120
Dimitrij Ahasverov: Ciganka Marija.
Kar se pa vobče tiče slovenskega vseučilišča, zavarovati se moramo kar najodločneje proti pačenju zgodovinske resnice, da »pade vseučilišče kot zrel sad vsakemu narodu v naročje, ko narod sam dozori.« Nemška vseučilišča so bila ustanovljena vsaj par sto let prej, ko še sluha in duha ni bilo o kaki nemški kulturi, znanstvu in literaturi; v latinščini se je presajala antična in druga kultura na nemška tla. Smešno je torej, očitati slovenskemu narodu, da še vedno blodi brez znanstva in literature po temi prvotnosti in ne-omike. Gospoda, najprej mora priti solnce, potem je dan! In tako solnce je vseučilišče v kulturnem življenju vsakega naroda.
6
Ciganka barija.
, ti črna ciganka Marija! Kake čudne imaš ti oči, da pozabiti zdaj jih ne morem, da od njih zdaj srce me boli!
»Prorokujem naj srečo še tebi!« —
rekla si, mi pogledala dlan,
pa si čitala mojo usodo:
tek življenja moj bil ti je znan . . .
Nisem tvoje poslušal prorokbe, le v oči sem ti gledal tačas, tvoje črne lase le sem gledal pa tvoj bledi, otožni obraz.
In tako sem bil v temne oči ti neprevidno se ves potopil, da začarala ti si me ž njimi, da sem uroke revež dobil!
Crnolasa ciganka Marija! Vidiš, tvoje so krive oči, da pozabiti več te ne morem, da po tebi srce me boli . . .
Dimitrij Ahasverov.