kodar so Ie malo poviili. Drugi se eutijo onemogli zarad neprebavljivosti. Tiao-ieti Cutijo boleeine v felavi, na zolci, neprijetttem dihanji, ki je zlasti neprijetno onim, ki obcujejo x nami, in je poseboo neprijetno zju'raj. Ve5krat slidimo: hujie se pocutim in sfim trudneji, kedar vstanem, kot pa, kedar se vlezem. Pogostoma nahajamo tudi slaba usta, jed nam ne diSt, alt pa ne moremo niceiMUf povziti pri obedu. Ti so pa najmanjii naslcdki, da se slabe pocutimo, in vendar je nesrefia iu trpljeaje veliko zarad tega; zadrzuje naa za vsako veselje in opravjlo! Vzroka pa nam ni treba dalee iskati; vzrok ii&i r ie* ludeu in v probavilih, katera (bolj kot bi si clovek inislil) provzrocujejo §kodo in trpljenje skoro v vseh drugih telesnih opravilih. Ko bi bilo mogoce obraniti zelodec v njegovem pra-v:lnem stanji, in ko bi bil drob prost zaprtij in nepotrebne driste. bi clovek dosegel veliko vofco starost nego jo doseze. Ta dva pogoja kazeta pot za stanovitno zdravje. Zelodec je, kakor kolo v kolesih, in kakor vtegne nepravilno te-kanje enega kolesa v uri podreti ves urni stroj, ko vnifii urno delovaoje za kazanje casa, ravno tako se godi z imenitnimi prebavili; ako pa prenehajo natanko in pravilno delbvati, po* koneajo s tern vsled oalabljene moci in nedelavnosti — in teh je legija — delavnost vseh od njih odvisnih delov, in ves clo-veiki mehanizem trpi zarad tega, kar bolnik neprijetno vd in oMuti. Ako tece pastrojevo kolo pravilno, kale tudi pravi cas, in bistveno urno delovanje - • ki je merilo Lasa — je zopet na pravem mestu. Ako se pa zlo vgnjezdi, se kolesa — na-mesto da bi skupno delovala — poikodujejo in razrusyo, in se tak^ unieijo. Ravno taka je s sestavo 61ove§kega telesa kakor ura, potrebuje tupa tam uravnave. Ako podelis pokvar-jenim organom zopet naravno moc, delovali bodo zopet pravilno, in ndben organ ne bo rulil ali neroden, v skode in bo-leiino drugih. i)a se pa to doseze, mora se prebava po-apeievatt s t o k om tekocine, ki pripada spodnjemu 2elodcu, in to se doseze najvspeSniae z „8h5ker ekstraktom"; ta po-deli mod zelodcu, drobu iivost in mod, oMvi jetra, za ve5e veselje iivljenja in zdra*ja vsem, ki ga rabijo. Cena steklu gl. 1.25 gld. Dobiva se v Gorici pri gospo-dn lekarniku Jak. Cristofolettj-ju.________ Majaieft m oi%ovorai wedoik: f, PQPQQRNIK, — Tiska; »Hi|ar^ans|a ttokftm" v $9?^, 3 Gosli so na prodaj pri KOLARlCl, kottarji za kosarno.