Inserati »e »prejemajo in veljA tristopua vrsta :
8 kr., če s« tiska lkrat, 12	o
ll H n II £ ll
^ ll ll n n ^ ,,
Pri večkratnem tiskanji s« cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana
pisma s« no sprejemajo.
Naročnino prejema opravuištvo ^ administracija) in eks] edicija i.a Htarem trgu h. št. 16.
Politi Cen lisi za slofeiisKi narod.
Po poŠti prejeman vetja :
Za celo loto	. . io gl. ~ kr.
za pol leta	. . 5 „ _ n
za četrt leta	. . g ,, 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 ,, '20 „ za četrt leta . - „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. voč na leto.
VredniStvo jo v Kravji dolini štev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto.
Kuska miroljubnost
kaže se v sedajnih dogovorih z angleško vlado v vsem svojem svitu. Občudovanja vredna je potrpežljivost, s katero Rusija prenaša spletke in zabavljice skoraj cele Evrope. Rusija, ako-ravno svojo moč pozna, vdaja se vendar kolikor mogoče terjatvam angleškim. Akoravno je mir s Turčijo že sam na sebi skromen in Rusiji malo dobička donaša, je vendar Rusija pripravljena še od tega nekaj odstopiti, samo da se obrani mir. Rusi niso šovinističen narod, oni se prej prenizko nego previsoko cenijo, tudi car je miroljuben vladar; vrhu tega nosijo Rusi posledice zadnje vojske zadosti težko, in si ne žele obnovljenih videti vseh žrtev in težav, ki jih vsaka velika vojska prizadeva; vojska je zlo, in ruski državniki so dosti pošteni, da to priznajo in naglašajo, ker nečejo na se vzeti odgovornosti za potoke krvi, ki se imajo preliti.
Vsacega poštenega Slovana mora v srce bob ti, če vidi , kako ošabna Britanija Rusom nagaja in miljone stroškov prizadeva brez vsacega pravega uzroka, če vidi. kako hočejo drugi žeti, kar so Slovani s svojo krvjo pridobili, če vidi, kako hočejo komaj osvobodjene narode južnoslovanske deloma kratiti, ogoljufati za pridobitve, ali pa celo pod turški jarem nazaj potisniti, ce vidi, kako se velika Rusija sama vdaje in umika. Mi smo prepričani, dn Rusija ne odjenjuje iz bojazni pred bojem, pred Angleži, ali pred Evropo; ona odjenjuje iz poštenega miroljubja, ker neče zakriviti vse reve iu groze, ki bi taki vojski sledila.
Toda samopašna Evropa tega ruskega po-
štenja neče priznati, nt če videti pri drugem čutil, ki jih sama ne pozna ; zato se valjajo zdaj vsi rusožrešni listi z vražjo razkošnostjo v blatu zasmehovanja in zasramovanja utskega imena, češ, kako se Rusija Angležev boji, in da bo v vse privolila, kar bodo ti zahtevali.
,,N. W. Tagblatt" pravi, da se Rusi ne bodo samo Batunia, ampak tudi Karsa odrekli. Ravno ti listi govore Turkom na dušo, da naj za nobeno ceno trdnjav ne izpraznijo ; ob enem pa tako hvalijo in povzdigujejo turško armado, in rusko toliko obrekujejo, kakor bi stali Turki pred Moskvo, in ne Rusi pred Carigradom. Vsak ve, kam pes taco moli; ti listi hočejo pritiskati na Andrassya in dunajske dvorske kroge, da bi se oklenili Angležev, in Rusom vojsko napovedali, v ta namen se mora položaj Rusije naslikati v obupnem stanji. Ti ljudje so, He ve da, toliko brezvestni, da jim ni za cesarsko hišo, niti za one tisoče ljudi, ki bi po taki vojski postali nesrečni, da le sami svoj dobiček pri tem najdejo, ali pa ga ima,o že v žepu, saj ji- Anglija bogata in tudi radodarna tistim, ki jej služijo. Že so v,se evropejsko časopisje razun slovanskega ua svojo stran (b bili, in iz vseh kotov lete ua Runijo papirnate bombe nabasane s strupenim žolčem in sovraštvom do slovanskega imena, streljajoče laž, zvijačo iu psovke.
Pri vsi m tem pa se Rusija ne neha posluževati pomirljivih besedi, ne neha na grde besede z lepimi odgovarjati, ne, neha odjenje,-vati, kjer je le mogoče, tako da že miroljubni podložniki cara godrnjajo in bi nekteri že raje videli novo vojsko, nego toliko poniževanja slavne in mogočne ruske države. Vladna
„Agence liusse" se obrača vnovič do Angležev, in jim polaga ua srce, kako velika bi bila odgovornost za tiste državnike, ki bi zakrivili tako velikansko vojsko, ki bi divjala po vseh delih sveta, strašanske žrtve požirala , in ko-nečno vendar brez vspeha ostala, ker se Rusija in Anglija ue morete popolnem vničiti. Veliko bolje in pametneje bi bilo, da se obe državi v miru porazumete, in Azijo vzajemno civilizirate."
Ali bo ta ruska miroljubuost prinašala dober sad, ali bo zabranila vojsko, tega še ne moremo vedeti; morda bodo rusko pomirljivost smatrali za bojazljivo in strune še bolj močno napeli; — vsakako pa se bo svet prepričal, da je Rusija vse storila, da bi se mir ohranil, vsa dogovornost pa bo padla na Beaconsfiel-dovo vlado, ki ne neha reči do skrajnega gnati, in Rusije dražiti ; nobeni pošteni vladi po tem takem ne bo mogoče, zvezati se z Angleži, in primorani bodo sami izvojevati silno borbo z najmočnejšo državo na svetu.
Akoravno vojske ne smemo želeti, bi vendar marsikdo rad videl, če bi prišlo do boja, samo da bi se angležka prevzetnost malo ponižala, kar bi se gotovo zgodilo , ker ste si Rusija in Anglija v moči jako neenaki, in zavezali bi se potem jeziki obrekovalcem Rusije, ki bi silo in moč, kar je Slovanstvo v sebi hrani, vsled tega še le prav spoznali. Sicer se zdaj kaže, da se boste Rusija in Anglija mirno porazumele in pobotale, vendar pa v nekterih listih ni konca zasmehovanju in za-sramovanju vsega ruskega, in ti listi bodo skušali Slovanstvo toliko ponižati iu potlačiti , kakor da bi bila ruska armada vsa po-
Šola nekdaj in sedaj.
(1'riproste Črtiča o šoli, učiteljih in učencih.)
(Dalje.)
Naj po vsem tem preskočim na šolo sedanje dobe. Povem pa, da bom navajal le posamezne opazke, ker nisem pedagog, ampak ljudi sodim le po tt m, kakor jih vidim in skušam.
Ko sem jaz po šolskih klopeh „hlnče trgal", še ni bilo tistega liberalizma, po kterem je zdaj svet tako srečen postal. Takrat so se tudi — naj se mi ne zameri neprilični pri-merljej! — hudodelniki še bali ječ, ker so vedeli, da jih tam ne čaka nič dobrega. Kdor je prišel iz ječe, se je je bal, a kdor je prišel iz šole, je kolikor toliko znal. Zdaj se v ječah jetniki ne pokore, po šolah pa se učenci ne uče toliko, ko nekdaj ; za oboje naj bo odgovoren „liberalizem."
Človek bi skoro mislil, da so jetnikov osodo zlajšali taki, ki se boje sami priti kedaj v jetnišnice ; in res imamo že dokaze , tla se je to zgodilo. O šolah se kaj tacega ne more reči, ker tisti, ki so skovali sedanje šolske postave, so šoli že vsaj odrastli, čeravno se
marsikteri izmed njih ni dosti učil, če prav morda kako visoko službo opravlja. Jaz bi celo trdil, da so ti možje po šolah premalo skusili šibo, ker ne vedo, kako dobro tekne porednim.
Vselej, kedar srečam kako trumo dijakov, se smilim sam sebi. Ne da bi mi bila pela šiba, ker sem se je že jio očetu bal, a taki gospodje mi nismo bili nikdar, kakor sedanji šolarček, če je le ped visok. To ti je res gospod I Proti njemu je učitelj uboga šleva. Nekdaj so bili učitelji, ali prolosorji za to nastavljeni, da so učili; zdaj bi pa skoro rekel, da so za to , ker šole brez učencev ue more biti. S tem nočem zabavljati sedanji šoli, češ, da sem nasprotnik šole sploh ali se potezam za šibo — meni se smilijo le učitelji, oziroma profesorji, ki naj o sedanjih postavah mladino — ne učd, ampak odgojujejo, če je od-goja res še predmet šoli,
Ura bije štiri, kar se pridrvi truma škra-teljnov iz šole ; vsa cesta je njih , prične se pehanje, po zimi kepanje ; tu se ti zaleti tak tnal škratelj med noge, tam ti prileti kepa in ti zbije pokrivalo z glave, od onega kraja slišiš zopet zabavljive besede, ki lete riti-te ali ua tvoj stan, od druzega jok tepeuega ali
ob tla vrženega dečka, ki svoje bukve in zvezke po blatu pobira, iu enakih reči več. Rekel mi boš, da se je kaj tacega zmeraj godilo, da so bili otroci vselej kolikor toliko razposajeni. Da, res je, tudi mi — ali vsaj med nami nekteri — smo bili taki. Ali takrat se jih je dalo krotiti, večidel s šibo, pa tudi z zaporom in postom. Če je prišla kaka pritožba , je bil krivec občutljivo kaznovan, iu Če je enkrat, dvakrat se mu taka zgodila, se je bal, imel je strah.
Kako pa zdaj I Recimo, da je tak frkovec poreden v šoli ali zunaj nje — česa se mu jo bati ? V šoli ničesar, kajti dobra ali ostra beseda se ga ne prime, tepen ne sme biti, to sam ve in če ga učitelj kaznuje z zaporom, kaznuje tudi sam sebe, ker se mora skoro ž njim zapreti. Ostane le še šiba starišev aii post doma, Učitelj pošlje starišem naznanilo, da je sinko to nli ono pregrešil. Ali kaj ju nasledek? Le redkokrat občutljiva kazen, ker je starišev roka pogosto premehka, veliko večkrat pa huda zamera učitelju, ki je na ta način „priduega" sinčka v slabo ime spravil. Tudi se zgodi, da učenec, po kterem je učitelj poslal naznanilo o pregrehi sina starišem na dom,
bita in razpršena. Ravno ta evropHka prevzetnost in nje sovraštvo do Slovanov bo prej ali pozneje vendar do vojske pripeljalo, zato iniajo Rusi prav, da se pri vsem miroljubji pridno oborožujejo.
Politični pregled.	j
V Ljubljani, 20. maja.
Avstrijske deicle.
1'rovlKorlinn |»oft»<IVm med Cislo in Translo se bode podaljšala do konca meseca junija in v bankinem zboru jo sekcij-ski svetovalec Niebauer rekel, da se bodo do-tični predlogi že te dni izročili državnima zbornicama.
Ilclcgnclji se snidete, kakor je minister Szell naznanil ogerskim poslancem, v soboto 25. t. m.
Državnemu zboru dunajskemu in oger-skemu izročil se je glede dolga 80 milj. nov načrt; novela k postavi o vravnavi zemljišnega davka neki ne pride v obravnavo, Poljakom na ljubo ne, ki ji hudo oporekajo in ktere hoče vlada s tem pridobiti, da bi glasovali za po-godbinc predloge- Vcenitev zemljiš, ki je bila začasno ustanovljena, se je zopet pričela. „P. LI." v dveh dopisih z Dunaja pretresa notranje razmere naše vladine Btranke v državnem zboru ter pride do sklepa, da ta zbornica in ta vlada ne boste mogle dolgo druga poleg druge ostati. — Najvažnejši parlamontarični dogodek je bil te dni ta, da je baron Kellersperg izstopil iz kluba velikih posestnikov ter pristopil k na-predovalnemu klubu, ki sicer ne Stoje mnogo udov, pa ima nekaj prav krepkihin mladih moči. Da ni veliko opravil v zbornici, bilo je najbolj krivo to, da ni imel nobenega sposebnega načelniku, kterega pa s Kellerspergom dobi. Zato je dosedanjo večino ta prestop jako pretresil, ker ji je novo znamenje, da se njena slava bliža k koncu.
•liliiKiiimiiiovtt svečanost pri raz kritji njegovega spominka v Pragi 15. t. m. bila je jako sijajna. Slavnostni govor imel je dr. Rieger, ki je rekel, da Jungmann ni bil kak mogotec tega sveta, ne kak velik vojskovodja, ampak le priprost učenjak, ki je pa narod češki zbudil iz duševne vnemarnosti, in ga pripeljal k narodni časti, oliki in slavi. Kakor dober oče Hkrbcl je za narod , ga podučeval, spodbujal in opominjal na dolžnosti njegove.
Vse svoje življenje delal je 7.a ta narod, v šoli, v življenji, z besedo in pisavo, v učenih družbah in s priprostimi spisi, z lepoznansko literaturo, izvirnimi deli in prevodi klasičnih del. Svoje časti ni iskal v tem, da bi druge ojstro Bftdil in jim delovanje odmerjeval, njegovo pra-'vilo je bilo: „Delaj sam!' Pri banketu govorili razun dr. Riegerja še bivši minister Jirečfek, 'dr. riladkovsky, Maly, prof. Krejči, dr. Strakhty in stolni prošt Štulc. Zvečer bila je slavnostna predstava v gledališči, s ktero se je narodna slovesnost primerno končala.
Nil KrdeliMkcm zbirajo po naznanilu ogerskih listov vojaštvo in hočejo neki vtrditi tudi več krajev. Bog obvaruj, da bi Bedaj, ko se bosta Rus in Anglež mirno pora-zumcla, madjarski prenapeteži nas ne zapletli v vojsko, ki bi bila najhujša nesreča, ki bi mogla zadeti našo ljubo Avstrijo-
Vnanje države.
ItUHkl poročnik v Carigradu, knez La-banov, je 18 t. m. sultanu izročil svoja pisma ter potem obiskal šu turške ministre in dostojanstvenike. Ruska vojna pri Carigradu se še vedno siin ter tje premiče, ue da bi se pa kaj bolj približala vojni turški. Iz Odrina so Rusi iz zdravstvenih ozirov vojake razpostavili po okolici. Komisija, ki ima pomiriti turške vstajmke v Kodopskih gorah, še ni neki nič opravila. — Grof Suvalov se je iz Petrograda 18. t. m. vrnil v London.
1'riiMkl vojaški pooblaščenec pri vladi ruski je 17. t. m. došel v Berlin in je imel drugo jutro razgovor h cesarjem Viljemom. Minister uka iu bogočastja Falk se hoče službi odpovedati, pa tovarši mu na vso moč prigovarjajo, da naj ostane, ker bi se sicer tudi pri drugih ministrih marsikaj spremenilo.
HltliJttilMlta vlada je zbornici predložila načrt o gornje-italijanskib železnicah , ki se bodo od 1. julija t. I. do 31. decembra 1. 187!) oskrbovalo na državne stroške. V državni proračun se bo ob enem postavilo skoz 15 let po 50 milj., da se izdelajo še drugod železnico, kjer so potrebne.
1\'» An£lečkem so 17. t. m po polnoči do dveh v Blackburnu te dni nekaj rogo-vilili, pa policija je razsajalce brez posebnega truda razgrnila in H uajnemirnejših zaprla.
Izvirni dopisi.
1» IJnltljniie 18. maja. (Narodna zavest.) Čudne podobe ti najdeš po Ljubljani, če stikaš po raKnih kotih, ter ljudem potipaš na zob, kakega :mišljenj& da so. Le malo jih je trdne prave vere. Mnogi so naši, pa vendar so še tako slabi v svojem prepričanji, da bodo brž pomagali čez našo stranko zabavljati, ke-dar vidijo, da je večina na nasprotni stranki. Mnogi bolj priprosti Slovenci pa imajo nekak neumen strah v kosteh, kakor se pripoveduje o Indih , kako se neznansko Angležev boje. Mnogi taki Slovenci so podobni tistim mišim v basni, ki so se pogovarjale, kako da bodo mački zvonec na vrat obesile ; ko pa mačka pride, so se vse v tek spustile. Tako se sliši med Slovenci včasi, da bodo nasprotni stranki že pokazali; kedar pa kak tak med nje stopi, pozabljeni so vsi hrabri sklepi. Nekteri imajo tudi navado, da kedar se s kom kregajo, ja-mejo po nemški upiti, ker mislijo, da se bo tisti bolj bal, ki se z njim kregajo, če nad njim po nemški zarenče. Tudi ta smešna prikazen izvira iz prevelikega strahu pred nasprotniki. Imamo pa tudi take možiceljnc, ki pravijo, da se nečejo mešati v nobeno politiko, pa v resnici jim je vendar vse slovensko zoperno, slovenske časnike odrivajo, kjer le morajo, ter jih ljudem odsvetujejo in nemške priporočajo. Taki se le starega drže, in vse novo jim preseda; ker je pa po njih mislih tudi slovenščina novotarija, zato jo na tihem preganjajo. Tako pride, da pred volitvami marsikaterega za našega štejemo, kedar pride pa čas, z onimi potegne, ali pa volit ne gre.
Zato pa naša reč še dosti slabo stoji, največ pa zarad tega, ker so slovenski časniki še premalo razširjeni med ljudstvom. Tndi nemška knjiga, literatura našo odriva povsodi po mestih, in to tem laglje, ker so šole tako vre-djene, da se otroci v njih bolj temeljito nemščine, nego maternega jezika uče, potem pa zabavljajo na novoslovenski jezik, češ, da ga ne umejo, ker se ga v resnici nikoli nčili niso. Popačena ljubljanska slovenščina, kakor in kolikor je znajo pesterne in dekle , ta se ve da ne zadostuje za branje in umenje učenih spisov slovenskih, in dokler bodo samo te učiteljice slovenskega jezika po naših mestih, dokler se slovenščina temeljito v šolah ne bo
je po „zatoženem" pozneje dobil plačo za to po hrbtu. Tudi se po tacih naznanilih, če ne pošiljajo po učencih, goji v njih tista slaba lastnost, ki se jej po domače pravi „špiclarija."
Naj o tem navedem le dvoje ilustracij po pismih, kteri mi je nek učitelj pokazal Prvo je bilo od očeta nekega silno razposajenega dečka, ki je bil vrhu druzih nerednosti druzega pahnil po stopnicah, da si je ta spah-nil nogo. Pismo, ki ga je učitelj dobil od očeta, kteremu je naznanil to reč s prošnjo, naj ga sam prav občutljivo kaznuje, se je glasilo blizo tako-le:
„Gospod učitelj I .laz si enkrat za vselej prepovedujem taka naznanila. Jaz sem že snui vsaj toliko omikan, kakor Vi, in vem, kaj se spodobi in moj fant, kako kazen zasluži. Skrbel pa bom, da se Vaše ravnanje zve na više m mestu, da boste tudi Vi zvedeli, kako so ima ravnati z otroci boljših stanov."
To pismo je. bil oče poslal učitelju odprto po svojem porednem sinu , ki ga je dal pred začetkom poduka brati tudi drugim in se učitelju potem v zobe smejal. Ko je dečko vsled slabega učenja iu vednega nagajanja dobil ob koncu leta zasluženo slabo spričevalo, je „omi-
kani" oče res Sel k vodju tožit učitelja , Češ, da njegovega sina ne more trpeti; opravil se ve da ni nič, a vendar je to lep izgled se danje šole.
Drug primerljej. Učitelj je poslal polletno spričevalo jako lenega in nagajivega učenca domu ; spričevalo je bilo učenju in zadržanju primerno, namreč zelo slabo. Na to dobi od njegove matere blizo sledeče pismo —• mc.mo rečeno, polno vsakovrstnih napak:
„(lospod učitelj I Tega pa ne trpim, da bi mojemu sinu dajali tako sramotna spričala. On več ve, ko Vi in vsa vaša šola skuj). Kaznovala ga ne bom nikoli, če ga še tuko tožite. Ce boste pa surovo ravnali ž njim , že vem, kam so bom šla pritožit zoper Vas."
Taki niso vsi starši , to je res , nekteri prihajajo sami k učiteljem , Če jim naznanijo otroke za domače kaznovanje, in priporočajo otroke vsej ostrosti učiteljevi. ,,Le lepite, zaprite ga, jaz ne bom nič rekel", je navaden govor. „Doma je toliko druzega posla, da se ne moremo z Otrokom vkvarjati. Jaz ne bom nič rekel, če vsak dan šibo dobi ali ga čez poldan zaprete."
če učitelj reče, da ga tepsti ue sme, če
ga pa čez poldan zapri, mora tudi on — učitelj — brez kosila biti, ker mora po postavi nadzirati ga, je večkrat odgovor: ,,Kaka šola pa je to V Jaz otroka ne bom tepel. Čer.iu ga pa pošiljam v šolo in plačujem z.L j, t i naj bom sam njegov učitelj in naj ga kazri ijem ! Saj veste, kdaj zasluži šibo. Taka šola m pa nič! Saj je že tako vsak dan bolj poreden, k.i.r hodi v šolo."
Najhuje je prt vsem tem Se to, da že naj manjši frkovci dobro vedo, da jih učitelj telesno ne sme kaznovati. Sramožljivosti pa se pri takih ne sme iskati; kar ne skli, ne boli. lluduj se nad porednim pobom, n p i j nad njim, da boš hripov; za vse to se ne bo zmenil tako, kakor za eno samo po plečih ali za post nekoliko ur.
Pa čemu to pripovedujem I Saj je znana reč in vsak pameten človek spozna te napake sedanje ljudske šele. Rajše preidem od teh na srednje šole, ktere bom slikal zopet le po ne-kterih črticah najnovejšega časa. Tu ne gre za šibo, ker tej je mladina v teh šolah že odrastla, in tudi res ni bila v njej nikdar na dnevnem redu, ker tu bi bila res sramotna.
(Dalje sledi.)
učila, tako dolgo se bodo slišale tožbe o ne-umljivoBli slovenskega jezika.
Še kmetje naš jezik bolje umejo, nego meščani, nekaj zato, ker tam govord menj popačen jezik, nekaj zato, ker s prižnice slišijo vsako nedeljo pridigovati v čisti slovenščini, nekaj pa zato , ker si vzamejo trud , da neznane izraze nekoliko preštudirajo, meščan pa kar stran vrže slovenski časnik, če kakega izraza ne umeje, ter seže po nemškem; če pa tam kaj ne razume , kar se menj omikanim dostikrat primeri, pa nič ne zabavlja in časnika ne vrže stran, ker take osode je na slovenski zemlji le domač slovenski časnik vreden. Mnogo je sicer že bolje v tem oziru, kakor je bilo pred leti, pa vendar se še prigodi.
Glavna skrb nam mora biti obrnjena na šole, da Be bodo ljudje tam več slovenski, nego nemški učili; šole se morajo posloveniti. Včasih je bilo toliko vpitja zaradi šol , zdaj je pa vse potihnilo v zadevah učnega jezika, in vendar je učui jezik v naših srednjih šolah še vedno kakor je bilo. Čehi, Poljaki, Hrvatje, Srbi , Dalmatinci, celo peščica Lahov imajo narodne Brednje svoje šole, le Slovencem iu Slovakom se ue dovolijo, mi pa smo tako zaspani, da se niti več ne zmenimo za to. Treba bo naš slovenski program, v kterem med drugimi rečmi nahajamo tudi jezikovo ravnopravnost, zopet enkrat energično v razgovor Bpraviti, tako, kakor je zdaj, ne more ostati I
I« l/Juliljtiiie, 20. maja. (Drastična iluBtracija o „vojaškem bremenu".) Neki tukajšnji doj)isnik v poalednjej (55. številki) „Slovenca" govoreč o neizmernih stroških, katere vojaški aparat evropskim državam prizadeva, po vsej pravici trdi, da so le silne vojske našega veka krive vedno rastočih letnih državnih izdatkov in grozovitih državnih dolgov. Temeljite in obširne statistične preiskave so namreč pokazale, da evropske države največ Bvojega dohodka potrosijo za vojsko in za obresti državnih dolgov, katere si pa , kakor smo že rekli, te države skoro izključno na-kopljcjo z vojnami ali s pripravami zanje.
Naj tu pritaknemo, da dolgovi vseh evropskih držav znašajo 40 milijard ali 40.000 milijonov goldinarjev zlata. Za vojsko in vojno brodovje evropske države vsako leto izdado poldrugo miljardo ali 1500 milijonov goldinarjev. Torej ni čuda, da so davki tako veliki I Vsak, kdor jih že dalje časa plačuje, ve tudi, za koliko so pri nas n. pr. v poslednjih 30 letih poskočili.
Veiikansk pa je razloček , ki se razvidi iz sledečega zanimivega primerjanja. Leta 1750. so v Avstro-ogerskej monarhiji vsi državni Btroški znašali 30—40 milj. gold., leta 1877. pa 635 miljonov I Pa poglejmo — v svojo tolažbo — še drugam I Pruska je leta 1740 imela 7 4 milj. tolarjev stroškov, leta 1866. pa 140 milj. tolarjev; Angležka 1685. leta 1-4 milj. sterlinških liber, leta 186-1. pa 66-0 milj. Btcrl. liber; Francoska 1710. leta 170 milj. frankov, 1865. leta 2200 milj., 1877 pa celo 3013 milj. frankov. V zadnjih 12 letih so se državni stroški vse Evrope za 1230 milijonov goldinarjev pomnožili: leta 1805. so še znašali 4493 milj. goldinarjev, leta 1877. pa že 582! miljouov. In za ta neprestani „napredek" se je zgolj zahvaliti človekoljubnjej napravi ogromnih vojskil I
Na vsacega človeka v Evropi, katere prebivalstvo se ceni na 341 miljonov, pride vsako leto 19 goldinarjev državnih stroškov Po posameznih deželah je ta delež na posa-
meznika jako različen : tako na Francoskem n. pr. znaša 26 gld., na Britanskem 21 gld., v Avstro-ogerskej monarhiji 18 goldinarjev, na ŠpanjBkem 16 goldinarjev; muogo nižji še je v iztočnih državah. To pa samo državni stroški: o deželnih in občinskih „pri-kladah" pa druzih tacih državljanskih pri-boljških raznega priimka tu še uiti govora uil kje bodeš našel krščansko dušo, da bi še vse to izračunila in razdelila !
Domače novice.
V Ljubljani, 21. maja.
(Dijaška Štipendija Matija Slugova) letnih 62 gld. 14 kr. je razpisana. Prošnje naj se od dajo do 15. junija 1.1. tukajšnji deželni vladi.
(Hranilnica) bo imela te dni zopet sejo, da sklene, kje da se bode zidalo novo poslopje. Deželna vlada je odločila, da tisti udje, ki so pri tej reči iuteresirani, kakor gg. Malič, Kozler, Hiiufen in dr. Zupančič nimajo pravice glasovati.
(Živinorejce) še enkrat opozorujetno, da bo kmetijska družba jutri v gostilni „zum Baierischen Ilof" na Dunajski cesti prodajala 18 bikov, krav in telic žlahtnega uiuriškega plemena.
(Tri smrkave konje) pošte kočevske so v četrtek v živinozdravniški šoli na Poljanah pobili. Da bi se ta kužna bolezen ue zatrosila še dalje, zaprli so nemudoma konjski hlev Ma ličev, kjer pošta ostaja, in prenovili tla ter iz nova ometali stene. Tudi preiskujejo še druge konje pošte kočevske, da se prepričajo, ni li med njimi še kakega smrkovega ali pa te bolezni sumljivega konja.
(Na tivolijskih travnikih) se bode v četrtek 23. t. in. dopoludne ob 9. uri po javni dražbi prodajala košnja.
Razne reči.
—	D u h o v s k e p r e m e m b e: Faro sv. Urbana nad Ptujem v lavant. škofiji je dobil
g. A. Kocuvan. V goriški nadškofiji pa je umrl bogoslovec tretjeletnik, g. Andrej Uršič za sušico. R. I. P.
—	Prst Božji. V petek, dne 10. maj ■lika poročal je telegram iz Rima, daje cesar Viljem naenkrat vsa obravnavanja z Vatikanom pretrgal in v soboto, 11. majnika streli na cesarja socialni demokrat. Le slepi ne more vtem videti prsta Božjega, pravi Čech (X, 113).
—	Car vseh Slovanov. V Petrogradu je izšla knjižica, v kteri se poziva car, naj bi po vzgledu cesarja Viljema, ki se je nazval cesarja vseli Nemcev, razglasil se ruski vladar za carja vseh Slovanov. Pisatelj knjižici je neki knez Meščerskij.
—	Jubilej svoj š k o f o v s k i in sicer 25 letni hoče nadškof Olomuški, posvečen za biškupa 4- sept. 1853, obhajati v semenišči bogOBlovskem v Olomucu, kjer bode z duhovščino svojo od 2. do 6. sept. t. I. imel duhovne vaje ali eksercicije.
—	Za škofa v L i t o m e r i c a h hod nujbrže imenovan preč. g. Anton Friud, kanonik prestolni v Pragi, roj. 1. 1823. Bratovec njegov , dr. Vincencij Frind, profesor nravne ua bogoslovnem vstavu Litomeriškem iu tajnik ranjkega škofa Vahala pa bode imenovan za profesorja ravno tistega nauka na vseučilišč* v Prago, naznanja „Našinecu (X, 58).
—	Žganje. Ker se pri hudodelstvih v so dnijah pijanost šteje med olajšujoče okolnost dali so poredni pijančki v Mnihovem žganju to ime, da prišedši v krčmo pravijo ua pr Dajte mi za en groš polajšajočih okolnosti I
—	Cesarjevič Rudolf bi imel ta mesec iti v Prago da se uči praktične vojaške službe. „Politiki se z Dunaja naznanja, da si Madjari, kakor se v navadno dobro podučenilt krogih govori, na vso moč prizadevajo to odvrniti , da bi cesarjevič bival v Pragi.
—	Toča. Iz Mirne Peči, se nam 18. t. m. piše: Zgodaj je začela toča vničevati upanje kmetovo. 16. t. m. proti večeru se je vsula precej debela iu voglata po Určvrhu, posnela južno stan golobinjske gorice in segla tndi do globodolskega polja ter mnogo škode vzročila. Sicer trta letos kaže lepo in strn obeta obilo žetev. Bog nas obvaruj v prihodnje še kake veče nesreče! —
—	Vabilo k IV. uličnemu] zboru „ličilelj-■skege druslnt za slovenski Štajer", kateri bode v torek po binkoštih, 11. junija 1878 v Ljutomeru. (Začetek ob 8. uri zjutraj v sobi 1. realke.) Dnevni red: I Nagovor predsednika ; II. poročilo blagajnika in polaganje računa od. 15. avgusta 1876 do 1. junija 1878: IV. Volitev 3 preglcdovalcev računa; V. Pogovor o bodočem delovanju društva in določevanje o visokosti društvene letnine. VI. Določevanje društvenega sedeža iu kraja za bodoči občni zbor.
VII.	Volitev predsednika in 11 odbornikov.
VIII.	Predlogi in nasveti posameznih udov. Na čast udeležnikom 4. občnega zbora
„Učiteljskega društva za slovenski Štajer" v Ljutomeru priredi podpisani odbor sledeče : Na hinkoKtni pondeljek : I. Zabavo s petjem in godbo (v pivarni ob 4. uri popoldne.) II. Skupno razveseljevanje v čitalnici (zvečer.)
Na hiiikoNtui torek: III. Skupni izlet k "vili" g. Zemljiča nad Ljutomer za razgledovanje ljutomerske okolico ob 7. uri zjutraj. IV. Skupni obed v čitalnici ob 11. uri predpoldnem. (Oseba plača 60 kr. za jed in pijačo.) (Ob I. odhod je v Ormuž onih p. n. gg. udeležnikov, kateri se bodo morali radi šole v Bredo z vlakom ob 4. popoldne odpeljati).
Da bi podpisani odbor udeležitev pri zboru olajšal, priskrbel bode vsem udeležnikom te skupščine brezplačno vožnjo od Ormuža v Ljutomer in nazaj ter brezplačno prenočišče v Ljutomeru.
P. n. gg. udeležnike bodo čakali vozovi v pondeljek ob U. uri predpoldnem ua kolodvoru v Ormužu (Fridau). Da se more ob imenovani uri dojti v Ormuž, treba je bo gospodom od mariborske strani odpeljati z jutrajšnjim graškim vlakom, onim pa od celjske strani z vlakom ljubljanskim, ki pride ob 6. uri v Celje, ob '/„!>. na Pragerjo (Pragerliof).
Da se more določiti potrebno Število vozov in prenočišč, prosijo se vsi oni gospodje učitelji, kateri se nameravajo zbora udeležiti, da to podpisanemu odboru vsaj 10 dni poprej naznaniti izvolo.
Z ozirotn na te priprave in olajšave nadja se podpisani odbor obile udeležbe.
Vsem p. n. udom našega društva in tudi drugim domoljubnim gospodom učiteljem , kateri ne bodo utegnili biti navzoči pri naši skupščini, bodi za ni/.vitek našega šolstva ve-levažno ,,Učiteljsko društvo zn slovenski Štajer" toplo priporočeno.
Pi vi, namreč udje naj izvolijo društvo tudi s tem podpirati, da bodo pri priliki poravnali dolžno letino (za leto 1878 — 50 kr.) 'in pa druge mogoče zaostale zneske (na pr. naročnino „Sloveuskega Učitelja"); vsi drugi naj se izvolijo pa kot novi udje k nam pridružiti.
Vsem našim prijateljem naj bosta tndi priporočena po našem društvu izdana „Občna
ItriinrntM-iir rrnr 18. maja.
Državni fondi.	Denar.	Blago
&"/• avstrijska papirua renta . . .62 26	62.40
6% renta v srebru .... . .	66 10	65.26
t'/, renta v zlatu (davku prost«) . .	72.—	72.t5
Srečke (Ioni) 1854. 1..............108,—	108.50
„ „ 1860. I.. celi.....118 76	114.26
„ „ 1860. 1., petinke . . .	122.—	122.50
PrtmijBki listi 1864, 1.,............142.—	143.—
Kendjiščiue odvetnice.
Štajarske po 5°',................98.60	99.60
Kranjske> koroško in primorske po 5',	90,—	91.—
Ogerske po 6%................79 60	80 —
Hrvaške in slavonske po 6°'u . . , .	84.60	86.60
SedmograSke po n............76.10	77.26
Delnice (akcije).
Nacijonalne ban ............800.—	802 —
Unionske bank. ... ....	66 75	67.26
Krcditue akcije................216.80	217.—
Nižoavstr. eskomptne diuibe ■ . .	726.—	730 —
Aiitflo -avstr. banke . , ... *	j 92«—	j 92.50 Srečke (lori).
Kreditne po 100 gld. a. v. •	162.40	162 90
Tržaške „ 100 , k. d. •	120.—	121.—
„ o<> „ „ ., 'j 62.-	63.-
Hiulenske , 4'» gld. h. v. •	1 29.25	29.25
Salmove „ 40 „ „ „ .	38 60	39.—
l'alffi-jeve „ 40 „ „ „ .	27 75	28.60
Clary-jeve „ 40 „ „ „ .	I 29 60	30 50
St. Oenois „ 40 „ „ „ .	29.25	29.76
VViiidischgrafH-ove „ 20 „ „ ,	26 25	26.76
Waldstein-ove „ 40 „ ,, „ .	22 75	23.26 Srebro in zlato.
Cen. cekini . . . •..........6.72	6.73
Napoleonsd'or..................9.71	i 9.76
Srebro ........106 JO	106.50
žgodovina" (c. 25 kr.) in „Kocenov zimljepis" (c. 15 kr.)
Društvo bode svoje pretrgano delovanje (s prenehanjem izdajanja lastnega orgaua) v ugodnih okoliščinah zopet nadaljevalo. Zato prosi vse podpore svojih somišljencev. Naše geslo je iz ostane: „Vse za blagor slovenskega šolstva!"
V Ljutomeru 15. maja 1878.
Odbor „ Učiteljskega dmStva za slovenski iS ta j ur."
—	Požarni straži v Novem mestu so cesar podelili 80 gld.
—	Italijani zbirajo pri Veroni dve vojaški krdeli zarad vojaških vaj(?)
—	Strašna nesreča se je pretekli teden zgodila v Parizu. V neki hiši pri tleh je namreč stanoval človek, ki je prodajal pnške in patrone. Ne da bi se vedelo kako, začelo je v njegovem stanovanje goreti, patrone se razpočijo in razneso vso hišo, v kteri jo stanovalo čez 70 ljudi, kteri so vsi deloma mrtvi, deloma pa hudo ranjeni.
—	Zagovornik: „Kako, vi si upate ponuditi se meni za služabnika, meni, ki sem vas zagovarjal zarad tatvine pred sodbo!" Odgovor: „Ravno zato ; vi ste prisežencem od mene toliko dobrega povedali, kakor še nikdar nobeden ne; zato menil sem, da vas bo veselilo, če se vam ponudim v službo."
—	Za božjo voljo, sosed! hitite domu; vašo ženo je mrtvud zadel; pravijo, da je že mrtva." Sosed pa odgovori hladnokrvno : „No, to Be bom pa vstrašil, ko pridem do mu."
Spred porotnega sodišča.
Dalje.
IG. t. m. popoludne imel se je pred porotno sodnijo zagovarjati Janez Škerjanc iz Orosuplja 26 let star, kterega je zagovarjal dr. Z a r n i k. 7. marca t. 1, bil je živinski sejm v Zalogu, kjer je Janez Beršan prodal eno kravo. Domu grede se Škerjanec in Ber-šan ustavita v neki krčmi in prvi prigovarja Beršanu, da naj od njega kupi kravo. Ko gresta zvečer okoli 6. ure proti Brczijem, prime Škerjanec Beršana, ga vrže ob tla suje z nogami, ter mu šiloma vzame listnico b 84 gld. Beršan je upil in klical na pomoč ter naznanil sodniji, da je bil oropan. Škerjanec pa pri sodniji pri poveduje reč vse drugači. Beršan, pravi, je bil pijan in je listnico vrgel od sebe, ktero je on pobral ter jo hotel drugi dan Beršanu zopet nazaj dati. On nikakor ni mislil Beršana oropati. Bršan trdi, da ga je Škerjanec napal in oropal, in tudi Marija Šubel priča, da je videla, kako da je Škerjanec Beršana vrgel na tla in ga oropal listnice. Zdravnika dr. Kapler in Ore-gorič potrdita, da je bil Beršan odrt in na telesu zelo poškodovan. Zagovornik se sklicuje na dosedanje pošteno življenje zatoženčevo, povdarja, da sta bila s Beršanom dobra znanca in da kot premočen mož nikakor ni mislil Beršana oropati. Porotniki zatoženca z 8 glasovi proti 4 spoznajo za krivega in sodnija ga obsodi na 5. let težko stemnim zaporom 7. marca vsakega leta poostrene ječe. Tudi mora plačati poškodovanemu Beršanu 30 gld. odškodnine.
17. t. m. stal je pred porotniki 25letni Jenez Ahlin iz Srednje vasi, ki je bil že enkrat zarad hudega telesnega poškodovanj« kaznovan. 25. februarija je Ahlin Načeta Zajca iz Rudnika, ko je šel ta iz krčme domu, tako silno s polenom vdaril po glavi, da se je zgrudil na tla, ter mu vzel srebrno žepno uro 12 gld. vredno. Zatoženec se izgovarja, da Zajca
ni vdaril s polenom, ampak s palico in da ga je hotel le zastrašiti. Ure in verižice mu ni šiloma vzel, ampak ji je našel na tleh in pobral. Priče pa trdijo, da so slišali Zajca klicati na pomoč ter ga našle ležati na tleh, tudi so vidileAhlina tam ; razun tega je eni priči sam rekel, da je uro nekomu vzel in podarivši jo Janezu Stibernu, mu je rekel, da naj nikomur ne pove, od koga jo je dobil. Porotniki bo z 11 glasovi Ahlinn spoznali ropa krivega in sodnija mu je pri-pozuala 5 let težke ječe.
V soboto 18. t. m. sodili so porotniki 55 let staro vdovo Marijo Simšič iz Brezija zarad požiganja. 24. februarija t. 1. dopoludne okoli enajstih je namreč začel goreti hlev Mateja Šimšica in so razun njega pogorela še trem sosedom vsa poslopja. Vse škode je bilo 307!) gld. Zaslišane priče so rekle, da so vidile Marijo Simšič, ko je vzela nekaj žvepljenk ter se podala k omenjenemu hlevu. Tudi se je po-zvedelo, da je zatoženka s svojim svakom, Matevžem Simšičem, pri kterem je začelo ge-reti, zarad neke dedšine živela v prepiru in sovraštvu in da je neki priči celo rekla da Matej Šimšic mora priti na beraško palico.
Zatoženka trdi, da hleva ni ona zažgala Državnega pravdnika namestnik Miihleisen povdarja, da je zatoženka jako sumljiva, ker je s svojim svakom živela v prepiru in mu žugala, da mora priti na beraško palico, a ker ji nihče ne more dokazati, da bi bila res ona zažgala hlev, jo porotniki z 11 glasovi spoznajo za ne-krivo, in sodnija je oprosti vse kazni iu plačevanja vseh stroškov.	(Dalje sledi.)
Eksekutivne dražbe.
21.	raiija: 3. Terlep z Deročega vrba, v Mokronogu. Cučck iz Staro mišice, t. Henčič iz Gorenje Košanc, 1. Kapel iz Slare mišice, 1. lie-bec iz Kadoliove vasi, 1. Cucek iz Dolenje Koiune, v»i v Postojni. 2. Pečnikove re i v Kranji. 1. Kovač iz Kamnika na Vrhniki.
22.	maja: 3. Samengo iz Fužin v Vipavi. 1. Švigelj, 1. Maborčič in l. Matinčič vsi v Senožečah. 2. Kome iz Zatično, Bregar iz Višnje gore, oba v Zatičini. Masi iz Nadliška, Kovačič, iz Šive, 3. Škerl iz Hrušca, vsi v Ložu, 1. Možina s llriba na Vrhniki. 1. Ucinan iz Novega mesta,
1.	Mesojedec iz Kcrko oba v Novem mestu. Bezlaj in Oarbcis s Podgorice v Ljubljani.
23.	maja: Kutnar iz Velikih Dol, 2. Tome iz Malega Gabra oba v Zatičini. 2. Pogačar iz Zgoš v Kadolici. 2. Remic iz Spodnje Kanomlje,
2.	Lcskovic iz Godoviča, 1. llauptmunn iz Idrije, 1. Naglič in Kolenc iz Žirov, 1. Ozbič iz Stare vasi, 3. Mnjnik iz Lom, vsi v Idriji. 1. Steliletove reči v Ljubljani.
Umrli so:
Oil 9. do 14. maja: Andrej Morela, gostae 08 1., za Bušico. Jernej Čibašek, kajžar 43 I , za rakom v želodcu. Afra Helena Jaiiinik , usmiljena sestra 23 1., za jetiko, Janez Naehtigall, berač 80 1., za sušico. Tino Merkel dol. 34 l.; Lorene Pogačar, del. 30 1., in Alojzij Sauli, sodar 44 1., vsi za jetiko. Johana Poklaj, del. o. 14 d., Tine Jcrnejčič, dol. 72 I., za sušico. Vsi ti v bolnišnici. 17. maja: Prane Grom, del. 67 1., za jutiko. Ludvik Poderžaj , pol. o. l ''/4 1., za božjastjo. Marija Lušin, dežel. vrad. b., 1. 1., za škrofeljni. Anton Volta, branjevec 72 I., za vtriplj. pljuč. Iledviga Praprotnik, učit. b. 1 '/,2 I., za jetiko. Berta Habel, glediš. igralka 20 let, za jetiko.
Loterijske številke 18. maja.
V	Trstu: 34, 8'i, 5», 12, 18.
V	Lincu: 39, «9, 4«, 27, 44.
Telmrnllčim denarne tfiif '21. unija.
Papirna renta 02.16 — Srrbariia rent* 64.<10 — Zlata renta 71 65. — ISIIOIbIiio državno posojilo 113 75 Hankin« akcije Hlll — Kraditne akcije 211.90 London 121.65 — Srebro 105 85,— Os. kr cekini 6.73.— 20 frankov 9.75.
Nova krčma pri »Črnogorcu"
na Poljanah št. 23,
je preskrbljena z najboljim vinom različnih sort od 28 do 48 kr. liter, z dobrim pivom in okusnimi jedili.
Slavno občinstvo se vabi uljudno k obilnemu obiskovanju.	(1)
Naznanilo.
V farni cerkvi St. Mihaela v Železni K a p I i se bodo napravile nove or&ljo z 12 do 14 spremeni Orglar* k i nioj-siri, ki hočejo to delo prevzeti, naj pošljejo svoje ponudbe do konca meseca majnika ali najdalje do fl«». juniji« I. |. cerkvenemu pr< dstojništvu.	(3)
Cerkveno predstojništvo v Železni Kapli
10. maja 1878.
Najnovejša in najizvrstnejša podoba papeža
Leona XIII.,
oljnotis, v veliki obliki, 68 cent. visoka	in
57 cent. široka, v krasnem pravem pozlačn	m
okviru se dobiva po 15 gld. (ki s;. zam ;	o plačati tudi v treh mesečnih obrokov) ]
Kari Till-u,
(18) knjigarna iu prodajalnica umotvorov, muzikalij in papirja v Ljubljani.
Najprimernejše darilce
za
pridne otroke
sto povosti:
1.	IDanani. ali Kitilnji dnevi •feruznleiiiiti iu
2.	An«1 nji (Inevi Ogleja.
Knjižici obsegate okoli 180 strani in si dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu „KI»venea", ki po želji preskrbe tudi ličuejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu.	(11)