NOVOTEHM
GRADBENI MATERIAL
PO PROIZVODNIH CENAH
v Novem mestu, Ljubljanska cesta 26, tel.: 068/21 -434
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
IU
Ul
O
Odprli tovarno Bramac Slovenija
V letu in pol so v Dobruški vasi izdelali več kot 10 milijonov strešnikov — Letos _________________90 milijonov šilingov prometa — Nadškofov blagoslov_________________________________________
DOBRUŠKA VAS — 24. septembra so v prisotnosti več sto gostov iz do-movine in tujine, med katerimi sta bila tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr.
Alojzij Šuštar in minister za industrijo Dušan Sešok, slovesno odprli mešano slovensko-avstrijsko firmo Bramac Slovenija.
Bramac, ki proizvaja strešnike, deluje
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
v Dobruški vasi sicer že od lanskega aprila, vendar so zaradi lanske vojne
*
CO
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Novomeški gozdarji na _ Madžarskem
Polovica gozdov ostaja v ______državni lasti_____
NOVO MESTO Novomeško Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva je od I6. do 19. septembra pripravno strokovno ekskurzijo na Madžarsko, ki se je udeležilo okoli 50 gozdarjev. Ogledali so si madžarske gozdove in spoznali gospodarjenje z nJ1 mi. Na Madžarskem je zlasti veliko Cerovih gozdov, ki so jih v prejšnjem stoletju sadili zaradi hrane za prašiče, sedaj pa je to manj vreden les in madžarski gozdarji so se na veliko lotili premene in namesto cera sadijo hrast in Iglavce. Veliki nasadi iglavcev so ograjeni in tako zaščiteni pred škodo, ki jo Povzroča divjad, ki je je tudi zelo veliko.
Videli so tudi nekaj zelo lepih bukovih sestojev z veliko lesno zalogo, od "00 do 900 kubikov na hektar. Tudi na Madžarskem se lotevajo privatizacije v gozdarstvu, sečnjo, spravilo in prevoz jesa že opravljajo zasebniki. Po vojni so b|li na Madžarskem skoraj vsi gozdovi Podržavljeni, sedaj pa jih bodo začeli vračati prejšnjim lastnikom, vendar so sprejeli zakon, da mora dobra polovica gozdov ostati v državni lasti. Pri nas pa b'ostalo gozdnim organizacijam, če bi obveljale sedanje zahteve, le borih 18 °dst. gozdov.	a. B.
ima IGM Strešnik, ostalo pa Kograd iz Dravograda. Osnovni kapital je vreden blizu 62 milijonov avstrijskih šilingov, letošnji promet pa naj bi znašal kar 90 milijonov šilingov. Doslej so izdelovali dva modela strešnikov iz naravnih materialov v štirih barvah, pred kratkim pa je stekla še proizvodnja tretjega modela Adria, ki je namenjen predvsem istrskemu in dalmatinskemu tržišču. Poleg strešne kritine izdelujejo tudi vse strešne dodatke. »Naša zmogljivost je sedaj 15 milijonov strešnikov na leto, z majhnimi naložbami in organizacijskimi spre-
membami pa lahko kmalu dosežemo tudi količine prek 20 milijonov strešnikov na leto. Bramac Slovenija je z vstopom v družbo Bramac International v povezavi z nemškim družabnikom Brass in britanskim Redlandom dobil tudi dostop do najnovejših tehnoloških dosežkov pri razvoju strešne kritine,« je dejal Klemenc. Svojo kakovost Bramac Slovenija potrjuje s 30-letno garancijo za svoje izdelke.
Po govorih Klemenca, avstrijskih družabnikov in nadškofa dr. Šuštarja so si gostje ogledali proizvodnjo, dr. Šuštar pa je tovarno blagoslovil in zaželel njeno nadaljnje uspešno delo in srečo ter zadovoljstvo njenim delavcem.
A. B.
GOSTJE V BRAMACU—Direktor Bramaca Jernej Klemenc je gostom, med katerimi sta bila tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in minister Šešok, razkazal tovarno in izdelovanje strešnikov. (Foto: A. B.)
nameravano otvoritev prestavili na letos. V tem času je Bramac Slovenija dosegel in celo presegel zastavljeni cilj: 10 milijonov strešnikov na slovenskih strehah. V Dobruški vasi in v tovarni v Dravogradu bo 87 delavcev (od tega jih 64 dela v Dobruški vasi) letos naredilo okoli 11 milijonov strešnikov.
Direktor Bramaca Slovenija, inž. Jernej Klemenc, je v svojem govoru najprej predstavil to uspešno podjetje, v katerem ima avstrijski Bramac International 62-odst. delež, dobrih 30 odst.
NA VEZOVANJE STIKOV S KITAJSKO - Predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Dvornik je preteklo sredo sprejel dva univerzitetna profesorja: Fan Bao tVena in Mao Yi Weia iz kitajske pokrajine Nanking. Obisk sodi v sklop prizadevanj po navezavi tesnejših kulturnih in gospodarskih stikov med kitajskim mestom Yixing in Novim mestom, za kar so dobre možnosti in o čemer so sestavili tudi pismo o nameri Pobuda o navezavi tesnejših stikov je bila izrečena že pred štirimi leti, ko je kulturni ataše Kitajske v Beogradu, Chai Shegxuan, v Novem mestu odprl razstavo likovne umetnice Huiqin fVang, oživljenapa letos, ko je kVangova, ki živi v Ljubljani, razstavljala v domovini Gostitelj in gosta so si izmenjali darila, med katerimi je bil tudi načrt Novega mesta, zatem pa sta si profesorja ogledala proizvodnjo v tovarni zdravil Krka. (Foto: Z. L.-D.)
Sinička za zdrava jabolka
KZ Krka pridelala okoli 900 ton jabolk
NOVO MESTO — Tako kot lani je novomeška Kmetijska zadruga tudi letos dobila potrdilo, da svoja jaboka iz plantaž v Brezovici pri Šentjerneju in v Klevevžu lahko prodaja z oznako siničke, da gre za sadje, kije pridelano z manj in nižjo vsebnostjo kemičnih pripravkov. Gre za t.i. program slovenske integrirane pridelave sadja (SIPS), ki ga je pokrenilo Poslovno združenje za prehrano, nad njim pa bdi mariborski sadjarski inštitut.
Pri nadzorovani in naravi ter človeku bolj prijazni pridelavi uporabljajo samo manj škodljive pesticide. Ševeda je tak način pridelave sadja zvezan tudi s precejšnjim tveganjem, saj se kaj hitro lahko zgodi, daje kakovost sadja slabša in pridelek manjši. Vendar je s skrbnim načinom zadrugi tako lani kot letos uspelo, da je na ta način pridelala primerno količino in dosegla visoko kakovost.
Letošnjega pridelka jabolk je okoli 900 ton, potrdilo, da je bilo pridelano po načinu integrirane pridelave, pa so dobili za 467 ton najvišje kovosti; ostalo so jabolka 2. in 3. kakovosti ter industrijsko sadje. Gre za sorte elstar, idared, glo-ster, jonagold in zlati delišes. Letos jim je veliko škode naredila huda suša, kije povzročila ožig in stekla-vost. Maloprodajna cena za 3. kakovostni razred jabolk, pridelanih po metodi integrirane pridelave, je 30 tolarjev za kilogram, za 2. razred 45 in za najvišjo kakovost 55 tolarjev. Za organizirano sindikalno prodajo dajo do 15 odst. popusta. Izkušnje kažejo, da KZ Krka jeseni proda okoli 80 ton jabolk. Računajo, da bo tudi letos tako, ostale količine pa bodo na kupce čakale v hladilnici na Cikavi.
A. B.
praznik občine
KOČEVJE
KOČEVJE — Ob prazniku občine Kočevje 3. oktobru bo osrednja proslava v petek, 2. okto-bra, ob 18. uri na ploščadi pred Namo. Slavnostni govornik bo minister za notranje zadeve Igor Bav-oaT V kulturnem programu bodo nastopili Prifarski fantje in oktet Castellum.
///////////////////M
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Kaj bo z imetjem čez mejo?
na 3. strani:
•	O pridelku odloča že sejalnica
na 4. strani:
•	Dela dovolj tudi za kooperante
na 5. strani:	___
•	Belokranjci vse bolj prestrašeni
na 6. strani:	'
•	»Obtožbe in natolcevanja!«
na 9. strani:
•	Zakaj je roka raje segla po vrvi kot po telefonu?
na 10. strani:	-~-	1
•	Še udrihajo po tukačih
na 13. strani:
i
Le strpno in sporazumno o zapletih ob hrvaški meji
Koordinacijski sestanek predstavnikov treh obkolp-skih občin —Ne sme priti do novega Razkrižja
Don Pierino — upanje zasvojenih
15. strani:
Hrvatje izkoriščajo brezvladje
'A///////////////////////////////^
\	■■"■——H mmn
DOMci NA POMOČ GASILCEM — Slovenski zdomci v Švici, posebej rijžine Pocajt, Košorok in Vovk so konec preteklega tedna toplo sprejeli sev-mške gasilce na strokovni ekskurziji Dari Košorok (na posnetku v A mrisvvilu, o svojem domu med zahvalnim nagovorom podpredsednika GZS in predsed->ka G D Sevnica Toneta Korena) je omogočil tudi stik z domačimi gasilci, pri ejnerje Arthur Mueller, predsednik FWAmristvil, občine z okrog 10.000pre-.'Vt>lci, podrobno predstavil odlično organiziranost, strokovno usposobljenost I °premljenost švicarskih gasilcev. Preteklo soboto pa je bilo v Ruetiju ob 15-*!n‘c‘ tamkajšnjega društva Slovenija srečanje slovenskih društev Lipa, Tri-k av, Planika, Soča, Zlatorog in Slovenija, ki se gaje udeležilo okrog 300 naših 'Pokov na začasnem delu v Švici ter gostje iz Slovenije, med njimi 48 svojcev tiev, padlih v lanskoletni vojni za Slovenijo, in minister za Slovence po svetu dr. anko PrunkJFoto: P. Perc)
MILOŠ KOVAČIČ -MENEDŽER LETA
NOVO MESTO - Društvo poslovodnih delavcev Manager je pred tednom na Rogli podelilo že tradicionalne nagrade “menedžer leta”. Namenjene so posebej uspešnim slovenskim direktorjem, ki so se izkazali z dobičkom, uveljavitvijo na svetovnem trgu, zagotavljanjem zaposlenosti, prestrukturiranjem podjetja, uvajanjem novih rentabilnih programov itd. Menedžerji leta, ki jih odlikuje občutek za kupčije in hitre odločitve, so letos trge: Danilo Kovačič iz novogoriškega Hita, Miro Pinterič iz škofjeloškega Šeširja in Miloš Kovačič, generalni direktor novomeške tovarne zdravil Krka.
infjjg
V drugi polovici tedna sc bo vreme poslabšalo. Deževalo bo in ohladilo se bo.
9
BROD NA KOLPI, KOČEVJE, DELNICE, ČABAR — Srečanje predstavnikov občinskih skupščin Kočevje, Delnice in Čabar je bilo 22. septembra v Brodu na Kolpi ob slovensko-hrvaški meji. To je bil že 9. sestanek koordinacije teh treh občin, ki jo vodi dr. Stanko Nikolič, predsednik KS Osilnica. Glavni namen te koordinacije je skrb za skladen razvoj zgornje Kolpske doline.
Tokrat so se obvestili o dosedanjem delu v teh občinah in izmenjali svoje misli o vseh načrtih in delu ter ukrepih, ki so se še posebno zapletli z državno mejo. Predvsem so se pogovorili o varovanju Kolpe in vse te doline, o dosedanji gradnji malih hidrocentral in nameravani gradnji večjih, o cestah, nižinski progi, ki jo načrtujejo Hrvatje,
• ZAPOSLOVANJE OBČANOV V SOSEDNJI DRŽAVI je treba reševati tako, da to ne bo po nepotrebnem vznemirjalo ljudi. Uvedene bodo delovne vize in vse bo potekalo po predpisih. Ugotovljeno je bilo tudi, da je trenutno na tem območju zaposlenih več Slovencev na Hrvaškem kot obratno.
jezovih na Kolpi, šolstvu, zdravstvu, trgovini, mejnih prehodih, carini, policiji in drugem.
Predstavnik Čabra je še posebno poudaril, daje potrebno na tem območju še vnaprej ohraniti dobre sosedske od-
SLOVENSKI BOTANIKI V POSAVJU
KRŠKO - Z ekskurzijo v Krakovski gozd seje končal strokovni del simpozija slovenskih botanikov v Krškem prejšnji teden. Na srečanju botanikov so med drugim poslušali predavanje dr. Toneta Vrabra o flori na Slovenskem. Omeniti velja, da so v okviru simpozija odkrili v parku pred gradom v Leskovcu spominsko ploščo znamenitemu slovenskemu botaniku in krškemu rojaku Alfonzu Paulinu.
noše kljub vsem težavam zaradi meje in drugega. Izogibati seje treba vsemu, kar slabo vpliva na sožitje. Tu ne bi smelo priti do novega Razkrižja, za kar seje v svoji pridigi pred kratkim zavzel tudi duhovnik v Plešcih. Če bosta državi sprejemali predpise, ki bodo posegali v te odnose, je treba zadeve ublažiti oz. bi občine morale že prej vplivati, da v državi ne bi bili sprejeti taki predpisi, ki bi sožitje onemogočali.
J. PRIMC
KARTA KOČEVJA — Matjaž Kos iz Geodetskega zavoda Slovenije je zbranim spregovoril o izdelavi karte občine Kočevje v razmerju 1:50 000. Na sliki: predsednik Dolenjskega geodetskega društva Roman Novšak (levo) in Matajaž Kos. (Foto: M. L,—S.)
Godeti o kartografiji za potrebe vseh
Polemičen izobraževalni dan geodetskega društva
KOČEVSKA REKA Minuli četrtek je bil v Kočevski Reki izobraževalni dan, ki gaje organiziralo Dolenjsko geodetsko društvo. Prisotnih je bilo preko 100 članov društva, izbiro kraja njihovega srečanja pa je narekovala osrednja tema izobraževalnega dne: Kartografija za potrebe vojske in policije.
Po uvodnem nagovoru s predstavitvijo zgodovine Kočevske, ki ga je imel predsednik kočevskega izvršnega sveta Alojz Petek, so o kartografiji v samostojni Sloveniji, zemljiškem katastru na območjih s posebnim pomenom, .cenzuri’ na geodetskih izdelkih in problemih pri določanju meje s Hrvaško spregovorili predstavniki oblasti in Godel-skega zavoda Slovenije. Kartografski sistem v Sloveniji je nedorečen, ob tem pa so opozorili, da še vedno ne vedo, kako je z geodetsko službo za potrebe vojske, da pri ministrstvu za zunanje zadeve še vedno ni ustanovljena služba za državno mejo ter daje nujno čimprej poiskati ustrezne rešitve. Na pripombo, da ministrstvo za obrambo pri pripravi podzakonskih predpisov s področja ukrepov za varnost in varovanje skrivnosti ni v celoti upoštevalo njihovih predlogov, predvsem, da naj bi bila lokacija vseh vidnih objektov prikazana tudi v javnih publikacijah, je odgovoril republiški podsekretar za obrambo Franc Žnidaršič. Dejal je, da sije ministrstvo pridržalo le tisti minimalni vpliv, ki ga po njegovem mnenju mora imeti.
Geodeti so ob tem izrazili upanje, da »cenzura« na geodetskih izdelkih ne bo večja, kot je bila v nekdanji Jugoslaviji, ter da se bo razvijala le ena kartografija tako za potrebe vojske kot ostalih uporabnikov.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Zastava m Vrhu sv. Franje
V zadnjih dneh se je vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško na Gorjancih močno zaostrilo. Zaostrujejo pa ga Hrvatje, in kot kaže, je iz senzacionalističnih člankov, katerih skupna značilnost je nepoznavanje• tega vprašanja, prodrlo v sam vrh hrvaške oblasti. Če se ho tako nadaljevalo, bo meja na Gorjancih, kakor koli bo že zarisana, najbolj toga in zadrta meja v vsej zgodovini, vsekakor pa daleč od tega, za kar so se duhovniki z obeh strani ob nedavnih mašah v razvalinah cerkvic sv. Elije in sv. Jedrti na samem vrhu Gorjancev tako zavzemali: da naj bo to meja, ki bo, tako kot vseskozi v dolgih stoletjih, zbliževala in družila prebivalce z obeh strani Gorjancev: Slovence, grškokatoliške in rimskokatoliške prebivalce Hrvaške. Takim pozivom in lepim željam vihrajoča hrvaška zastava na stolpu, ki se pne prav nad najvišjo vzpetino Gorjancev, na Trdinovem vrhu, gotovo ne pritrjuje. Mi to razumemo kot izzivanje in objestno postavljaštvo. In prav tako dejstvo, da Hrvatje dosledno vrh Gorjancev imenujejo in pišejo Gera, ne pa Trdinov vrh, kot je bil uradno preimenovan pred 70 leti
Kar se tiče vojašnice na vrhu Gorjancev, naj se dogovorijo slovenske in hrvaške oblasti, vendar mora meja teci samo natančno čez najvišjo vzpetino Gorjancev,

ne
pa da bo obveljala sedanja ločnica med katastrskimi občinami ki točko, ki označuje najvišji vrh Gorjancev, pušča na Hrvaškem. Tako bi Hrvatje res lahko vrh spet uradno preimenovali ne samo v sv. Gero, ampak v Vrh sv. Franje in Gorjance v Žumberačko goro.
O tem, da bi Gorjance, kot edinstven naravni biser razglasili za skupen naravni park in za ta dragoceni vir najboljše pitne vode določili enotno varstvo in zaščito, se očitno ne hrv c ' niti razmišljati.
...	.	pa
se očitno ne hrvaškim časopisom ne oblastem ne zdi vredno .............	A. BARTEU
Stabilen tečaj so plačali dobri
Minister za industrijo Dušan Šešok je v Brežicah predstavil usmeritve vlade — Inflacija še ni obrzdana — Pomanjkljiva zakonodaja
BREŽICE — 22. septembra so se brežiški gospodarstveniki pogov arjali s slovenskim ministrom za industrijo Dušanom Sešokom. Predstavil jim je sedanje usmeritve vlade, nato pa odgovarjal še na vprašanja posameznih podjetnikov in menedžerjev. Po pogovoru sije ogledal proizvodnjo v Tovarni pohištva Brežice in v zasebnem podjetju Kovis na Veliki Dolini ter golf igrišče pri gradu Mokrice, kjer so ga predstavniki brežiške občine ob večerji seznanili še z nekaterimi težavami, ki jih pestijo zaradi bližnje meje s Hrvaško.
Minister Šešok je menil, da bo Peterletova vlada šc dobila svoje mesto v zgodovini, saj je uresničila osnovne politične naloge v naši družbi. Ker mnogi še vedno pričakujejo razvrednotenje tolarja, je znova poudaril, da sprememb ne bo. Vlada in Banka Slovenije ne bosta posegali v obrestno politiko bank, zato pa so se odločili za kredite bank ob jamstvu države. Tako so po 12-odst. obrestni meri že dodelili za 5 milijard
darstvo in zakon o družbah, da bi se lahko organizirali kot delniške družbe. »Vlada brez ustrezne zakonodaje ne
more veliko narediti. Menim, da zakon o sanaciji bank še ne bo sprejet v tem mandatu, boljše pa kaže zakonu o lastninjenju. Naše gospodarstvo je zdaj na spolzkih tleh. Morda se bomo prav kmalu izvlekli iz inflacije ali pa se bo zgodilo ravno nasprotno. Zato bomo zadrževali cene v javnem sektorju, kolikor bo le možno.«
B. DUŠIČ-GORNIK
Le puška lahko reši gozdove
Gozdarji so za povečanje odstrela divjadi
• Kmalu naj bi bilo čutiti tudi delo nove izvozne banke, ki ima osnovni kapital v vrednosti 35 milijonov USD. Ta banka bo izdajala jamstva za nekatere posle, pozneje pa naj bi tudi financirala izvozne posle. Zelo strogo naj bi v kratkem posegli tudi na področje plačevanja,
tolarjev kreditov, ki jim bo v kratkem sledil še drugi paket v enaki vrednosti.
Vlada bo namenila 5 milijonov mark za projekt svetovalnih ekip, ki bi stale ob strani vodstvu obetajočih podjetij. Posamezno podjetje bo nosilo četrtino stroškov, drugo četrtino bo pokrila banka, kar polovico pa bodo v okviru tuje pomoči podjetju zagotovili brezplačno. Vlada se še naprej ukvarja tudi z. olajšavami za novozaposlenc in za nova vlaganja.
Brežiški podjetniki so se pritoževali predvsem čez banke, ki so jih »dobesedno izropale«. Zanimalo jih je, kdaj bo prišlo do sanacije bank, do lastninjenja in do obnovitve poslov s Hrvaško. Zahtevali so čimprejšnjo poenostavitev carinskih postopkov, enako davčno ter knjigovodsko kontrolo za vse gospo-
KOČEVJE — V Gozdnem gospodarstvu Kočevje so v zadnjih dveh letih opazili povečanje škode v mlajših razvojnih fazah gozda. V zadnjih treh letih se je začelo poleg zimskega lupljenja smrekovih nasadov pojavljati tudi letno lupljenje. Kriva za to je divjad, ki je je po mnenju gozdarjev na Kočevskem preveč.
»Največja škoda se pojavlja v smrekovih letvenjakih, starih od 15 do 25 let. To so tisti predeli gozda, ki naj bi začeli dajati prve sortimente,« pravi vodja gozdarske enote Mozelj, gozdarski inženir Drago-Karel Čahuk. Po njegovem mnenju je poškodovanost teh gozdov dosegla kritično stopnjo. Gozdarji namreč ocenjujejo, da je ogroženih že okoli 1.500 do 2.000 ha smrekovih sestojev v mlajši fazi ter da je teh kar 60 do 100 odst. uničenih zaradi lupljenja divjadi.
Hujše kot sama škoda v teh nasadih pa je po zatrdilih gozdarjev dejstvo, da se gozd ne more naravno pomlajevati. Delno je vzrok temu, da so v zadnjih treh letih kmetijske površine ogradili za
pašo domačih živali in je zato divjad prisiljena ostati v gozdu. Del krivde pa priznavajo tudi gozdarji, in sicer, da so v preteklosti zaraščajoče površine pogozdili z lesko. »Vendar pred 25 leti na Kočevskem ni bilo toliko divjadi kot sedaj,« opravičuje preteklo ravnanje gozdarjev Čahuk in dodaja: »To ni napad na zeleno bratovščino, vendar pa menim, daje puška edini način za ohranitev kočevskih gozdov.« Po njegovem je namreč nevzdržno, da gojitveno lovišče Medved realizira plan odstrela preko 100-odst., lovske družine pa le okoli 90.
Cena nege ogroženih gozdov je namreč zelo visoka. Za nego do faze dro-govnjaka, ko bi že morali dobiti prve sortimente, so v enoti v Mozlju, ki obsega 5.000 ha gozda in ima od skupno 1.200 ha zasmrečenih gozdov ogroženih kar 800 ha, porabili preko 800.000 tolarjev na hektar gozda. Zato vidijo gozdarji rešitev problemov, kijih imajo zaradi divjadi, v regionalnem parku na Kočevskem, v katerem bi imeli vpliv ha plan odstrela divjadi.
- M LESKOVŠEK-SVETE
80 let dr. Suzane Furlan
Starostna dolenjskih pediatrov dr. Suzana Furlan je pred nekaj dnevi praznovala 80-letnico svojega življenja.
Rojena je bila 27. septembra 1912 v Senožečah na Primorskem. Maturirala je na ženski realni gimnaziji v Ljubljani leta 1932. Kakor mnogi naši starejši zdravniki je tudi ona začela medicinski študij v Ljubljani in ga leta 1938 končala v Zagrebu. V Ljubljani je leta 1949 napravila specialistični izpit iz pediatrije in se tako vključila v krog najstarejših slovenskih pediatrov, bila pa je seveda tudi prvi pediater na Dolenjskem.
Po končanem študiju medicine je po krajšem izpopolnjevanju v Dečjem domu v Ljubljani leta 1939 prišla v Novo mesto in se posvetila skrbi za zdravje dolenjskih otrok. Kot edini zdravnik je
vodila in opravljala vse delo istočasno v predšolskem in šolskem dispanzerju — s prekinitvijo med drugo svetovno vojno — vse do leta 1947, ko je šla v Ljubljano na specializacijo.
Njeno pravo delo se je po vrnitvi v Novo mesto šele začelo. Organizirala je otroški dispanzer v okviru Zdravstvenega doma Novo mesto po modernih načelih, razširila je in poglobila strokovno delo, predvsem pa je razširila področje delovanja dispanzerja na vso
Kričanje pred parlamentom ni dovolj
Zakaj je nastala delavska socialna lista
LJUBLJANA - Ni skrivnost, da v sedanjem slovenskem parlamentu ni ne delavcev ne upokojencev. In tako se je zgodilo, kar se je nujno moralo zgoditi: tudi delavci in upokojenci želijo imeti svoje predstavnike v našem najvišjem zakonodajnem telesu. A kako uresničiti to težnjo? Nova volilna zakonodaja je zunajparlamentarnima strankama, ki združujeta delavce in upokojence, dokončno zaloputnila skupščinska vrata. Delavski stranki Slovenije in Demokratični stranki upokojencev tako ni preostalo drugega, kot da se ozreta po predvolilnem mecenu, saj v njuni blagajni še drobiža ni; brez predvolilne kampanje, ki stane (takšni so sedaj časi), pa ni možno v parlamet. Socialisti niso kazali kakšnega posebnega zanimanja za njuni težnji, zato pa jima je sklenila pomagati Stranka demokratične prenove.
In tako je pred dnevi prišlo do podpisa sporazuma med Delavsko stranko Slovenije, Demokratično stranko upokojencev in Socialdemokratsko prenovo Slovenije (stranko prenoviteljev) za skupni volilni nastop in za ustvarjanje širše nove leve slovenske stranke, do katere naj pride po volitvah. Podpisani sporazum predvideva skupen nastop na volitvah, v ta namen pa združevanje finančnih in drugih moči, enakopravno zas-
topstvo na kandidatnih listah poslancev treh strank. Zelo pomemben je zadnji odstavek dogovora, ki se glasi: “Stranke, ki oblikujejo zvezo, bodo začele z vzporednimi pripravami za spojitev v novo stranko na načelih enakopravnosti in prostovoljnosti. Nova stranka naj nastane po volitvah na osnovi skupaj doseženega volilnega rezultata. Sporazumno bodo izbrali tudi ime nove stranke in izvolili novo vodstvo. Novo ime bo odražalo delavsko, socialno oz. socialdemokratsko usmeijcnost. Za predsednika nove stranke pa ne bo mogel kandidirati nobeden od predsednikov strank, ki se povezujejo.”
Po podpisu je predsednik Delavske stranke Slovenije Vlado Rančigaj povedal, da se je s tem pričel proces združevanja slovenske levice in da je “treba vrniti delavcu njegov ponos”. Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Drago Lipič, pa je dejal, da so “odločitev temeljito pretehtali za varovanje interesov upokojencev”. Predsednik prenoviteljev Ciril Ribičič pričakuje, da se bodo tem še pred volitvami priključile tudi druge neparlamentarne stranke. Sestava volilne liste bo takšna, da bo zagotovila zastopanost vseh v zvezo povezanih strank v državnem zhoru. Pri tem svojo zvezo puščajo odprto; vanjo vabijo predvsem SSS, SDU, Stranko krščanskih socialistov in Delavsko stranko Naprej iz Idrije, posredno pa tudi Pučnikove socialdemokrate, ob tem pa napovedujejo tudi pridružitev nekaterih pomembnin neodvisnih posameznikov. Nove stranke bodo sprejemali v zvezo, če se bodo za to odločile najkasneje 10 dni pred razpisom volitev v državni zbor, sicer jih bodo sprejemali šele po volitvah.
VINKO BLATNIK
V Cerkljah vse nared za tretji rod vojakov
Zima ne bo presenetila
CERKLJE OB KRKI — Druga generacija vojakov, ki je v učnem centru prve faze v Cerkljah ob Krki pridobivala znanje, bo te dni zapustila center, tretjo generacijo pa bodo sprejeli sredi oktobra. Prva in druga generacija, ki sta z delom pričeli spomladi oziroma poleti, se lahko pohvalita, da sta imeli tako rekoč idealne vremenske pogoje, saj je bilo vreme večidel suho in toplo. Tega pa ne more pričakovati jesenska generacija, ki bo tu bivala do sredine januarja.
»Učni center je z obnovljenimi pečmi za centralno kurjavo usposobljen za zimsko delo, pa tudi sicer je za dobro počutje naših gojencev poskrbljeno, saj ima vsako nadstropje svoje sušilnice za obleko in obutev. V centru je pričela delati tudi zdravstvena ambulanta, v kate-
novomeško občino in še čez. Vsaj dve leti je pomagala še v šolskem dispanzerju, štiri leta pa je kot zunanja sodelavka pregledovala bolne otroke na internem oddelku bolnice Novo mesto. Dolgih 12 let je bila prisiljena sama obravnavati — resda manj poglobljeno področje, kjer danes dela več specializiranih in usmerjenih zdravnikov.
Leta 1962, ko so končno le prišle nove moči. je odšla že nekoliko utrujena in razočarana orat pediatrično ledino v Trebnje. Zopet je organizirala in vodila oba dispanzerja, vozeč se vsak dan iz Novega mesta, vse do upokojitve leta 1970. In vendar je potem še našla čas in hodila pomagat mladim v Trebnje do leta 1975, ko je dokončno odložila slušalke in rcccptnik.
Dr. Furlanova je utemeljiteljica moderne novomeške dispanzerske pediatrije. Opravila je veliko delo, ob tem pa ni treba dvomiti, daje bila dobra in požrtvovalna mati v zdravju in bolezni tudi lastnim otrokom.
Dolenjski pediatri želimo dr. Furlanovi objubileju še veliko zdravja in življenjske moči. ki jo še potrebuje. Hkrati se ji v imenu številnih generacij bolnih otrok in v našem imenu zahvaljujemo za vse. kar je dobrega storila za dolenjsko pediatrijo.
Dr. ALOJZ BOH
NOV VOZNI RED
LJUBLJANA — V nedeljo, ko smo za eno uro premaknili urne kazalce, je začel veljati tudi nov železniški vozni red, ki je zaradi vojnih razmer na območju nekdanje Jugoslavije izdelan posebej za letno in zimsko obdobje. Pomembnejše spremembe so le na relacijah Ljubljana — Novo mesto — Metlika ter Trebnje — Sevnica, kjer je bilo največ pripomb uporabnikov.
Stotnik Vasilije Maraš
rije moč zdraviti vse lažje vrste obolenj, možna pa je tudi krajša hospitalizacija. Ambulanta ima lasten laboratorij za nujnejše analize,« pravi poveljnik učnega centra, stotnik Vasilije Maraš. Nova generacija, ki jo bodo sedaj sprejeli, bo štela približno 230 vojakov, prihaja pa iz istih občin kot do sedaj,.s tem da sta
• V tukajšnjem vojaškem učnem centru je bilo v sredo popoldne tekmovanje v orientacijskem teku za ekipe učnih centrov prve faze iz vse Slovenije. Sodelovalo je šest ekip gojencev in pet ekip starešin. Tekmovalci so tekli v vojaški obleki in obutvi, vendar brez opreme. Proga je bila dolga šest kilometrov, s šestimi kontrolnimi točkami, najhitreje pa jo je pretekla ekipa starešin iz učnega centra Slovenska Bistrica (59.48). Med vojaki je bila najboljša ekipa UC Kranj (1.04.40), druga je bila ekipa UC Vrhnika (1.06.00), tretje mesto pa so zasedli vojaki UC Cerklje ob Krki (1.06.55)._____________________________
jim dodani še dve novi: Črnomelj in T rebnje.
Poveljnik stotnik Maraš pravi tudi, da večjih disciplinskih problemov v učnem centru ni bilo, razen takih, kijih pri tako velikem številu mladih ljudi lahko štejemo za običajne. Večina prestopkov je v povezavi z uživanjem ali vnašanjem alkohola. Prepričan je, da do večjih problemov tudi pozneje ne bi smelo priti, saj gojence že od vsega začetka zavestno navajajo na resnejše naloge in obveznosti v drugi fazi, kjer tudi izhodi niso tako samoumevni kot v prvi.
TJ.
SIMPOZIJ O DEZINFEKCIJSKIH PREPARATIH
OTOČEC — Sekcija za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri Zvezi društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije in Veterinarska fakulteta v Ljubljani sta pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka 24. in 25. septembra pripravili drugi slovenski simpozij na temo »Obremenitev okolja zaradi DDD preparatov in njihova eliminacija«. Okrog 80 domačih in tujih strokovnjakov s tega področja je dva dni obravnavalo aktualna vprašanja s področja raziskovanja, odkrivanja, testiranja in uporabe okolju čim manj škodljivih razkužil in drugih sredstev za zatiranje mrčesa, glodalcev in kužnih bolezni. Zahteve po preparatih, ki ne obremenjujejo okolja, so tudi na tem področju vse večje in Slovenija se bo morala približati normativom ter uporabi novih metod testiranja preparatov DDD, ki veljajo v zahodni Evropi, prihodnje leto pa bodo poenoteni v Evropski skupnosti. Na simpoziju so govorili o enotnih metodah testiranja razkužil v Sloveniji, o razkuževanju gnojevke, o kužnih klicah in težkih kovinah v čistilniških goščah, o občutljivosti bakterij za dezinfekcijska sredstva itd. Simpozij so zaključili z okroglo mizo o nadzoru DDD sredstev v Sloveniji. •
• Nikar ne bodimo Slovenec Slovencu, zakaj ne bi bili, denimo, Slovenec Avstrijcu? (V. Ravnikar)
naša anketa
Kaj bo z imetjem čez mejo?
Vrednost premoženja slovenskih podjetij v drugih republikah nekdanje Jugoslavije je bila konec preteklega leta ocenjena na slabih 60 milijard tolarjev. Na ozemlju sosednje Hrvaške naj bi bilo 46 odst. tega slovenskega premoženja. Tržna vrednost stanovanj in počitniških objektov, kijih imajo podjetja skoraj v celoti na Hrvaškem, je znašala 12,4 milijarde tolarjev. Kolikšna je vrednost slovenske zasebne lastnine na Hrvaškem, ni znano, ve pa se, da so Slovenci na obali Jadrana uredili cela naselja, kar gre predvsem hrvaškim oblastem zdaj močno v nos. Kaj bo s tem premoženjem? Po grobi oceni so ga vsaj polovico že odtujili, za preostalo pa se marsikdo boji, daje tudi izgubljeno. Nekaj upanja, da ni tako, daje predvsem hrvaška potreba po tujem kapitalu. Če bi se s kakšno nacionalizacijo izkazali za državo, ki jim je lastnina vse prej kot sveta, bi verjetno ves tuji kapital ne dvakrat, ampak stokrat premislil, ali se res splača tvegati. Po drugi strani izjave predstavnikov hrvaških oblasti s predsednikom Tudmanom na čelu o tem, kako je Slovenija sistematično kupovala in ropala Hrvaško, hrvaška uradna prepoved razpolaganja z nepremičninami za tujce, odlaganje ratifikacije sporazuma o gospodarskem sodelovanju pa, ne nazadnje, morski konflikti in ustvarjanje problemov okrog meje, Mokric ipd. dajejo slutiti, da lahko Slovenija pričakuje pri urejanju tega vprašanja še velike težave.
DRAGO KROŠELJ, podjetnik iz Boš-tanja: »Prepričan sem, da ne bo prišlo do odvzema slovenskega premoženja in tudi počitniških zmogljivosti ne, če so bile pridobljene legalno. Imam garsonjero na Pagu, kupil sem jo od hrvaškega podjetja Gor-tan in se ne bojim. Končno bi vsak nasilen poseg v privatno lastnino Hrvaški onemogočil, da pridobi za naložbe tuj kapital, ki ga zelo potrebuje. Verjetno pa tujcem ne bo dovoljena posest zemlje.«

MARIJA GLUŠIČ, upokojenka s Puščave pri Mokronogu: »Ne smem se spomniti, kako smo se namučili in koliko smo vložili, da smo divjino in skalovje v Stinici toliko uredili, da smo tam postavili počitniško hišo. Samo v enem letu smo bili zaradi gradnje 36-krat s tremi avti na gradbišču, saj tam še soli nisi mogel kupiti. Ce bi nam Hrvati navili visoke davke na to premoženje, bi se mi tako uprlo, da ne bi hotela videti ne položnice ne prigaranega kotička ob Jadranu.«
STANISLAV VENE, upokojenec iz Novega mesta: »Jelinčič je razširil Slovenijo do Lošinja, Paraga pa Hrvaško do Portoroža. Vse to poslabšuje že tako slabe odnose med republikama. Slovensko družbeno in privatno lastnino na Hrvaškem lahko kar odpišemo. Nujno je, da se cimprej sestanejo diplomati in ministri obeh držav in poskušajo te zadeve rešiti v korist obeh. Pred letom sta Kučan in Tudman na Otočcu nazdravljala s cvičkom. Mu bosta na bližnjem srečanju dodala pelin?«
MARTIN FRAKELJ, trgovec v metliški Metalki: »Imam vikend na Krku. Marsikaj je slišati o usodi slovenskega premoženja na Hrvaškem, ne vem pa, kaj se bo v resnici zgodilo. Če se nas bodo Hrvati hoteli znebiti, bodo to gotovo naredili na eleganten način, na primer z zasoljenimi davki. Tiste, ki jih ne bodo mogli plačati, bodo potem izsiljevali, da bodo imetje poceni prodali. Letos pa na počitnicah ni bilo še nič drugače kot prejšnja leta.«
MARJAN VITKOVIČ, referent za kadre in izobraževanje v črnomaljskem Beltu: »Skrbim tudi za letovanje delavcev in lahko rečem, da so imeli letos v našem stanovanju na Pagu in v dveh bungalovih pri Pulju normalne počitnice. Upamo, da z nepremičninami na Hrvaškem ne bomo imeli težav. Če bi se sosedje odločili za kakršnekoli neljube ukrepe, bi si naredili slabo reklamo pri vseh tujcih, ne le pri Slovencih.«
JOŽE PRIMC, upokojenec iz Kočevja: »Lastninske odnose bi morali urejati v duhu dobrih sosedskih odnosov in po mednarodnih merilih. Za morebitno odvzeto lastnino naj bi Hrvaška izplačala pošteno odškodnino. Če bi se odločila za nacionalizacijo slovenske lastnine na hrvaških tleh, bi jim morali vrniti v enaki meri. Mislim pa, da Hrvatje tega ne bodo storili, saj bi potem lahko kar pozabili na kakršenkoli tuji kapital.«
i ju
(j
ALEŠ ABRAHAMSBERG, odvetnik iz Ribnice: »Starši imajo v Červaiju stanovanje in ni nam vseeno, kaj bo z njim. Vemo, da za prodajo niso ugodni časi, zato lahko le čakamo in upamo, da bosta Slovenija in Hrvaška uredili lastninske zadeve. Razumljivo je, da se v revščini ljudje bojijo, da bo njihovo narodno bogastvo razprodano. Tako je tudi pri nas. Če se ima Hrvaška za demokratično državo, pa bo morala urediti te odnose s Slovenijo.«
KARL RECER, direktor podjetja Vino Bizeljsko Brežice: »Mislim, da bi morali vprašanje slovenske lastnine na Hrvaškem reševati tako, kot to delajo nasploh v Evropi. Lastnina mora biti nedotakljiva, o čemer se morata dogovorili vladi obeh držav. V odnosih med državama naj prevlada vzajemnost, pobuda pa naj bo na naši strani, ker imamo čez mejo občutno več nepre-
mičnin.«
ROMAN SANDA, direktor podjetja Logis Senovo: »Gre za zapleteno zadevo. O lastnini se bosta morali obe državi dogovoriti na vladni ravni, zadeva pa bi morala priti tudi na dnevni red slovenskega parlamenta. Tako je glede zasebne lastnine, kar zadeva sindikalne domove in podobno, pa je verjetno že vse zamujeno. V preteklosti se je nekaj tega dalo rešiti s primerno organizacijo poslovanja.«
Med večine čebelarjev neoporečen
Hudo gnilobo čebelje zalege v trebanjski občini odkrili le v štirih čebelnjakih oz. 10 panjih — Prepovedana le prodaja tega medu, da bi zajezili bolezen
TREBNJE — »Novinarji so nam naredili medvedjo uslugo, ko so po radiu in v nekaterih časopisih objavili, da so nam z odredbo trebanjskega izvršnega sveta zaradi ugotovljene hude gnilobe čebelje zalege prepovedali ne le kakršenkoli promet s čebelami ali čebelarskim priborom po občini ali zunaj nje ter prevoz čebel na pašo, ampak tudi promet z vsemi čebeljimi pridelki. Pri tem pa je treba poudariti, da sta po omenjeni odredbi prepovedana le promet medu zdravljenih čebel za prehrano ljudi in uporaba medu za hrano čebelam,« kar nekajkrat jezno pove predsednik Čebelarskega društva Trebnje 56-letni Jože Korbar, ki povezuje vse čebelarske družine v občini z okrog 140 člani in 1700 panji.
ODPRLI SODOBEN KMETIJSKI LABORATORIJ
LJUBLJANA — V Kmetijskem inštitutu Slovenije, naši osrednji kmetijski znanstveni ustanovi, so 25. septembra odprli sodobno opremljen centralni laboratorij, vreden nad 2,5 milijona nemških mark. Kot je poudaril direktor inž. Slavko Gliha, ki ima največ zaslug za novo pridobitev, bo mogoče z novimi napravami, med katerimi so najmodernejši kromato-grafi in spektrofotometri, predvsem poglobiti raziskave, ki so povezane z varstvom narave. V sklopu osrednjega laboratorija je tudi za vinogradništvo Dolenjske še posebej zanimiv enološki laboratorij s sodobno opremljeno degustacijsko sobo, ki je dobra osnova za nadaljnji napredek vinogradništva in vinarstva pri nas.
ŽNOVOMEŠKE TRŽNICE
Ta ponedeljek je bil na tržnici spet normalen utrip z nekaj več prodajalci in obiskovalci. S prihajajočim hladom rastejo tudi cene. Paradižnik je poskočil na 120, grozdje drži ceno 100, čebula 60, zelje 70, paprika je 120, malancane 150, hruške 70, jabolka za ozimnico 50, slive 50, jajca od 12 do 15, maline 200, grozdje iz-abela 130, radič 200, fižol 300, sirček 200, smetana 350, koren 100 in banane 90 tolarjev. Pri Deladiniju smo izpisali naslednje cene: paprika 90, banane 95, grozdje 120, paradižnik 120, česen 300, breskve 150, zelje 60, hruške 70, jabolka 60, fižol 160 in čebula 45 tolaijev.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 135 do 3 mesece starih in 87 starejših prašičev. Za prve so prodajalci dobili 300, za druge pa 200 do 230 tolarjev za kilogram žive teže.
Korbar pravi, da se čebelarji hudujejo, ker ljudje sicer vedo, da huda gniloba čebelje zalege spada med nevarne živalske kužne bolezni, toda zaradi zapore štirih čebelnjakov, in sicer dveh na Čatežu ter po enega v Razborah in Goljeku, kjer so le v 10 panjih veteri-
KNJIŽNENA GRADE ZA NAJBOLJ TOČEN ODGOVOR — Štefka Kotar, Ulica Cankarjeve brigade 21, Trebnje, Jože Zura, Mestne njive 8, Novo mesto, in Darinka Tomažin, Kalce 4, Krško, so dobitniki knjige Ignaca Jereba, Prekletstvo, ki jo bodo prejeli po pošti kot nagrado za najbolj točen odgovor na vprašanje, koliko naročnikov na Dolenjski list je v občini Trebnje. Štefka Kotar je že stalna gostja naše nagradne igre, v kateri za najbolj točen odgovor podeljujemo knjižne nagrade, in sije nagrado prislužila že drugič. Vprašanje tega tedna je: koliko naročnikov je v krški občini? Za najbolj pravilne odgovore, ki jih sporočajte od četrtka naprej po tel. 23-610, bomo podelili knjigo Polone Škrinjar, Divji volčin.
Kmetijski nasveti
Rešitev: kisanje krompiija
Krompir je letos kljub suši dobro obrodil in bo s svojo dostopnostjo in ceno omogočil prehrano premnogih socialno ogroženih ljudi, tjopolnil pa bo tudi hudo prizadeto krmno bilanco domačih živali. Cc računamo, da je petina pridelka primerna za živinsko krmo, to pomeni, da bo na voljo več kot 100.000 ton drobnega in poškodovanega krompirja, ki ni primeren za človeško Prehrano.
Ker je bila večina letošnjega pridelka izkopana iz prevroče zemlje in ker okužba z virusno prstanasto nekrozo še zdaleč ni Premagana, lahko pričakujemo, da bo letos krompir v skladišču d°y gnil kot običajno, zlasti še, ker so h gnitju nagnjene tudi »^katere tuje sorte, s katerimi so kmetje nadomeščali dolga leta odlično, zdaj pa že izrojeno Repanškovo domačo sorto igor. Krmni krompir je pred gnitjem mogoče obvarovati s siliranjem, Ki so ga nekdaj mnogo bolj priporočali in ima še dandanes svojo
vrednost.
•KAKŠNI SILOSI - Krompir običajno siliramo v manjše •»tonske silose in betonske jame. Silaža mora biti temeljito očiščena (oprana), potlačena in pokrita, tako da do i\je zrak nima dostopa. Vrenje je končano v slabem mesecu dni. Dnevni odvzem s|laže mora biti dovolj velik, zajeti mora vsaj 5-centimetrsko plast, jocer se rado pojavi naknadno vrenje in skisan krompir se začne
Po svoji hranilni sestavi je krompir kar primeren za siliranje, saj ima veliko ogljikovih hidratov in malo beljakovin, žal pa tudi mnogo vode. Preobilici vode se je moč ogniti s tem, da krompir Kuhamo ali parimo. V tem primeru krompiijev škrob nabrekne m veže vodo. Stvar bi bila čisto enostavna in zanesljiva, če ne m kuhanje ali parjenje krompirja sorazmerno mnogo stalo. Pri krmljenju prašičev se ponavadi še izplača, pri krmljenju goveda Pa ne. V tem primeru stroka priporoča siliranje surovega Krompirja, ki pa je strokovno zahtevnejše in ne vedno povsem zanesljivo.
Surov krompir je težje silirati prav zaradi obilice vode, iz katere v silosu nastaja silosni sok, ki odteka, z njim pa tudi hranilne snovi. Izgube je mogoče preprečiti z dodajanjem suhe krme, kot S? Pesni rezanci, seno, žitni zdrob, oljne tropine in podobno. * e snovi zadržijo sok, hkrati pa povečajo hranilno vrednost silaže, K> pa je, to je treba posebej poudariti, primerna za govedo, precej ^anj pa za prašiče, ki niso prežvekovalci in imajo mnogo krajši Prebavni trakt.	Inž. M. L.
»Gnilobo imajo več ali manj v vseh občinah, le odkrijejo je ne. V naši občini smo jo odkrili pred kakšnimi 10 leti v Šentrupertu. In ravno zato nas še toliko bolj boli, ker smo ravno zaradi naše skrbi za boljšo zdravstveno zaščito če-
bel na našem občnem zboru čebelarskega društva sami dali pobudo za te preglede čebelnjakov po občini, zdaj se nam pa ta ukrep vrača kot bumerang,« se Korbar stežka sprijazni z mislijo, da kdor dela, greši, in tudi novinarji nismo nezmotljivi.
Korbar poudarja, da bodo kljub vsemu nadaljevali s pregledi, pri okuženih čebelnjakih pa je novomeška veterinarska inšpekcija že odredila uničevanje okuženih panjev, satja in čebel oz. zdravljenje čebel z antibiotiki in razkuževanje žebelnjakov oz. stojišč. Aprila 1993 bodo znova pregledali vse panje.
P. PERC
Bo konec trganja »na pamet«?
O pomenu strokovnega spremljanja dozorevanja grozdja in meritvah v laboratoriju Stojana Goloba
Jože Korbar
narski inšpektorji ugotovili bolezen, še ni prepovedana prodaja čebeljih pridelkov v celotni občini.
Knjiga za odgovor
DIVIJ 1 VOLČIN3
TRŠKA GORA — Stojan Golob, ki ima v domači hiši na Mestnih njivah v Novem mestu svoj laboratorij za vino je ta čas od vinogradnikov najbolj iskana oseba. Marsikateri vinogradnik se je že odločil, da ne bo več trgal »na pamet«, temveč bo strokovno spremljal dozorevanje grozdja v svojem vinogradu. Vsak res ne premore dragih naprav za te analize, zato pa jim ni težko mošt prinesti v Stojanov laboratorij. Za vinogradnike je ta čas najpomembnejše določiti datum trgatve. To pokaže analiza vzorcev
z izmerjeno sladkorno stopnjo, padanjem titracijske kisline in spremljanjem kislosti mošta.
S Stojanom Golobom smo se minuli petek in ponedeljek odpravili med vinograde na Trški gori in strokovno obdelali dva vinograda. Prvi ima srednjo obremenitev trsov. Meritve z refrakto-metrom so pokazale sladkorno stopnjo, ki že ustreza polni zrelosti. Povprečna sladkorna stopnja in kisline pa so bile izmerjene v laboratoriju:
SORTA	POVP. SLADKOR	POVP. KISLINE	KISLOST - PH
ŠIPON	60°Oe = 121 g/l	11,6 g/l	3,06
LAŠKI RIZLING	74°Oe = 158 g/l	8,1 g/l	3,12
SOVINJON	78°Oe = 167 g/l	8,6 g/l	3,22
KERNER	70°Oe = 147 g/l	6,0 g/l	3,60
RUMENI PLAVEČ	66°Oe = 136 g/l	11,3 g/l	3,11
Tudi drugi vinograd je imel južno lego, vendar veliko večjo obremenitev trsov. Terenske meritve so pokazale, da sladkorna stopnja še ne ustreza polni
zrelosti. Za laboratorijsko meritev smo vzeli sok, iztisnjen iz treh povprečno zrelih grozdov:
SORTA	POVP. SLADKOR	POVP. KISLINE	KISLOST - PH
KRALJEVINA	56°Oe = 110 g/l	9,3 g/l	3,07
FRANKINJA	66°Oe = 136 g/l	8,3	3,22
ŽAMETNA ČRNINA	60°Oe = 121 g/l	6,5 g/l	3,27
LAŠKI RIZLING	74°Oe = 158 g/l	6,8 g/l	3,28
ŠTAJERSKA BELINA	70°Oe = 147 g/l	8,6 g/l	3,30
»Meritve kažejo, da so v tistih vinogradih, ki imajo srednjo ali majhno obremenitev trsov, zgodnje sorte že
med letom bo zahtevala nekaj več žve-planja, če ne želimo, da ne bo prišlo do biološkega razkisa,« je misli o letošnji trgatvi v svoje poročilo zapisal ing. kemije Stojan Golob.
J. PAVLIN
EN -HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Letina 1992
Vinogradniki in vinarji imamo prednost pred kolegi iz drugih vej kmetijstva, da nam je vsako leto dano ustvarjati novo, drugačno vino. V tem je tudi čar in privlačnost tega dela in v naši radovednosti smo pripravljeni marsikaj narediti, da bi doživeli vsako leto novo presenečenje. Kletarski mojster (takega uradnega naziva pri nas še ni), še bolj pa enolog vesta, da kletarstvo ni samo tehnika, je tudi umetnost.
Letnik nastaja vsaj dve leti. Odvisno je, kakšen vinograd smo zapustili po trgatvi, izčrpan ali v dobri kondiciji. Odvisno je tudi od zime; če je huda, jiomori mrčes, kar je zaželjeno. Sledi vpliv vremena v naslednjem letu. Ob trgatvi vidimo, kako kaže za tekoči letnik. Letos so se že pokazali glavni parametri, ki nam dajejo napotke, kaj lahko razvijamo iz grozdja. Osebno sem presenečen, da se je mnogo vinogradnikov v Beli krajini in na Dolenjskem odločilo za kasnejšo trgatev. To so predvsem tisti srečneži, ki imajo vinograd nepoškodovan od suše. “Grozdje je zdravo,” bi rekli, “kot še nikoli.” Grozdje je zrelo in še napreduje. Takšno razmišljanje je rezultat splošnega napredka v znanju. Taki vinogradniki so se otresli starokopitnega vpliva
pomnili. Zakaj ne bi imeli iz sort, ki lahko dajo vrhunska vina, vin, ki bodo lahko proslavila vinorodni okoliš ali posameznega vinogradnika ali zadružno klet? Zakaj ne bi imeli letos cvička brez dodatka sladkorja z alkoholom 10 vol odst.? Za to je jjotrebno grozdje s 75° Oechsleja ali 17 odst. sladkorja in take stopnje bodo dosežene. Toda cviček ne sme biti “črnina”. Zakaj ne bi imeli vrhunske metliške črnine ali modre frankinje iz Posavja, močne 1241 vol odst. alkohola brez dodatka sladkorja? Na dobrih legah je modra frankinja dosegla že 23. septembra 90 do 95° Oechsleja ali 21 do 22 odst. sladkorja. Toda da bi iz jagodnih kožic dobili v mošt in vino čim-več barvila in čimveč kvalitetnih snovi (jrolifenolne snovi), mora maceracija drozge trajati vsaj 5 do 7 dni, skoraj do popolnega povretja sladkorja in z redkim mešanjem klobuka tropin, največ dvakrat dnevno.
Vesel sem bil vinogradnika v Semiču, ki je rekel, da letos ne bo nič dosladkal, da bo videl, kakšno je vino iz čistega jagodnega soka. V njegovi zidanici sem videl čistočo, red, na steni pa termometer, sam si meri tudi sladkor. Letos bi bilo nevarno sladkati iz navade, ker je naravnega sladkorja dovolj, kljub temu navajam, kdaj sladkati in koliko, da ne bi delali napak.
sladkorna stopnja v grozdju ° Oechsleja	%	alkoholna stopnja v vinu vol %
70	15,6	9,2
75	17,0	10,0
80	18,3	10,8
paničnih in neučakanih trgačev in to je dober znak. Vse to kaže, da bomo v bodoče uživali boljša vina.
Kljub vsej smoli zaradi suše je letos letnik, ki daje posameznim vinogradnikom enkratno priložnost, da razvijejo vina, ki jih bomo
Grozdje, ki bo imelo samo 70° Oechsleja oz. 15,6 odst. sladkorja, svetujem popraviti s sladkorjem, z 1,4 kg sladkorja na hektoliter mošta, seveda če bo popravljanje mošta s sladkorjem tudi uradno dovoljeno od strani občin.
mag. JULIJ NEMANIČ
0 pridelku odloča že sejalnica
Nekaj najpomembnejših napotil pred jesensko setvijo — Vredno se je potruditi pri nastavitvi sejalnice — Kakšno seme ima na voljo KZ Krka Novo mesto
Stojan Golob
primerne za trgatev, pozne sorte pa bodo ob lepem vremenu koncem tega tedna dosegle polno zrelost. V vinogradih, kjer je obremenitev trsov velika, je pričakovati, da bodo grozdi dozoreli šele po 4. oktobru. Suša je prinesla tudi nizko stopnjo kislin, kar pomeni, da bo potrebno mošt skrbno žveplati (tudi, če je zdravo grozdje), saj bo mošt bolj dovzeten za okužbe. Tudi potem, ko se bo mlado vino očistilo, bo potrebno pohiteti s prvim pretokom. Nega vina
ZADOVOLJNI S KAKOVOSTJO GROZDJA
METLIKA — Do konca preteklega tedna so v metliški vinski kleti odkupili 120 ton kraljevine in mešanega belega grozdja, kije imelo v povprečju 69 stopinj Oe. Zadnje tri dni so odkupovali laški rizling in sauvignon, danes pa so pričeli z odkupom modre frankinje, ki bo trajal še do vključno prihodnjega ponedeljka, ko bodo odkupovali tudi modro frankinjo za vrhunsko kakovost. Prihonji četrtek naj bi predvidoma pričeli odkupovati žametno črnino. V vinski kleti sedaj že lahko zatrdijo, da je mošt iz zgodnjih sort grozdja nadpovprečne kakovosti. V kleti pa pripravljajo tudi mlado vino, ki bo prišlo na trg 1. novembra, njegova kakovost pa bo, kot kaže sedaj, dobra.
ČRNI POSEKI DREVJA
HINJE, ROŽIČ VRII - Minule dni je neznan storilec v gozdu pri vasi Pleš blizu Hinj posekal 14 kostanjevih dreves in tako Straško GG oškodoval za 25.000 tolarjev. Nekaj poprej pa je nekdo v gozdu Sred gora pri Rožič Vrhu Adolfu E. iz Dobrave jrosckal smreko, vredno 8 tisočakov.
Jesen je tu in čas setve ozimnih žit. Kmetovalec si mora nabaviti kvalitetno seme, pravočasno pripraviti zemljo za setev in pravilno nastaviti sejalnico. Zemljo pripravimo, preorjemo, pobranamo in kultiviramo 10 do 14 dni pred setvijo, da se tla primerno sklenejo. Osnovno gnojenje opravimo z mineralnimi N P K gnojili 30—40 kg N, 100—120 kg P in 120—160 kg K na ha. (pr. 400 kg NPK 8 26 26), če so tla normalno založena s hranili. Žita ne gnojimo z hlevskim gnojem.
Pravočasno se moramo oskrbeti z kvalitetnim, potrjenim in razkuženim semenom, ki ima podatke o^istoti, ka-ljivosti, energiji kaljivosti in absalutni teži (AT).
Poleg navedenih agrotehničnih ukrepov je za doseganje visokih pridelkov
žit izredno pomembno doseči optimalen sklop (število rastlin na m2), to bomo dosegli z pravilno uporabo in nastavitvijo sejalnice.
Za pravilno nastavitev sejalnice si moramo izračunati setveno normo po enačbi:
KOLIČINA SEMENA Kg/ha +
ABSALUTNA TEŽA(AT) ♦ ŠTEVILO ZRN/m? 'i KALJIVOSTI
KZ Krka Novo mesto je nabavila žitno seme naslednjih sort z naslednjimi za pridelovalce pomembnimi podatki:
Sorta	Št. kaljivih zrn/m2	AT	7o kaljivosti	Potrebna količina semena kg/ha
ANA	700	37 gr	93%	278 kg/ha
MARIJA	650—700	41 gr	95%	280—302 kg/ha
ŽAGI	700—750	38 gr	96%	277—296 kg/ha
ROBUR	450—480	36 gr	93%	174—185 kg/ha
PLAISANT	450	42 gr	94%	201 kg/ha
GAMA 14:43 obratov (kolesa z oznako 3,5*0)
GAMA 18: 32 obratov (kolesa z oznako 5,0*8)
Izpadlo količino semena stehtamo. Če je izpadla količina premajhna, vzvod zaklopke premaknemo k večji številki in obratno. Preizkus ponovimo tolikokrat, da se nam stehtana količina izenači z izračunom.
Pri delu s sejalnico bodimo pozorni na naslednje stvari:
•	Pri pripenjanju na tritočkovni sistem mora biti nasipnica v vodoravnem položaju.
•	Kontroliramo napetost pogonskega jermena.
•	Kontroliramo pritisk v pogonskih kolesih. Ta naj bo 2—2.2 bara.
•	Globina setve naj bo 2—3 cm in jo uravnavamo na sami njivi s pomočjo vzmeti na posamezni sejalni enoti ali preko posebnega vzvoda za vse sejalne enote skupaj.
•	Med sejanjem mora biti hidravlika v »plavajočem« položaju, daje vsa teža sejalnice na njenih kolesih.
Inž. CVETO GOLOB Kmetijski zavod
Ti podatki so izredno pomembni, ker ima ista sorta pa druga partija semena lahko drugačne podatke o kaljivosti, predvsem pa vedno različno absalutno težo.
PRIMER: če bi bila pri mariji At 35 gr, bi porabili samo 255 kg in 330 kg semena, če je At 45 gr, zato vse pridelovalce na to tudi opozarjamo, daje izračun porabljenega semena tako pomemben iz denarne in strokovne plati.
Ko smo izračunali setveno normo, si moramo nastaviti sejalnico, da nam bo izmetovala izračunano količino semena.
Na terenu je največ žitnih sejalnic tip gama 14,18. Namenjena je za setev žit in ostalih drobnozrnatih kultur, kot so detelje, repica ipd. Sejemo lahko od 10 do 480 kg semena/ha. Sejalni mehanizem predstavlja spirala, ki dobi pogon
od koles sejalnice preko klinastega jermena, ta med vrtenjem v nasipnici enakomerno zajema zrnje in ga razporeja po obodu do posamezne sejalne cevi. Na spirali je nameščena pomična zaklopka, ki jo odpiramo ali zapiramo s pomočjo posebnega vzvoda, na katerem sta tudi skala in pritrdilni vijak. S to zaklopko uravnavamo količino izme-tanega semena.
PREIZKUS:
V nasipnico sejalnice nasujemo najmanj 10 kg semena, sejalnico dvignemo toliko, da pod sejalne diske namestimo PVC folijo, na katero bomo prestregli izmetano seme. Pogonska kolesa sejalnice zavrtimo v smeri vožnje tolikokrat, da nam izpade količina za 100 m2 (ar). To dosežemo z naslednjimi obrati pogonskih koles:
FAKULTETA SPET ZBIRA OREHE
MARIBOR — Biotehniška fakulteta Ljubljana, izpostava Maribor, Vinarska 14, spet vabi lastnike kakovostnih orehov k zbiranju najboljših plodov. V preteklih letih so na lak način zbrali že 56 različnih vzorcev, med katerimi je biloprecej odličnih tudi iz Dolenjske. Zbiranje avtohtonih sort, med katerimi nekatere po pomoloških lastnostih prekašajo najboljše tuje, ima namen ohranili osnovo za selekcijo in izboljšanje sortimenta. Kdor ima kako dobro sorto, naj sodeluje ter v ta namen pošlje na gornji naslov 20 na zraku posušenih plodov, k temu pa priloži nekatere osnovne podatke o drevesu in rastišču.

mn
DOLENJSKI UST
fi IZ NAŠIH OBČIN
ZA SODOBNEJŠO OPEKARNO
—	Preden je predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič prerezal trak, je o razvoju Opekarne Novo mesto in o njenih načrtih spregovoril direktor Drago Rabzelj. (Foto: A. B.)
Plin za Opekarno Novo mesto
Pogoj za posodabljanje
ZALOG — Prejšnji petek, 25. septembra, so v Opekarni Novo mesto v Zalogu pripravili slovesnost ob dokončanju plinifikacije proizvodnega procesa in priključitvi na plinovodno omrežje-
Zaloška opekarna deluje od konca prejšnjega stoletja, med vojno je bila porušena, leta 1952 pa je pogorela. Potem ko so jo obnovili, so opravili tudi prvo večjo posodobitev. Pred slabimi 30 leti so v Zalogu prvič naredili več kot 5 milijonov opek na leto. Pred 20 leti pa so z nadaljnjimi posodobitvami naredili že 15 milijonov zidakov. Leta 1989 so se, potem ko so ugotovili, da imajo bodočnost, odločili za sofinanciranje izgradnje plinovoda Posavje—Dolenjska. Za nadaljnje posodabljanje, ki ga načrtujejo, pa je bil pogoj opustitev kurjenja z mazutom in prehod na kurjenje s plinom, ki omogoča natančno regulacijo in s tem stalno kakovost izdelkov. Poleg tega bo kurjenje s plinom zaloško opekarno, kije bila doslej eden večjih onesnaževalcev z žveplovim dvokisom in dimnimi plini na novomeškem območju, rešilo tega ekološkega greha. Celotna naložba — delež v plinovodno omrežje in notranji razvod ter opremo
—	je Opekarno Novo mesto veljala okoli 160.000 dolarjev, kar je za ta kolektiv zelo veliko breme.
»S tem pa se posodabljanje Opekarne Novo mesto ni končalo,« je dejal direktor Drago Rabzelj. »Ozko grlo je sušenje opeke, kar bomo odpravili s povečanjem zmogljivosti sušilnice za 40 do 50 odst. Gradbena dela so končana, del opreme smo že kupili, manjka pa nam denar za opremo in elektroinstala-cije, za kar bi potrebovali okoli 400.000 DEM. Za nas je dokončanje tega dela izredno pomembno, saj se bi s tem zmanjšali stroški na enoto proizvoda za četrtino.« Zahteve trga Opekarno Novo mesto prav silijo v razvoj novih proizvodov, s tem pa tudi v nadaljnje posodabljanje.
A. B.
Novomeška Novotehna na Hrvaškem
V Zagrebu odprli firmo
NOVO MESTO — Te dni je novomeška Novotehna v Zagrebu odprla svojo firmo, ki je v popolni lasti Novotehne. Firma — gre za veleprodajo — ima svoj sedež v najožjem središču hrvaškega glavnega mesta, v stavbi, imenovani Zagrebčanka. Za odprtje te firme v lasti Novotehne je dala soglasje hrvaška vlada. Kot svoj vložek je Novotehna prispevala opremo, nekaj denarja za začetek delovanja firme in svoje počitniške kapacitete na Hrvaškem.
Kot pravi direktor Novotehne Niko Galeša, so se za ta korak odločili v prvi vrsti zato, ker sedaj plačevanje s Hrvaško poteka prek nere-zidenčnih računov, osnova je nemška marka, kurz se na Hrvaškem hitro spreminja in tako Novotehna izgublja denar. Firma v Zagrebu ima svoj žiro račun. Seveda bodo prek te firme blago iz Hrvaške plasirali na slovensko tržiče in obratno. Program poslovanja te firme pa je tak, kot ga ima Novotehna. Pred-
• TEŽAVE OB MEJI — Na srečanju novomeških direktorjev s podpredsednikom slovenske vlade mag. Hermanom Rigelnikom prejšnji teden je direktor Novotehne Niko Galeša opozoril na težave, kijih ima ta firma zaradi meje s Hrvaško oz. zato, ker državi še nista uredili vprašanja maloobmejnega prometa. Zaradi tega se je promet v Novotehninih trgovinah v Metliki in Krškem močno zmanjšal. Kupci z druge strani meje s hrvaškimi dinarji ne morejo kupovati pri nas, pa tudi ne smejo jih prinašati sem, tolarjev nimajo, imajo pa nemške marke. Zato so skušali v Novo-tehni doseči, da bi v njihovih trgovinah v Krškem in Metliki odprli menjalnico, vendar banka in SDK za to nista zainteresirani. Pa tudi to ne bi bila dokončna rešitev, saj morajo sedaj hrvaški kupci za naše blago plačevati carino, s tem pa trgovina ni več konkurenčna oz. bi morala za toliko znižati cene. »Trajna rešitev je le meddržavna ureditev maoobmej-nega prometa,« pravi direktor Galeša.
sednik upravnega odbora zagrebške firme je direktor Novotehne Niko Galeša. »Vsekakor smo v Novtjteh-ni s to potezo zadovoljni, saj je to za nas v bistvu majhen strošek, a velik dobitek. Zadovoljni pa so tudi naši hrvaški partnerji, saj bo poslej naše medsebojno poslovanje precej la-žje"	A. B.
OD CORSE DO OMEGE — Obrtnika Franca Krevsa (na sliki v sredini) iz Črmošnjic lastniki predvsem Oplovih vozil že 13 let poznajo kot avtomehanika, od minulega četrtka pa je poslal tudi vodja salona Oplo vih vozil v pritličnih prostorih svoje hiše. Na Dolenjskem do sedaj novih Oplovih vozil ni bilo mogoče kupiti, kupcev iz teh krajev pa je bilo kar precej. »Zakaj bi denar odtekal v sosednje občine?« seje na sla vnostija vno vprašal podpredsednik iz vršnega sveta novomeške občine A ndrej Kirm, Tomaž Stojkovič, predsla vnik u voznika A v-totehne — Vis iz Ljubljane, pa je zagotovil, da bo imela la dvanajsta poslovalnica Oplov po Sloveniji kar precej prometa. (Foto: J. Pavlin)
50 LET IZDAJE BECELETOVE JAME— Tojamo v Zagradu pri Šentpetru je sredi septembra 1942. leta s pomočjo domačih izdajalcev odkril italijanski okupator in v njej zalotil pristaše Osvobodilne fronte na čelu s kasnejšim narodnim herojem Vinkom Paderšičem-Batrejo. Vinko sije po dvodnevnem boju s 'sovražniki z zadnjim nabojem vzel življenje, ostalih osem njegovih tovarišev pa je bilo 24. septembra ustreljenih na njivah blizu Otočca. »Prav je, da se danes še spominjamo tistih, ki so dali življenje za naš boljši jutri,«je nekajkrat v svojem govoru poudaril govornik Miran Špicar, dvajset zbranih na proslavi pa se boji, da bo tudi Beceletova jama, kije bila še pred leti prizorišče romanja šolarjev in izletnikov, ostala pozabljena. (Foto: J. Pavlin)
4
IZ NAŠIH OBČIN

Dela dovolj tudi za kooperante
Pionirjeva delniška družba MKO dobro polovico zmogljivosti zaposluje na tujem _______— Razvili vrsto lastnih izdelkov — Opaženi ALU opaži
NOVO MESTO — Novomeški GIP Pionirje v slovenskem gradbeništvu edini poslovni sistem, ki še ni razpadel, vendar je že v začetku tega leta doživel precej organizacijskih sprememb. Tako so vse specializirane programe organizirali v devetih samostojnih delniških družbah, ki pa so vse — četudi k hiši niso prišle prazne — v polni lasti krovnega podjetja. Ena od Pioniijevih delniških družb je tudi Mehansko-kovinski obrat, ki se dokaj uspešno ukvarja s štirimi proizvodnimi programi.
»Trenutno je najobsežnejši program kovinskih konstrukcij in izdelkov. Drugi je program vzdrževanja gradbene mehanizacije in vozil, v okviru katerega ima MKO pooblaščen servis za vozila TAM, Iveco ipd. Zelo pomemben, saj prinaša največje devizne prilive, je program strojegradnje, v okvir katerega sodijo tudi programi hidravličnih merilnih instrumentov, filtrimih naprav in opažev. Konec lanskega leta pa je v okviru MKO začela delati trgovina, ki prodaja vozila TAM, Iveco, Zastava in rezervne dele zanje ter razno tehnično blago, po katerem je na trgu največje povpraševanje. Več kot polovica proizvodnje delniške družbe dela za tuje trge. Ker je treba proizvodnjo financirati, to lahko zdrži le finančno trdno podjetje. To zaenkrat kolikor toliko smo še,« pravi direktor delniške družbe MKO Milan Kapetan.
Na tuje, predvsem konvertibilne trge so se še bolj usmerili, ko se je domači močno zmanjšal. Trenutno imajo pomembno dolgoročno pogodbo za proizvodnjo opreme za nemško tržišče ter za francoskega Renaulta. Na ruskem in drugih vzhodnoevropskih tržiščih pa prek Smelta in Metalke sodelujejo pri gradnji investicijskih objektov. Na domačem trgu delajo za gradbeno opera-tivo Pionirja in drugih podjetij. Čeprav je slovenska kovinskopredelovalna industrija v krizi, imajo v MKO proizvodne zmogljivosti zasedene več kot stoodstotno, tako da v delo vključujejo kooperante z Dolenjske in od drugod.
V okviru 170-članskega kolektiva MKO deluje tudi močan razvojno konstrukcijski oddelek, ki je razvil že veliko izdelkov, ki po kvaliteti ne zaostajajo za tistimi iz razvitega sveta, le z blagovnimi znamkami se ne ponašajo. V MKO so posebej ponosni na sanitarni kompaktor, ki ga uporabljajo na sanitarnih deponijah, imajo pa še nekaj izdelkov, ki jih s ponosom pokažejo in uspešno prodajajo tudi na tujem. Tudi opažni sistem Pionir ALU, ki služi za opaženje sten in stropov, so že prodali na tuje, zaenkrat na ruski trg. ALU opažni sistem, kije povsem računalniško podprt, so v celoti razvili, sprojekti-rali in naredili v Pioniiju. Z njim so na nedavnem sejmu Slovenski proizvod
Ikl X j %r
SQ ZA OPAŽ — Milan Kapetan, direktor Pionirjeve delniške družbe MKO, je ponosen na potrdilo o pravici uporabe znaka SQ — Made in Slo-venia, ki v poslovnem svetu ni brez vrednosti
Popis prizadetih kmetij
430 ton brezplačne koruze za novomeške kmetije, ki jih je suša najbolj prizadela — Natančen popis
NOVO MESTO — Kot je v drugi polovici avgusta ocenila posebna komisija, ki je pregledala vso občino, je letošnja suša naredila v novomeški občini za slabih 381 milijonov tolaijev škode. Podatek ni dokončen, saj seje stanje po opravljenih terenskih ogledih še slabšalo. Do natančnejših računajo priti, ko bo opravljeno evidentiranje stanja po posameznih kmetijah.
Po doslej zbranih podatkih so poljščine na različnih območjih zaradi različnih tal in zaradi razlik v uporabljeni agrotehniki različno prizadete. Največjo škodo so utrpeli posevki na Šentjer-nejskem polju, kjer na 200 hektarjih pridelka koruze skoraj ne bo. V povprečju je škoda na posevkih koruze v novomeški občini ocenjena na 30 odst. Živinske krme s travnikov je v povprečju za četrtino manj, krompirja za petino, četrtinska je po oceni tudi škoda v vinogradih in sadovnjakih. Skupna škoda v kmetijstvu novomeške občine znaša po oceni 30 odst. To je toliko, da seje novomeška občina znašla v družbi tistih, ki jim je republiška vlada kot najbolj prizadetim namenila pomoč v obliki 10.000 ton koruze v zrnju. Od tega bodo novomeški kmetovalci iz silosov v Kočevju, kjer je koruza shranjena, dobili brezplačno 430 ton zrnja. 20 ton je dobila lastna kmetijska proizvodnja KZ Krka, po 5 ton Srednja kmetijska šola Grm in HS Orehovica, 400 ton pa bodo razdelili med 403 kmete. Kot pomoč prizadetim kmetovalcem je bilo iz občinskega proračuna razdeljenih 5,5 milijona tolarjev. S tem denarjem je bil regresiran nakup koruze v zrnju in sojinih tropin ter semen prezimnih krmnih dosevkov. Svetovalci so razdelili regresirane količine, upoštevaje proizvodnjo, stalež živine in zmanjšano pridelavo krme.
Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo pa je začel v skladu s sklepi repu-
ODPRTA DEPONIJA
NOVO MESTO — Na javnem odlagališču odpadkov v Leskovcu pri Brusnicah je moč tudi zunaj delovnega časa, se pravi ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih, pripeljati in odložiti odpadke. Pred vhodom v deponijo je Komunala postavila več kontejneijev za ločeno odlaganje odpadkov: za komunalne odpadke, kovino, steklo in papir. Uredili so tudi dovoz do teh kontejnerjev, tako daje moč odpadke zmetati vanje naravnost s prikolice ali iz avta. Za ljudi, ki jih zanima, kako je urejena in kako deluje komunalna deponija, pa med delavniki organizirajo strokovno vodstvo.
bliške vlade popisovati najbolj prizadete kmetije v novomeški občini. Skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti in svetovalci Kmetijskega zavoda bodo pripravili poimenski seznam ogroženih kmetij s podatki o površinah, kolobarju, staležu živine in o tem, koliko ga bo po pričakovanjih treba zmanjšati zaradi suše. Ta popis bo potreben pri odpisovanju davkov in prispevkov, za kar sicer še ni natančnejših navodil. Do konca oktobra v Kmetijski svetovalni službi zbirajo račune za nakup semena strniščnih in prezimnih krmnih dosevkov in dušičnih umetnih gnojil. Potem jih bodo poslali na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki naj bi povrnilo 80 odst. denaija za nakup semen in 35 odst. za nakup gnojil.
Z. L.-D.
— slovenska kakovost v Kranju konkurirali za blagovno znamko SQ — Made in Slovenia in znak tudi prejeli. »V razvoju pa imamo še nekaj izdelkov, za katere upamo, da bodo uspešni. Kadrovskih potencialov in znanja, da se lotimo zahtevnejših proizvodnih projektov, imamo dovolj. Edina ovira za njihovo realizacijo je denar. A za artikle, za katere tržna analiza pokaže, da bodo šli v prodajo, se mora najti. Vemo, da moramo iti naprej, če hočemo obstati,« pravi Milan Kapetan.
Z. L.-D.
DUHOVNA UNIVERZA VABI
NOVO MESTO - V okviru Delovne skupine za duhovna gibanja je pred štirimi leti nastala Duhovna univerza, ki sedaj deluje pod okriljem Centra za duhovno kulturo. Gre za štirileten program, ki naj bi odraslim posredoval znanje iz različnih zakladov duhovne modrosti človeštva. Študentje se celovito seznanijo s temelji vzhodne modrosti, z zakladnico zahodne duhovne tradicije, z duhovno sestavo človeka - mikrokozmosa in z zakonitostmi makrokozmosa. Teorijo med študijem dopolnjuje praksa meditacije, ki študentom pomaga najti pot k lastnemu izvoru. Center za duhovno kulturo bo Duhovno univerzo podrobneje predstavil v Novem mestu na informativno-vpisnih dnevih 8. in 15. oktobra, obakrat ob 18. uri v hotelu Metropol.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 3. oktobra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Samopostrežba, Šmihel
trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru
•	Šentjernej: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Dolenjka, Market
•	Straža: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba
•	Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure:
Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg
od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi Perko, market v Šentpetru
V skladu z 9. členom Odloka o priznanjih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 20/82) ter na podlagi sklepa seje Predsedstva Skupščine občine Novo mesto z dne 17.9.1992
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
RAZPISUJE
zbiranje predlogov za priznanja občine Novo mesto:
1.	imenovanje častnega občana
2.	plaketo mesta Novo mesto
Za Častnega občana je lahko imenovan posameznik, ki je izjemno zaslužen za razvoj občine Novo mesto oz. ki doseže v daljšem časovnem obdobju pomembnejše uspehe na gospodarskem, političnem, kulturnem ali športnem področju.
Plaketa mesta Novo mesto se podeljuje zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom, krajevnim skupnostim, organizacijam in društvom ter državnim organom za posebne uspehe na področjih, na katerih delajo in s katerimi so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu, športnemu in drugemu razvoju občine.
Obrazložene predloge za podelitev priznanj lahko posredujejo posamezniki, politične in druge organizacije, podjetja, zavodi, društva in krajevne skupnosti do 15. oktobra 1992 na naslov: Sekretariat skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska 2, Novo mesto (za razpis občinskih priznanj).
Dokončni predlog priznanj bo pripravila komisija za priznanja in ga predložila v odločitev zborom občinske skupščine. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Skupščine občine Novo mesto.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO: MARJAN DVORNIK, l.r.
MARELA - 5. marca je bilo sklepno dejanje nagradne akcije našega časnika in Vina Bizeljsko Brežice, v kateri so bralci napovedovali najboljšo slovensko uvrstitev na februarskih zimskih olimpijskih igrali v Albertvillu. Na posebni prireditvi so bile podeljene nagrade 18 izžrebancem, ki so se z napovedjo najbolj približali sedmemu mestu smučarke Nataše Bokal. No, vseh takrat niso izročili. Branko Grmšek še kar skoraj vsak dan klicari na Studio D Jožeta Stegneta, “glavnega tajnika" akcije, kaj je z njegovo nagrado, dežnikom marlboro. Morda se bo sedaj, ko se napoveduje jesen in z njo tudi kakšen deževen dan, v kakšnem kotu dežnik le našel. Potem tudi njegova pot do lastnika menda ne bo nepremagljiva.
KONCERT - Nedavno je bil v Novem mestu protivojni koncert. Izkupiček naj bi šel v dobrodelne namene, za begunce iz BiH in podobno, zato so vse sodelujoče skupine nastopale zastonj. Predstavile so se okrog 600 obiskovalcem, vstopnina pa je bila 200 tolaijev, izkupiček je bil okrog 120.000 tolarjev. Nič posebnega torej, posebno, ker je bilo treba plačati dvorano in ozvočenje, govori pa se, da niti tega denaija SDK in “protivojni nameni” niso videli. Glasbeniki se sprašujejo, če nima nenaden odhod “glavnega” v MKC Novo mesto, ki je koncert tudi organiziral, na študije v Anglijo kakšne zveze z vsem tem. Pred časom je namreč že tekla beseda o koncertu v ta namen. Kakorkoli že, z denarjem si nihče ne bo prav dosti pomagal, glasbeniki pa se pridušajo, da bodo v bodoče “dobrodelno” manj mehkosrčni.
ČRVI - Nedavno je Dolenjski list s fotografijo in nekaj stavki priobčil protest Novomeščana, ki je otrokom skupaj s kruhom, kupljenim v Blagovnici v Žabji vasi, nadrobil v mleko tudi črvičke. Prodajalci so po sliki vedeli, kje so spekli kruh, in so ga takoj nehali prodajati, medtem ko sc z. dejstvi, kako so v pekariji v kruh zašli tudi črvički, ukvarja za to pristojna služba. Ne glede na to, da inkriminiranega kruha v Žabji vasi ne prodajajo več, ljudje kruha skoraj ne kupujejo več. Da bi se takšna mesna štruca pravzaprav lahko pojavila kjerkoli, jim pri tem očitno ne pade na pamet.
MLEKO - Novomeščani pa imajo še druge prehrambene težave. Ze nekaj dni v Novem mestu ni dobiti mleka v polivinilasti embalaži, ampak le v tetrapaku. Slednji pa je pri litru tudi v občini, iz katere vsako leto odpeljejo v obdelavo in predelavo v Ljubljano preko 15 milijonov litrov pridelanega mleka, sedem tolarjev dražji. Novomeščan, ki se je prišel pritožit, iz protesta ne bo kupil mleka, dokler “nekdo očitno hoče spet zaslužiti na njegov račun” in na morebitne razlage, da embalaže pač ni, ne misli pasti.

Ena gospa je rekla, da jo prekopano Novo mesto kljub koristi, ki jo bo prekopanost prinesla, vse bolj spravlja v obup. Skozenj se niti s polžjo hitrostjo skoraj ne da priti, ne da bi ‘'padla ” vsaj v eno luknjo.
KONVENCIJA
NOVO MESTO - Občinski odbori Slovenskih krščanskih demokratov Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica, Sevnica, Krško in Brežice pripravljajo za nedeljo, 4. oktobra, ob 16. uri na vrtu novomeškega hotela predsedniško konvencijo. Na njej bodo izbirali predsedniškega kandidata SKD.
MENJALNICA SE JE PRESELILA
NOVO MESTO — Menjalnica Tradetour, d.o.o., kije do sedaj poslovala na Cesti herojev 30, seje preselila in od danes naprej dela v prostorih blagovnice Standard konfekcija na cesti Komandanta Staneta 18. Njen delovni čas je ostal nespremenjen.
V TERMOTEHNIKO
MAČKOVEC — Minuli četrtek so v prostorih Termotehnike obiskovalcem in svojim poslovnim partnerjem predstavniki tovarne Titan iz Kamnika pokazali delovanje enocevnega sistema centralnega ogrevanja. Ta četrtek ° . 13. uri bodo skupaj s strokovnjaki MKM iz Ljubljane predstavili plinske
peči in bojlerje, ki so zelo primerni
tudi
za ogrevanje stanovanjskih prostorov in sanitarne tople vode.
DOLENJSKI UST
St. 40 (2250) 1. oktobra 1992
Črnomaljski drobir
POSLANSKA - V Beli krajini je večkrat slišati pripombe, češ kaj sploh počno njihovi poslanci v republiški skupščini, saj njihovih govorov ni slišati na TV niti niso izjave objavljene v časopisu. Pretekli teden pa so le lahko slišali, da je metliški delegat zahteval v belokranjski regiji pri volitvah enakopraven položaj s Črnomaljci. Tokrat so bili Belokranjci gotovo zadovoljni, četudi je vesoljna Slovenija zvedela, da so kljub enotni belokranjski regiji še vedno kot kozji rogovi v torbi.
PLAKATI - Črnomaljski delegati so ob nedavni razpravi o spremembah odloka o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij največ časa namenili razmišljanju o izobešanju plakatov. Sejanje je imelo le eno lepotno napako: niti en delegat se ni spomnil, da bi vprašal, kam bodo plakate sploh obesili. Zlasti pred skorajšnjimi volitvami se obeta prava poplava različnih obvestil v obliki plakatov in kaj lahko se zgodi, da jih bodo lepili enega in čez drugega.
PRORAČUN - V črnomaljski občini se zadnje čase ljudje poročajo nad vsemi pričakovanji, imajo številne otroke, skoraj prav nikakršnega strahu pa ni, da bi se kdo podal v tujino ali vsaj nakazal mednarodno sodelovanje. To je moč zaključiti iz letošnje polletne bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna. Stroški porok v občini so bili namreč v prvi polovici leta za 116 odst. večji, kot so jih načrtovali za celo leto, materialni stroški v otroškem varstvu za 1118 odst. večji od načrtovanih v letu 1992, medtem ko so za mednarodno sodelovanje odšteli' le 15 odst. od eeloletne vsote.
Sprehod po Metliki
METLIŠKE BIZNISARJE boste prepoznali po dveh lastnostih: ob jutranji kavici v bifejih neizprosno tolčejo po davkariji, ki jih bo odrla in zatrla, po cestah pa vozijo največje 'n najdražje avtomobile. Pa to še ni yse: prav tekmujejo, kdo od njih bo imel privitih na avtomobil največ anten, ki navzven pričajo o tem, kdo ima v železnem konjičku telefon, radijsko postajo ali še kaj imenitnejše-ga. Najprodornejši vozijo tako, da obračajo volan samo z eno roko, v drugi imajo obvezno telefonsko slušalko, cigareto, cigaro ali pa z njo objemajo lepotičko, ki lastnika komaj opazi, odlično pa se spozna na tolarje, marke ali morda še na kaj trdnejšega.
SVETLOBO JE ZAGLEDALA lista za dodelitev socialnih stanovanj v najem, in še predno je ugasnila lučka fotokopirnega stroja, že so se pojavili nezadovoljneži, ki listo razglašajo za navadno skrpucalo. Besneži trdijo, da bodo dobili socialno stanovanje celo ljudje, ki so si kupili pred kratkim urage avtomobile. Še bolj poučeni kažejo na prevarante, ki so se od sorodnikov preselili v garaže in na Podstrešja, samo da bi bili videti oednejši in potrebnejši pomoči. Narodnostno osveščene pa moti dejst-Vo, da bodo šli ključi socialnih stanovanj v roke Neslovencev, ki so Sl sicer pridobili slovensko državljanstvoma pod vplivom alkoholnih hlapov vpijejo za šanki, da so Slovenci egoisti, nesramneži in da ni daleč čas, ko bodo “dobili svoje”.
f Trebanjske i
iveri
ŠTATENBERK - Štatenbcrški gasilci, kt so kraljevali na Smodejevih memorialih v Sevnici in Velikem eralrru, sc kar malce boje, kako se i'* *lo odrezali na tem gasilskem tekmovanju, ki sc vsako leto seli iz občine v občino v dolenjski, posavski m zasavski regiji, če bodo Smodejev memorial spet organizirali Zasavci, btatenberčanom, ki jemljejo ta tekmovanja in srečanja gasilcev hudo zares, ne gre očitati, da ne znajo športno prenesti poraza. Boli pa jih, cc se jim godi krivica, tako kot pač vsakega človeka. In ob neprijetnih spominih na lanski Smodejev memo-nal v Radečah, kjer so dobili občutek, ua ne smejo zmagati, ker so bile v ozadju pač neke “kuhinje” v slogu tekdanjih “mučkalic” v proslulem YU togometu, sc Štatenbcrčani lahko le vcsclijo dveh osvojenih plaket in Upajo, da sc balkanske navade le niso Preveč zasidrale pri nas.
, SPREOBRNITEV - Mladenič iz entruperta, ki je bil na vseslovcns-. ni srečanju verske mladine v Stični, Je navdušeno pripovedoval o najbolje ubiskanem tovrstnem shodu doslej. . "sebej sc mu jc vtisnila v spomin izpoved naše najboljše smučarke Mateje Svet. Jokala jc med izpovedjo, ako jc pred dvema letoma postala urna. Zakaj ne že poprej, ni najbolje Pojasnila, vcijetno pa jc šlo za neteč?0 ,clt,no s časom. Še za kozo Micko, ki so ji jo podarili slovenski ^ozjcrcjci v Sevnici, Mateja ni imela

IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Ob tednu otroka
Vrsta prireditev
METLIKA, ČRNOMELJ — V Metliki se bo teden otroka pričel že v petek, 2. oktobra, zli. slikarskim ek-stemporom mladih likovnikov Bele krajine na temo »Bela je krajina skrivnostna zibka«. Razstava likovnih del pa bo 9. oktobra v Ganglovem razstavišču.
V	Ljudski knjižnici bodo video predstave ter vsak dan knjižna uganka, ki jo bodo zaključili z žrebanjem in nagrado.
V	osnovnih šolah bodo namenili največ pozornosti prometni varnosti. Otroci bodo obiskali tudi predsednika skupščine občine ter pripravili otroški parlament o otroku prijazni šoli. Občinska zveza prijateljev mladine, ki bo nosilec vseh teh prireditev, bo skupaj s klubom staršev pri metliški osnovni šoli pripravila tudi okroglo mizo o vplivu staršev na šolo. Otroški vrtec bo za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, pripravil odprti dan, za vrtičkarje in njihove starše pa kostanjev piknik. Sicer pa bodo ti otroci na pločnik risali o prometni varnosti. Najmlajši si bodo lahko v nedeljo, 11. oktobra, ob 16. uri v metliškem kulturnem domu ogledali lutkovno igrico Rdeča kapica.
Črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo pa bo skupaj z občinsko zvezo prijateljev mladine in otroškim vrtcem pripravil za vse otrdke v občini teden muce Copatarice. Skoraj vse prireditve bodo ob 15,30, in sicer bodo v ponedeljek, 5. oktobra, otroci v kulturnem domu (KD) spoznavali z muco Copatarico prometne znake, v knjižnici pa se bodo z muco igrali. V torek bodo v KD izdelali mucin dom, v knjižnici pa šivali copatke za zimo. V sredo bodo v KD slikali z muco, v knjižnici se bodo z njo igrali, pred vrtcema v Loki in na Cardaku pa bodo starši na bolšjem sejmu prodajali rabljena otroška oblačila.
V	četrtek, 8. oktobra, bodo ob 15,30 v KD slikali z muco, dve uri pozneje pa bo v kinodvorani lutkovna predstava »Grad, gradič«. Zadnji dan, v petek, bodo ob 15,30 v vrtcih v Loki in na Čardaku igrali, peli in plesali, ob 17,30 pa bo vvKD ura pravljic z muco Copatarico. Šolarji bodo po šolah pripravili otroški parlament pod geslom »Za lepšo in prijaznejšo šolo«.
M.B.-J.
GD ŠTATENBERK ZMAGOVALEC
VELIKI GABER - Potem ko so se lani štatenbcrški gasilci na 2. Smodejevem memorialu v Radečah že nekoliko pomirili, ker so menili, da jim sodniki niso dovolili že drugič zapovrstjo zmagati na tem tekmovanju gasilskih ekip dolenjske, posavske in zasavske regije, jim je po zadnjem zmagoslavju na 3. Smodejevem memorialu v Velikem Gabru le “škrat” odvzel slast zmagovalca. Se opravičujemo! .
KRVODAJALSKA
AKCIJA
TREBNJE - Občinska organizacija Rdečega križa Trebnje priredi krvodajalsko akcijo v četrtek, L oktobra, v zdravstvenem domu v Trebnjem in v petek, 2. oktobra, v osnovni šoli na Mimi. Obakrat bo akcija potekala od 7. do 13. ure. Za krvodajalec iz krajevnih skupnosti Mokronog in Trebelno so pripravili prevoz na Mirno ob 9. uri z avtobusnega postajališča v Mokronogu.
Majda Flak
Prepozna obnova
DRAGATUŠ — Ko je bila v Dragatušu le zadružna trgovina, je 5 ali 6 zaposlenih komaj uspelo postreči vse kupce. Prometa je bilo po besedah posiovodkinje Majde Flak toliko, da bi si zagotovo že davno zaslužili prenovo trgovine, odprte kmalu po drugi vojni. Toda kljub temu, da so tudi krajani na to večkrat opozarjali, je prišla adaptacija na vrsto šele letos, zanjo pa je črnomaljska kmetijska zadruga namenila 7 milijonov tolarjev lastnega denarja.
»Obnova je prišla občutno prepozno. Sedaj sta v Dragatušu še dve zasebni prodajalni z mešanim blagom kot je naša, kar je za kraj, ki nima industrije, precejšnja ponudba. Tako med trgovinami vlada velika konkurenca, To je sicer za kupce dobro, od trgovcev pa zahteva zvrhano mero iznajdljivosti. Sedaj smo v trgovini zaposleni le trije, a v glavnem životarimo. Kupce moramo, rečeno nekoliko v prispodobi, s ceste skoraj zvleči v lokal,« potarna Flakova. Prizna, daje bil predvsem starejšim ljudem bolj po volji klasični kot pa samopostrežni način prodaje, toda poti nazaj ni več.
V dragatuški zadružni trgovini edini v kraju prodajajo tudi železnino in gradbeni material, a ker je novogradenj vse manj, po besedah Flakove tudi povpraševanje po teh izdelkih ni pretirano. Toda nostalgija prav nič ne pomaga in poslovod-kinja se zaveda, da se bo potrebno še precej potruditi za kupce, vsekakor pa veliko bolj kot nekdaj.
M.B.-J.
ll.ll D
E
Belokranjci vse bolj prestrašeni
Na seji občinske skupščine je bilo slišati, da so razmere v črnomaljskem gospodarstvu kritične, kriminalne in katastofalne — Vedo, kaj hočejo?
ČRNOMELJ — Črnomaljce precej muči, kako to, da so po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 1990 po deležu družbenega proizvoda med slovenskimi občinami na zadnjem mestu. Ta delež seje v primerjavi z letom 1986 leta 1990 zmanjšal kar za polovico. Toda kot je na septembrskem zasedanju pojasnil predsednik črnomaljske skupščine, dela 1.880 delavcev, torej kar polovica vseh zaposlenih v občini, v obratih, ki nimajo sedeža v občini. Če je bilo še leta 1986 kar 36 gospodarskih podjetij, ki so imela sedež v občini, jih je bilo lani le še 19. Tako je več kot polovica družbenega proizvoda, ustvarjenega v črnomaljski občini, prikazanega drugod.
Sicer v Črnomlju ne zanikajo, da so razmere v črnomaljskem gospodarstvu kritične. Toda prav obrati, ki nimajo statusa pravne osebe, so največji problem, še posebej, če so tudi matična podjetja v težavah.
Zaradi vsega tega bi bilo normalno, da bi ob točki dnevnega reda o rezultatih gospodarjenja v prvi polovici letošnjega leta med črnomaljskimi delegati vrelo. A razprava je bila precej mlačna, bolj kot iz gospodarstva pa je prihajal glas iz družbenih dejavnosti, od strank in kmetov. Slišati je bilo, da so se močno povečale dajatve na katastrski dohodek in obremenitve obrtnikov. Ti že grozijo z vračanjem obrtnih dovoljenj, medtem ko kmetje opozarjajo, da se odgovorni premalo zavedajo, da večina
“ZLATA JANA” V BETI IN JUTRANJKO
LJUBLJANA - Prvič v zgodovini ljubljanskih sejmov mode so letos pripravili tudi jesenskega, kot to delajo po svetu. Na 38. sejmu mode, ki je bil od 22. do 24. septembra na Ljubljanskem razstavišču, je sto razstavljalccv, večinoma slovenskih, predstavilo svoje izdelke iz kolekcije pomlad - poletje ’93. Revija Jana pa je že osmič podelila najprestižnejše sejemske nagrade, Zlate Jane, najboljšim kreatorjem. Z Zlato Jano je posebna žirija letos nagradila Almirino kreatorko Vesno Gaberščik-Ugo, ter dve krea-torki modnih oblačil za otroke in mladino:	Anamarijo Vernik iz
metliške Beti in Mojco Bcseničar-Dekleva iz sevniške Jutranjke.
presežkov delovne sile iz tovarn ostaja na kmetijah. Številne kritike na račun politike banke je želela ublažiti delegatka iz banke, ki pa je priznala, da banka deluje po tržnih zakonih, ima pa precej visoke obresti. V to so ugriznili delegati, ki soji očitali, da prav obresti uničujejo gospodarstvo.
Enega od delegatov je zanimalo, ali je potrebno, da imamo v Beli krajini vse tiste gospodarske veje, ki so sedaj v Sloveniji v največjih težavah. Odgovoril si je sam, da pač Bela krajina v desetletjih po vojni ni iskala svojih posebnosti, ker je bila najenostavnejša politična rešitev.
Še vedno pa se ne morejo odločiti, kaj naj Bela krajina sploh pomeni v Sloveniji. Je to res industrija, ko pa se lahko sedaj z razvitimi industrijskimi deželami primerjajo le po ekološki obremenitvi okolja? Zaradi vsega, kar se dogaja v Beli krajini, so ljudje vse bolj prestrašeni, je bilo slišati na seji.
M. BEZEK-JAKŠE
Vse bolj presušen vodovod
Letošnja suša je dovolj velik opomin, da bo potrebno metliško vodaoskrbo reševati dolgoročno_
METLIKA — Na seji občinskega izvršnega sveta pretekli teden niso mogli mimo letošnje dolgotrajne suše. Izviri, ki napajajo zajetje pitne vode v Raja-kovičih, so presahnili že 10. septembra. Iz zajetja v Jamnikih pa je pred tednom dni priteklo le še 80 prost, metrov vode na dan in to za ves severni višinski del metliške občine. Razumljivo torej, da ta voda ni zadostovala, zato so gasilci in Komunala po 16 ur na dan dovažali vodo s cisternami v rezervoarje ali vodnjake krajanov. Na mesec so naredili tudi po 600 voženj, od 1. avgusta do 23. septembra pa so pripeljali s cisternami kar 4.690 prost, metrov vode.
Velik problem je nastal, ker tudi v izviru Obrha v Metliki ni dovolj vode. Vso vodo prečrpavajo v rezervoarje na Veselici, tako da v strugo potoka že nekaj časa ni pritekla niti kaplja vode. Toda kljub temu je bilo pred tednom dni do sesalnih košev le še 20 centimetrov vode. Kot je opozoril direktor Komunale Jože Mihelčič, bi okrog 10. oktobra tudi iz tega zajetja zmanjkalo vode, če do takrat ne bi bilo dežja. Na srečo si za krajevni skupnosti Gradac in Pod-
zemelj ter del Metlike pomagajo z 800 prost, metri vode na dan, ki jo dobivajo iz črnomaljskega vodovoda.
Sicer pa bodo v metliški občini tudi letos, tako kot že nekaj zadnjih let, namenili za vodooskrbo okrog milijon DEM. Od tega bo 37,3 milijone tolarjev prispevala občina, 9 milijonov tolarjev republika ter 7 milijonov SIT Komunala. Največja naložba, vredna 20,3 miljona tolarjev, bo filter na Veselici, ki bo začel poskusno delovati proti koncu oktobra. Druge komunalne naložbe v letošnjem letu pa so še klorirna postaja Bojanji hrib, črpališče na Gornjem Suhorju, rezervoar na Radoviči in kolek-tor D ter s tem zaščita Obrha.
M.B.-J.
Begunce celo zaposlujejo na črno
Pri družinah v metliški občini je še 18 beguncev iz Hrvaške ter nekaj deset iz BiH ________— Poskusi ilegalnega prehoda zelene meje — Izgon
METLIKA — Po zadnjih podatkih je v metliški občini še 18 pribežnikov iz Hrvaške, ki pa nimajo statusa beguncev. So pri sorodnikih in z njimi Slovenija nima stroškov. Sicer pa se štiri družine sploh ne nameravajo vrniti na Hrvaško, ker so bodisi njihovi domovi popolnoma uničeni, so slovenski državljani ali pa čakajo na pridobitev našega državljanstva. Ti pribežniki tudi ne iščejo ne finančne ne materialne pomoči.
V Metliki, Gradcu, Kloštru, Podzemlju, na Suhorju, Krasincu in na Svržakih pa jc 40 državljanov iz BiH, ki imajo status beguncev, med njimi tudi 20 mladoletnikov, 12 pa jih je brez tega statusa. Živijo pri sorodnikih ali znancih, ki imajo nizke plače, a so kljub temu zagotovili, da jih bodo preživljali. Bosanski begunci so odklonili nastanitev v zbirnih centrih, češ da so pri gostiteljih na varnem in da jim je tam dobro. Večina se tudi nima kam vrniti. Sicer pa občinska organizacija RK novih prišle-
kov ne evidentira več. Sedem izmed bosanskih otrok obiskuje osnovno šolo, vendar ne bodo mogli dobiti spričeval, saj se naš učni program razlikuje od bosansko-hercegovskega. Sicer pa naše šole s temi učenci nimajo stroškov.
V Metliki sc zavedajo, da bodo begunci pozimi potrebovali toplejša oblačila, ki jih ima Rdeči križ za odrasle na zalogi dovolj, za otroke pa bi bila še dobrodošla. Begunci dobijo v skladišču RK tudi najnujnejše življenjske in prehrambene artikle, skupaj s Centrom za
Bo Trimo dobil milijone dolarjev?
Kako izterjati plačila iz osemdesetih let od poslovanja z Irakom in Alžirijo? —Naložbe v znanje in razvoj se že vračajo — Terjatve do dežel v razvoju
TREBNJE — »Sodelovanje z zahodnoevropskimi partnerji je v podjetje prineslo nov zagonski veter na področju razvoja izdelkov, storitev ter zahtevalo od nas boljšo delovno disciplino, hkrati pa je terjalo nova znanja. Zaradi te potrebe smo ustanovili svoj izobraževalni center in sklenili, daje poslej potrebno obvezno izobraževanje vseh zaposlenih. Taka usmeritev nam v zadnjih letih že prinaša ustrezne rezultate,« pravi direktorica Trima Tatjana Fink.
V 643-članskem kolektivu Trima, ki je lani ustvaril prek milijardo tolarjev prihodkov, to je dobro petino prihodkov občine Trebnje, Trimov izvoz pa presega po vrednosti polovico vsega občinskega izvoza, so v zadnjem času veliko postorili za razvoj tržno zanimivih izdelkov za evropske kupce. Trimo-va lahka gradbena plošča s polnilom iz mineralne volne je patentirana v vseh pomembnejših evropskih državah. Med najpomembnejše razvojne rezultate štejejo tudi lahko gradbeno ploščo z oblogo iz iverice, narejene na kontinuirani liniji, nadalje pisarne, banke, predelave mesa, kuhinje in prodajne salone, zložene iz Trimovih kontejnerjev za najrazličnejše namene. Oprema iz nerjaveče pločevine za shranjevanje vina, še posebej hladilna posoda za vino, opre-
me za zbiranje mleka, še zlasti nov farmski vrč s hladilnim sistemom, za katerega so na letošnjem sejmu embalaže v Gornji Radgoni dobili Oskarja za embalažo in oprema iz nerjaveče pločevine za distribucijo olja, vse to so izdelki, ki sojih na slovenskem tržišču kupci ugodno sprejeli.
Za boljše in neposredne stike s kupci so predlani ustanovili v Muenchnu firmo Trimex, ki že dve leti uspešno posluje, letos pa so kot prvo podjetje iz novonastale države Slovenije odprli firmo Trivit v Parizu, kjer se še ukvarjajo bolj s porodnimi težavami trženja oz. prodaje Trimovih programov. Direktorica Finkova poudarja, da brez dobrega sodelovanja s poslovnimi partnerji, s slovensko vlado, njenimi ministrstvi, podjetji, šolami in drugimi izobraževalni-
mi ustanovami današnjega Trima ne bi bilo. Prav tako verjetno tudi ne brez ustvarjalnega prispevka dosedanjih di-
• V zgodnjih osemdesetih letih je Trimo na veliko izvažal v države v razvoju. Zaradi tega obdobja imajo delavci Trima še zmeraj precej grenkega priokusa, ker še niso dobili plačanih vseh terjatev, in sicer ima Trimo iz časov poslovanja z Irakom odprtih še za okrog milijon dolarjev terjatev, še nekajkrat večje pa so terjatve do Alžirije. Neplačevanje arabskih držav je sicer imelo vsaj to dobro plat, da so se bili v Trimu prisiljeni hitreje preusmeriti na najzahtevnejša zahodnoevropska tržišča, že omenjena bremena pa še vedno zavirajo hitrejši razvoj podjetja.
rektorjev Trima Ivana Goleta in Staneta Velikonje in drugih prizadevnih sodelavcev. Trimovo geslo zatorej ostaja: »Zadovoljni poslovni partnerji in sodelavci prinašajo najboljše rezultate!«
P. P.
socialno delo pa je RK pripravljen pomagati tudi pri nabavi kurjave. V zdravstvenem domu zatrjujejo, da pri nudenju zdravniške pomoči ni nikakršnih težav.
Po informacijah mejne policije Metlika na železniškem in cestnem mejnem prehodu zavrnejo na dan do 10 ljudi iz BiH, ki nimajo dokumentov za prehod meje oz. jim ne morejo priznati statusa begunca. Nekaj je bilo tudi poskusov ilegalnega prehoda na zeleni meji, vendar nihče ne more na Zahod, če nima vstopne vize za katero od zahodnih držav. Tudi vračanje teh ljudi v BiH je zelo otežkočeno, saj se na Hrvaškem boje, da bodo begunci ostali pri njih. Sicer pa so s Centra za socialno delo v teh dneh ponovno pregledali metliško občino. Evidentirali so vse tiste, ki nimajo statu-
• V metliški občini so nekateri začeli zaposlovati begunce brez prijave, torej na črno. V občini se zavedajo, da bodo morali o tem zbrati vse potrebne podatke, obvestiti odgovorne in inšpekcijske službe ter ustrezno ukrepati.
sa begunca, ter podatke sporočili policiji, ki bo ljudi, ki se ne bodo hoteli vrniti v matično državo, iz Slovenije izgnala.
M.BEZEK-JAKŠE
•	Čuditi se je seme znanja. (Bacon)
•	Samo trije načini so. da bi lahko živeli: beračiti, krasti ali kaj delali. (Mirabeau)
Lekarna se zdaj zdi trikrat večja
Pridobitev Mokronoga
MOKRONOG — Po dolgih letih čakanja so prejšnji teden Mo-kronožani le prišli do lično obnovljene lekarne. Ko so pred kakšnimi 15 leti preselili lekarno s trga pod streho nove zdravstvene postaje v Paradiž, so obljubili, da bodo tudi preseljeno in nefunkcionalno staro opremo zamenjali v treh mesecih. Ta obljubljena kratka čakalna doba
pa se je raztegnila kar na okrog 15 let.
Diplomirana farmacevtka Marjeta Camloh je šele od letošnjega aprila vodja lekarniške postaje v Mokronogu, ki spada pod Lekarno Trebnje oz. Dolenjske lekarne Novo mesto. Povedala je, da je ljubljanska veledrogerija Salus bila investitorica obnove, Salus pa je očitno imel srečno roko tudi pri izbiri izvajalcev notranje opreme. Arhitekt Marjan Prijatelj ni le zelo okusno opremil lokal, temveč je nova oprema tako funkcionalna, da ima Camlohova občutek, daje prostora trikrat več kot doslej. Na novo so uredili tudi sanitarije, ki jih poprej v lekarni ni bilo.
P. P.
dPEUGEOT
Servisno prodajni center vam nudi:
—	pooblaščeni servis
—	prodaja vozil
—	prodaja rezervnih delov
Omogočamo tudi nakup na kredit.
Ugodna akcijska prodaja modelov 106 in 405. SPC Terzin, Obrtna cona Trebnje	•
tel./fax: (068) 44-533

IZ NtkŠIH OBČIN
1 Milit
IZ NKŠIH OBČIN
E
Napaka ali preuranjena kritika?
Turistično društvo Poljanska dolina nasprotuje načinu gradnje ceste v Bilpi — Pristojni na kočevski občini obtožbe zavračajo — Čas bo pokazal
POLJANSKA DOLINA, KOČEVJE — Zaradi neokrnjene narave ob Kolpi, znanih jam, stare kovačije in stene odmevov, kolje že Valvasor poimenoval steno, katere del sta tudi bilpski melišči. Turistično društvo Poljanska dolina na Bilpo računa kot na pomembno turistično točko. Neprimeren način gradnje ceste Dol — Žaga bi njihove načrte lahko ogrozil. Predsednik društva Martin Lindič meni, da je bil v Bilpi grob in nedopusten poseg v naravo že storjen. Pristojni na kočevski občini njegove obtožbe zavračajo.
»Z uporabo peska iz melišč, so pri gradnji ceste v Bilpi grobo posegli v naravo. Izruti kažipot je dokazoval, da nameravajo odvzeti tudi del hriba tam, kjer se začenja položnejša pot, ki vodi do bilpskihjam,« pravi Lindič, kije pri pristojnih na kočevski občini zoper takšen način gradnje ceste ostro protestiral. Nekatere republiške može in javnost je pozval, naj preprečijo nadaljnje odva-
• SPET SHOD ZA CESTO — Po obisku ministra za ceste Matjana Krajnca v kočevski občini se spet pripravlja protestni shod zaradi prenehanja del na cesti Kočevje — Črnomelj, saj minister ni odobril denaija za dokončanje del na dvokilometrskem odseku Pekel — Knežja Lipa. Prebivalci Poljanske doline zahtevajo asfaltiranje do Knežje Lipe še v tem letu, odsek od Knežje Lipe do Brezovice (4 km) pa v prihodnjem letu do turistične sezone, saj bo leto 1993 leto turizma v Sloveniji. Shod bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 13. uri pred Zadružnim domom v Predgradu. Vljudno vabljeni vsi Poljanci in obiskovalci Poljanske doline ob Kolpi. (M. L.)
žanje peska iz melišč. V njegovem prepričanju, da bi z izkoriščanjem melišč nadaljevali, ga je namreč podprl tudi tamkajšnji domačin in lastnik zemljišča, na katerem se nahaja eno izmed obeh
Požiga je osumljena osemnajstletnica
V petek zagorelo gospo-darsko poslopje pri Sevnici
SEVNICA — 25. septembra ob 18.40 je prišlo do požara na 8 krat 5 metrov velikem gospodarskem poslopju Milana Goriška v Čanju pri Sevnici. Leseni del objekta je v celoti pogorel, z njim pa tudi osem ton sena, tona koruze in vprežni voz. Več sreče so imeli domačini in sosedi v spodnjem, zidanem delu, iz katerega jim je uspelo rešiti vsaj živino.
Prizorišče požara so si temeljito ogledali tudi uslužbenci urada kriminalistične službe na UNZ Krško in nekaj sumljivih spoznanj jih je kmalu pripeljalo na pravo sled. Te dni sestavljajo kazensko ovadbo zoper 18-letno Lidijo T., ki je osumljena požiga. Zakaj je to storila, še ni znano, ostaja le dejstvo, da je na objektu škode vsaj za 500 tisoč tolaijev.
melišč. Taje povedal, da so odpeljali že na tisoče kubikov peska in da ga nihče ni vprašal, ali ga lahko odvažajo. Zakaj se temu ni zoperstavil, pojasnjuje Lindič: »Ljudje se bojijo karkoli reči, saj jim takoj zagrozijo, da lahko gradnjo
Manin Lindič ceste ustavijo. Tega pa si nihče ne želi.«
Zoper njegove obtožbe občinski referent za ceste Igor Novak odgovarja:
CARINIK NA KOLPI
V Petrino ob Kolpije med prvimi prispel carinik iz Kranja, ki prihaja sem občasno na delo še zdaj. To samo po sebi sicer ni nič posebnega, zanimivo pa je, da je bil pra v on med tistimi v Kranju, ki so otrokom in drugim pred nekaj leti pobirali priponke z napisom »Ko bom velik, bom carinik na Kolpi«. Tisti otroci niso tako hitro zrasli, da bi bili lahko že cariniki, zato pa je moral na carino na Kolpi nekdo, ki je s carino in carino na Kolpi že imel opravka.
P-c
Vlaganja v pitno vodo
Letošnje pridobitve kočevske in ribniške občine
KOČEVJE — Kljub veliki investicijski suši je kočevsko javno podjetje Hydrovod, ki skrbi za preskrbo z vodo v kočevski in ribniški občini, v letošnjem letu v posodobitev in izgradnjo novih vodovodov vložilo 26 milijonov tolarjev. Del tega denarja je bil iz razširjene reprodukcije, del iz obeh občinskih proračunov, nekaj pa je bilo tudi republiškega denarja, namenjenega za spodbujanje razvoja na demografsko ogroženih področjih.
Hydrovod je letos vložil kar 9,5 milijona tolaijev v usposodobitev petih vrtin pri Sodražici, iz katerih bo zdravo pitno vodo dobila Ribnica. Vrtine so že lani med seboj povezali in ena od njih že
»Obtožbe in natolcevanja!«
Žolčna polemika o lastninjenju med Karlom Vehovarjem in Dragom Percem v parlamentu
SEVNICA — »Dosti je natolcevanj brez osnove! Naj delegat Karl Vehovar to dokaže! Ne sprejemamo nobene obtožbe, da je kdo kaj ukradel,še zlasti ne pred skupščino!« je vzrojil poslanec Drago Perc, sicer po poklicu ekonomist, zaposlen pa kot namestnik direktoija sevniške Jutranjke, potem ko seje na zadnji seji sevniškega parlamenta njegov poslanski kolega Vehovar ob obravnavi poslovanja sevniškega gospodarstva v prvem letošnjem polletju spet spravil »z ognjem in mečem« nad Jutranjko v luči znanih Vehovaijevih pogledov na lastninjenje in tudi na druge zadeve.
Vehovar kot nekdanji uspešni gospodarstvenik, ustanovitelj in dolgoletni direktor Jutranjke se navadno rad izraža v številkah. O svoji resnici pa je običajno prepričan 99,9-odstotno, tako da že v izhodišču ne ponuja sobesedniku, ki skuša premišljevati s svojo glavo, kaj dosti manevrskega prostora, da bi prodrl s svojim pogledom na določeno zadevo. Nekako tako je izzvenela tudi njegova (osebno) prizadeta razprava na sevniški skupščini, ko je nekajkrat opozoril, da je dr. Gojko Stanič junija 1991 v brošuri Vsakemu svoje navedel, da je premoženje Jutranjke vredno 10 milijonov DEM, ko je Vehovar leta 1987 odhajal iz tega podjetja v pokoj pa naj bi bila vrednost premoženja Ju-
tranjke 13,5 milijona DEM. Po Vehovaijevih ocenah je gospodarsko stanje v sevniški občini katastrofalno.
Po mnenju poslanca Slavka Vilčnika (mimogrede: z njim bo skušal Vehovar na sodišču poiskati zadoščenje zaradi žalitev in groženj po telefonu, smo slišali na taistem zasedanju SO Sevnica) je zaradi obračunskega sistema in visoke inflacije upadlo premoženje firm. Vehovar pa je v repliki zajedljivo komentiral, da je 45 let delal v tem družbenem sistemu, čeprav so ga spremljali duhovni pritlikavci, da je izginila elementarna poštenost, danes pa da skuša skupina ljudi na rafiniran lopovski način priti do premoženja. Po Perčevem prepričanju pa v sedanjem sistemu gospodaijenja ni osnovni problem lastninjenje, ampak to, da je Slovenija izgubila tržišča, kjer je 50 let vladala. Razliko v storilnosti, organizaciji in tehnološkem razvoju, se pravi izgubo pri izvozu, pa je še nedavno tega pokrival domači trg!
Po burni razpravi je skupščina sklenila, da bo od republiške skupč-šine zahtevala, naj pospeši sprejetje lastninske zakonodaje, pristojnemu registrskemu sodišču pa priporočila, naj zaustavi sleherne statusne spremembe v družbenem sektoiju gospodarstva.
P. P
»Ne rečem, da nismo posegli v naravo, saj je vsaka cesta poseg v naravo. Vendar pa je Lindič videl stanje sredi gradbenih del. Sedaj, ko končujemo z gradnjo, bomo tudi sanirali posege v naravo.« Da bo že po prvi zimi vse tako, kot je bilo, in da je zato Lindičeva obtožba preuranjena ocena nestrokov-
• Lindič zatrjuje, da cesto gradijo v nasprotju z navodili ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in da njegovo mnenje podpirajo tudi nekateri v Cestnem podjetju Novo mesto, ki je bilo nekaj časa izvajalec del. V zvezi z odgovorom predsednika kočevskega izvršnega sveta Alojza Petka na njegov predlog, da naj bi potreben pesek za gradnjo ceste dovažali od drugod, Lindič pravi: »Četudi bi bilo res, kar pravi predsednik Petek, da bi bilo v Predgradu peska dovolj, če ga ne bi porabili za gradnjo nekaterih cest zunaj kočevske občine in ga ne bi domačini odvažali, jih to ne opravičuje, da melišče v Bilpi spreminjajo v kamnolom.« Alije njegova kritika upravičena ali ne, bo verjetno pokazal šele čas.
njaka, Novak podkrepljuje s trditvami, da so iz melišč odvažali le odpadni material, ki naj bi ga le delno vgradili v cesto. »To smo storili zaradi čiščenja trase in da se pesek ne bi usipal na cesto. Zato za odvoz peska tudi nikogar nismo prosili za dovoljenje. Prav zato, da ne bi preveč posegali v naravo, smo izkoristili naravne danosti in naredili obvezno iz-ogibališče oziroma prostor, kjer bo možno obračanje vozil, pri enem izmed melišč v Bilpi,« pojasnjuje Novak in dodaja, da cesto grade po navodilih republiške uprave za ceste ter da so odškodnino zanjo domačinom izplačali že leta 1988.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Klic na pomoč
Rikovi delavci prosijo izvršni svet, naj jim pomaga
RIBNICA — Vodstvo sindikata Riko Ribnica je v začetku septembra na ribniški izvršni svet naslovilo pismo, s katerim ga seznanja z izredno težkim položajem zaposlenih v Riku in stanjem, ki zaradi tega vlada v podjetju. V njem v imenu Rikovih delavcev občinsko vodstvo pozivajo, naj jim pomaga.
V pismu je zapisano, da so Riko-ve težave posledica že skoraj dveletne krize v strojegradnji, nestabilne politične situacije in svetovne gospodarske recesije in da jih prav v letošnjem letu zaposleni najbolj občutijo. Neredno izplačevanje plač, pomanjkanje dela, prisilna čakanja na delo in negotova prihodnost ustvarjajo med zaposlenimi vsesplošno nezadovoljstvo. Mnogim delavcem je normalno življenje že ogroženo. Vodstvo sindikata je zato izrazilo bojazen, da bi ob nepravočasnem izplačilu oziroma preveliki zakasnitvi izplačila avgustovskih plač lahko prišlo do nenadzorovanih nemirov, ki bi lahko ogrozili obstoj podjetja.
Ker je Riko »v vseh preteklih letih nesebično pomagal in finančno podpiral vse razvojne in življenjske programe v občini« in je, kot je tudi zapisano v pismu, »eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnji razvoj in življenje v ribniški občini«.
180 M*yiC ZA PRVOŠOLCE
SEVNICA - Sevniška osnovna šola Sava Kladnika je prijetno presenetila svoje prvošolce z majicami, ki jih je prispevala sevniška Jutranjka. Emblem osnovne šole Sava Kladnika, ki je tudi natisnjen na majici, je zasnovala učenka Darinka Kužem ob pomoči sevniškega akademskega slikaija Alojza Konca.
obratuje. Cevovod in energetski kabli so že položeni, sedaj pa bodo položili napravo za krmiljenje tega sistema. Računajo, da bo vodovod končan še letos, s čimer bodo razbremenili tudi vodovod na Obrhu.
Že v prvi polovici oktobra bo voda pritekla iz pip v Suhi krajini. Leta 1989 narejeno globinsko vrtino v Polomu, kjer so našli vodo pri 270 metrih, so letos usposobili za črpanje, sedaj pa polagajo cevi. Zaradi kraškega terena je gradnja tega vodovoda izredno zahtevna, vendar pa tudi izredno pomembna tako za govedorejsko in ovečerejsko farmo kot tudi za 20 gospodinjstev, kolikor jih je še na tem demografsko ogroženem področju, na katerega so morali v času poletne suše vodo dovažati.
Med deli na drugih demografsko ogroženih področjih v kočevski občini nadaljujejo z gradnjo vodovoda v Mačkovcu, dokončali pa so že vodovod na hribu pri Fari, pri Brezovici pa v globino 270 m montirali črpalko za vasi v okolici. Črpalko so montirali tudi v Slovenski vasi, tako da tudi ob močnejši suši Kočevje ne bi čutilo pomanjkanja vode.
M. L.-S.
MESEC POŽARNE VARNOSTI 92
SEVNICA - Z reševanjem ponesrečencev v namišljeni prometni nesreči na Orehovem se je za sevniške gasilec že dva tedna prej začel oktober, mesec požarne varnosti (MPV). Gasilci so te dni obiskali sevniški vrtec, v izložbe trgovin so namestili gasilne aparate, včeraj so pripravili novinarsko konferenco, vsem učencem sevniške osnovne šole so razdelili letake, ki opozarjajo na večjo požarno varnost, in v avli gasilskega doma odprli razstavo risb učencev in otrok, ki so jih ti opremili s slogani ob MPV 92. Gasilci bodo skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in policijo na cesti preverjali, kako so opremljena vozila, še zlasti tovornjaki, z gasilnimi aparati. V sredo, 7. oktobra, si bodo. ogledali vaje gasilskih trojk z Orehovega, Peclja, Pečja in iz Lončatjevcga Dola , sredi oktobra pa pregledali hidrantno omrežje v Sevnici in si v okviru MPV 92 ogledali, kako je s požarno varnostjo v podjetjih.
Hude težave kočevskega zdravstva
Jim bo novi direktor, kočevski župan dr. Mihael Petrovič, kos?
KOČEVJE — Zdravstveni domovi imajo v ceni svojih storitev delno priznane tudi stroške za vzdrževanje objektov. V Kočevju so bili dolga leta prenizko ovrednoteni, prav porazno pa v lanskem letu in prvih mesecih letošnjega leta. Posledica tega je, daje kočevski zdravstveni dom raznim upnikom dolžan preko 6 milijonov tolarjev. Zaradi tega imajo občasno blokiran žiro račun že vse od lanskega leta.
»Tudi drugi so dolžni nam,« pojasnjuje novi direktor kočevskega zdravstvenega doma, kočevski župan dr. Mihael Petrovič. »Ministrstvo za zdravstvo nam dolguje 500.000 tolarjev za zdravstveno zavarovanje beguncev, imamo pa tudi terjatev do občinskega proračuna v višini dveh milijonov tolaijev,« pravi Petrovič in dodaja, da se bodo morali na ravni občine prav o slednjem že v kratkem resno pogovoriti.
Nad kočevskim zdravstvenim domom tudi še vedno visi grožnja sanitarne inšpekcije, da bodo zdravstveni dom zaprli. Šlo naj bi za vrsto tehničnih pomanjkljivosti, ki niso bile ustrezno rešene že v času izgradnje zdravstvenega doma leta 1966. Ce bi jih hoteli odpraviti, bi potrebovali ogromno denarja, ki ga pa ni. Zdravstveni dom je letos poleti na svoje stroške prebarval zunanjost oken in opravil nekatera manjša popravila, ki so potrebna zaradi obrabljenosti, vendar Petrovič opozarja, da bi morala za objekt skrbeti predvsem občina, ki je lastnica objekta.
Zaradi težav zaenkrat še niso zmanjševali ničesar, tudi števila zaposlenih ne;
#
dr. Mihael Petrovič
116 zaposlenih je le nekaj več, kot bi jih moralo biti, vendar še vedno v okviru meril, kijih zavod za zdravstveno zavarovanje priznava. Poseben problem pa je racionalna organizacija dela. »Z vidika zdravstvenega doma o njej sploh ni mogoče govoriti. Imamo namreč zdravstvene postaje v Strugah, Fari, Osilnici, Predgradu, Kočevski Reki in Dragi in s tem prostore, ki so le 10- do 15-odst. izkoriščeni, da o stroških prevoza naših ljudi v te postaje, ogrevanja in o podobnem sploh ne govorim,« pravi Petrovič, ki je ministrstvo za zdravstvo že opozoril na neizvrševanje določila petega člena zakona o zdravstveni dejavnosti, v katerem je zapisano, da republika sodeluje pri zagotavljanju mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni na demografsko ogroženih območjih.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DOLENJSKI LIST
Finančna disciplina že opešala
Sevniška vlada pripravila pogovor z gospodarstveniki — V Lisci do konca leta okrog 150 preveč režijskih delavcev — Nov program stolov v Kopitarni
SEVNICA — Splošna kriza razumljivo šc kako vpliva tudi na razmere v sevniškem gospodarstvu. Slabša se plačilna sposobnost, tudi zavoljo zelo opešale finančne diciplinc in predrage države. Osebni dohodki so vse preveč obremenjeni in v takšnih razmerah poslovanja v bližnji prihodnosti v večini sevniških podjetij še ne bodo sposobni delavcem zagotoviti plač po kolektivni pogodbi.
žal, postal pomembnejši od razvojnega,« je dejal Dvojmoč, ko*e opozoril na sila vprašljivo pravno varnost v plačilnem prometu.	P. PERC
Na pogovoru z direktorji sevniških podjetij, ki ga je pripravila sevniška vlada v luči slabših letošnjih poslovnih rezultatov sevniškega gospodarstva in vse večjih socialnih stisk ljudi pred negotovo prihodnostjo, so nakazali tudi možne scenarije takega razvoja dogodkov v posameznih podjetijh. Vsekakor je vzbudila največjo pozornost izjava direktorja Lisce Vilija Glasa, da se v tem kolektivu zaradi oženja tržišča oz. izgube proizvodnje v Srbiji in Bosni in Her-cegovini kaže presežek okrog 150 režijskih delavcev. Marija Jazbec, direktorica Inpleta pa je na retorično vprašanje, kako tej sevniški samonikli industriji dati pravo lastništvo, odvrnila, naj bi vsak delavec dobil delnice, ki jih je zaslužil.
V Stillesu jim je uspelo preusmeriti večji del proizvodnje v izvoz, v Jugota-ninu pa kar celotno. Dela imajo oboji dosti, čeprav jih skrbi podcenjen tečaj marke. V Kopitarni skušajo po besedah novega direktorja Valentina Dvojmoča omiliti sezonske cikluse dveh poglavitnih programov z novo proizvodnjo stolov, ki bo zaposlovala 43 delavcev in bo izključno končala pri tujih kupcih. Ob tem, ko v Kopitarni širijo izvozni program in tržišča, pa iščejo tudi možnosti, kako bi pocenili proizvodnjo, predvsem pa varčevali pri lesu. Razmišljajo, kaj vse bi lahko naredili iz kupov odpadnega lesa, ki zdaj konča v kurilnici, ko pa bo Kopitarna priključena na plinovod, bi bilo tako početje še bolj nepotrebno in nesmotrno. »Finančni inženirig je.
ZA POLOVICO MANJ SADJA
SEVNICA - Na 120 ha sadovnjakov sevniškega Mercatorja - od tega je 104 ha rodnih - bo zaradi suše pridelek za 30 do 40 odst. manjši. Po besedah dipl. inž. Martine Koritnik je škoda nastala zaradi ožigov plodov, ki sc od junija sploh niso debelili in ne bo prave kakovosti, pa tudi zavoljo predčasnega odpadanja plodov. Na plitvih tleh sc bodo drevesa sušila. Brstni nastavki iz junija in julija utegnejo zakrneti, če ni vode niti za plodove. Okrog 15 odst. bo posredne škode, vsa pa znaša v Mcrkatorjcvih nasadih okrog 93 milijonov tolarjev.
Drobne iz Kočevja
POLHANJE - Konec minulega tedna se je pričela polharska sezona, zato je bilo že v petek zvečer v nekaterih predelih kočevskih gozdov moč opaziti večje ali manjše skupinice ljudi. Prvi polhaiji, ki so si že v dnevih pred pričetkom sezone dodobra ogledali terene, kjer bi lahko polhi bili, pravijo, da jih je letos veliko. To so dokazali tudi s svojim ulovom. Če že prvo noč s 64 pastmi z dvema pobiranjema uloviš 66 polhov, je to veijetno res “kar dober ulov”.
BAZEN - Bazen v Kočevju že leta ne služi svojemu namenu. Veliki stroški obratovanja in majhen obisk so botrovali njegovemu zaprtju. Ker niso redki, ki si želijo, da bi bazen ponovno usposobili, o tem razmišljajo tudi vodilni v občini. Trenutno proučujejo možnosti cenejšega ogrevanja bazena, in sicer s plinom. Da ne bi velik prostor, v katerem je bil bazen, ostal neizkoriščen, pa so že pred časom naredili tudi delni projekt za preureditev bazena v telovadnico. Ker bi ob tej preureditvi morali odstraniti vse gradbene elemente in napeljave, ki so bile narejene namensko za bazen, pa tudi betonsko školjko, v kateri je bazen, ter hodnike in ploščadi na začetku in koncu bazena, bi bili stroški preureditve nedvomno zelo veliki.
Ribniški zobotrebci
SANACIJSKI PROGRAM - V teh dneh se izteka dvomesečni rok, ki si ga je zastavil direktor ribniškega Rika Mirko Jančigaj za pripravo sanacijskega programa. Prekratek čas je bil, da bi lahko pričakovali, da bo sedaj znan odgovor na vsa vprašanja o nadaljnji usodi Rika, vendar pa bo neko splošno oceno in usmeritve program moral prinesti. Na podlagi dobrih programov, ki jih Riko ima, in tistih, ki bi jih z vidika trženja še lahko imel, bo direktor slej ko prej moral odgovoriti na vprašanje, koliko ljudi naj bi te programe v bodoče izvajalo.
Za preko tisoč zaposlenih na Riku bo to usoden trenutek. Ker že dolgo vedo, da se mu ne bodo mogli izogniti, jih je negotovost glede lastne prihodnosti ob nerednem prejemanju plač, ki mnogim komajda še zadostujejo za golo preživetje, privedla do tiste skrajne meje psihične vzdržljivosti, ko razmišljajo, kaj je bolje: da jim povejo, da so “višek”, danes ali pa jutri.
BREZ KNJIG - Šolske knjige so bile letos zelo drage in mnogi straši jih niso mogli kupiti. Kot kaže, pa so sc znašli kot so vedeli in znali. Le redki otroci ribniške osnovne šole dr. Franceta Prcšcrcna ob pričetku pouka namreč niso imeli knjig. Tako tem kot tistim, ki niso imeli drugih šolskih potrebščin, je z zbiralno akcijo po šoli v veliki meri pomagala prav šola, na pomoč pa so jim priskočili tudi nekateri drugi, med njimi ribniški center za socialno delo.
[ Sevniški paberki
KOMISIJA - V komisijo za sklepe o polletnem gospodarjenju so na zadnji seji občinske skupščine predlagali poslanca Karla Vehovarja in Slavka Vilčnika ter predsednika vlade Marjana Kurnika. Novinarska loža je takoj ugotovila, da se taka kombinacija ne bo izšla, razen če bi Kurnika porabili za sekundanta kot v kakšnem film" skem dvoboju. Vehovar je seveda bi* povedal, da noče sodelovati z Vilčnikom, ki mu očita nemško vojsko-Vilčnik je Vehovarju dvignil pulz, ko je namesto sebe predlagal poslanca Draga Perca. Končno je v komisij1 ostal Kurnik, ob njem pa poslanca Albin Jcšclnik in Stefan Tcraž.
KOMPOSTIRANJE - Poslanec Aloj* Zalašček je izza govorniškega pulta vzel v precep samo predsednico oh' činske skupščine Bredo Mijovič v zvezi z njenim odzivom na anonimko Boštanjčanov, ki je sprožila v tej rubriki že omenjeno dopisovanje županje in poslanca Borisa Pcrnovška P9 sevniškem radiu. Zalašček je očita1 županji, da ni reagirala na odvažanje gramoza in da so Boštanjčanom tako rekoč vsilili minikompostarno. Županja pa je odvrnila, da obžaluje, da jc do tega prišlo, in da jc bil njen namen dober. Vesoljnemu občestvu ni bn° povsem jasno, kaj jc gospa predsednic* mislila, ko jc dejala, da reagirajo tud' na anonimke, če so objektivne. (Ne)" objektivnost jc hudo relativna zadeva-
POTNI LIST - Slovenci postajamo očitno pomembni člani evropske družine narodov. Med strokovno ckjkufri" jo pri švicarskih gasilcih in našm rojakih je namreč eden sevniškm gasilcev pozabil v prenočišču svoj potni list ravno tedaj, ko naj bi s
skupino skočil čez švicarsko-nemšk0
mejo na ogled otoka cvetja Mainau na Bodenskem jezeru. Prišel jc brc* slehernega dokumenta, za nekaj uri jc lahko prekoračil mejo in sc celo vrnil.

Krške novice
VELIKI LJUBITELJI KABLA - V Velikem Mraševem jc bil včasih velik kup kolutov telefonskega kabla. Veliko Mraševo je do danes ostalo Veliko, kup kablov pa se jc močno zmanjšal, in to po zaslugi neznanih ljubiteljev kabla. Ti ga zelo cenijo in najbrž tudi potrebujejo, saj se med ljudmi govori o petih “kolačih”, ki naj bi jih bil nekdo ukradel v Mraševem in odšel z njimi bolj ali manj neznano kam. Zadnji kolut naj bi se bil odkotalil pred približno dvema mesecema sredi deževne noči. Očitno so tudi tokrat pomagali ljudje, ki pa se jim jc ob tej priložnosti moralo zelo muditi, saj se pred akcijo niso utegnili niti obuti, ampak so kolut valili bosi.
MINISTER NA OBISKU - Ob otvoritvi krškega vodovoda v Rorah je bil navzoč tudi Miha Jazbinšck, minister za varstvo okolja in urejanje prostora. Minister je imel sicer v času otvoritve opravke tudi na Dunaju, vendar se je odločil priti v Krško. Mogoče je pričakoval tukaj bolj topel sprejem in obilnejšo pogostitev kot pri Avstrijcih. No, to se mu je uresničilo, ampak šele pri Treh lučkah. Ob otvoritvi vodovoda pa so na Jazbinška menda kar pozabili, saj ob novem rezervoarju ni bilo nikogar, ki bi ministru zaželel dobrodošlico. Velmožje, deklice s cvetjem in fanfare so okolju predanega gospoda iz Ljubljane čakali nekje v dolini.
NADOMESTILO - V Krškem imajo poleg novejšega kulturnega doma tudi podobno dvorano starejšega datuma. Prostora v kulturnih domovih je tako očitno več kot dovolj za krajevne potrebe, saj so starejši kulturni dom dali v najem za skladišče piva. Mogoče ta sprememba namembnosti kaže, da je tudi za mnoge Krčane ena od bolj priljubljenih kulturnih dobrin pivo.
deponija bo draga
KRŠKA VAS — Na obrobju vasi naj bi kmalu začeli graditi začasno deponijo komunalnih odpadkov, ki bo, kot zatrjujejo v občini, ekološko neoporečna. To bo seveda bistveno zvečalo stroške in s tem smetarino. Po nekaterih izračunih bo takovkubik odpeljanih smeti stal 50 mark. Že na samem začetku gradnje deponije Brežičani nujno Potrebujejo milijon mark. Ker jih njihov proračun ne premore, nameravajo ustanoviti mešano družbo.
Novo v Brežicah
PLUS TOČKE - Poslanec v bre-ž.iški skupščini Ivan Tomše jc nastopil za govorniškim odrom takoj za poročilom kamandirja policijske postaje Ivanom Plohlom. Predlagal jc, da se zaradi zaslug v minuli vojni brežiškim policistom in teritorialcem podeli oktobrska nagrada ob občinskem prazniku. Nihče ni imel nič proti, samo predsednik skupščine je predlagatelja opozoril, da skupščina, ki sicer podeljuje te nagrade, ne more tlati takega predloga. Poslanec ga lahko sam napiše in v skladu s pravili odda. Dober učinek v skupščini jc pa le dosegel in menda tudi pri policiji.
SIZIFOVO DELO - Prispodob za ubogega in trpečega Sizifa po brežiškem okolišu ni težko najti. Današnja se nanaša na ceste, dobro staro temo, ki se jc nikoli ne da povsem obdelati. Končno so tudi v tej občini ugotovili, ua že leta in leta navažajo gramoz na iste odseke. Takoj po prvem močnejšem dežju pristane ves navoženi material v bližnjih jarkih, na travnikih ali celo njivah, na ceste pa hitijo navažat novega. Ker ob izgradnji cest niso poskrbeli za obcestne jarke, po katerih bi odtekala odvečna voda, ta ubere pač svojo pot in sc ne meni kaj dosti za občinski proračun.
TOLAŽBA - Delavci so lahko po folaženi. Zdaj je celo minister Šcšok javno ugotovil, da noben obrtnik ni Plačal toliko davka kot delavka v Proizvodnji. Država menda ne zna Pobirati davkov, zato pač pobere tam, kjer je najlažje. Kdaj bo drugače, ne ^ Povedati nihče, vendar je delavcem lahko vseeno. V nobenem primeru ne budo zmanjšali davka njim, temveč bodo več vzeli še ostalim.
NI ŽENSK - Na pogovoru brežiških podjetnikov z ministrom ni bilo nobene ženske. Minister je to opazil ko je nekaj časa zaman čakal na prvo vPrašanjc. “Naše ženske so eman-eiP'ranc,” jc razložil Ciril Kolcšnik.
te BR€2IŠK€<k£3j PORODNlSNICt ^
V času od 18. do 25. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Andjelka Lokar iz Brežic — Natalijo, Marija vJgorevc iz Sevnice — Alenko, Majda Llrakulič iz Brežic — Igorja, Natalija J°rdan iz Krškega — Uroša, Erika Avguštin iz Osredka — Blaža, Marija Ra-vič iz Cerkelj — Aljo, Anica Lupšina iz plihalovca — Martino, Jasna Sok iz Kozjega — Marijo-Manico, Ankica Javornik iz Brežic — Barbaro, Metka beline iz Brežine — Saro, Nataša Bokane iz Gor. Lenarta Jožeta in Romana 5°žman iz Bizeljske vasi — dečka.
Lestitamo!

IZ NtkŠIH OBČIN
MiliJ
IZ NKŠIH OBČIN
C
Krčani že pijejo vodo iz globin
Zaključili prvi dve etapi izgradnje vodovodnega sistema Rore — Kar 2,5 mio USD prispevala Mednarodna banka za razvoj za sanacijo poplav________
KRŠKO — Čeprav občina Krško dobesedno leži na vodi ter premore okrog 160 različnih izvirov in kar 66 vodovodnih sistemov, so občani pomanjkljivo oskrbovani z zdravo pitno vodo. Niti desetina dnevno porabljene vode ni neoporečna. Letos so zaradi suše v cisternah zvozili že čez 2 tisoč kubikov vode, vendar poleg suše površinsko pitno vodo ogrožajo še nitrati, bližnja prašičja farma, poplave, deponija odpadkov in potencialno tudi jedrska elektrarna.
Ravno zato je za Krčane tako po- zavzel za naložbi. Krška občina namreč membno, da so preteklo sredo priključi- ne bi sama zmogla 4 milijonov USD, li globinsko črpališče v Rorah na vodovodni sistem Krško. Nov sistem sta namenu predala domačin inž. Janez Kalan in slovenski minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek, ki seje osebno
V DEVETEM KROGU DOBRA DESETINA
KRŠKO — Na podlagi doslej opravljenih osmih obveznih multilateralnih pobotov v krški SDK ugotavljajo, da se jih je povprečno udeležilo 107 pravnih oseb iz Posavja. Medsebojne kompenzacije, ki sojih opravili udeleženci pobotov, znašajo 1.486.614 tisoč tolaijev, kar pomeni slabih 14 odstotkov vrednosti celotnega prijavljenega zneska v teh pobotih. V Krški podružnici Službe družbenega knjigovodstva so 26. septembra opravili deveti krog večstranskega pobota. Udeležilo se ga je 122 pravnih oseb, ki so medsebojno poravnale 140.185 za tisoč tolarjev obveznosti, to je dobro desetino celotnega zneska, prijavljenega za večstranski pobot. V krški SDK pripominjajo, da bi bilo smotrno razširiti krog udeležencev večstranskih poravnav. Predlagajo, naj bi po možnosti v pobote vključili tudi proračune in zasebne obrtnike, ker bi to pripomoglo k zmanjšanju likvidnostnih težav teh pravnih oseb.
MESTNO JEDRO KLIČE PO OBNOVI
BREŽICE — Staro mestno jedro v Brežicah je že nekaj časa predmet razprav, saj čaka na prenovo. Čeprav je načrt zdaj šele v javni obravnavi, pa se v mestu že marsikaj prenavlja. Je pač tako, da nekatere zadeve ne morejo čakati. Takega mnenja so tudi v svetu KS Brežice, kjer so letos zaman čakali uresničitve naročenih in že plačanih načrtov za komunalna in cestna dela. Pričakovali so, da bo to leto obnovljen cestni odsek od Rokove cerkve do gradu, vendar so od predsednika IS Cirila Ko-lešnika izvedeli, da s tem za zdaj ne bo nič. Zaradi tega so ogorčeni in zahtevajo, da se takoj prično dela na nekaterih ulicah in križiščih. Pri tem naj.se uredi tudi ustrezno število parkirišč, še posebej zaradi nevzdržnih razmer v prometu okrog tržnice ob tržnih dnevih. Zaradi varne hoje pešcev je treba tudi popraviti pločnike ob glavni ulici skozi stari del mesta.
V Brežicah odprli prodajni salon Avto hiše
Prodajali in popravljali bodo Renaultova vozila
vod Rore-Čretež-Gora-Cesta-Dunaj in avtomatizacijo celotnega sistema.
Krčani so se torej po temeljitih raziskavah odločili, da v globinah poiščejo bolj zanesljive vire neoporečne pitne vode. Zaenkrat jo bodo še mešali s podtalnico s Krškega polja, v bodočnosti pa naj bi slednjo uporabljali zgolj za industrijo. Vrtina v Rorah seže 243 metrov v globino, kar je 33 m pod morsko gladino, kjer je temperatura vode 12,6 stopinje.
Sistem je tehnično prevzet in bo zato takoj začel obratovati. Z njim bo trenutno povezanih le 20 tisoč občanov, ki dobivajo vodo iz petih enotno upravljanih sistemov. Po novem bodo boljše oskrbe s pitno vodo deležni tudi prebivalci Gore, Goleka, Gmajne in dela KS Veliki Trn. Ostala tretjina prebivalcev bo morala počakati vse dotlej, dokler ne bodo njihovi zastareli lokalni vodovodi povezani v celovit sistem. To naj bi bila v bodoče prednostna naloga na področju vodooskrbe v krški občini.
B. DUŠIČ-GORNIK
NA ZDRA VJE Z VODO, POTEM ŠE Z VINOM — »Želim vam zdravo pitno vodo! Čeprav je danes še ne znamo ceniti, pa se bojim, da jo bomo morali prav kmalu,«je ob otvoritvi dejal minister Jazbinšek (na sliki desno, levo ob njem pa inž. Janez Kalan).
(Foto: B.D.-G.)
kolikor-bo z končni etapi stala naložba.
Uspelo ji je ob znatni pomoči Mednarodne banke za razvoj, kije prispevala 65 odst. vsote iz sredstev za pokrivanje škode po poplavah.
V prvih dveh etapah so zgradili tri črpališča z zmogljivostjo 57 l/sek, okrog 2,5 km cevovodov, vodarno z opremo za kloriranje in komandnim prostorom, trafo postajo, kablovod, vodohram Trška gora in v vse objekte vgradili opremo za avtomatsko daljinsko vodenje. Stroški so dosegli 2,8 milijonov USD, zdaj pa že nadaljujejo z dokončno izgraditvijo sistema, za kar bodo morali zgraditi še eno črpališče, drugo celico vodohrama Narpelj, cevo-
Kanali vse bliže odplakam
Na Senovem letos zgradili del kanalizacije, preostala pride na vrsto prihodnje leto_______________________________
cejšnje število stanovanjskih blokov ob cesti proti Velikemu Kamnu bo še naprej pošiljalo odplake naravnost v potok. Kaj lahko to pomeni za mesto, seje najbolje pokazalo v letošnji suši. Vode v potoku je bilo izredno malo in po mestu je zaudarjalo. Kot kaže, se letošnje razmere ne bodo ponovile, kajti nared je vsa dokumentacija, razen gradbenega dovoljenja, za gradnjo kanalizacije na omenjenem območju. Kanalizacijo naj bi tako dokončali prihodnje leto.
Kanalizacijo so začeli na Senovem graditi pred dobrim desetletjem, in sicer etapno. Omrežje so gradili na Senovo iz Brestanice, kjer bodo v prihodnje zgradili tudi čistilno napravo za oba navedena kraja.
TEDEN UPOKOJENCEV
BRESTANICA — Društvo upokojencev iz Brestanice si prizadeva, da bi njegovi člani osmislili svojo starost in se po svojih močeh vključili v življenje, ki hrumi mimo njih v novi čas. To jim uspeva z organizacijo izletov, na katerih spoznavajo lepote in zanimivosti svoje domovine, ki so jih v aktivni dobi zamudili. Od 5. do 11. septembra letos so pripravili tudi teden upokojencev. V tem času so odprli bogato razstavo ročnih del, predvsem pletenin, kvačkanih prtov, gobelinov, makramejev in domiselnih izdelkov moških rok iz lesa in kovine. Pripravili so tudi tekmovanje ribičev, kegljačev in pohod na Sremič. Pri teh aktivnostih so se jim pridružili upokojenci s sosednjega Senovega. Najboljši kegljač je bil Senovčan Andrej Strnad, najboljši ribič pa Ivan Su-nič, prav tako s Senovega. Teden upokojencev so zaključili z družabnim srečanjem v Armeškem.
Nova zadruga se bo potegovala za lastnino Vina
Zdaj okrog 200 članov
BIZELJSKO — V zadružnem domu na Bizeljskem so pretekli teden ustanovili Vinogradniško-vinar-sko zadrugo »Bizeljsko-Brežice«. Pobudo za ustanovitev je dalo podjetje Vino, vse potrebno pa je pripravil iniciativni odbor. Doslej je pristopni delež v višini 500 mark vplačalo okrog 200 vinogradnikov izmed 280 prejšnjih kooperantov. Rok za pristop seje iztekel danes, o bodočem razširjanju zadruge z novimi člani pa se bodo pogovarjali po letošnji trgatvi. Ocenjujejo, daje to ena najmočnejših podobnih zadrug v državi.
Na ustanovnem zboru so sprejeli pravila zadruge in izvolili upravni odbor s predsednikom Stankom Cerjakom iz Dečnih sel pri Artičah. Namen zadruge je v prvi vrsti povezovanje interesov vinogradnikov. Zadruga bo od vseh članov odkupila grozdje in vino za potrebe podjetja Vino. Tudi dolgoročno bo svojim članom zagotavljala prodajo grozdja in vina, cenejšo oskrbo z repro-materiali in v prihodnje ponekod tudi odkup drugih pridelkov.
Novoustanovljena vinogradniška in vinarska zadruga računa na 45 odst. delež v predelovalni kleti v Šentlenartu ter na prevzem celotne ostale lastnine podjetja Vino iz Brežic. Kot njegov pravni naslednik je prejšnji teden že vložila zahtevo po premoženjskem preoblikovanju sedanjega podjetja.
B.D.-G.
Predvolilna
kritika
občinski vladi
Srečanje v Brestanici
BRESTANICA — Po delegatskem predlogu, naj krška občinska skupščina glasuje o nezaupnici občinskemu izvršnemu svetu, krški parlament nikakor ne more zbrati zadosti volje in moči za zasedanje in vse kaže, da bo parlamentarna kriza v Krškem trajala do volitev. Delegatski predlog, ki ga zaradi nesklepčnosti skupščina dejansko ni ne potrdila ne zavrgla, komentirajo v krškem političnem življenju različno. Krška občinska podružnica slovenske SDP je na petkovem predvolilnem srečanju pri ribnikih v Mačkovcih pri Brestanici ocenila predlog kot umesten.
Kot je udeležencem srečanja dejal Vili Jurečič, razlogov za nezaupnico krškemu občinskemu izvršnemu svetu »že dalj časa ne manjka«. Podjetja so v težavah, narašča brezposelnost, skratka, občinski voz drsi navzdol. Vsega, kar je krško občino pahnilo v tak nezavidljiv položaj, sicer ni mogoče naprtiti občinski vladi. »Vendar je res, da se izvršni svet v sedanjih razmerah ni znašel, kot to pravimo,« je dejal Jurečič.
Shoda, ki sta ga popestrila brestaniški ženski oktet pod vodstvom Stanke Macur in ansambel Meh, sta se udeležila tudi ministrica Anka Osterman in Janez Kocijančič.
• Obrt rasle in se razvija kljub neumnostim, kijih mi delamo. (Bučar)
SENOVO — Potem ko je dolga leta senovški potok služil za odprto kanalizacijo ali bolje rečeno za nepokrito greznico, kaže, da bodo to senovško nerodnost kmalu popravili. Zgradili bodo kanalizacijo in doslej so na glavno kanalizacijsko omrežje že priključili del mesta. Tako so letos kanalizacijsko že nekoliko uredili mestni predel od Doma 14. divizije do križišča za Veliki Kamen. Preostala dela na kanalizaciji v tem delu mesta naj bi opravili do konca leta.
S tem problem ne bo rešen, kajti pre-
ŠENTLENART PRI BREŽICAH — Minuli petek so tu svečano odprli prenovljene prostore nekdanjega Agro-servisa, sedaj Avto hiše, in v njih nov Renaultov prodajni salon. Kot je ob slovesnosti s kulturnim programom, v katerem sta sodelovala tamburaški orkester iz Artič in dekliški oktet iz Bošta-nja, dejal direktor Miroslav Suša, je Agroservis zaradi izgube tržišča in večine poslov zašel v velike težave. Nekdaj so namreč kar 80 odst. storitev opravljali za hrvaški trg in povrh še deset za Srbijo in BiH.
Polovico delavcev je tako pristalo na čakanju, zato so se že lansko jesen dogovorili z Revozom o podpisu koncesijske pogodbe za prodajo vozil in sevis. Pogoj je bil posodobitev prostorov, kar so v Agroservisu opravili že do konca maja, t.j. v dobrih dveh mesecih. Konec junija so ustanovili družbeno podjetje Avto hiša, ki trenutno nudi delo 66 delavcem.
Komercialni direktor Revoza iz Novega mesta Claude Tellier je pred samim slovesnim podpisom pogodbe med obema podjetjema izrazil veliko zadovoljstvo, daje prodajno mesto njihovega podjetja zaživelo ravno tu, tako blizu hrvaške meje. »Renault si želi prodreti tudi na hrvaško tržišče, kar pa je v tem trenutku izredno težko. Vaš salon nam bo omogočil, da se hrvaškim kupcem vsaj nekoliko približamo,« je še dejal Tellier. Poudaril je tudi, daje presenečen nad izredno dinamičnostjo in dobro opremljenostjo v podjetjih njihove prodajne mreže po Sloveniji.
B.D.-G.
PREMALO DENARJA ZA KRAJEVNE CESTE
BREŽICE — Brežiška občina ima veliko krajevnih cest, ki so bile zgrajene s samoprispevki, s prostovoljnim delom in mnogokrat zato tudi nestrokovno. V občini se zdaj sprašujejo, kako vse te kilometre primerno vzdrževati. Za vse namreč ni dovolj denarja, zato se bodo morali odločiti, ali bodo vložili v vsako cesto nekaj malega ali pa bodo oblikovali podkategorije in nekaterim pomembnejšim krajevnim cestam dali prednost. Kakorkoli že, najprej bodo morali poskrbeti za tiste odseke cest, ki so že nevarni za vožnjo.
NOVA PRISTOJBINA ZA TOVORNJAKE
BREŽICE — V občini Brežice so sklenili uvesti komunalno pristojbino, ki jo bodo morali v višini 300 SIT plačati šofetji tovornih vozil ob vsakem prestopu državne meje v njihovi občini. Trenutno prestopi mejo v tej občini dnevno okrog 500 tovornjakov, računajo pa, da bo to število iz dneva v dan večje. Sredstva, ki jih bodo zbrali s pristojbino, se bodo uporabljala izključno za izgradnjo komunalne infrastrukture za obmejno gospodarsko ploščad.
RENTA ZA GRAMOZ
BREŽICE — Gramoz, ki gaje doslej črpalo podjetje KOP iz Brežic, bo odslej precej dražji. Po sklepu občinskega izvršnega sveta bo namreč v ceni vsakega kubika vračunana tudi 25 odstotna renta. Do zdaj je bila višina rente odvisna od količine izkopanega gramoza. 5 odst. od rente bo namenjeno za urejanje zelenih površin in za investicijsko vzdrževanje športnih površin v občini.
PRIZNANJE — Na priložnostni slovesnosti v prostorih krške občine so 25. septembra izrekli Silvu Gorencu in Slavku Kuneju priznanje in zahvalo ob desetletnici podpisa »Listine o prijateljstvu in sodelovanju« med občinama Krško in Obrigheim. Ob tej priložnosti je Kunej kot upokojeni sekretar krške občine prejel srebrno plaketo občine Krško, Gorencu kot nekdanjemu predsedniku skupščine občine Krško so izročili spominsko jubilejno darilo. Na petkovi slovesnosti je v zahvali za priznanje Silvo Gorenc dejal da krška občina ravna prav, ko se trudi za ohranjanje in krepitev prijateljstva z Obrigheimom. Na posnetku (z leve): Slavko Kunej in Silvo Gorenc. (Foto: L M.)
Kdo bo pojedel komunalni golaž?
IS želi čimprej ločiti dobičkonosni sektor od javnega v podjetju KOP
BREŽICE — Komunalno podjetje deluje v Brežicah že 26 let in je v tem času opravljalo raznovrstne dejavnosti, tiste pač, ki jih je naložila trenutna oblast. Tako so vzdrževali stanovanja, združevali obrtnike, upravljali sklad stavbnih zemljišč in cestni sklad, zbirali odpadke ipd. Vedno so se poleg javnih del ukvarjali tudi z dejavnostmi tržnega značaja, da so pokrili izpade zaradi obveznih nizkih cen, s katerimi si je država kupovala socialni mir.
Danes so spet vse bliže časi, ko bo javno podjetje opravljalo samo javna dela, vse dobičkonosne dejavnosti pa bodo ločene. Brežiški izvršni svet je skupščini že predlagal spremembo odloka v tem smislu. Kot meni izvršnik Ciril Kolešnik, s čakanjem na zakonodajo ne bi pridobili ničesar. V javnem podjetju sta namreč zdaj dva povsem različna sektorja, ki s svojim delom dejansko ovirata drug drugega.
Podjetje KOP je po svoji strokovni usposobljenosti primeren investitor velikih javnih del, ki se obetajo v občini. Tu pa že nastane težava. Če namreč javno podjetje prevzame investitorstvo, potem njegov lastni gradbeni sektor ne more kandidirati za izvajalca. To pa pomeni, da bi pridelal izgubo, ki bi jo moral pokriti občinski proračun. In kakšna je druga možnost? Veliko odgovornost za naložbe v vrednosti 60 in več milijonov bi morali naprtiti amaterjem po posameznih KS.
V brežiški vladi torej razmišljajo, da bi bilo najpametneje iz profitnega sektorja KOP ustanoviti posebno gradbeno podjetje, ki bi lahko samostojno na-
stopalo na tržišču. Prepričani so, da bo dela v občini in regiji še veliko, posebej še za podjetje z ustreznimi osnovnimi materialnimi sredstvi in kadri. Vendar pa je upravni odbor podjetja KOP, v katerem so tudi predstavniki skupščine, zahteval, naj se odločanje o tej zadevi preloži do sprejema zakonodaje, da ne bi podjetja dvakrat preoblikovali.
Tudi direktorica KOP Vladka Kež-man je predlagala, naj se z ustanovitvijo podjetja za nizke gradnje počaka tako dolgo, da bo znan vsaj osnutek zakona,
da bi se v podjetju nanj lahko pripravili in ustrezno razdelili lastnino. Poudarila je tudi, da je bila obrazložitev IS na zadnji seji skupščine drugačna kot pred meseci, zato je prav, da jo v pisni obliki dobijo tudi v podjetje.
Dvakratno preoblikovanje podjetja je nedvomno strošek, a strošek za občino je tudi morebitna izguba v javnem podjetju. Poslanci skupščine zaenkrat še niso sprejeli spremembe odloka in v Brežicah za zdaj ostaja vse po starem. Ali se za enim in drugim stališčem skrivajo še kakšni posebni interesi? Če ne, potem je stvar enostavna. Pretehtali je treba samo to, kaj bo prineslo občinskemu proračunu večjo izgubo: dvakratna reorganizacija ali izguba v podjetju KOP. B DUŠIČ-GORNIK
MANA*
turistična agencija
PARTIZANSKA 7, NOVO MESTO, telefon: 068-28-136
celotna turistična ponudba na enem mestu
plesni tečaji
Jubilej krškega kulturnega doma
Ob 15—letnici
KRŠKO — Kulturni dom Krško praznuje letos 15—letnico delovanja in za to priložnost je pripravil v oktobru jubilejni program. Tako bo 10. oktobra ob 20. uri nastopilo SLG Celje pred krškim Kulturnim domom z »Razbojniki«. Dan pozneje bo na istem mestu družabno srečanje. V okviru jubilejnega programa bo 17. oktobra ob 20. uri v Krškem koncert APZ Tone Tomšič ter harfistov in flavtistov, 20. oktobra ob isti uri pa bo nastopila folklorna skupina iz Bratislave.
Kulturni dom tudi letos vabi k vpisu abonmaja. Abonmajski program vsebuje 5 gledaliških predstav, 2 glasbeni in plesno prireditev, torej skupno osem prireditev, izmed katerih sijih imetniki abonmaja poljubno izberejo 6. V omenjenem »paketu«, ki ga ponuja kulturni dom, so Alda Nicolaja Prva klasa v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane in Netopir Johanna Straussa, s katerim bo gostovala ljubljanska Opera. MGL bo nastopilo v Krškem z delom Luigija Pirandella Kaj je resnica, PDG Nova Gorica bo gostovalo z Glorijo Ranka Marinkoviča. Naslednja bo na vrsti plesna prireditev. V abonmajski program je krški Kulturni dom uvrstil poleg omenjenih še predstave Kdo se boji Virginije Woolf Edvvarda Albeeja v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, Molierovega Namišljenega bolnika, s katerim se bo predstavilo SLG Celje, ter Emmricha Kalmana Kneginjo čardaša v izvedbi ansambla mariborske Opere. Cena abonmajske vstopnice — poravna se lahko v dveh obrokih — znaša 2.000 SIT.
Krško iskanje kulture
Demokratska okrogla miza — Država naj se vmešava, toda kako! — Kakšna kultura za Krčane?
KRŠKO — Politika naj spodbuja ljudi, da bodo ustvarjali v kulturi, ne sme pa jih pri tem pokroviteljsko usmerjati, je bil odločen Tone Peršak v petek v Krškem na okrogli mizi. Pod naslovom Kultura v Krški občini, kje si? jo je pripravil občinski odbor Demokratske stranke.
Slovenska politika oziroma država je razumela dopuščanje svobode, ki ga je omenjal Peršak, po svoje. Kot večnega nergača zoper oblast je kulturo pustila, naj se kot ve in zna znajde za denar. Doslej se država ni potrudila niti toliko, da bi preskrbela zakon, s katerim bi kulturniki lažje prišli do denarja za dejavnost. Zato je na okrogli mizi več raz-pravljalcev menilo, da je zadnji čas za sprejem ustreznega zakona in s tem slovenske nacionalne politike.
Tako kot omenjeno obnašanje drža-
ve Slovenije so skritizirali nekateri (drugi) razpravljalci sedanji odnos krške vlade do kulture v občini. Vladaje glede na te kritike preveč radodarna do kulturnega doma. Kritiki vladine politike so izračunali, da kulturni dom dobi veliko denarja in da ga prejme samo zato, ker pač obstaja. Po njihovo pa bi bilo prav, če bi kulturi namenjeni proračunski denar dajali posameznim ustvarjalcem, ki imajo kaj pokazati. Tako bi občina spodbujala domačo ustvar-
• Kazalo je, da se bo okrogla miza iztekla v polemiko o tem, kakšne kulturne stvaritve so sposobni sprejemati in dojemati v Krškem. To se ni zgodilo. Res pa je, daje Boris Pšeničnik razložil stvari v tem smislu, da zahtevnejših stvaritev krško občinsko ni sposobno intelektualno dojeti in da se mu zdi zanje škoda časa.
KRŠKO POLETJE
KRŠKO — V starem delu Krškega bodo mogoče že prihodnje leto pripravili nekakšen splet različnih kulturnih prireditev. Šlo naj bi za dogajanje, kakršno predstavljajo poletne prireditve v Stari Ljubljani. Tudi če kulturnih prireditev v Krškem naslednje poletje še ne bo, drži, da o omenjeni popestritvi razmišljajo v krogih krških kulturnikov.
jalnost, česar zdaj ne počne v zadostni meri, kot so ocenili na okrogli mizi.
Nekaj razpravljalcev je opozorilo, da je v občini vse manj amaterske kulturne dejavnosti. Mrtvilo je posledica pomanjkanja denarja za amaterizem, družbenih premikov na Slovenskem in še česa.
M. LUZAR
GABERŠČIKOVA
TIHOŽITJA
NOVO MESTO - Jutri, 2. oktobra, bodo ob 19. uri v Fotogaleriji Vista 21 odprli fotografsko razstavo uveljavljenega slovenskega fotografskega ustvarjalca Borisa Gaberščika, samostojnega umetnika iz Ljubljane. Gaberščik, kije doslej razstavljal tako doma kot na tujem, se bo predstavil s tihožitji v klasičnem slogu in s perfekcionizmom, kot ga je gojil denimo slavni češki fotograf Su-dek. Razstava bo odprta tri tedne, otvoritve pa se bo udeležil tudi avtor.
»MOJA NOTRANJOST SEM«
LJUBLJANA — V kulturnoinfor-macijskem centru Križanke so ob stoletnici rojstva skladatelja Marija Kogoja (1892—1956) odprli razstavo z naslovom Moja notranjost sem. Odprl jo je predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.
RAZSTAVA SLIK STANE PUDOBSKE
BREŽICE — V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah bo v oktobru gostovala razstava slik Stanislave S. Pudob-ske. Akademska slikarka je na študijskih potovanjih po Angliji, Italiji, Indiji, Nepalu, Franciji, Španiji, Bolgariji in Zahodni Nemčiji iskala neposredni stik z ljudmi in deželami, ki jih je vsrkavala z očmi umetnice in jih podoživljala ob svojem slikanju. Do danes se je predstavila že na 29 samostojnih in 37 skupinskih razstavah. Otvoritev razstave njenih slik v Brežicah bo drevi ob 19. uri, popestrila pa jo bosta Martin Lum-bar z indijsko glasbo na sitaiju in tablah ter Marija Lebar z recitalom pesmi Neže Maurer.
V KRŠKEM GAVRILOVA
KRŠKO — Jutri ob 18. uri bodo v Galeriji Krško odprli likovno razstavo slikarke Cirile Gavrilove. Ob tej priložnosti bo slikarko predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Likovna dela bodo na ogled do 16. oktobra.
Razkorak med željo in možnostjo
Največji problem v sedmih črnomaljskih osnovnih šolah je pomanjkanje denarja ______— Premajhno zanimanje staršev — Kljub temu uspehi učencev_
adaptacijo podružnične šole v Adlešičih 8 miljonov tolarjev ter prav toliko za pričetek dograditve semiške šole. Predračun za prvo šolo znaša 43 miljonov, za drugo pa kar 134 milijonov tolarjev.
ČRNOMELJ — Očitek, da gredo črnomaljski delegati, ko so na vrsti problemi najraje čim hitreje mimo točke dnevnega reda, seje potrdil tudi na zadnjem zasedanju skupščine. Eden od šolnikov je ta očitek podkrepil s trditvijo, da je izobrazbena struktura zaposlenih v črnomaljski občini dovolj zgovoren znak, koliko jim je v občini do izobraževanja.
Vsi problemi črnomaljskega osnovnega šolstva seveda izhajajo iz pomanjkanja denarja. Tako so že ob polletju porabili denar, kije bil namenjen za celoletno izobraževanje učiteljev. Šolam zagotavljajo le polovično amortizacijo nepremičnin, s čimer ni moč kupiti manjkajoče opreme ali nadomestiti dotrajane. Povsem razumljivo je torej, da v težkih materialnih razmerah šole lahko le životarijo. Oprema postaja vse bolj iztrošena, nakupi nove so redkost, razkorak med potrebami sodobne šole in dejanskimi razmerami pa vse večji.
Tudi denar za letošnje vzdrževanje šolskih poslopij so v občini že porabili, medtem ko so v proračunu namenili za
• 110 oddelkov sedmih črnomaljskih osnovnih šol je letošnje šolsko leto več kot 2.300 učencev. Več kot polovica se jih v šole vozi. Sicer pa je v viniški šoli tudi 60 otrok iz Hrvaške, ki letos obiskujejo pouk tako kot pretekla leta, ne vedo pa, če sploh in pod kakšnimi pogoji bo to mogoče v prihodnje.
V črnomaljski občini se zavedajo, da njihovi učenci nimajo enakih možnosti kot marsikje drugje. Polovica šol v občini sploh še nima računalniške učilnice, oprema za tehnični pouk je pomanjkljiva, knjig v šolskih knjižnicah je premalo. Premalo razvito je kulturno in športno življenje, pogrešajo strokovnjake za različne oblike dela. Kljub temu so se črnomaljski osnovnošolci izkazali na številnih tekmovanjih v državi. Ker pa bodo kljub skromnim materialnim možnostim tudi zahteve v črnomaljskih šolah vse večje, bodo učenci potrebovali več pomoči doma. Žal pa so doslej po šolah opažali, daje veliko staršev še precej nezainteresiranih za napredek svojih otrok. Ali je to posledica padanja življenjske ravni ali načina življenja, niti ni najpomembnej-še.
M.B.-J.
Razstava Kelti na Celjskem
Še en spomin na skrivnostno, bojevito in ustvarjalno ljudstvo, ki je stoletja gospodovalo pri nas
NOVO MESTO — V sredo, 7. oktobra, ob 12. uri bo v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprta arheološka razstava Kelti na Celjskem, ki jo je posredoval Pokrajinski muzej v Celju. Osrednje mesto na razstavi zavzemajo najdbe iz keltskega grobišča v Slatini pri Celju, ob njih pa so predstavljene še najdbe iz drugih krajev v širši celjski okolici.
Ob razstavi je izšel lepo oblikovan in bogato ilustriran katalog, ki pojasnjuje razstavljene predmete in daje osnovne podatke o Keltih na Slovenskem. Ob tem velja poudariti, daje bila v Celju v 1. stoletju pred našim štetjem kovnica keltskega denarja, kjer so kovali male noriške srebrnike s podobo konja na zadnji strani. Avtorica razstave in kataloga je gospa Darja Pirkmajer, arheologinja v celjskem muzeju. Doslej je bila ta razstava predstavljena že v Celju in na Ptuju.
Celjska razstava o Keltih je ena redkih slovenskih, arheoloških razstav, ki ima celostno in enovito izdelano podobo: od vabila preko plakata do kataloga in originalnih vitrin, posebej izdelanih za to razstavo. Razstava nudi priložnost, da se spomnimo Keltov, tega
skrivnostnega, bojevitega in ustvarjalnega ljudstva, kije s svojo izjemno civilizacijo in kulturo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem vtisnilo neizbrisen pečat srednji Evropi, na Irskem pa še globoko v čas srednjega veka. Skoraj tristo let so Kelti gospodovali v naših krajih, njihova civilizacija je zapustila opazne sledove še dolgo v času, ko so že Rimljani vladali v naših krajih. Nekatera imena gora, voda in krajev na Slovenskem pa so svoj keltski izvor ohranila do današnjih dni, na primer reka Krka (keltsko Korkoras) in naselje Verdun.
TONE KNEZ
SLIKARSKA KOLONIJA V SEMIČU
SEMIČ — Od 27. septembra do konca tega tedna poteka v Semiču 6. slikarska kolonija, ki se jo udeležujejo znani slovenski slikarji pa tudi umetniki iz Italije, Nizozemske ter znana Kitajka Wang Huiqin. Ustvarjajo po vsej Beli krajini, njihove umetnine pa bodo na ogled na zaključni razstavi v semiškem hotelu Smuk, katere otvoritev bo v petek, 2. oktobra, popoldne. Dela bo moč tudi kupiti.
C	:	:	^
OSNOVNA SOLA ŠENTJERNEJ VABI NA OTVORITEV OBNOVLJENE ŠOLE V OREHOVICI,
KI BO V SOBOTO, 3. 10. 1992,
OB 14. URI.
POSEBNO DOBRODOŠLI BODO NEKDANJI DELAVCI TE ŠOLE.
ČETRTEK, 1. X.
SLOVENIJA 1
10.05	- 13.05 in 14.30 - 0.30 TELETEKST
10.20	VIDEO STRANI
10.30	PROGRAM ZA OTROKE: KOVAŠKA PRAVLJICA NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU
11.00	ŠOLSKA TV:
TOLSTOJ
UČNE TEŽAVE NAŠEGA ŠOLARJA
12.00	POROČILA
12.05	TV DNEVNIK BiH, ponovitev
12.55	VIDEO STRANI
14.45	VIDEO STRANI
14.55	NAPOVEDNIK
15.00	ŠPORTNA SREDA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE PRIČA, norveška nadalj. (4/4)
ŽIV ŽAV
18.30	ŽE VESTE..., svetovalno-izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	KOŠNIKOVA GOSTILNA
21.40	TEDNIK
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.10	SOVA
23.10	DRAGI JOHN, amer. naniz., 24. epizoda
23.35	GABRIELOV OGENJ, 16. epizoda amer. naniz.
0.20 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.35	Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) -
18.00	Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika -19.00 Video lestvica - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 15/23) - 20.30 O raku (angl. poljud-noznan. serija, 3/4) - 21.25 Umetniški večer: A. Hieng, portret in Izgubljeni sin (posnetek gledal, predstave)
PETEK, 2. X.
SLOVENIJA 1
9.45	- 1.05 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	PROGRAM ZA OTROKE MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj. (1/10) ZVERINICE IZ REZIJE (8/13)
11.00	O RAKU, ponovitev
11.50	POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05	DNEVNIK BiH, ponovitev
13.10	VIDEO STRANI
13.15	VIDEO STRANI
13.25	NAPOVEDNIK
13.30	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev
16.20	GOSPODARSKA ODDAJA: R & R, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TOK, TOK, oddaja za mladostnike
19.05	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM
20.30	ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (6/12)
21.25	SOVA:
ROSEANNE, 18. epizoda amer. naniz.
21.50	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.15	NAPOVEDNIK
22.45	SOVA:
22.20	POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (1/13)
23.10	ZLOČINI IZ STRASTI, amer. film
0.55 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.35	Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) -
18.00	Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika - 19.00 Jazz in blues - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Koncert simfonikov RTV (L del) - 20.45 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 16/23) - 20.30 Večerni gost: Peter Janez Mihelčič - 22.05 Studio City - 23.05 Video strani
SOBOTA, 3. X.
SLOVENIJA 1
7.25	- 1.50 TELETEKST
7.40	VIDEO STRANI
7.50	IZBOR:
7.50	RADOVEDNI TAČEK
8.10	MODRO POLETJE, 27. in 28. del
9.10	KLUB KLOBUK
11.05	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.00	POROČILA
12.05	DNEVNIK BiH, ponovitev
12.55	VIDEO STRANI
13.25	NAPOVEDNIK
13.30	VEČERNI GOST: PETER JANEZ MIHELČIČ, ponovitev
14.20	TEDNIK, ponovitev
15.10	PLYMOUTHSKA PUSTOLOVŠČINA, amer. film
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	VIZIONARJI, ponovitev angl. dokum. oddaje (3/4)
18.00	DA NE BI BOLELO
18.30	DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (4/22)
19.00	RISANKA
19.10	NAPOVEDNIK
19.15	ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP
20.30	ONA + ON
21.35	SLEPO ZAUPANJE, amer. nadalj. (4/4)
22.20	TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	NAPOVEDNIK
22.50	SOVA:
VSE ZA LJUBEZEN, amer. film
1.40	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.25	Video strani -14.35 Tok, tok (ponovitev) - 16.30 Sova (ponovitev) - 17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Videomeh - 19.00 Šaljivec (slovaška humor, serija, 6/6) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Klasika - 20.25 Vamh časa (avstralski film) - 21.50 Tračarije v živo - 22.50 Video strani
NEDELJA, 4. X.
SLOVENIJA 1
9.05	- 13.20 in 14.15 - 0.05 TELETEKST
9.20	VIDEO STRANI
9.35	PROGRAM ZA OTROKE:
ŽIV ŽAV, ponovitev PRIČA, norveška nadalj. (4/4)
10.45	BALETNA ŠOLA IZ LJUBLJANE
11.05	KRONIKA, ponovitev kanadske poljud-noznan. serije (24/26)
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	POROČILA
12.05	DNEVNIK BiH
12.55	BEGUNCI, TU Z NAMI
14.40	NAPOVEDNIK
14.45	ŠALJIVEC, ponovitev slovaške humor, serije (6/6)
15.15	VIDEOMEH, ponovitev
15.45	Maksim Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (1/14)
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SVETNIK MED JUNAKI ZGODB, anel. film
18.50	TV MERNIK
19.05	RISANKA
19.15	NAPOVEDNIK
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA
20.30	ZDRAVO
21.35	ČUDOVITI SVET MINERALOV, poljudnoznan. serija (2/3)
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	NAPOVEDNIK
22.35	SOVA:
AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 25. epizoda
POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (3/13)
0.05 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.30	Video strani - 14.40 Sova (ponovitev) -
16.00	Športna nedelja - 19.30 Dnevnik BiH -
20.00	Vtdeogodba - 20.30 Druga godba - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20.33 Vizionarji (angl. dok. serija, 4/4) - 21.25 Očetje in sinovi (TV nadalj, 8/8) - 22.40 Mali koncert - 23.20 Športni pregled - 23.50 Video strani
PONEDELJEK, 5. X.
SLOVENIJA 1
9.05	- 13.05 in 15.20 - 0.50 TELETEKST
9.20	VIDEO STRANI
9.30	PROGRAM ZA OTROKE:
10.10	ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (6/12)
11.00	MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve
12.00	POROČILA
12.05	DNEVNIK BiH
12.55	VIDEO STRANI
15.35	VIDEO STRANI
15.45	NAPOVEDNIK
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE
18.10	OBZORJA DUHA, ponovitev
18.45	MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (5/27)
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	DOKUMENTAREC MESECA:
FANI OKIČ - MIT IN KORENINA
21.00	Isidor Stock: BOŽANSKA KOMEDIJA, izvirna TV igra
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	NAPOVEDNIK
22.55	SOVA:
BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (4/12)
POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (4/13)
AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (5/13)
0.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.05	Video strani - 16.15 Sova (ponovitev) -
17.30	Športni dogodek (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Besede, besede, besede (TV igrica)
-	20.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija
-	21.00 Sedma steza - 21.30 Ciklus filmov znanih režiserjev: E. Rohmer: Šest moralnih zgodba (franc, film) - 22.25 Kriminal - 23.45 Video strani
TOREK, 6. X.
SLOVENIJA 1
8.30	- 13.05 in 14.40 - 1.05 TELETEKST
8.45	VIDEO STRANI
8.55	PROGRAM ZA OTROKE:
ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.55	ŠOLSKA TV, ponovitev
11.00	SEDMA STEZA, ponovitev
11.30	DA NE BI BOLELO, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05	DNEVNIK BiH
15.05	NAPOVEDNIK
15.10	ŠEST MORALNIH ZGODB, MAUDE, ponovitev franc, filma
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE:
LONČEK, KUHAJ!
ZVERINICE IZ REZIJE (11/13) DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (2/20)
PORTRET SIMONE WEISS
18.40	MOSTOVI
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	OSMI DAN
21.25	NOVOSTI ZALOŽB
21.40	SKUPNA DEŽELA, amer. nadalj.
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.05	KRONIKA, kanadska dok. serija (26/26)
23.35	SOVA:
SLOVENIJA 2
15.05	Video strani - 15.15 Dokumentarec meseca: Fani Okič - Mit in korenina (ponovitev) - 15.40 Sova (ponovitev) - 17.20 Švet poroča - 18.00 Regionalni programi -Koper: Slovenska kronika -19.00 Orion -19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Besede, besede, besede (TV igrica) - 20.30 Glasba, show in cirkus -
21.45	Omizje - 23.45 Svet poroča (ponovitev) - 0.25 Video strani
SREDA, 7. X.
SLOVENIJA 1
9.05	- 13.05 in 14.20 - 0.20 TELETEKST
9.20	VIDEO STRANI
9.30	PROGRAM ZA OTROKE
BISKVITKI, amer. risana serija, ponovitev (13/13)
BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 5. del nadalj.
PORTRET SIMONE WEISS, ponovitev
11.00	SKUPNA DEŽELA, ponovitev amer. nadalj. (1/4)
11.50	POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05	DNEVNIK BiH
14.45	NAPOVEDNIK
14.50	OMIZJE, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE:
KLUB KLOBUK
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	FILM TEDNA
DEKLICA SCOTT, amer. film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	NAPOVEDNIK
22.45	SOVA:
0.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.40	Video strani - 15.50 Osmi dan (ponovitev) - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Mari-bor: Slovenska kronika - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik BiH -
20.00	Športna sreda - 21.20 Večer komponistov AG - 22.20 Video strani
SVET KNJIŽNICE BREŽICE TRG DR. IVANA RIBARJA 12 B 68250 BREŽICE
razpisuje
delovno mesto direktorja
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je bibliotekar ali višji knjižničar oz. da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo družboslovne smeri,
—	da ima opravljen strokovni izpit,
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki,
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s pisnim programom razvoja in vodenja zavoda, ki ga predloži ob prijavi na razpis.
Direktor je imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v Dolenjskem listu na gornji naslov.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po izbiri.
Krško, prvi jesenski dan. V enem od stanovanj se je mlada ženska, mati petletnega otroka, odločila, da ne bo več prenašala udarcev življenja. Otroka je položila k popoldanskemu v počitku, vzela otroško kolebnico in šla k radiatoiju...Čez nekaj časa je na vrata potrkala soseda. Otrok v zaklenjenem stanovanju ji je povedal, da mamica spi in je ne more prebuditi.
V pritličnem blokovskem stanovanju v Krškem si je v četrtek popoldne mlajša ženska vzela življenje. To pravzaprav ni novica, o kateri bi sicer pisal naš časopis, saj samomorov načeloma ne obravnavamo, a je dogodek nekatere naše bralce tako pretresel, da so nas nanj še psebej opozorili. Zlasti, ker ni osamljen, ampak bi ga lahko primerjali z nekaterimi podobnimi dogodki, ki so v zadnjih mesecih prav tako vznemirili javnost in bili, vsaj nekateri, deležni velike medijske pozornosti: uboj treh oseb s strelnim orožjem in nato samomor z ročno bombo, uboj lastne žene in nato samomor, samomor matere treh mladoletnih otrok in še bi lahko naštevali. Seveda se ob tem poraja nešteto vprašanj in ponuja tudi veliko razlag, vendar je vsem skupno nekaj znanih imenovalcev: socialna stiska, vzdušje depresije in pomanjkanje poti do človeka v stiski.
Tej oceni se zelo približuje tudi Olga Gorenc, direktorica Zavoda za socialno delo v Krškem, kjer smo se oglasili, da bi zvedeli več o širših in tudi bolj konkretnih vzrokih dogodka. "Slovenci smo znani p tem, da je odstotek samomorov pri nas zelo visok. Naraščajoča brezpselnost in socialna negotovost gotovo botrujeta vse več poskusom samomora, ki pa jih moramo razumeti kot klic na pmoč, ne pa kot dejansko namero končati si življenje," pravi Olga Gorenje.
Samomor otroku na očeh
To seveda drži, a je vendarle razlika med samomorom, ki je konec koncev - naj ima 1 moralnih in etičnih vidikov še tako nega-fiven predznak - le človekova intimna zadeva, m samomorom, ki ljudi okoli storilca psebej močno pretrese. Ali drugače rečeno: eno je tako rekoč slovensko obredno dejanje, ko si nekdo, naveličan življenja, zadrgne zanko za Vrat> drugo pa dejanje obupanca, ki se na cesti z visoko hitrostjo namenoma zaleti v dmg avtomobil in s tem povzroči še neizmerno veliko bolečin in gorja ppolnoma nedolžnim osebam. Nekaj podobnega je Samomor mater nedoletnih otrok, zlasti če se zgodi tako, kot se je zgodil v Krškem: Petletnemu otroku na očeh. To je tisto, kar ■judi vznemiri, da se glasno sprašujejo: "Ali n' bilo dejanja moč preprečiti?"
S podobnim vprašanjem v mislih smo se napotili na Center za socialno delo v Krškem.
. ati, ki je prejšnji teden naredila samomor, Je socialnim delavkam poznana, saj je imela Probleme že pred dvema letoma, ko je z družino še živela v Brežicah. Zaradi ncurc-jenosti in nesoglasij v družini ji je bil otrok ^1° za eno leto odvzet in oddan v rejo, a s° sc po preselitvi v Krško in po ločitvi od P^ega moža razmere toliko izboljšale, da je dtrok spt lahko zaživel s svojo naravno materjo. No, resnici na ljubo, razmere niso bile nikoli dobre, saj mati ni imela stalne zaposlitve.
"Z družino smo se bolj intenzivno uk-Varjali, dokler so jo pretresale ločitvene krize, Potem pa smo se osredotočili le na otroka.
. Ccnili smo, da so se razmere izboljšale, ko N mati zaživela z moškim, ki je imel stalno 2,1Poslitev. Večje pozornosti ji potem nismo Posvečali, saj se ni več obračala k nam po Pj>nioč," pravi socialna delavka Marjana Sečen,
1 se še p^bej ukvarja z družinsko prob-omatiko. Kolikor ji je znano, sc je njena olegica, ki sc z materjo dobro pozna, srečala
z njo celo tisto jutro na dan dogodka. Resda slučajno, a če bi jo mučile kake posebne težave, bi se z delavko o tem lahko tudi pogovorila. "Vsak teden ob ponedeljkih popoldne imamo dežurni telefon klic v sili, kamor se lahko obračajo ljudje z najrazličnejšimi problemi. Telefonska številka je dostopna na vseh javnih krajih. Kolikor vem, se ta oseba nikoli ni oglasila in potožila o svojih težavah," je povedala Marjana Sečen in nadaljevala: "Ko smo zvedeli za to žalostno zadevo, smo se takoj odpravili na kraj dogodka, da bi poskrbeli za otroka, a so ga medtem že vzeli k sebi sosedje v bloku, ki so se z materjo dobro razumeli, potem pa je poskrbel zanj moški, s katerim je mati že dalj časa živela skupaj in mu otrok zaupa. Ko se bodo stvari nekoliko pomirile, bomo zadevo z otrokovim rejništvom tudi uradno uredili."
"Mamica spi, ne morem je zbuditi"
Po tem, kar smo zvedeli na Centru za socialno delo, uradno za družino ni bilo moč storiti več. Drugačnega mnenja pa so sosedje v bloku. Soseda, ki živi v petem nadstropju, pravi: "Res je, otrok je dobil mesto v vrtcu, a pokojnica je živela v stalnem strahu, da ji bodo zaradi pomanjkanja denarja otroka spet vzeli. Bila je tudi sicer zelo živčna in si je enkrat že poskusila vzeti življenje. Po rokah je bila vsa porezana. Rekla je, da se je po nesreči naslonila na šipo, a smo slutili pravo resnico. Stalnega zaslužka ni imela. Se tisto, kar je zaslužila s čiščenjem stopnic v bloku, je zgubila, ko so čiščenje prevzeli drugi. Nanjo, ki je denar krvavo potrebovala, se niso ozirali. Fant, s katerim je živela v izvenza-konski skupnosti, ima majhno plačo, ki nikakor ne zadošča za vso družino. Večkrat je bila zelo potrta in živčna. Večkrat mi je tudi rekla, da bo storila konec."
Kako to, da glas obupane osebe ni prodrl tja, kjer bi ji lahko pomagali, ne bomo nikoli izvedeli. Prav tako tudi ne bomo nikoli zvedeli, kaj se je dogajalo tisto četrtkovo popoldne v pritličnem stanovaju v Krškem. Znano je le, da sta bila mati in petletni otrok sama doma. Otroka je položila k popoldanskemu počitku, sama pa je sedla k radiatorju in si
Tanja Stojs in Milena Kozole pred balkonom, skozi katerega je petletni otrok po tragičnem dogodku vrgel ključe.
z otroško kolebnico vzela življenje. Milena Kozole je okoli pol pete ure pozvonila na vratih, a ni dobila nobenega odgovora. Ob petih se je vrnila in ponovno pozvonila. Takrat je bil otrok že buden. A vrat ni mogel odpreti. Povedal jet da mamica spi in je ne more prebuditi. Že tedaj je Mileno obšla zla slutnja. Ko ji je otrok skozi balkon vrgel ključe, s katerimi je lahko vstopila v stanovanje, je videla, da je imela prav. Otrokova mati, stara komaj štiriindvajset let, je bila mrtva. Tragičen dogodek je vse pretresel. Ludje so bili zgroženi zlasti nad tem, da se je samomor zgodil vpričo otroka. A ta je k sreči še premajhen, da bi dojel vso resnico.
"Ko smo zvedeli, kaj se je zgodilo, smo takoj vzeli otroka k sebi," pripoveduje vidno razburjena Tanja Stojs, soseda iz petega nadstropja, ki je otroka in pokojnico dobro poznala. "Pri nas je bil do pol enih ponoči, potem pa ga je vzel k sebi fant, ki je z družino živel v izvenzakonski skupnosti. Otrok je nanj zelo navezan in mislim, da bi storili hudo
stoji učilna zidana
mr
V času vsesplošnih družbenih sprememb tudi slovenski šolarji niso bili tiho. Končno se jim je pokazala priložnost, da povedo, kaj mislijo in kaj jih teži. Tako so se pred tremi leti zbrali v Ljubljani na prvem otroškem parlamentu. Spregovorili so o problemih, ki jih starejši ne vidijo ali nočejo videti. Naslednje leto so se zopet dobili in se lotili problema prostega časa, kajti ena izmed konvencij o otrokovih pravicah je tudi ta, da morajo države podpisnice otrokom zagotoviti možnost za kvalitetno preživljanje prostega časa. Na drugem otroškem parlamentu so otroci zahtevali ohranitev že doseženega standarda ter smotrnejše izkoriščanje zgrajenih objektov, namenjenih za preživljanje prostega časa.
Tudi letos bo otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine, in sicer na temo Otroku prijazna šola. V tem tednu otroka bodo o šoli razglabljali otroci po šolah, predstavniki šol iz občin pa se bodo kasneje dobili v parlamentu v Ljubljani in povedali, kaj menijo o spremembah, ki jih uvajajo v šole, o odnosih med njimi in učitelji, hkrati pa bodo nanizali tudi predloge za rešitev različnih problemov.
Prav bi bilo, da bi jim prisluhnili snovalci šolskih sprememb in novih programov, da pri načrtovanju ne bodo kaj pozabili. Učenci bodo povedali tudi kaj menijo o projektih, ki jih poskusno na šolah že izvajajo.
Šola počasi postaja drugačna. Namen sprememb je, da bi bila prijaznejša do otrok, da bi izginila njena stroga uradnost, hkrati pa bi učencem pomagala do več in boljšega znanja. Vsi vemo, da je šolo potrebno posodobiti, ker pa je na križišču raznih interesov, pri čemer so interesi otroka ponavadi pozabljeni, ni vseeno, kako jo bomo prenovili.
Oblikovanje šolskega sistema sodi med najobčutlivejše plati spreminjanja v družbi. Šolski sistem je izredno občutljiv in zapleten. Na primer v Angliji so že pred desetletjem začutili, da njihov šolski sistem ne ustreza času, pa vendar se sprememb niso lotili čez noč, ampak so o njin razmišljali in jih pretehtavali celih deset let. Tudi pri nas se je potrebno lotiti spreminjanja z vso mero previdnosti, natančnosti in odgovornosti. Kajti tudi stalno spreminjanje ni smotrno, saj vnaša nemir in nezaupanje v sistem. Usmeijeno izobraževanje, ki je pred leti priletelo kot strela z jasnega, je bilo vpeljano na hitro in brezv premislekov.
Šola mora biti avtonomna, k ustvarjalnosti mora spodbujati učitelja in učenca, dajati pa mora tudi možnost sooblikovanja šolskih programov. V naši nedavni preteklosti so šole intenzivno razvijale eno samo politično kulturo, nova družbena kultura pa v slovenskih šolah omogoča prepletanje različnih kulturnih stilov, smeri in idej in tako nudi učencem širše obzorje.
Gre torej za oblikovanje smeri razvoja slovenskega šolstva, še to jesen naj bi bil v parlamentu sprejet nacionalni program za razvoj šolstva. Prenova šole se je z nekaterimi projekti, kot so integrirani pouk v prvih razredih, učenje tujega jezika na razredni stopnji, tri ocenjevalna obdobja, projektno učno delo, vsaj poskusno že začela.
Novosti sprejema vse več šol
Med prvimi spremembami, ki so jih šole poskusno začele uvajati, je bil integrirani pouk. Sedaj poteka poskusno že tretje leto. Integrirani pouk je takšen način poučevanja v
prvih dveh, treh razredih osemletke, da se igra in učenje prepletata med sabo, prepletajo se tudi predmeti, kar pa otrok niti ne opazi. Otrok mora biti ves čas aktiven in prav ob igri - učenju si zelo veliko zapomni. Takšen način poučevanja zahteva od učitelja več, vendar je trud na koncu poplačan. Tudi način ocenjevanja je drugačen: učiteljica otrokovo znanje ocenjuje opisno. Letos se je na območju, ki ga pokriva novomeški Zavod za šolstvo, v projekt opisnega ocenjevanja v prvih razredih vključilo 29 oddelkov. To je zelo veliko, več kot polovica šol, vsi ki so se odločili, pa imajo tudi soglasje staršev.
Učitelj v vlogi celostnega poučevanja ni več predavatelj, ampak predvsem usmerjevalec otrok pri njihovi ustvarjalnosti. Na Dolenjskem so se v eksperimentalno celostno poučevanje v prvih razredih vključile tri osnovne šole: Dolenjske Toplice, Brežice in Mirna. Ob tem se je preizkušalo v celostnem poučevanju še 12 učiteljev izven eksperimentalnih oddelkov seveda na lastno željo.
Maijeta Bračko iz novomeškega Zavoda za šolstvo, ki dela z učitelji prvega m drugega razreda, pravi: "S celostnim načinom poučevanja otrok v prvih dveh razredih osemletke se je šola vrnila v življenje, vrnila se je toplina, otroci in starši so sopet srečni in zadovoljni, hkrati pa je ocena teh poskusnih obdobij pokazala, da otroci nimajo nič manj znanja, kvečjemu več." Žal šole pogosto nimajo materialnih možnosti za dobro izpeljavo takšnega načina poučevanja.
Prenova šole je segla tudi v četrti razred, kjer so lani začeli z didaktično prenovo pouka s poudarkon na spoznavanju družbe, ki se j je tudi vsebinsko spremenila zaradi družbenih
napako, če bi mu sedaj skušali vzeti še njega. Mislim pa, da se ne bi smela vrniti v isto stanovanje, kjer je otrok videl mrtvo mater, ampak bi morala dobiti priložnost stanovanje zamenjati. Socialna bi morala nuditi družinam v stiski več pomoči, ne pa venomer ponavljati, da bodo otroka vzeli, če ne bo vse v redu. Seveda ne more biti v redu, če dobijo tako malo podpore. Tudi če otroka vzamejo in ga dajo v rejo drugam, morajo za to dobro plačati. Zakaj ne bi dali tistega denarja kar pravim staršem, pa bi se marsikaj lahko bolje obrnilo."
Čeprav je mnogo okoliščin v raztrganem življenju pokojne matere neznanih in tudi ni naš namen brskati po njih, bi lahko potegnili zelo površen in enostaven zaključek. Mati je bila pomoči vsekakor potrebna, hkrati pa se je bala, da bi s tem, ko bi pomoč iskala, razkrila svojo nemoč in s tem morda izgubila tudi otroka. Zato se je njena roka, namesto da bi se stegnila k telefonu, v trenutku premočne živčne razrvanosti obrnila proti sebi.
TONE JAKŠE
..	.... :: -	' V:,	.'O...:
sprememb. Med 19 učitelji v Sloveniji-sta v poiskusni skupini sodelovali tudi dve učiteljici iz Dolenjske. Vladka Škof, kije na novomeškem zavodu zaposlena kot svetovalka za razredni pouk, jrravi, da so se kljub samo enemu letu drugačnega dela pokazali pozitivni rezultati. "Učenci so delali brez učbenika, hodili so na teren in tako spoznavali npr. kraški svet, medse so povabili tudi zunanje sodelavce. S projektnim učnim delom so učenci sami predlali temo, ki pa so jo potem skupaj z učiteljem raziskali. Zopet je učitelj predvsem usmerjevalec in spodbujevalec zanimanja in dela pri učencih, učenec pa je aktiven, radoveden in delaven.
To niso edini projekti, ki jih uvajajo na novo na šolah. "Skoraj vse šole na tem območju se bodo letos vključile v projekt treh ocenjevalnih obdobij. Pričakujemo, da bo ta projekt prinesel tudi vsebinske spremembe, prispeval naj bi predvsem k večji kvaliteti učenja in k boljšim odnosom med učenci in učitelji in k večji povezave šole s starši," še dodaja Škofova.
Klubi staršev
Šola kot ustanova, kjer preživijo otroci vsaj polovico dneva, je pri oblikovanju otrokove osebnosti zelo pomembna. Raziskave v tujini so celo pokazale, da razlik v vedenju učencev ni možno pojasniti le z razlikami v socialnih, kulturnih, etničnih značilnostih družin šolanih otrok. Očitno je postalo, da na razlike v vedenju otroka vplivajo različna šolska okolja. Pokazalo se je tudi, da je na učence, ki so doma živeli v težkih družinskih razmerah, pa hodili v šolo, kjer so doživljali pozitivne izkušnje, šola vplivala pozitivno, imeli so celo dober šolski uspeh. Nedvomno je, da sta šolski uspeh in šolska izkušnja odvisna tudi od otrokovih lastnosti, vendarle je pomemben tudi šolski prostor kot splet okoliščin, zaradi katerih je motivacija večja ali manjša, šolski uspeh večji ali manjši, odnosi med učitelji in otroki boljši ali slabši.
Tiste šole, ki imajo aktivne klube staršev, so na boljši poti do prijazne šole. Na roditeljskih sestankih so starši pogosto zasuti z množico vsemogočih statističnih podatkov, s šolskim koledaijem stroškov in drugimi problemi. Zelo malo ali nič pa ni rečenega o pomembnejših stvareh, n.pr. o tem, kaj oni menijo o učnih procesih, kaj opažajo na otrocih. Vse to se lahko pogovorijo v klubih staršev. Za boljšo in prijaznejšo šolo se torej morajo poleg prosvetarjev boriti tudi starši.
JOŽICA DORNIŽ
priloga dolenjskega lista ^
Slovenci v svetu
© D©pš@
Američanka s slovenskim naglasom, Slovenka z ameriškim naglasom in Dolenjka z gorenjskim naglasom, to je Marija Balanč. Njena govorica je kljub vsem tem lahko razpoznavnim značilnostim polna notranje melodije in glas se ji zmehča v nežni žamet, ko pogovor nanese na Slovenijo in njene lepote, ki si jih je med letošnjim dopustom obilno naužila. Sediva na balkonu stanovanjske hiše na Obrhu pri Šmarjeških Toplicah, kjer domuje njena nečakinja, okoli pa se razprostira bogata in zlata jesen. Zrelo sadje se ponuja z drevja, suha koruznica šelesti na njivi in cekinasto obarvane buče se svetijo v dopoldanskem soncu, tam v ozadju, za rahlo megleno tenčico, ki zagmja Vinji vrh, pa je bolj slutiti kot videti, kako v vinogradih sladko grozdje lovi še zadnje tople žarke pred trgatvijo.
"Slovenija je čudovita," pravi Marija. "Vse se ti ponuja kot na dlani. Bila sem na Gorenjskem, na Štajerskem, na Dolenjskem: nekaj kilometrov se premakneš in že se narava spremeni. Tako drugače od dežel, kjer potuješ ure in ure, pa je pokrajina vedno enaka. In kakšen zrak je v gorah! Čist in svež, da ga človek kar pije, ne diha." Navdušenja in ponosa nad svojo domovino ne skriva, še zlasti pa jo veseli naša samostojnost. A kanček zaskrbljenosti vendarle še tli v njenem srcu. "Pa boste zmogli živeti sami? Pri nas v Ameriki smo bili vsi zelo zaskrbljeni in v strahu, ko je divjala vojna, potem pa tudi v dvomih, če bo Slovenija zmožna samostojnega preživetja. Bali smo se, da sami ne boste zvozili. Zdaj, ko sem tukaj in vidim, da vse teče, kot je treba, sem bolj pomirjena."
Marija se je rodila Piškovim v Ostrožniku pri Mokronogu. Ko ji je bilo dve leti, se je kot peti otrok v družini rodila njena najmlajša sestrica Rezika. Mati je takrat na porodu
umrla. Oče se je kmalu ponovno poročil, otroci pa so raztepli po sorodstvu. Marija je prišla v Kranj k teti. Tam je končala osnovno in srednjo šolo in se vpisala na geologijo v Ljubljani. Končala je štiri letnike, za diplomo pa ji je pošlo moči, kajti zaradi denarnih zagat se je morala takoj po koncu predavanj zaposliti. Dve leti je delala na Jesenicah, potem pa nekaj časa v Salzburgu. Tam je spoznala ameriškega študenta, bivšega vojaka, ki je bil tudi naše gore list. Poročila sta se in se leta 1957 preselila v Ameriko, kjer je morala, kljub temu da je bila poročena z ameriškim državljanom, še tri leta čakati na državljanstvo. Leta 1963 se je zaposlila v arheološkem zavodu v Washingtonu. Njeno delo je raziskovanje fosilov. V laboratoriju se ji odpira okno v zgodovino našega planeta. Odkriva prve sledi življenja na njem, iz skalnatih usedlin lušči pred mnogimi milijoni let vtisnjene sledi. Obelodanja jih, opisuje, dokumentira, fotografira, računalniško obdeluje in ugotovitve objavlja v strokovnih publikacijah. Njeno delo je v strokovnih krogih že dobilo trajen spomenik, saj nekaj fosilov nosi tudi njeno ime.
Ameriška družba je s svojim še vedno delujočim talilnim loncem narodov tudi danes zanimiv pojav. Marija, ki se v delovnem okolju srečuje z izobraženimi ljudmi in tudi sicer biva v mirnem delu ameriške prestolnice, zaradi evropejskega naglasa nima nobenih težav, celo nasprotno, to je svojevrsten mik, ki često pomaga prebiti led. Bilo pa je nekaj
časa precej težav z razlagami o Sloveniji. Američani, ki se za zunanji svet že tako malo zanimajo, je niso poznali. Z Jugoslavijo bolj enostavno, saj je bila v svetu uveljavljen pojem, a je Marijina vztrajnost že rodila sadove. Marsikateri njen sodelavec zdaj dobro ve, kje je tista pikica na obličju našega planeta, od koder prihaja Marija in kamor se zadnje čase redno, skoraj vsake tri leta, odpravlja na dopust. Sicer pa sta Amerika in tudi njeno glavno mesto polna nasprotij. Samo nekaj kilometrov od mirne četrti, v kateri biva Marija, so četrti, v katere se niti podnevi ne bi upala zapeljati. V njih bivajo v glavnem ameriški črnci in priseljenci iz latinskoameriških držav.
Marija je že nekaj let vdova in živi sama, kajti skoraj pravilo je, da se otroci, čim odidejo na študij, odselijo od doma. Tako sta storila tudi njena sinova Matija in Andrej. Eden živi sedaj v Virginiji, drugi v Merrylandu. Mariji le še malo manjka do upokojitve. Komaj čaka, kajti tedaj bo lahko spet začela študirati. Rada bi se vpisala na astronomnijo, kar si je že zdavnaj želela. Seveda pa jo bodo zvezde čez nekaj let spet pripeljale v rodno deželo. Tu sta od njenih bližjih sorodnikov živi le še sestri Lojzka in Rezika. Obe sta si ustvarili dom v bližini Šmarjeških Toplic. Sem zato Marija rada prihaja, da bi nadoknadila stike, za katere so bile sestre po nesrečni materini smrti prikrajšane. "Vsakič, ko pridem nazaj, je lepše," pravi.
TONE JAKŠE
■i-j. Ti?
Sestre Lojzka, Marija in Rezi spet skupaj
Viljemka Mišica rada prinese iz omare del svoje bale, ki jo je pripeljala s seboj pred štirimi desetletji, ko se je iz Vinice primožila v Čudno selo pri Črnomlju. Rjuhe, prti, otirači iz domačega belokranjskega platna so še vedno kot novi, čeprav so bili ničkolikokrat uporabljeni in oprani. A zdi se, da so bili narejeni za večno. In ob tem se ji utrinjajo spomini na leta pred drugo svetovno vojno, ko je kot deklica morala pomagati ženskam iz vasi pri vzgoji in predelavi lanu in konoplje, iz katere je bila narejena tudi njena bala. Izpod bližnjega kozolca pa je slišati enakomerno udrihanje tukače. Sin Jože, snaha Karolina in vnukinja tolčejo lan, ki so ga letos pridelali na svoji njivi. Tako se v družini Mišica prepletajo spomini s sodobnostjo, v katero zopet vdirajo navade iz nekdanjega življenja Belokranjcev.
Na črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo so se namreč odločili, da bodo uresničili projekt, s pomočjo katerega bi prikazali izdelovanje belokranjskega domačega platna od sejanja lanu do uporabe platna. O tem smo sicer že pisali, manj pa o tem, kakšne težave so imeli že takoj na začetku, ko bi morali lan posejati. "Na razpis za sejanje lanu se ni prijavil nihče. Ker pa sem zaposlena na Zavodu za izobraževanje in kulturo, smo rešili zamisel tako, da smo lan posejali na naši njivi v Čudnem selu. A že na začetku sem opozorila, da bomo lan le posejali, vse ostalo pa naj opravi kdo drug," pripoveduje Karolina. Toda ko bi ga morali avgusta puliti, ni bilo nikogar. Poprijela je petčlanska Karo-linina družina in v treh dneh po največji vročini opravila svoje delo.
"Ko smo začeli sejati lan, se nam niti sanjalo ni, kaj nas čaka. Še tega nismo vedeli, kako cveti. Pozneje pa smo ugotovili, da je cvetoč lan moč videti le do 11. ure dopoldne, potem se cvetovi zapro," pristavi Jože.
Toda počasi jih je začelo vse bolj zanimati, kako naprej. Ko so osmukali seme in se je lan tri tedne rosil na bližnjem travniku, sc je začelo tolčenje. S tem bi lahko sicer še počakali, a mnogi ljudje, ki so že vedeli, s čim se ukvarjajo pri Mišici, so želeli tako kot generacije njihovih prednikov stati na tukači in udrihati po lanu. Tolčenje sedaj že končujejo, a Karolina in Jože že razmišljata o nadaljnjem delu. Jože, ki je kot voznik cisterne pri črnomaljski Komunali letošnjo sušno poletje pripeljal vodo v številne vasi zlasti v viniškem koncu, je povprašal tudi po orodju,
Karolina in Jože Mišica tolčeta lan na tukačo
ki so ga nekdaj uporabljali pri predelavi lanu. Bil je prijetno presenečen, ko je ugotovil, da skoraj ni domačije, kjer ne bi imeli še spravljenega različnega orodja, naj gre za tukačo, trlico, greben, preslico, kolovrat, statve.
"In koliko znanja je še pri ljudeh o vseh teh opravilih! Čas, da vse to obudimo in pokažemo ljudem," pravi Jože, ki je povsem po naključju začel sejati lan, sedaj pa je postal pravi ljubiteljski etnološki raziskovalec. Zatrjuje, da ne bo odnehal, četudi ga hočejo nekateri prestrašiti, da ne ve, kaj vse ga še čakat preden po prvič potegnil čolniček na statvah. Zena in otroci mu sledijo. Celo mama, ki se nekaterih postopkov pri predelovanju lanu ali konoplje spominja, pravi, da bi rada zopet sedla za statve. Čeprav je preteklo več kot pol stoletja, se namreč zelo dobro spominja vseh opravil.
Toda Jože želi, da pri pridelavi in predelavi lanu ne bi ostal osamljen. Z veseljem bi dal laneno seme, ki ga je vsaj za pol hektarja veliko njivo, še komu. "Povsem drugače bi bilo, če bi sodelovalo vsaj nekaj družin. In če že toliko govorimo o izvirni belokranjski ponudbi, ali je moč najti še kaj bolj izvirnega? Le prostor v Črnomlju bi morali poiskati, kjer bi si ljudje lahko ogledali ves postopek in ne nazadnje tudi kupili blago," zanesenjaško razmišlja Jože. Ze sama njihova družina bi imela obiskovalcem kaj ponuditi, saj Jože že dolgo plete lične peharčke, zadnje časa mu pomagata tudi sinova, hčerka pa se v osnovni šoli v Loki uči pisati pisanice. Ko bo s statev prišlo še blago za belokranjske prtičke, bo celostna ponudba tukaj, hkrati z dokazom, da je Belo krajino moč predstaviti tudi z dobro voljo in vztrajnostjo, ne le z dragimi raziskovalnimi nalogami in projekti, ki navadno obleže v predalih.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Miklošičeva 24, 61000 Ljubljana, tel. 061/122-221
vabi k sodelovanju ZDRAVNIKE
za delo v zdravniških komisijah I. in II. stopnje na območju cele Slovenije
; Pogoj: zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa, splošne medicine, ortopedije ali interne medicine.
Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na direkcijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, 61000 Ljubljana.
Delovno razmerie je mogoče skleniti za nedoločen čas na območnih enotah Zavoda: v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Ravnah na Koroškem.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO ZAPORI LJUBLJANA, ODDELEK NOVO MESTO Jerebova 1, 68000 Novo mesto
objavlja za potrebe oddelka Zaporov v Novem mestu prosto delovno mesto
POOBLAŠČENE URADNE OSEBE - PAZNIKA
za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 mesecev Pogoji:
srednja izobrazba V. stopnje (zaželjena gostinska smer), 2 leti delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški spol
Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da je splošno zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje dela v KPD; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik.
Pri opravljanju objavljenega delovnega mesta se zavarovalna doba šteje s povečanjem tako, da se za vsakih 12 mesecev dela šteje 16 mesecev pokojninske dobe.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: MPU, Zapori Ljubljana, Oddelek Novo mesto, Jerebova 1,68000 Novo mesto.
PROMARKET, d.o.o.
Trg Ivana Ribarja 5A 68250 BREŽICE
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge
1.	VARILEC C02 POSTOPEK
(z atestom ali brez)	/	2 izvajalca
2.	VARILEC REO POSTOPEK
(z atestom ali brez)	2 izvajalca
3.	KLJUČAVNIČAR KV	2 izva alea
4.	KLJUČAVNIČAR VKV	2 izva alea
5.	TEHNOLOG KOOPERACIJE	1 izvajalec
Pogoji:
Pod točko 5: V. ali VI. stopnja tehnične šole strojne smeri — varjenje, vozniško dovoljenje B. kat. in 5 let delovnih izkušenj.
Delo je za določen čas (3 mesece).
Prijavi so kandidati dolžni priložiti dokumente o izpolnjevanju pogojev iz oglasa.
Pisne ponudbe pošljite na zgoraj navedeni naslov.
O rezultatih bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po preteku roka za prijavo.
Republika Slovenija Ministrstvo za finance Republiška.uprava za javne prihodke Izpostava Črnomelj
razpisuje
prosto delovno mesto
vodje referata za knjigovodstvo in izterjavo
Pogoji:
višja upravna, pravna, ekonomska ali druga ustrezna usmeritev in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Poskusno delo bo trajalo 3 mesece.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: biti morajo državljani Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. list RS št. 15/90 in 5/91).
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
1 0 priloga dolenjskega lista
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA TREBNJE Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti
RAZPISUJE
NAGRADE V LETU 1992,
in sicer:
1.	za raziskovalne dosežke in inovativno dejavnost,
2.	za raziskovalno delo mladih (dijaki, študentje, pripravniki...)
Podjetja, zavodi ter druge pravne in fizične osebe iz občine Trebnje naj do 16. novembra 1992 pošljejo dokumentirane predloge na naslov:
Občina Trebnje, sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, Goliev trg 5, 68210 Trebnje.
f KOMUNALA METLIKA Cesta XV. brigade 2 68330 METLIKA
razpisuje prosta dela in naloge
direktorja podjetja
Kandidat za direktorja mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje pogoje:
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri,
—	da ima 5 let izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delovnih mestih,
—	da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanje zaposlitve.
Kandidati naj pošljejo prijave na razpis in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji..
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbi-\^ranju vlog.	J
UPOKOJENCI - POZOR!
Mercator —
Splošno trgovsko podjetje Metlika
preseneča in za zvestobo nagrajuje.
Pri gotovinskih nakupih v Mercatorjevih živilskih trgovinah v Metliki, Črnomlju — SP Loka, Gradcu in Radoviči bodo vsi upokojenci v dneh 1., 2. in 3. oktobra deležni 5% popusta ob dokazilu zadnjega pokojninskega odrezka in osebne izkaznice. Izbira je velika, cene so konkurenčne. Upokojenci, ne zamudite enkratne priložnosti!
>TO: M .BEZEK-JAKŠE
NAGRADA V STRAŽO IN KRŠKO
Žreb je izmed reševalcev 37. nagradne križanke izbral NATAŠO FORŠČEK iz Straže in VILIJA VERSTOVŠKA iz Krškega. Foiščkovi je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Verstovšek pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 11. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 39! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore.
REŠITEV 37. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 37. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: VOLILNI, KO, RADIOGRAM, IVEK, OTRE, GOA, EVIAN, PARLAMENT, ZEN, TIČA STALO, ION, SS, MAKI, OSNE, ATA OBOK, STANDARD, DONATOR, CARAR, ERINI-JA ARENA.
prgišče misli
Narod, etnična skupnost, narodne manjšine, nacionalna identiteta posameznika so eden najzanesljivejših korektivov brezdušne univer-zalizacije tehnološkega razvoja in eno še najbolj obstojnih upanj.
C. ZLOBEC
V okviru teorije, ki postavlja v ospredje brezimno društvo, čbveštvo, zgodovino ali razred, ne pa človeka kot osebo v vsej njeni nenadomestljivi vrednoti, ni tako nedosledno, če se v navideznem interesu družbe ali zgodovine teptajo pravice človeka posameznika.
A. STRES
nagradna križanka 39
["september 1 1	1 T	Egidi)	I 2	S	Štefanija	1 3	C	Gregor 4	p	Rozama	1 : ‘5l	5 s	Lovrenc 6 N	Ljuba :	\\	BSB-en 9 S	Petra ■	10 C	Luka Wm\	4t p	Erna	^			l	DL	SEŠTEVA- NEC	ŽAKELJ	NEKDANJA SARAJEV- SKA GLASBENA SKUPINA	ŽUPANČIČ ANDREJ	AVTOR: JOŽE UDIR	POSTNA JED	DOBA	MERSKA PRIPRAVA	PRESTOLNICA GRČIJE
				DROBEN PESEK					DISPERZIJA TEKOČINE IN PLINA				
				ŽABA					AMORET TROPSKI ROD , STROČNIC				
BBl jis Gvido	1 1 13 n Janez	l Vi P Danica	\ gfe ,5 t Albin	\	ArtA • 16 S Ljudmila	1	,, j 1 17 C Hilda 18 p Sonia	1 , , ■ ■ "SIS? *■ ■Triisn | * '				STRD				MOŠKO IME					
				VULKANSKI MINERAL (VRELOVEC)				CELOTNI POSNETEK PRI FILMU					
											KEM. SIMB. ZA INDIJ HRV. MESTO V ME-DJIMURJU		
				>									
DL	VRSTA JEDI	KEM. ELEM. (HALOGENI)	O			IGRA NA SREČO						NOROST	RAD 10 TEHNIČNA NAPRAVA
		KOPE BLOKOV NA LEDENIKU				OPAŽNA PLOŠČA							
DOMAČA ŽIVAL					PLESALKA MLAKAR				MIT. LETALEC				
					FILM. IGRALEC (ROBERT DE)				GR. PISEC BASNI				
SICILSKO ^srAN,.							LENOST PAS ZA KIMONO						
ITALIJANSKI PESNIK (PIETRO, 1«. STOL)								VRSTA USTANOVE RUDOLF MAISTER					
PLESEN NA VINU				KOST V PRSNEM KOŠU						GRŠKA ČRKA			
REŠEVALNI ČOLN				GR. MIT. SEDEŽ BOGOV						VLADARSKI NASLOV			
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda:
Droga ni le simbol za mlade! Tudi pri odraslih je predstava o njej povezana z vsebinami, ob katerih odpovemo. Zaradi naše negotovosti lahko v stiku z mladimi doživimo, da v drogi vidimo simbol zavračanja starih vrednot, ob katerih smo bili sami vzgojeni. Tudi popolna pasivnost, s katero si nekateri kupujejo poceni ugled strpnosti in razumevanja, ni v skladu s sodobnim znanjem o nevarnostih drog in je lahko hudo v škodo mladim. In ker je znanje o problemu zlorabe drog nujen pogoj za ustrezno in učinkovito ravnanje, je prav, da se znamo tudi odrasli spoprijeti z lastnim neznanjem, negotovostjo, odpori in šibkimi točkami, ki so neredko bolj naše kot njihove.
Odnos mladih do droge temelji na simbolnem pomenu. Bolj kot kemična sestava in lastnosti droge je zanje pomembna simbolična sporočilnost. Okoli droge se spletajo raznovrstni motivi, ki mlade privlačijo, da se odzivajo na njen mik. V mladih glavah je droga simbol poguma in drznosti, upora, neodvisnosti in odraslosti, je sredstvo, ki prinaša vznemirjenje in čar v pusti in neza-dovoljujoči vsakdanjik, je obljuba zadovoljstva s samim seboj in zdravilo za razrahljanje tesnobe ter odpravljanje potrtosti. Droga je bližnjica do ciljev, ki jih je sicer težko in naporno doseči. Lahko bi rekli, da je zloraba drog v bistvu napačna pot do željenega cilja.
Zakaj mladostniki izberejo prav to pot, zakaj ne druge, ki je neškodljiva? Odgovori kažejo na mladostniško tveganje. Zato ni dovolj poznati le droge, njihove učinke, posledice in nevarnosti, poznati moramo tudi tiste, ki segajo po njih, razmere in okolja, v katerih nekateri, ki stopijo na pot proti umetnemu raju, omahnejo v pekel.
Zloraba drog v mladosti ima veliko obrazov. Pa vendar se predstava o odvisnosti od droge pri večini združuje v eni sami podobi: v podobi telesno in duševno uničenega, izčrpanega zasvojenca, ki hoče le nov odmerek sredstva, ki ga je oropalo vseh drugih zanimanj, priznanj in motivov, ki sestavljajo doživetja mladosti. Odvisnik sebe in svoje najbližje muči z neprestanim zatekanjem k svojemu prekletstvu, ponovnim in ponovnim kršenjem danih
obljub, z občutki krivde, ki pa jih odganja z agresivnostjo in grobostjo. Zasvojencu več pomeni minuta ugodja kot življenjska ogroženost, ki jo prinaša droga. Pred svetlobo sveta in življenja se umika, zateka se v temo svojega zaprtega sveta, v katerega nazadnje ne prodre več nič drugega kot potreba po drogi. Na srečo je v resnici taka podoba mladostnika izjemno redka.
Stopnje zlorabe drog moramo dobro poznati, vedeti moramo za njihove značilnosti, znani nam morajo biti dejavniki, ki jih pospešujejo, in tisti, ki jih zavirajo.
Prvi koraki k drogi Prva stopnja je poizkušanje (eksperimentiranje). Droge so mladim zanimive, v njih budijo veliko radovednost. O nji zastavljajo vprašanja izkušenim vrstnikom in ob njihovi spodbudi jo lahko poskusijo tudi sami. Mnogi od teh poskusov se ustavijo že pri prvi ali drugi izkušnji, ki ponavadi niti ni posebno prijetna. Nekateri jo še kdaj pa kdaj ponovijo, dokler sama po sebi ne izgubi čara.
K drugi stopnji ponavadi spodbuja mladostnika pritisk vrstnikov. Občasna (pravimo ji tudi rekreacijska ali socialna) zloraba droge je povezana z nekaterimi skupinskimi, družabnimi srečanji, s koncerti, plesi, žurkami ob koncu tedna. Ta dodatek ali začimba k sprostitvi postane mnogim postopoma manj pomembna. Zato na tej stopnji večina mladih sčasoma opusti drogo in jo preraste, ko prične vlagati več energije in motivov v druge oblike sprostitve in samopotrjevanja. Nekateri pa le preidejo v fazo preokupiranosti z drogo. Uživanja droge ne vežejo več le na nekatere družabne okoliščine. Ves čas se želijo o tem pogovarjati, iščejo knjige, zanimivi in privlačni se jim zdijo le tisti vrstniki ali starejši, ki so na tem področju priznano izkušeni. Opuščati začnejo vse druge interese in dejavnosti, tudi tiste, ki so jim prej prinašale veselje in zadoščenje. Izbiro raznovrstnih drog povečajo in vznemirljivost vzdržujejo s tem, da prehajajo z manj nevarnih na bolj nevarne droge. Cesto postajajo ob tem vse bolj razburljivi, tesnobni in depresivni, kar pa jih vodi v še obsežnejšo zlorabo.
V mladih glavah je droga simbol poguma in drznosti, upora, neodvisnosti in odraslosti
zanimivosti iz sveta
Rogati atlet
Nekatere živali izvrstno tečejo na kratke razdalje, druge so pravi maratonci. Gepard denimo v nekaj sekundah doseže neverjetno hitrost za živo bitje in teče s hitrostjo prek 90 km/h, vendar le nekaj sto metrov, potem pa se upeha, karkažu pa denimo lahko teče za svojo žrtvijo dneve in dneve, ne da bi se utrudil, vendar ni posebno hiter. Ameriška antilopa pa je nekaj posebnega; lahko teče izredno hitro (hitrejši od nje je samo gepard), a ne samo za kratek čas, marveč na velike razdalje.
Tekaške sposobnosti te živali so pritegnile pozornost znanstvenikov. Biolog Stan L Lind-stedt z univerze Severna Arizona je opravil številne meritve z dvema antilopama, ki sta tekli na tekočem traku. "Razlika med ameriško antilopo in drugimi živalmi je v tem, da zmore antilopa hitro oskrbeti svoje mišičevje z zadostnimi količinami kisika,” razlaga strokovnjak. Njena sposobnost oskrbovanja mišic s kisikom je petkrat večja kot sposobnost koze na primer. Antilope imajo izredno velika pljuča in veliko ter močno srce. Njihova kri je bogata s hemoglobinom, v mišicah pa imajo obilo mitohondrijev, energetskih telesc v celicah.
Izjemne tekaške sposobnosti so ameriške antilope razvile v boju za preživetje. Bivajo v prerijah, kjer se nimajo kam skriti, zato jih pred sovražniki, kojoti in volkovi, lahko reši le hiter in vztrajen tek.
Glasbeni kdo in
kaj
in pred njimi so včasih dolge vrste mladih ljubiteljev glasbe. V Evropo bodo prvi prišli že prihodnje leto.
Vino v svetu
Ta čas se v naših krajih začenja trgatev. Brente se polnijo, preše iztiskajo sladki mošt in v naslednjih tednih bo v sodih nastalo vino. V nekaterih kleteh plemenito in spoštovanja vredno, drugod vino za vsak trenutek in za gašenje žeje. Vinska trta pa ni le za zasebno veselje in užitek, premnogim ljudem na zemeljski
Zabavne in klasične glasbe je posnete na ploščah, kasetah in cedejih že toliko, da se le malokdo še znajde v obilici tega gradiva. Zato so poklicali na pomoč računalniško industrijo in na trgu je že prvih sto računalniških katalogov Muze, v katerih se nahajajo podatki za 60.000 cedejev in kaset, podatke pa vsak mesec dopolnijo z novimi. Uporabnik nič več ne lista po debelih tiskanih katalogih, marveč si poišče zaželen podatek prek računalniške tipkovnice. In če ne ve ne za naslov plošče, ne za ime izvajalca ali skladatelja, lahko išče in tudi najde, na kateri plošči ali kaseti je posneta željena skladba, če ve le za važnejšo besedo v naslovu. Za ljubitelje klasične glasbe je možnost izbiranja še širša, saj lahko iščejo plošče in kasete tudi po imenih solistov, orkestrov ali dirigentov, če sta jim že skladatelj in naslov ušla iz spomina. Da je na Muze mogoče hitro odkriti uporabniku povsem neznane, a zanj zanimive posnetke, je tudi jasno. V nekaj sekundah najde, denimo, kdo vse je posnel slavno popevko Beatlov Yesterday ali katere Mozartove skladbe je posnel Yehudi Mcnuhin.
Računalniški katalog se hitro širi po ZDA
krogli reže vsakdanji kruh. Znanim in uveljavljenim proizvajalcem vin, ki si vsako leto odrežejo lep kos svetovne vinske pogače, se v zadnjem času pridružuje vse več novih in novih proizvajalcev. Francoskim, avstrijskim in nemškim vrhunskim vinom že nekaj časa enakovredno konkurirajo ameriška in avstralska vina, tudi slovenska, četudi količinsko skromnejša, po kakovosti ne zaostajajo za njimi, toda pravi konkurenti uveljavljenim proizvajalcem vin so vinarji iz Južne Afrike in Južne Amerike. Vse močneje trkajo na vrata svetovnega trga z vrhunskimi vini, ki jih lahko ponudijo v velikih količinah.
Pridelovalcev navadnih vin je na svetu že preveč, kupcev za navadna vina pa je vse manj. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo proizvodnja in prodaja navadnih vin letos ponovno upadla, in sicer za kakih 44 milijonov hektolitrov, dvignila pa se bo proizvodnja vrhunskih vin. Na trgu se namreč zmanjšuje zanimanje za navadna vina in povečuje zanimanje za vrhunska. Potrošnja vrhunskih vin se je denimo v ZDA, ki so velik potrošnik vin, lani dvignila za 16 odst. Z drugimi besedami povedano, ljudje pijejo manj, a boljše.
In tu vidijo lepo priložnost^ vinarji iz novopečenih vinskih dežel. Čilenci in Južnoameričani že z uspehom prodajajo vrhunska vina, ki so jih pridelali v novih vinogradih, kjer so zasadili znane sorte, od sovi-njona in šardoneja do merlota in drugih sort. Njihovo vino je cenejše od francoskih in nemških vin, kakovost pa ni slabša. Potrošniki sprejemajo vrhunska vina doslej neznanih pridelovalcev. Sijaj francoskih, avstrijskih in nemških vin sicer ne bledi, niso pa več edine najsvetlejše zvezde na svetovnem vinskem nebu.
~K7
praktični kriz
v.
J
Dolgo krilo
Čeprav se mini oziroma moda vsaj "kolena ven" še nista povsem poslovila, je poglavitna smernica letošnje jeseni dolžina do sredine meč in še niže. Dobro pa je vedeti, da se mora dolžina krila ujemati s telesno višino. Za manjše ženske ni krilo do gležnjev, ampak naj bodo pokrita le meča, večje ženske si lahko privoščijo tudi prav dolga krila. Dolgo krilo naj ima razporek, da se zapeljivo pokaže noga, pas mora biti poudarjen. K letošnjemu dolgemu krilu moda predpisuje kratek oprijet pulover ali bluzo, zataknjeno za pas krila, pa jopiče, ki segajo le do bokov in so v pasu oprijeti. Za kombinacijo dolgega ravnega jopiča in dolgega krila pravijo, da žensko postara, dolgo krilo z dolgim širokim puloverjem pa daje brezobličen videz. Ker po svetu ne hodijo same manekenke, pa bo dolgo, v pasu stisnjeno krilo, za marsikatero sprejemljivo le v kombinaciji z dolgo udobno tuniko.
Sadni madeži
Sadne madeže na oblačilih omočite s tekočino, ki se nabere na kisli smetani ali z mlačnim mlekom. Starejše madeže namočite čez noč v tekočini smetane, potem pa jih dobro operite s čisto vodo. Z volnenega blaga je sadne madeže moč spraviti na več načinov, bodisi da jih zdrgnete z amoniakovo milnico in dobro splaknete s čisto vodo. Lahko jih posipate z natrijevim boratom, pustite kratko delovati in dobro splaknete. Lahko pa jih tudi zdrgnete s čistim alkoholom ali citronsko kislino in splaknete s čisto vodo. Sadnih madežev z usnjenih rokavic se znabite s pomočjo čistega alkohola, s katerim jih zdrgnete. Z rok pa tako, da jih zdrgnete s kruhovo skorjo, navlaženo s kisom, s kosom slanine ali pa jih namočite v pravi čaj in nato splaknete s toplo vodo.
Slivovi cmoki
Za štiri osebe potrebujemo 50 dag svežega kravjega sirčka, 10 dag masla, 2 rumenjaka, po 10 dag moke in pšeničnega zdroba, sok in naribano skoijo pomaranče. Za nadev 12 sliv, 12 žličk sladkorja ali 12 tabletk natrccna, malo cimeta, 2 žličke slivovke; 10 dag masla, 15 dag zmletega maka, 10 dag sladkorja ali 7,5 ml tekočega natrena. Iz navedenih sestavin zamesimo testo, pustimo ga počivati 1/2 ure v hladilniku. Slivam odstranimo koščice, na njihovo mesto damo sladkor ali natrecn, cimet in slivovko, zavijemo jih v testo. Cmoke kuhamo 30 minut v slani vodi. Na maslu segrejte mak in prelijte kuhane cmoke.
Podaljšano /[M	cvetenje
Mnoge rastline s cvetličnih gred cvcto še dolgo, če jih pred prvim mrazom konec septembra presadimo v lonce. Rastline izgrebemo z ročno lopatko in jih z ustrezno koreninsko grudo posadimo v lonce. Pomembno je, da so rastline vsaj nekaj ur pred presajanjem temeljito zalite. Naprej jih gojimo v loncih, ob napovedi zmrzali pa jih prenesemo v zaprte prostore. Posebej moramo paziti na kakteje, ki smo jih imeli čez poletje ne vrtu, kajti navamo je, da jih slana osmodi. Če se to zgodi, bodo čez zimo gotovo propadle, zato je že čas, da proti večeru pazljiveje prisluhnemo vremenskim napovedim, opozaija naš svetovalec vrtnar Martin Zupančič iz Birčne vasi.
Sl	Volan
..-V na štiri kolesa
Štirikolesni pogon je tudi pri avtomobilskih modelih, ki so v prodaji pri nas, že dokaj običajna stvar, manj pa je na trgu modelov s krmiljenjem na vsa štiri kolesa, to pa predvsem zato, ker so tako krmiljena vozila znatno dražja. Krmilo na zadnji kolesi deluje na popolnoma enak način kot na prednji kolesi, le da je s prednjih na zadnja speljan mehanski prenos, ki omogoča sinhronizirano obračanje kples. Kar stvar otežuje in podraži je to, da je obračanje pri nizki hitrosti, na primer parkiranje, najbolj učinkovito, če se zadnji kolesi obračata v nasprotno smer kot prvi, pri visokih hitrostih pa je vožnja najbolj stabilna, če sc zadnji kolesi obračata v isto smer kot prvi. Za rešitev tega problema pa je potrebno že kar precej znanja in tehnologije.
priloga dolenjskega lista
preteklost u gosteh
TRGATEV PO STAREM - Le dobrih 30 let je star posnetek belokranjske trgatve, a se nam zdi, kot da bi bil veliko starejši, saj danes mlajši skoraj ne poznajo več lesenih keblov in brent pa vinogradov brez žičnih opor. Najbrž ni nikjer več mogoče videti koga, ki v leseni kadi ali sodu kar v trtju mečka grozdje in potem trop odpelje v zidanico, kot je videti na fotografiji, posneti med trgatvijo v Novi Gori pri Drašičih leta 1959. Vinograde in zidanice je preplavila plastika. Pravijo, da jo je la^je vzdrževati in je zato čistoča v kleti večja. Najbrž drži, a prijetne domačnosti, ki jo je nudil les, plastika ne more nadomestiti. (Pripravila kustodinja Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj)

Srebro v studencih - Celo izobraženi ljudje pravijo, da se v studencu ali celo sploh v studencih gorjanskih nahaja pravo živo srebro ali tako malo da ga je, da se ne bi splačalo ga kopati. To je morda povod basnam o bogatih rudah v Gorjancih.
Dobre, a nesnažne kuharice - Dolenke slove kot dobre kuharice. Kaj lahko se nauče kuhati i za gospodo, ker so navadile se večidel potrati in gospoščini že doma od sladkosnedih mater. To pa je manj znano, kako nesnažne so te kuharice - z umazanimi in krastovimi rokami brskajo po jedilih, posode ne pero redoma, človek mora pozorno jesti, kajti nahajajo se v jedi le prepogostoma čudne baže ocvirki, tudi ščurki, ne le muhe ali črvi. Krčmarice so v tej reči tudi brezvestne, gostom prinašajo stare, usmrajene reči, zeleno svinjino, po dvakrat in tudi večkrat pregreto pečenko ali pa oslinke in ostanke, zlasti v mestih nameri se človek kaj lahko na tako hrano, pa povsod kjer se živi bolj po gosposki. Vselej se bati kuharice, ki se je klatila dolgo okrog gospode.
Kradejo krvavo prislužene krajcarje - Noben sodnik v Križetii, noben davkar ni nič prida, vsi so tatovi in oderuhi, žro otročje denarje, kradejo za hranilnico namenjene, kravavo prislužene krajcarje ubogih ljudi, prodajajo pravice za denar in pojedine, dajejo prav velikašem in bogatinom. O ali bo zaropotalo čudno enkrat po njih - življenja ne bo unesel vsaki - morda nobeden od teh pijavek
V skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Novo mesto (SDL št. 20/82)
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
Na robu sebe
Videti je, da je sonetna pesniška oblika postala ponovno priljubljena pri slovenskih poetih, saj se je v zadnjem času pojavilo kar nekaj pesnikov, ki jim verz gladko teče v tej težki in zahtevni obliki. Eden takih je Stane Pevec, doma s Cviblja pri Trebnjem, ki se vse do svojega 51. leta s poezijo, če odštejemo mladostne prispevke v dijaškem glasilu, ni ukvarjal, potem pa je usodno doživetje spomladi leta 1986 prebudilo skritega pesnika v njem in pesmi so "privrele v tolažbo bolečini,/ zncnada kot gejzir iz tal, kjer ne bil nihče nadejal vode se v globini," kot lahko preberemo v enem od sonetov v njegovi pesniški zbirki NA ROBU SEBE, ki je izšla v samozaložbi in je bila javnosti (ponesrečeno) predstavljena prejšnji teden. Vse pesmi v obsežni zbirki od prve do zadnje so napisane v sonetni obliki.
To, kar je pesmi porodilo, je vanje vtisnilo močan in razpoznaven pečat. Prvi cikel, Sonkini soneti, ki je od vseh najbolj obsežen in po vsej verjetnosti pesnikova vstopnica na Parnas, je zaznamovan s pesnikovo veliko in usodno ljubeznijo do ženske, ki ga vodi na vrhove in v prepade doživljanja sreče in nesreče. V drugem ciklu, Intimni soneti, razširja tematiko na večnostne teme o bivanju in smrti, minevanju in krhkosti vsega človeškega ter o vseobsegajoči moči narave. V tretjem ciklu, Stvarni soneti, pa so zbrane pesmi, za katere so značilni aktualni kritični in mestoma tudi satirično ubrani pesniški premisleki, ki so jih porodila dogajanja in razmere pri nas.
Kot je sonet klasična oblika, je tudi Pevčeva poetika klasična, s tematiko, ki je porodila že prenekater verz na tem svetu. Za ljubitelje sodobne poezije bo zato delovala nekoliko staromodno in izpeto, vendar pa bodo Pevčevi verzi zagotovo našli tudi marsikaterega navdušenega bralca.
MILAN MARKELJ
Ars amandi
V zbirki Nova slovenska knjiga, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je pred kratkim izšla pesniška zbirka ARS AMANDI Matjaža Kocbeka. S svojim latinskim naslovom spominja na Ovidovo Umetnost ljubezni, vendar Kocbekovih pesmi ne moremo uvrstiti v erotično pesništvo
v običajnem pomenu, saj gre za posebno razumevanje in dojemanje erotike, pri čemer je na Kocbekovo poetiko najbrž še najbolj vplivalo vzhodnjaško tantrično dojemanje erotike kot tiste človekove dejavnosti, ki s svojo ekstatičnostjo omogoča spodbujanje duhovnosti in doseganje novih stopenj v razumevanju in dojemanju posameznika in sveta, smisla bivanja in celotne resničnosti.
Na takšna izhodišča opozarja uvodna pesem Škorpijon, ki je simbol mistične moči ero-sa z razsežnostmi večnostnega načela:
"Videl je Golgoto, angele,/ slišal Jude na tajnem sestanku,/spal Evi pod pazduho/ Kajnu segreval desnico/napovedal renesanso in Dachau/tovoril živali v Noetovo barko." Ker je erotika kot dejanje bistveno vezana na telo, se zastavlja vprašanje dvojnosti telo-duh, vendar dvojnost duhovnosti in telesnosti v Kocbekovi poeziji ni klasična, razbolela in vir nezadoščenosti, ta dvojnost je palimpsestna, ko se eno ves čas prepisuje skozi drugo in se oboje razodeva kot enotnost nasprotij:‘"čutiš, da si angelhudič, ljubesen moja" ali "sva blisk dneva in odsev noči hkrati". Pesnik ni romantično razklan, marveč ostaja zvest telesu (ostajam zvest živalim v meni.../in oceanom in vetrovom./Kamenju in prsti./ Zvest energiji pretakanja."), ker ve, da je v njem mogoče doseči duhovnost ("Potem bom molil. Veliko tantrično molitev"). Kocbekova Ars amandi je torej tista umetnost ljubezni, ki uravnoveša duševno in telesno sestavino. Na tej miselni osnovi pa je seveda postavljeno bogato in branja vredno pesniško gradivo.
MILAN MARKELJ
telegrami
-	Francoski kulturni center v Ljubljani je izdal fotografsko monografijo portretov slovenskih pesnikov SREČANJA Klavdija Siubana.
-	Mladinska knjiga je izdala VELIKI SLIKOVNI ATLAS SVETA, priročnik, namenjen za šolo in dom.
-	Podjetje Fit-Media je v sodelovanju z Ministrstvom za informiranje izdalo večjezični žepni slovarček KAKO SE REČE?. V njem je osnovno izrazje šestih jezikov: angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine, španščine in slovenščine.
-	Izšla je zbirka pesmi BELI RAJ lanskoletnega nagrajenca Vilenicc, poljskega pesnika Zbignietva Herberta v prevodu Lojzeta Krakarja.
-	VISOKA PESEM iz stare zaveze Svetega pisma je na voljo v novem slovenskem prevodu Janeza Zupeta. Izšla je pri Ognjišču.
razpisuje
TRDINOVO NAGRADO in
NAGRADO OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1992
1.	Trdinova nagrada se podeljuje posameznim občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembnejše uspehe v daljšem časovnem obdobju na kulturnem, prosvetnem in znanstvenem področju.
2.	Nagrada občine Novo mesto se podeljuje posameznikom, ki dosežejo pomembne uspehe na gospodarskem in športnem področju.
3.	Predloge za podelitev nagrad lahko dajejo posamezniki, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva.
4.	Dokumentirane predloge za nagrade je potrebno predložiti Izvršnemu svetu občinske skupščine Novo mesto najkasneje do 15. oktobra 1992.
5.	Nagrade bodo podeljene na slavnostni seji zborov Skupščine občine Novo mesto.
PREDSEDNIK
mag. BOŠTJAN KOVAČIČ, l.r. J
KZ "KRKA " BRAZDA
AGROSERVIS
PO J- NA GORJANCE 8 NOVO MESTO

■©©r
V sodelovanju z zavarovalnico TRIGLAV d.d. Novo mesto
objavlja
JAVNO LICITACIJO
ZA NASLEDNJA POŠKODOVANA VOZILA:
izk. cena
R 5 Campus / 5 vrat letnik 1990	280.000 00
Lada 1200 S	letnik	1987	60.000i00
Lada 1500 C	karavan	letnik	1992	250.000,00
R 18 TL	letnik	1982	80.000i00
R 5 Campus	/ 5 vrat	letnik	1992	340.000,00
./	R 4 GTL	letnik	1991	165.000,00
”'	R Clio 16V/3	vrata	letnik	1991	800.000,00
Licitacija bo v soboto, 3.10.1992, ob 8.uri pri Agroservisu. Ogled je možen na Agroservisu, vplačila pa se sprejemajo V 1 uro pred pričetkom licitacije.
Svet Osnovne šole Velika Dolina
razpisuje
delovno mesto ravnatelja
Kandidat mora izpolnjevati naslednje splošne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje:
—	da je učitelj, vzgojitelj, pedagog ali spec. pedagog,
—	da ima opravljen strokovni izpit,
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki,
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v Dolenjskem listu na naslov: Svet Osnovne šole Velika Dolina, Velika Dolina 30,68261 Jesenice na Dolenjskem.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.

Ko vozim proti jugu, sonce pristiska vse močneje in vročina postaja že kar neprijetna. Osvežitev na tej ozki asfaltni cesti so gosti starodavni drevoredi, v katerih svežo senco sc vozilo kdaj pa kdaj pogrezne, kot bi zapeljalo v zelen tunel. Ob cesti tu in tam opazim globoke in prostrane jame, ki se zdijo kot rane v pokrajini. K njim vodijo razrvane kamionske poti. Mulj je na teh poteh posut s premogom, kar že samo po sebi izdaja, kaj se v teh jamah dogaja. Od tod prihaja velik del kvalitetnega vzhodnonemškega premoga. Ti ogromni dnevni kopi so sicer gosjx)darski blagoslov za državo, pokrajino pa grdo onesnažujejo. Celo skoz odprto okno avtomobila je čutiti oster premogov vonj. A je hkrati, kot bomo videli pozneje, prav od premogovništva odvisen tudi znameniti pokrajinski rezervat, po reki Sprevi in gozdu med njenimi rokavi imenovan Spreevvald, ki je kot svojevrstna znamenitost zaščiten tudi pri Unescu.
Dopoldne, ko sonce že pošteno žge, sc pripeljem v Liibbcnau, kjer je vhod v ta rezervat. Ravno prav, da brez čakanja smuknem na najbližnji čoln, ki že skoraj poln potnikov čaka na odhod. Nemški turisti, povečini so to Vzhodnonemci, so že zgodaj na nogah, tako da so pred čolnarnami, ki potnike popeljejo v omrežje kanalov, od koder diha prijeten hlad, že dolge vrste. A povečini so to večje skupine, ki hoče vsaka na svoj čoln, prevozniki pa, ki jim ostane nekaj sedežev praznih, hočejo tudi te izkoristiti, predno se odpravijo na nekajurno pot v vodno in gozdno kraljestvo. Tako me podjetna Monika mimo dolge vrste potegne na svoj čoln, kjer je prostora ravno še zame, nato pa z dolgim kolom, na koncu katerega je majhen kovinski rogljič, s katerim zabada v prodnato dno rečnega korita, odrine na pot. Na njenem čolnu nas je petnajst, vidim pa tudi čolne, ld lahko sprejmejo po dvajset in več potnikov.
Monika napravi nekaj krepkih odrivov in že je vrvež ob čolnarski postaji za nami, mi pa sc pogreznemo v tišino in svežino Sprcwaldskcga gozda. Voda je rjavkaste barve in močno diši po premogu. Monika pripoveduje, da v njej kljub
Tone Jakše:
temu živi večina sladkovodnih vrst rib razen tistih seveda, ki so jim pri srcu sveže vode gorskih potokov. Da je res tako, vidim sam, saj bleščečo vodno površino sem in tja razburka riba, ki se požene za žuželkami, ki plešejo nad njo. Od kanala, po katerem se vozimo, na vse strani vodijo novi in občutek imam, da bi sc v tem vodnem labirintu kaj hitro izgubil. A verjetno le ni tako hudo, saj naš čoln prehitevajo vitki sandolini, v katerih sc posamezniki podajajo na celod-
nevna križarjenja v ta zanimivi svet, za katerega šele sedaj razumem, zakaj ga Nemci tako ponosno imenujejo nemške Benetke. Zdaj se vozimo med mogočnimi debli dreves, ki s koreninami in debli varujejo bregove, da sc ne krušijo v kanal, zdaj mimo travnikov in njiv in celih kmetij, kjer so pridne človeške roke zavarovale nizke bregove z močnimi hrastovimi bruni in plohi.
Celotna pokrajina, gozd, polja, travniki, vasi, divjina, vse
Obala kanala, po katerem se vozijo turisti, je tudi domača tržnica
je živo še danes in živi svoje življenje naprej, mimo pa po vodnih kanalih plavajo številni čolni z radovednimi turisti. Vodiči razlagajo, fotografski aparati skljocajo, snemalne kamere brnijo. A vse gre le mimo, kmetije, nekatere lepo urejene in obnovljene, z lepim kanalom do lastnega dvorišča, druge, slabše oskrbovane, z napol potopljenimi čolni v kanalu, so neodvisne od življenja, ki polzi po kanalu mimo njih. Nad slemeni hiš pa tako, kot so nekoč nad slemeni naših hiš kraljevali glinasti petelini in mačke, kraljuje svojevrstno znamenje, prekrižani kačji glavi. Kaj to znamenje pomeni, mi ne uspe zvedeti. Nekaj pristajalnih mest pa je na tej poti vendarle. Na teh sc gnetejo kmetje in prodajajo svoje pridelke. Kupiti je moč sveže sadje, znamenite lužiške vložene kumarice, ki jih zajemajo iz lesenih kadi, med, krošnjarske izdelke in lončarijo, cvetje. Ljudje kupujejo kumarice in jih grizljajo kot poslastico, v restavraciji, ob kateri na poti pristanemo, pa jih splakujejo z velikimi vrčki piva. Tukaj se križajo številna pota in kanali in turisti kar vrejo skupaj. Kupujejo spominke, obiskujejo muzej ali se krepčajo ob šankih, nato pa spet nadaljujejo svojo pot po enem izmed kanalov.
Enega od tipičnih plitvih čolnov okupira nemška televizija. Snema starca, ki s kolom z enakomernimi vbodljaji v dno poganja čoln, zraven pa nekaj pripoveduje. Verjetno o življenju, kakršno je vladalo v teh krajih nekoč, predno so ga odkrile turistične horde. Od Nemcev zaničevano slovansko prebivalstvo verjetno v teh močvirjih ni živelo v posebnem izobilju, ohranilo pa sc je pri življenju, kljub močnemu asimilacijskemu pritisku. Zadnje čase pa so njegovi ostanki zaradi arheoloških odkritij in jezikovnih posebnosti postali celo zelo zanimivi. Tako kot v Benetkah sc je ves promet odvijal po vodi. V velikih plitvih čolnih so ljudje z njiv tovorili svoje pridelke, vozili so krmo, pohištvo, živino, z njimi so se vozili k poroki in na pogrebe. Danes resda služijo največ prevažanju turistov, a v stranskih kanalih je še vedno moč videti navadne tovorne čolne pa tudi take z nekaj bolj udobnimi sedeži za lepše priložnosti.
priloga dolenjskega lista
POTA
in sm/
dežurni
poročajo
Jrnomlju ukradel motorno
žago Husquarna in tako Roberta F. oškodoval za 57.000 tolarjev.
KJE SO BUKVE? - Tako se je
sodniku za ^rckrjkc.
tolarjev vredno kokgš.
VLi-------------------
kršilcev, od tega kar 202 zavoljo prevelike hitrosti. Ustna opozorila je 196 policistov, kolikor jih je v akciji sodelovalo, izreklo 325 voznikom. Ob teh številkah je edini razveseljivi ta, da jc bila v omenjenem času obravnavana vsega ena prometna nezgoda, a še ta le z lažjo telesno poškodbo.
dvajset ilegalnih
PRESTOPOV MEJE
KRŠKO - Posavski mejni policisti sp minuli teden na zeleni meji med Slovenijo in Hrvaško zabeležili kar dvajset ilegalnih prehodov meje, pri jem pa zalotili 40 oseb. Med njimi je bilo 22 Hrvatov, 4 Bosanci, en Francoz, 9 Slovencev, 2 Makedonca ni dva Albanca, ki sta skušala v Evropo priti skrita v skrivališču potniškega železniškega vagona. Dodajmo ob tem še, da so mejni policisti v Posavju minule dni na mejnih prehodih zasegli tudi dve ročni ponibi, tri vojaške nože in pištolo z 9 naboji.
VLOMILEC STRELJAL NA LASTNIKA
STRAŽA - V soboto, 26. septembra, zvečer jc 48-lctni Janez N. iz Straže v zidanici Pod goro pomagal prijatelju Pfi prešanju grozdja. Nekaj pred Polnočjo sta možakarja opazila, da sc nekdo smuka okoli avtomobila, parkiranega blizu zidanice. Janez jc stopil na piano ter zakričal na neznanca, slednji pa jc potegnil pit.šolo in proti ['jeniu večkrat ustrelil. Veliko srečo Je imel Janez, da so krogle švignile nnmo njega, manj sreče jc imel potem nepridiprav. Dobro organizirana akcija kriminalistov in policistov ga jc čez dva dni pripeljala za zapahe; v priporu sc jc znašel 30-letni Roman B. iz Potočne vasi.
PRED REŠILCEM IZSILIL PREDNOST
KRŠKO - V ponedeljek, 28. septembra, ob 18.10 sc jc 45-lctni Ladislav Levičar z Golcka peljal z osebnim avtom po magistralni cesti z Drnovcga proti Brestanici. Na Cesti
ImLJL i.	«7- V,	•	•	,
krških žrtev v Krškem jc pri nakupovalnem centru nameraval zaviti v levo nroti
*evo proti Leskovcu, pri tem pa je Vsilil prednost pred rešilnim avtomobilom, ki ga jc vozil 41-letni Marjan Drcnik /. Bregov. Po trčenju Jc rešilen odbilo na pločnik, kjer jc zadel 35-letno pešakinjo Karmen Sam bol iz Krškega. Slednja je obležala budo ranjena in se zdravi v novomeški bolnišnici.
Poziv okradenim lastnikom avtov
Dve mladi tatinski trojki sta pridno skubli osebne avtomobile po Dolenjski — Prijeti Božidar L., Peter I. in Matija V.	_____
NOVO MESTO — Minule dni so novomeški policisti prijeli tri osumljence — gre za osemnajstletnike Božidaija L. iz Velikih Brusnic, Petra I. iz Šempetra ter Matijo V. iz Gumberka —, ki naj bi bili zakrivili večje število kaznivih dejanj, med drugim tudi vloma v osebna avtomobila, parkirana v Šentpetru pri Otočcu. In to v času, ko je tam trajala gasilska veselica.
Mladeniči naj bi z dveh osebnih av-	berčan M. V., enako stari B. E. z Rateža
tomobilov znamke R 4 odmontirali re-	in 22-letni Tomaž. K. iz Malenške vasi.
ŽAGAL TUJA DREVESA - 21. septembra dopoldne je 46-lctni Janez P. iz Scvncga na Trski gori požagal več dreves m za nameček s sekiro poškodoval še lesejto ogrodje betonskega zidu. Alojz Ž. je oškodovan za 15 tisočakov.
ODNESEL JE MOTORNO ŽAGO-V noči na 24. september jc neznanec izpred mizarske delavnice na Metliški cesti v Črn
zervni kolesi in ju odnesli v noč. Prvi avtomobil je stal parkiran pred trgovino Perko, drugi pa pri podvozu v Sentpe-tru. Ker oškodovanca dejanj takrat nista prijavila, ju policisti prosijo, naj se čimprej oglasita na novomeški policijski postaji ali se javita po telefonih 92 ali 21-080.
Povsem enak poziv velja občanu, ki so mu neznanci pred dnevi skušali vlomiti v osebno vozilo, parkirano v skupnih garažah pod Mercatorjevo trgovino na Cesti herojev. Nekaj nazaj smo namreč že pisali o prijetju mlade tatinske skupine, v kateri so bili 18-letni Gum-
Fantje naj bi že na metliški Vinski vigredi vlomili v tri osebne avtomobile, kar trinajst pa naj bi jih potem še obiskali v Novem mestu. Kradli so predvsem avtoradie in radiokasetofone, ukradene predmete pa nato prodajali.
NEZGODA V VINSKI KLETI
ondan spraševal Jožef R. iz Gorenjih Radencev, kateremu je nekdo iz gozda blizu domače vasi odpeljal ali odnesel (?) neznano kam vce bukovih dreves. Škode jp za 15 tisočakov.
ZASEGLI PIŠTOLO - Na mejnem prehodu v Metliki so 24. septembra policisti ustavili 51-letnega Spličana Ivana G. in pri njem našli pištolo kalibra 7,65 s sedmimi naboji. Orožje so zasegli, možakarja pa napotili k
METLIKA - 23. septembra ob 13.40 je prišlo v metliški Vinski kleti do hude delovne nezgode, v kateri se je poškodoval 19-lctni Jože Oberman iz Čuril. Oberman je tega dne delal v prostoru predelovalnice in iz plastičnih zabojev na traktorski prikolici stresal grozdje v črpalko, ki grozdje
VINJENOST KRIVA TRKA?
POKLEK - 25. septembra okoli 18.30 se je 44-lctna Martina Bizjak iz Podvrha peljala z osebnim avtomobilom po lokalni cesti med Blanco in Gornjim Leskovcem. V kraju Poklek je v preglednem desnem ovinku zapeljala na levo stran ceste in tam trčila v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal 56-letni Anton Klobasa z Blance. Voznica, pri kateri je alkotest pozelenel nad polovico, je bila huje ranjena in se zdravi v celjski bolnišnici.
potem transportira naprej po ceveh ' ‘ed delom pa je mladeniču
TAT V KOKOŠNJAKU - Na srečo zmikavt, ki jc 26. septembra okoli 12. gre obiskal kokošnjak Martina A. v Šmarjeških Toplicah, ni bil preveč požrešen. Odnesel jc le eno, 2.000
v prešo. Med spodrsnilo, s prikolice jč padel skozi zaščitno cev črpalke, nakar ga je železni polž zgrabil za levo nogo in jo hudo poškodoval. Oberman se zdravi v novomeški bolnišnici.
Donosen vlomilski kruh
,OM V GARAŽO - Med 26. in 27. septembrom je bilo vlomljeno v garažo Ivana M. v Črnomlju, od koder je storilec odšel bogatejši za kaseto z orodjem in avtoradio, kar vse jc našel v tam parkiranem tovornjaku.
Predvsem jjo zaslugi lahkomiselnih voznikov, ki v avtih puščajo cela premoženja — Osem vlomov
STOTNIJE
KAZNOVANIH
VOZNIKOV
NOVO MESTO - Od L do 11. septembra jc na območju novomeške UNZ potekala [xxrstrcna kontrola prometa ob šolah in šolskih poteh. Policisti so v tem času sodnikom za prekrške dali 98 predlogov za uvedbo postopka, denarno so kaznovali 261 kršilcev, od tega kar 1
NOVO MESTO — Serijo novih dokazov o tem, koliko lastniki osebnih avtomobilov upoštevajo opiozorila pred čedalje pogostejšimi tatvinami in vlomi, smo dobili minuli teden. V posmeh tovrstnim prizadevanjem je dolenjske policiste znova čakala množica prijav, veliki večini uspešnih vlomov je botrovala lahkomiselnost voznikov.
Tako je 25. septembra dopoldne nekdo vlomil v osebni avto Novomeščana Franca Ž. v Novem Ljubnu pri Uršnih selih in odnesel denarnico, v kateri je na milost in nemilost vlomilcu pustil
25.000	tolarjev, 50 mark in 50.000 lir. Eno z drugim je škode za 50 tisočakov. Dan poprej je bilo v Borštu pri Dvoru vlomljeno v osebni avto Ljubljančana Jerneja Š.: ostal je brez moške usnjene torbice z dokumenti, brez čekov A banke, brez 1010 mark, 200.000 lir in in 15.100 tolarjev. Dober plen, ni kaj! 27. septembra zvečer je bilo vlomljeno v osebni avto, ki gaje Metličan Jože C. pustil pred tamkajšnjo pošto. Zjutraj je pogrešal avtoradiokasetofon, vreden
58.000	tolarjev. 22. septembra dopoldne je Damjana B. iz Stopič pustila svoje vozilo odklenjeno v Trdinovi ulici v Novem mestu. Cena tovrstne lahkomiselnosti je bila izguba denarnice z dokumenti, devizami in tolarji.
ulici, brez ventilatoija, dvigalke in nekaj orodja, 26. septembra zjutraj pa so Metličani Ibrahim Č., Mijo M. in Slavko H. zaman iskali brisalce in okrasne letve na svojih osebnih avtomobilih. Noč jih je olajšala za več tisočakov.
In še dva vloma z drugačno vsebino: 17. septembra je ostala katrca, last novomeškega VGP, parkirana v Trdinovi
DVE Z DOBA
DOB PRI MIRNI - 24. septembra jc nekdo iz garderobne omarice v KPD Dob zmaknil 5.000 tolarjev in vžigalnik. Tatvino jc prijavil oškodovani zapornik Ranko Z. Dva vdni poprej pa jc 31-letni obsojenec Štefan L. z roko razbil okensko steklo in tako KPD Dob prikrajšal za 3.500 tolarjev.
ODNESEL DEVIZE IN PRSTAN
NOVO MESTO - 18. septembra okoli poldneva sc jc nekdo v Ulici Mirana jarca neopazno pritihotapil v stanovanjsko hišo ter iz kuhinje ukradel- devize irj zlat prstan. Seštevek škode jc natanko 97.700 tolarjev.
1®
ZAPEUAL NA LEVO STRAN CESTE - 25. septembra ob 1.20 ponoči se jc 21 -letni Branko Mihelčič z Bclčjcga Vrha peljal z osebnim avtom po cesti od Vinice proti Črnomlju. V naselju Stara Lipa jc zapeljal na levo stran ceste v trenutku, ko jc nasproti z jugom pripeljal 34-letni Stanislav Balkovec iz Zilj
•	•___ ___• i	. r
Slednji jc sicer zaviral, a trčenja ni mogel preprečiti. I! do ranjen je bil
nezgr
li so ga ... bolnišnico.
preprečiti. Hudo ranjen jc bil odi Branko Mihelčič, prepeljala na zdravljenje v novomeško
DEKLE STEBLO PREp AVTO -34-letni Marjan Crtalič iz Šentjerneja se je 22. septembra okoli 17.3(1 peljal z osebnim aytom od doma proti Kostanjevici. Sc v Šentjerneju mu jc blizu Petrolove bencinske črpalke z leve strani ceste pred avto nenadoma pritekla i1-lctna Jožice Kerin. Crtalič JC sicer akviraj, vseeno pa jc dekle zadel; špHca jc hudo poškodovana čžtrt* us f—-■ "
obležala'<ug travi. Prvo pomoč so ji nudili V; Šentjerneju, nakar so io
odpeljati -n olnisnico.
Šentjerneju, s zdravljenji
Že ob njihovem prijetju pa je obstajal sum, da spisek kaznivih dejanj še ni dokončen. Nadaljnja preiskava je to potrdila, novomeški policisti so namreč ugotovili, da so mladeniči v noči na 20. avgust vlomili v še dva osebna avtomobila, le da lastnika vlomov nista prijavila. Možje postave prav zategadelj prosijo, naj se poleg lastnika V skupnih garažah parkirane katrce na policijski postaji oglasi še lastnik avta znamke R 4 bele barve, kije bil parkiran ob robu ceste blizu stanovanjskega bloka na Ra-govski ulici 9 v Novem mestu in ki mu je bila odnesena piskajoča otroška igračka. Bržkone pa tudi s tem krog kaznivih dejanj, ki jih je zagrešila omenjena trojka, še ni sklenjen.
SAMOKRES V AVTU
KRŠKO - Krški policisti so 25. septembra okoli 21. ure med kontrolo prometa na cesti Malo Mrašcvo-Križaj ustavili osebni avtomobil 27-letncga Zmaga Brajdiča iz Lazič v brežiški občini. Ob pregledu vozila so v njem našli samokres s šestimi naboji, ki so ga seveda zasegli, Brajdiča pa so prijavili sodniku za prekrške.
VLOM V KIOSK
KRŠKO - Med 19. in 21. septembrom je bilo vlomljeno v kiosk Loterije Slovenije v Krškem. Na srečke vlomilec ne da dosti, icpC si je raje napolnil z desetimi zavitki cigaret, vžigalniki, baterijami in ščipalci za nohte.
IZGINILA
ODLIKOVANJA
KRŠKO - Še neznani storilec je med 19. in 23. septembrom vlomil v stanovanjc Cvetke Tomin in odnesel moško ročno uro ter tri odlikovanja. Kam si jih bo prijrel, ni znano.
PO OZIMNICO K SOSEDOM
SEVNICA - Minule dni je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Hilde Kcrcstcny v Sevnici. Nepridiprav se je založil z oljem, sladkorjem, moko in makaroni.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Zgodilo se je pred dnevi. Novomeščan Franc B. je v popoldanskih urah lovil ribe v potoku Težka voda. Opravilo ga je tolikanj zamotilo, da niti opazil ni, kdaj je k njemu pristopil možakar. Predstavil se je za ribiškega čuvaja, mu pojasnil, da ribolov v tem času ni dovoljen, in temu primemo ukrepal. Franca je temeljito popisal, mu v skladu z zakonom odvzel sredstvo (beri: ribiško palico), s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno, namesto denarja za kazen pa vzel v zakup ročno uro znamke Seiko. Vse lepo in prav, ako se ne bi izkazalo, da ribiškega čuvaja takšne podobe v Ribiški družini Novo mesto ne poznajo.
•	Veliko dela za malo truda. Na dan 26. septembra je bilo vlomljeno kar v tri stanovanjske hiše: premoženje Leopolda K. iz Preske pri Dobrniču je ostalo nedotaknjeno, Polikarp K iz iste vasi je bil ob dve steklenici piva, najvrednejši plen pa je vlomilca čakal v hiši Marije F. na Drejčjem Vrhu, od koder je odšel s prekajeno svinjsko kračo v žepu.
•	V noči na 24. september je neznanec v Trebnjem vlomil v trgovino Pod gradom, od koder je Andreju L. odnesel 5.600 tolarjev in štiri zlate medalje. Kaj bo s tolarji, je znano, manj, kaj bo z medaljami. Policisti upajo, da jih bo nosil obešene okoli vratu.
Gozdno gospodarstvo Brežice,
TOZD gozdarstvo Brežice, C. bratov Cerjakov 42, Brežice,
na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja
javno licitacijo
za prodajo dvosobnega stanovanja v pritličju stanovanjskega bloka na Sokolski 14, Mirna
1.	Javna licitacija bo v petek, 9.10.1992, v prostorih stanovanja na Sokolski 14, Mirna, ob 11. uri.
2.	Stanovanje, ki je predmet prodaje na javni licitaciji, si lahko interesenti ogledajo istega dne, kot je licitacija, to je 9.10. 1992, med 9. in 11. uro.
3.	Pred začetkom licitacije morajo vsi interesenti, ki bodo sodelovali na licitaciji, kot pogoj za udeležbo položiti komisiji kavcijo v višini 10% vrednosti od izklicne cene in potrdilo o slovenskem državljanstvu.
4.	Po končani licitaciji se vsem ponudnikom, ki stanovanja niso iziicitirali, kavcija vrne.
5.	Ponudniku, ki je stanovanje izlicitiral, pa ga ni kupil, se kavcija zadrži ter se nakaže na žiro račun podjetja.
6.	Ponudnik, ki je stanovanje izlicitiral, mora kupnino v višini 35.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije, veljavnem na dan licitacije, plačati v enem obroku v 8 dneh po dnevu licitacije na žiro račun podjetja št. 51620-720-1 -11250 pri SDK Brežice v skladu s pogodbo, ki jo bo podjetje sklenilo s ponudnikom.
7.	Prometni davek bremeni kupca.
8.	Stanovanje bo podjetje prodalo najboljšemu ponudniku v skladu z zakonom o nepravdnem postopku, kar pomeni, da so možna odstopanja od izklicne cene.
»Osiromašeni« kasko
V Triglavu kasko zavarovanje ne zajema več nevarnosti tatvine vozila — Kraje vozil načele
Novost, ki sta jo kot prvi pred dnevi uvedli Zavarovalnica Triglav in Ljubljanska zavarovalnica, lastnikov osebnih avtomobilov zagotovo ne bo razveselila. Vse večje število tatvin osebnih avtomobilov ju je namreč privedlo do nekaterih previdnostnih ukrepov, ki pa jim
zaenkrat v novomeški Tilii Adriaticu še niso sledili.
Kasko zavarovanje pri Triglavu po novem ne zajema več nevarnosti tatvine vozila, pač pa jc treba za tak korak odšteti še posebno premijo. Tako je danes za leto dni zavarovanja — primer velja za osebni avto Golf potrebno odšteti približno 13 tisočakov, ob tem pa zavarovalnica ponuja 20 odst. popusta ob gotovinskem plačilu, enak popust pa prinaša še vgrajena alarmna naprava. Najbolj zanimivo ob vsem tem pa je, da niti plačilo dodatne premije za morebitno tatvino avtomobila lastniku ne zagotavlja popolne od-y škodninc, pač pa omenjeni zavaro-
valnici pokrijeta le 85 odsotkov vrednosti ukradenega vozila. Preostalih 15 odst. naj bi pomenilo grožnjo in svarilo mnogokrat lahkomiselnim lastnikom za skrbnejše varovanje svojih jeklenih konjičkov. Še zlasti naj bi na tak način učinkoviteje stopili na prste t.i. dogovorjenim tatvinam; policija je namreč v zadnjih mesecih odkrila kar nekaj primerov, ko je lastnik avta »najel« tatove, nato pa skušal od zavarovalnice iztržiti dogovorjeno premijo. Tako v Triglavu kot v Ljubljanski Zavarovalnici pa ta hip razmišljajo še o eni novosti. Cc pravnega nereda na tleh nekdanje Jugoslavije in nekaterih vzhodnoevropskih držav ne bo kmalu konec, nameravajo sprejeti dodatne ukrepe, takšne, kot jih je sprejela večina zahodnoevropskih zavarovalnic. Na njihovih policah z. rdečo barvo izpisana klavzula opozarja zavarovance, da pri frotovanju v sporne države avtomobilsko zavarovanje kratko malo ne velja.
DVA VLOMA V ENI NOČI
KRŠKO - V noči na 25. september jc bilo vlomljeno v prostore Teniškega kluba Krško, od koder jc storilec iz priročne blagajne zmaknil 10.600 tolarjev. Iste noči je bilo na Čatežu ob Savi vlomljeno še v skladišče repromateriala in sadja brežiške Agrarie, od koder pa je vlomilec odšel praznih rok.
NAPADEL POLICISTA
BREŽICE - 25. septembra ob 22.45 sta kriminalista krške UNZ v Brežicah legitimirala 23-lctnega Ivico R. iz Brežic in 17-letnega Alcna G. iz Velikih Malenc. Ivici to dejanje ni bilo povšeči, iz avta jc vzel kovinsko palico in kriminalista napadel, kasneje si jc pomagal še z drogom za označenje hidranta, vendar sta bila moža postave spretnejša. Ivico čaka kazenska ovadba in pot k sodnikom.
...---,_t nakar so jo
dravljenjc v novomeško

Don Pierino — upanje zasvojenih
*\\\ •;:v
!v!
•v.
S pomočjo »čudodelnika« don Pierina iz Italije pripravljajo tudi v Sloveniji ustanovitev prvih centrov za zdravljenje zasvojenosti z mamili
Zasvojenost z mamili, to naglo naraščajoče novodobno zlo, je že zajelo tudi Slovenijo. Ocenjujejo, da je ta čas pri nas že približno 1.500 uživalcev heroina, ki jih je povečini še mogoče rešiti pogubne zasvojenosti. Medicina je pri tem skorajda nemočna, to je na novinarski konferenci prejšnji teden priznal sam prof. dr. Jože Lokar, ki je dejal, da odvisnikov od droge ni mogoče uspešno zdraviti, saj traja zdaj v psihiatrični bolnišnici ležalna
• VBRIZGALI SO MU VIRUS AIDSA — Človečnost don Pierina kot da ne pozna meja. Da bi pomagal svojim varovancem, med katerimi je 1.800 seropozitivnih, 400 pa jih je že zbolelo za aidsom, sije dal pod kožo naprej vbrizgati cepivo proti tej bolezni, kasneje pa še virus aidsa, ter se podvrgel poizkusom 12 zdravstvenih strokovnjakov, ki na njem opravljajo različne teste. Ker zanesljivega cepiva proti »kugi 20. stoletja« še ni, si lahko predstavljamo, v kako veliko osebno tveganje se je s tem spustil.
njegovim pomočnikom.
Slovenija že ima žal slabo izkušnjo z ustanovitvijo podobne skupnosti pri Planini, kjer so ljudje z referendumom odklonili, da bi sprejeli v svojo bližino zasvojence z mamili. V Italiji tak egoizem ne more prevladati, saj je prav don Pierino dosegel, daje italijanski parlament [»stavil v tem primeru družbeni interes pred zasebnega. Referendum tam ni odločilen in zavezujoč, je le pripomoček za ugo-

doba 52 dni, za narkomane pa bi morala biti dvajsetkrat daljša. Rešitev in upanje so drugačne metode zdravljenja in odvajanja od mamil, med njimi je zaradi svoje korenito-sti in človeškosti zlasti uspešna oblika z imenom Skupnost srečanja, ki jo v sosednji Italiji pa tudi drugih deželah že skoraj tri desetletja zelo uspešno razvija duhovnik don Pierino Gelmini, nekdanji vatikanski diplomat, kije na tem področju naredil več kot kdorkoli drug na svetu.
In tega plemenitega moža smo
imeli priložnost poslušati na konferenci v slovenskem ministrstvu za zdravstvo, ki gaje zaprosilo, da bo v Sloveniji pomagal še letos ustanoviti prve tri centre oz. skupnosti, kakršnih je na svetu že več kot 160. Njegova izkušnja je za vse dragocena. Izhaja iz prvega stika z zasvojencem z mamili, ki ga je na rimskem trgu Navona zaprosil za pomoč, vendar ni hotel sprejeti ne denarja ne zdravniške pomoči, želel si je samo imeti dom. Vzel ga je k sebi in z njegovo pomočjo ustanovil prvo Skupnost srečanja, ki je svobodno združenje prostovoljcev, pripravljenih na dolgotrajno obdobje intenzivnega in [poglobljenega skupnega življenja. Ta način je prekinil izolacijo od mamila zasvojenih ljudi ter jih po preteku 30 do 45 mesecev druženja v taki skupnosti vrnil k običajnemu zdravemu življenju. Skozi to terapijo je šlo doslej že okrog 250.000 zasvojenih mladih ljudi, med njimi 17 Slovencev, ki so — kot smo se lahko prepričali — nepopisno hvaležni velikemu donu in
• LJUDI UČIMO ŽIVETI — Zasvojenost z drogo ni začetna ampak končna točkaje posledica revščine ali pa preobilja in dolgočasja, kar kažejo primeri iz različnih delov sveta. Bistvo odvračanja od droge je ljudi učiti živeti. Nikoli ne smemo dajati lažnih obljub, nikoli graditi na iluziji ali dovoliti razočaranja, je med drugim dejal don Pierino, ko je razlagal metode Skupnosti srečanja. Zasvojeni ljudje morajo najprej v abstinenčne centre, od tam pa v nastanitvene, skupni program pa traja približno tri leta.
tavljanje razpoloženja in pripravljenosti ljudi. Pri nas še nimamo take zakonodaje, zato se bodo ustanavljanja centrov lotili šele po predhodnem posvetovanju z oko-lišnjimi prebivalci in z močjo prepričevanja. Da jih ne bi nihče po nepotrebnem vnaprej vznemirjal, niso predstavniki ministrstva za zdravstvo hoteli vnaprej povedati niti tega, kje take centre oz. skupnosti sploh načrtujejo, morda tudi na Dolenjskem.
M. LEGAN
Iv!
.v.
•Iv.
w.
|.v.
*.v
Iv!
Iv!
•Iv
Iv!
!•!•!
v!;!
Ivi;
Ivi'
.v.
•!v
Iv!
Iv!
•v.
Iv!
Iv!
•Iv
!•!•!
•Iv
•Iv
Iv!
!•!•!
•!•!•
|!v
Ivi
Iv!
:i:
ivi:
•!•!•!
•.v
■!•!•
I
m
1

1
V nedeljo prihaja SCT Olimpija
Srečno ujeta točka v tekmi z Nafto — Sprememba na klopi Studia D? — V nedeljo ob 15. uri v Portovaldu: Studio D—SCT Olimpija
POKAL TILIE V ŠMARJETO — V predtekmi nedeljskega prvenstvenega srečanja med Studiom D in Nafto sta se na igrišču v Portovaldu pomerila finalista letošnjega turnirja osnovnih šol novomeške občine v velikem nogometu za pokal Zavarovalnice Tilia. Ekipi osnovnih šol Šmarjeta in Šmihel sta pokazali, da za prihodnost novomeškega nogometa ni skrbeti, zmagaje po razburljivem, izenačenem in do zadnjih sekund negotovem srečanju pripadla vrsti Šmarjete, ki je Šmihelčane ugnala s 3:2 (2:1). Na posnetku je zmagovita ekipa Šmarjete s trenerjem Prudičem (desno). (Foto: B. B.)
V Brežicah čez 200 atletov
Najboljša rezultata dosegia Tomc z metom kopja in Lopatičeva s skokom v daljavo________________
BREŽICE — Minuli petek so člani Atletskega kluba in športni delavci iz Brežic uspešno izvedli že 8. atletski miting. Prireditev je privabila čez dvesto atletov iz več kot 21 hrvaških in slovenskih klubov. Brežiškemu mitingu so se odzvali atleti zagrebškega Dinama in Mladosti ter splitskega kluba ASK, poleg njih pa še nekateri najboljši atleti, ki so se pravkar vrnili s svetovnega prvenstva za mladince v Seulu: Tomc, Miloševič, Moljk in Umnikova.
Vreme je dobro služilo organizatorjem. V posameznih disciplinah je bila zasedba na ravni državnega prvenstva, zato so atleti dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov in izboljšali kar osem rekordov brežiških atletskih mitingov. Športno prireditev je z denarnimi prispevki in praktičnimi nagradami podprlo 63 sponzoijev. Posebne nagrade za rezultate po madžarskih tablicah so prejeli: v članski konkurenci Ivan Penavič (Dinamo ZG) in Vladka Lopatič (Brežice), v mladinski Miha Tomc (ZAK LJ) in Marcela Umnik (Triglav KR) ter v pionirski Mitja Kranjčič (Ilirska Bistrica) in Darja Tratar (AK Novo mesto). Posebna pokala Radia Posavje in Studia Brežice za najboljši rezultat sta prejela Miha Tomc (ZAK LJ) za met kopja 69,98 m in domačinka Vladka Lopatič za skok v daljavo 594 cm.
REZULTATI ZA MOŠKE — 200 m ovire: 1 .Podvinski 25,92, 2. Milat (oba Brež) 26,10,3. Božič (NM) 27,00; 100 m:
V nedeljo naknadni kasaški derbi
Imenitna forma šentjer-________nejskih konj____________
ŠENTJERNEJ — V nedeljo, 4. oktobra, bo ob 14. uri na hipodromu v Šentjerneju letošnja zadnja konjeniška prireditev, katere osrednja točka bo naknadni kasaški derbi, na katerem bo nastopilo dvanajst najboljših štiriletnikov Slovenije, ki se bodo pomerili na 3.200 metrov dolgi progi. Mladina do 15. leta starosti bo ime-ia prost vstop.
Prireditev bo še tolikanj bolj zanimiva, ker je očitno, da so šentjemejski konji ta čas v imenitni formi. To je v soboto na hipodromu v Stožicah dokazala Pevidea, ki je pod vajetmi Slavka Antončiča dosegla najdragocenejšo zmago doslej, dobila je prvi slovenski maraton za štiriletne in starejše kasače. Vsekakor imeniten uspeh, ki gaje s tretjim mestom v tej dirki dopolnil še Ikar pod vajetmi Draga Lesa, medtem ko je bil Edži Hanover (Križmanič) med dvoletniki četrti.
1.	Božič (NM) 11,46,3. Podvinski (Brež) 11,77; 400 m: L Vrhovnik (KAK) 51,88,
2.	Božič (NM) 52,55, 3. Milat (Brež) 52,78; 1500 m: L Hrapič (Velenje) 3:59,01; višina: 1 .-2. Miloševič (Postojna) in Penavič (Dinamo ZG) 205; daljava: l.Kabič (Trbovlje) 697; palica: 1. Radovanovič (ASK Split) 490, 2. J.Rovan (Brež) 455; troskok: 1. B.Simunič (Dol. Toplice) 14,41; kladivo: 1. Kevo (IBL Olimpija) 62,38, 2. Grubič (Brež) 50,80; kopje: 1. Tomc (ŽAK) 69,98; disk: 1. Primc (NM) 51,80; krogla: 1. Kabič (Trbovlje) 14,88, 2. Kevo (IBL Olimpija) 14,86.
REZULTATI ZA ŽENSKE — 200 m ovire: 1. Gramc (Brež) 33,37,3.Markovič (Dol. Topl.)35,89; 100 m: L Lopatič (Brež) 12,64, 3. Tratar (NM) 13,10; 800 m: 1. Posel (TAM) 2:13,81; višina: 1. Černe (ŽAK) 150, 2. Vučkovič (NM) 145; daljava: 1. Lopatič (Brež) 594; troskok: L Djurič (Dol. Topi.) 12,20; disk: L Koca (Velenje) 35,92, 3. Novak (Brež) 29,80; krogla: 1. Jazbinšek (KI CE) 12, 14, 3. Novak (Brež) 10,38.
DRŽAVNI TURNIR V BADMINTONU
TREBNJE - Novoustanovljeni badmintonski klub Tom z Mirne je v sodelovanju z Badmintonsko zvezo Slovenije v soboto, 3. oktobra, organizator L pionirskega turnirja za državno jakostno lestvico v sezoni 1992/93. Turnir, ki bo potekal v trebanjski športni dvorani, se bo pričel ob 9. uri, organizatorji pa pričakujejo udeležbo kakih 60 mladih igralcev m igralk.
PRIČELE Z VADBO
TREBNJE - Trebanjske kegliavke, ki jih čaka nastopanje v republiški ligi, so imele pred dnevi uvodni trening na kegljišču v Krškem. Trenerju Golcšu je na voljo sedem igralk: Mezgec, Veber, Jeraj, Veble, Flisar,
Z igro, kot sojo v nedeljo pokazali nogometaši Studia D. bodo polne tribune stadiona v Portovaldu kmalu preteklost. Blizu 1.500 ljubiteljev nogometa je v sedmem prvoligaškem kolu v tekmi med Studiem D in Nafto videlo najslabšo letošnjo predstavo, polno napak in spodrsljajev. ki kaže, da so radijci po imenitnih predstavah v pripravljalnem obdobju in tudi v prvih prvenstvenih zašli v krizo, iz katere bo treba čimprej, vsekakor še pred nedeljsko tekmo s SCT Olimpijo. Nov spodrsljaj utegne Novomeščane oddaljiti od moštev, ki se borijo za vrh lestvice.
Že sestava nedeljske ekipe je dala slutiti, da bodo radijci tokrat le s težavo dosegli tolikanj željeno zmago. Bržkone je imel trener Jakopič nekaj svojih zamisli in svoje račune, ki pa niso prinesli sadov. S Kosičem v konici napada je izgubila sredina, Prezelj prej škoduje, kot pa koristi ekipi, tudi Lazanski seje v nedeljo »izgubil«, da o številnih spodrsljajih Petroviča, ki je zamenjal Prelogarja (dva rumena kartona), ne govorimo. Eno z drugim je prineslo bledo predstavo, ki jo je spremljal koncert žvižgov s tribun. Nekoliko drugače je bilo šele po vstopu Bracoviča. Lendavčani so slab dan novomeške enajsterice s pridom izkoristili, že v prvem delu so zamudili dve stoodstotni priložnosti, enkrat je žogi pot v mrežo preprečil Mohor, drugič vratnica. V 66. minuti so gostje povedli.
UROŠ MURN RAZRED ZASE
SLOVENSKE KONJICE - Petnajsti kolesar sveta, mladi Uroš Murn, član KD Krka, je na nedeljski kolesarski dirki za nagrado Slovenskih Konjic prepričljivo opravil z vso konkurenco in na cilj pripeljal kar s petimi minutami prednosti pred drugouvrščenim rogovcem Hauptmanom. Murn je v končni uvrstitvi mladincev za pokal Slovenije zasedel drugo mesto, Papež, ki tokrat ni nastopil, je bil v članskem skupnem seštevku tega tekmovanja tretji, medtem ko je mlajši mladinec Derganc v nedeljo zasedel četrto mesto.
Krivec za zadetek je bil Petrovič, kije ne le zakrivil prekršek na robu 16-metrskega prostora, pač pa tudi žogi po prostem strelu spremenil smer in Mohorje bil premagan. Vse do 90. minute so nato trajali jalovi novomeški napadi. Vmes je Kosič dvakrat zadel okvir vrat in šele nekaj sekund pred koncem je Mesojedec po lepem prodorom Kosiča Studiu D vendarle priboril vsaj točko. Slednja je sicer manj, kot so Novomeščani pričakovali pred tekmo, po prikazani igri sodeč, pa morajo biti z njo še kako zadovoljni.
Studio D: Mohor 7, V.Primc 6, Pavlin 5 (Bracovič 6), Kosič 7, Petrovič 4, Kramar 5, Lazanski 5, Prezelj 4, Rozman 6, Oblak 6, Mesojedec 6.
V	nedeljo prihaja v Novo mesto ekipa SCT Olimpije, kar je že samo po sebi dovolj velik razlog za polne tribune in popolno mobilizacijo v vrstah novomeškega prvoligaša. Vse kaže, da bo na klopi radij-cev še ta teden prišlo do nekaterih sprememb, slišati je, da naj bi Jakopič sicer še naprej ostal prvi trener, na čelo strokovnega štaba pa naj bi znova prišel Nedeljko Gugolj, ki je ekipo tudi pripeljal v I. državno ligo. Pred tekmo z Olimpijo bi bila to vsekakor dobrodošla injekcija, verjetno pa tudi najava rezultatske bere, ki bi Studio D popeljal k vrhu lestvice. Slednje kaže sedaj takšno podobo: SCT Olimpija 12 točk, Nafta, Živila Naklo, Mura, Ljubljana in Maribor Branik po 9, Rudar (V) 8, Publikum, Studio D, Elektroelement Zagorje in Koper po 7, Belvedur Izola in Svoboda po 6 itd.
Pari 8. kola so še: Nafta—Mura; Rudar (V)—Steklar, Slovan Mavrica—Železničar, Ljubljana- Zagorje Elektroelement, Koper—Živila Naklo, Maribor Branik- Publikum, SAOP Gorica—Belvedur Izola in Potrošnik—Svoboda.
V	II. državni ligi so Kočevci v nedeljo igrali v Dravogradu. Vse do 82. minute je kazalo na zmago gostiteljev, osem minut pred koncem pa je Perica postavd končni izid: Dravograd—Avtobum 2:2. Če bodo Kočevci hoteli bliže k vrhu, bo potrebna tudi kakšna zmaga v gosteh, zlasti proti vsaj na papirju precej slabšim nasprotni-
kom. Dravograd je bil eden takšnih.
Avtobum: Žmavc (Magič). Muhvič, Potočnik, Smajič, Perica. Rajšelj, Jolič (Murn), Stojanovič, Struna, Merdanovič, Komočar.
Na čelu lestvice je z 10 točkami Jelen Triglav, Jadran in Oria Rudarjih imata po 9, Kočevci pa so s šestimi na devetem mestu. V 7. kolu igra Avtobum doma z Is-tragas Jadranom, kar je vsaj po igralskih imenih zagotovo derbi kola.
B. B.
SVENTU BRON V DUATLONU
KAMNIK - Novomeški triatlonci so na nedavnem državnem prvenstvu v duatlonu (tek, kolo, tek) uspešno
Tratnik in Zupančič.
V SOBOTO ODBOJKA ZA EVROPSKI POKAL
NOVO MESTO — Novomeški Pionir se bo v 1. kolu evropskega odbojkarskega pokala tekmovanja pomeril v soboto, 3. oktobra, ob 19. uri v športni dvorani s češkoslovaškim moštvom Stavbarjem iz Žiline. V predtekmovanju bo ob 16. uri prav tam tekma med odbojkaricami OK Kočevje in igralkami iz Dnjepro-petrovska. Ljubitelji odbojke vabljeni!
Sodnika sta ukradla zmago
Klubska uprava preprečila incident v Podbočju — ________Podbočje—Kokra Lipje 68:70 (40:35)_____________
Večji del tekme so Podbočjani vodili, začetek je celo kazal na visoko zmago gostiteljev, saj so imeli že po dveh minutah deset točk prednosti. Toda gostje so se potem zbrali in igraje bila v nadaljevanju izenačena. Prvič so igralci Kokre Lipja povedli v 26. minuti z 48:47, toda domačih košarkarjev to ni zmedlo. Znova so si priigrali nekaj prednosti in jo tudi držali do zadnjih minut tekme. Takrat pa sta niti igreprevzela v svoje roke sodnika in rezultat krojila po svoji volji. Gostom sta ob koncu priigrala nezasluženo zmago in le klubski upravi gre zahvala, da sobotna tekma ni dobila še kakega drugega obeležja.
Podbočje: Gramc 3, Lučev 4, Popovič 16, Krajcar 8, Leskovar 8, Bordelius 3, Krivokapič 4, Krošelj 19, Vavpotič 3.
Lestvica: Kokra Lipje, Maricom Miklavž in Satex Maribor po 4, Idrija in In-pos Celje f>o 3 ter Podbočje, Savinjska Polzela in Smelt Olimpija ml. po 2.
Pari prihodnjega kola: Savinjska Polzela—Podbočje, Kokra Lipje—Maricom Miklavž, Idrija—Inpos Celje, Smelt Olimpija ml.—Satex Maribor.
Pozabili so na medalje
Ogorčeno pismo staršev organizatorjem državnega pionirskega atletskega prvenstva v Novem mestu
NOVO MESTO — Na novomeške organizatorje pred dnevi izvedenega državnega pionirskega prvenstvu r atletiki seje usul plaz pripomb in pritožb. Nekaj jih je letelo na popolno anonimnost tekmovanja. saj mediji in javnost o tem dogodku sploh niso bili ali rsd) niso bili pravočasno obveščeni, drugi spel so govorili o luidili organizacijskih spodrsljajih med samim tekmovanjem. Res škoda, da je na imenitno rezultatsko bero mladih slovenskih atletskih naraščajnikov padla senca, ki jo najbolje ilustrira v Dnevniku objavljeno pismo skupine razočaranih staršev mladih tekmovalcev in tekmovalk. 1: njega povzemamo le nekaj odlomkov.
»Izvajalci prvenstva so bili sila slabo pripravljeni, napovedovalka
na stadionu je med mlade atlete in atletinje vnašala ogromno zmede in tudi kasnejša opravičila niso mogla ničesar spremenili. Veliko je bilo tudi sodniških spodrsljajev, ki so krojili vrstne rede... Vrhunec slabe priprave je bila podelitev kolajn za štafetne teke. Nanjo so organizatorji kratko malo pozabili, medalj za pionirske štafete 4-krat 100 metrov in 4-krat 300 metrov za pionirke preprosto niso imeli. Pozabili so reci in piši 24 kolajn... Ne bi bilo slabo priti do dna resnici, kdo je kriv in odgovoren za takšno početje, ki je globoko razočaralo precej mladih atletov in atletinj... Državno prvenstvo je vendarle dogodek, ki mu je potrebno posvetili veliko pozornosti, pri nas pa je ta čas očitno prav narobe. Kakšna škoda'.« so med drugim zapisali ogorčeni starši.
Malo je v soboto zvečer manjkalo do incidenta v dvorani osnovne šole Podbočje, kjer sta se v 2. kolu rdeče skupine I. slovenske košarkarske lige pomerili ekipi Podbočja in Kokre Lipje. Drugič zapored so gostitelji ostali praznih rok, glavna krivca sta tokrat ljubljanska sodnika Kavčič in Turk, s katerima so hoteli razjarjeni gledalci po tekmi obračunati.
SEPTEMBRSKI TURNIR KRANJCU
SEVNICA - Toni Kranjec je zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega turnirja SK Milan Majcen iz Sevnice; zbral je vseh možnih 10 točk. Drugi je bil mladi-pec Grilc 7,5, tretji Smerdel 7, četrti Sibilja 7 itd. Po devetih letošnjih turnirjih vodi Mesojedec s 126 točkami, Smerdel jih ima 111, Derstven-šek 108 itd.	J. B.
TRETJI MEMORIAL KOSU
KRŠKO - ŠK Krško je pred dnevi pripravil III. mcmorialnt šahovski turnir Božič-Bajda, na katerem je nastopilo 28 tekmovalcev. Zmagal je Kos (KrškoL ki je zbral 12,5 točke, sledijo pa: Sitnik 12, Cerjak (oba Brežice) 12, Božič (Krško) 11 itd. S to zmago je mladinec Kos dosegel naslov mojstrskega kandidata.
J. B.
1. GORSKI TEK NA LISCO TERAŽU
LISCA - Na startu 10 km dolgega 1. gorskega teka na Lisco, na Orehovem, sc je preteklo soboto zbralo 48 tekačev in prav vsi so
sklenili letošnjo tekmovalno sezono. Na startu se je zbralo 50 tekmovalcev, ki jih je najprej čakalo 5 kilometrov teka, nato 20 km kolesarjenja in za konec znova petkilometrska tekaška preizkušnja. Edina novomeška predstavnika na tem tekijiovanju sta bila Janez Avsec in Jaka Švcnt, saj je Igor Kogoj ta čas že na Havajih, kjer čaka na start letošnjega svetovnega prvenstva v dolgem triatlonu. S časom 1:12, 33 je Avsec v članski konkurenci zajedel sesto mesto, medtem ko je bil Svent s časom 1:17,56 med mladinci tretji.
ŠPORT
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
KOČEVJE - V počastitev občinskega praznika poteka te dni v Kočevju vrsta športnih prireditev, ki so se pričele z odbojkarskim turnirjem, na katerem je v ženski in moški konkurenci zmagal Bled, konjskimi dirkami in šahovsko simultanko, nadaljevale pa se bodo jutri, ko bo ob 16. uri tradicionalni Tek po ulicah Kočevja. V soboto bo še planinski pohod do koče pri Jelenovem studencu, v nedeljo pa šahovski turnir.
M. G-č.
PRVI TOČKI PIONIRK
NOVO MESTO - Novomeški teniški naraščajniki so v soboto in nedeljo odigrali tekme 3. in 4. kola slovenske državne pionirske lige. Fantje so v soboto gladko klonili doma proti starejši in izkušenejši vrsti Krškega z 0:5, medtem ko so bili v nedeljo Kapetan, P. Bende, Turk in Markovič na pragu prve zmage. Športna sreča jim je v tekmi z Domžalami obrnila nrbet, s 3:2 so zmagali gostje. Bolje se ie tokrat godno dekletom:	Janžekovičeva,
Zupančičeva in Matohova so v soboto zmagale v Celju z 2:1, v nedeljo pa nesrečno izgubile z enakim rezultatom v Ljubljani.
NOGOMETNI TURNIR POLICISTOV
METLIKA — Gostitelji tradicionalnega turnirja v malem nogometu v okviru UNZ Novo mesto bodo letos policisti jx>-staje mejne policije Metlika. Hkrati bodo s tem obeležili tudi obletnico odprtja mednarodnega mejnega prehoda v Metliki. Turnir se bo začel v soboto, 3. oktobra, ob 8. uri v telovadnici metliške osnovne šole, če pa bo lepo vreme, bo tudi na igrišču ob njej. Sodelovalo bo 10 ekip iz UNZ Novo mesto ter s hrvaških policijskih postaj Ozalj, Duga resa in Vrbovško.
Častno slovo Opreme od evropskega pokala
V prvi tekmi pred-kola: Oprema—Podravka 17 : 24
RIBNICA — Težko pričakovani start kočevskih rokometašic v evropskih pokalnih tekmovanjih ni prinesel čudeža. V predkolu pokala pokalnih prvakinj sta se v dvorani ribniškega športnega centra pomerili ekipi Opreme in koprivniške Podravke, slednja velja za eno najboljših evropskih ekip.
Da so zmagale gostje, je verjetno jasno, le da bi rezultat 17:24 (7:14) lahko bil tudi ugodnejši za Kočevke. Slednje so presenetile z veliko borbenostjo in res škoda, da tokrat ni bilo v igri poškodovane Vinčičeve, sicer bi imela Podravka veliko težje delo. Toda tudi poraz s sedmimi zadetki razlike proti tako močni in ugledni ekipi je časten, Kočevke so se dostojno poslovile od svojega in nasploh prvega slovenskega nastopa v tem evropskem pokalnem tekmovanju. Povratno srečanje ekip je bilo že v torek v Koprivnici.
OPREMA: Jesenko, Dragičevič 2. lindič, Guštin 2. Vuk, Jerič 7. Klančar, Bejtovič 2, Kundžič 4, Kersnič, Vinčič, Jovičič.
M. G-č.
■0*
■r * t
SREBRN NA ČEŠKEM — Marko Nikolič, policist PP Trebnje, je pred dnevi nastopil v dresu slovenske reprezentance na evropskem policijskem prvenstvu v Čeških Budjejovicah. Udeleženci so moči merili v maratonu, mnogoboju, streljanju in karateju, prav v slednjem pa se je Nikolič prebil do finala in na koncu prejel srebrno odličje. Srebrna je bila v ekipnem seštevku tudi naša reprezentanca. Ob tem dosežku je prejšnji teden za Nikoliča pripravil sprejem tudi načelnik novomeške UNZ Borut Likar.
Mojstrane, ki je za pot potreboval 48 minut in 13 sekund, ab
-tu	... ou»u..u, absolutno 2.
ic bil Velenjčan Brane Kranjc (49:29), ki je sicer tekmoval v skupini do 40 let. V '	' ' '
Krčan
Velenjčan Lazič (53:45j, pa Jeseničan Ulčar (62:59). Pri ženskah je najbolii čas dosegla Ljubljančanka Veronika Bohinc (59:39), pri starejših od 40 let je zmagala Trbovcljčanka Hcda Kotar, v kategoriji do 25 let pa Mateja Drobne (76:40). Tekaški klub Boštanj je pod vodstvom neutrudnega Pavleta Drobneta tekmovanje pripravil brez napak.
MED MOŠKIMI DOB, MED ŽENSKAMI LEKARNA
TREBNJE - V Vita centru je minuli teden potekal teniški turnir podjetij in ustanov trebanjske občine. Med osmimi moškimi ekipami je zmagala vrsta KPD Dob, ki je v finalu ugnala mokronoško Iskro z 2:1, med ženskami pa so slavile igralke trebanjske lekarne.
Budnica za tekmovalni tenis
Dušan Hočevar se je zapisal teniškemu trenerskemu kruhu — Trdo delo s _______pionirsko ekipo že daje rezultate — Pot je prava
NOVO MESTO — Če bi sodili po številu teniških igrišč, ki ne le na Dolenjskem rastejo kot gobe po dežju, bi lahko nemara pričakovali, da bomo že jutri stopili ob bok evropskim teniškim velesilam. Resničnost je, žal, drugačna. »V Sloveniji se da narediti igralca za naše razmere, skoroda nemogoče pa takšnega, ki bi lahko nekaj pomenil tudi v svetu. Manjka nam igrišč z različno piodlago, manjka trenerjev, izkušenj, manjka organizatorjev dela, strokovnjakov,« razlaga Mirnopečan Dušan Hočevar, kije na najboljši poti, da pomaga zapolniti to vrzel.
Dušan se je s tenistjjn prvikrat srečal kot enajstletnik v osnovni šoli, prvi teniški tečaj je opravil, ko je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, danes je izšolan trener. Prvi vaditeljski tečaj je opravil pri dr. Oto Kugovniku. Vmes je bila ponesrečena avantura s šolanjem na vojaški akademiji v Beogradu, od koder je Dušanu le z veliko težavo uspelo uiti. Vpisal seje na ljubljansko Fakulteto za šport, dokončno se je zapisal tenisu. Na veliko veselje tistih otrok in njihovih staršev, s katerimi prebija ure, dneve in mesece na teniških igriščih, do letos večinoma v Mimi Peči, sedaj tudi v Novem mestu. Tod, žal, za delo za mladimi v preteklosti ni bilo pravega posluha, nekaj se na boljše premika šele danes.
»Z igrišči v Mirni Peči smo dobili najosnovnejše pogoje za delo, potem je prišla še pobuda iz vrst staršev in tako je leta 1989 nastala pionirska tekmovalna vrsta, ki šteje danes šest fantov in dve dekleti. Eno leto smo trdo delali, prvi turnir, ki smo se ga udeležili, je bil predlani v Brežicah. Pokazalo seje, da vadba trikrat na teden ni dovolj. Sedaj ekipa trenira vsakodnevno. V Brežicah so nas spoznali, danes vsaj na Dolenjskem in še kje o nas govorijo že dokaj spoštljivo. Ta hip imamo veijetno najboljšo pionirsko ekipo na Dolenjskem, katere poprečna starost je enajst let. Za njimi sta še
Dušan Hočevar:»Dolenjska je na teniškem zemljevidu zaenkrat še siva lisa.«
dve mlajši vrsti, iz katerih bomo po-polnjevali tekmovalno ekipo. Povsem jasno pa, da nam še ogromno manjka, v razvoju tenisa so Ljubljana, Domžale, Maribor, Portorož daleč spredaj. Dolenjska je na teniškem zemljevidu zaenkrat še siva lisa.«
Dušan Hočevar, ki mu pri vadbi pomaga Aleš Zupančič, pravi, da je selekcija potrebna že pri najmlajših. Če desetletnik ali enajstletnik ne dosega rezultatov, ki bi jih, oziraje se na količino in kvaliteto treninga, moral, potem je zanj in za starše bolje, da ubere pot rekreativca. Tekmovalni tenis jemlje ogromno časa in tudi denarja. In Dušanovi načrti?
»Moj prvi cilj je čimprej uspešno končati študij, kajti sedaj z ekipo delam le prek vikendov in v počitnicah, med tednom pa je z njimi Zupančič. Trdno sem se odločil ostati v tenisu kot trener, zato čez teden delam kot vaditelj v TK Olimpija. To je zame izredno dragocena šola, k sodelovanju me je namreč povabil Aleš Filipčič, trener slovenske teniške reprezentance in prvi mož v vrstah slovenskih teniških trenerjev. Jasno pa je, da bo za kaj več potrebno oditi po izkušnje in znanje tudi v tujino. Čas je namreč, da kaj naredimo tudi za tekmovalni tenis.«
B. B.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Kamera odkriva
Hrvatje izkoriščajo brezvladje
Slovenija in Hrvaška nimata meddržavnega sporazuma, ki bi urejal obmejne zaloge pitne vode oz. posege v naravno okolje — Narejeni celo goloseki
Eden osrednjih problemov v Beli krajini je oskrba s pitno vodo, saj se metliška občina v veliki meri oskrbuje, bodisi posredno ali neposredno, z vodo, ki priteka iz območja hrvaškega Žum-berka. Ostalih virov nimajo, saj je reka Krupa kot najmočnejši vodni vir Bele krajine zastrupljena s PCB.
Zdaj pa grozi nevarnost še edinim vodnim virom, ki jih imajo Metličani na razpolago. Republika Hrvaška je namreč na območju Žumberka v zadnjem času začela grobo posegati v naravno okolje. Že v preteklosti je bilo narejenih precej golosekov, sedaj pa Hrvati sekajo v povirju potoka Stu-
STRAŠILO VSEH STRAŠIL — Daleč so že lasi, ko so v vinogradih Trške gore v času zorenja grozdja klopotali leseni klopotci. Namesto njih ljudje na vse načine odganjajo ptiče. Tako je v tem času sprehod po poteh med vinogradi prava mora. V enem piska, drugi vinogradnik si je za obrambo nastavil plinske topove, tretji odganja ptičje vsiljivce s pokanjem iz prave pištole ali lovske karabinke. Ne le ptiči, tudi človek pa se ustraši takšnega vinograda, ki gaje njegov lastnik, ki je po vsej verjetnosti zaposlen v No voteksu ali pa je vsaj sosed te tovarne, dobesedno ovil v surovo prejo. Takega »ciganskega vinograda« (na sliki) v Karlovcih na Trški gori se zagotovo ognejo vsi ptiči in sonce. (Foto: J. Pavlin)
JESENSKO CVETENJE — Kostanji v Kettejevem drevoredu (na sliki) in drugje po Novem mestu kažejo te dni zanimivo sliko. Posebej tista drevesa, ki niso več prav bogato odeta z listjem, seveda v bogatih jesenskih barvah, se razkazujejo s cvetovi. Marsikdo je pomislil, da ima cvetenje kakšno zvezo z »zdravstvenim« obrezovanjem dreves, a pravijo, da gre le za igro narave. Prvi dež po dolgotrajni sušije na del narave deloval kol budnica iz »zimskega spanja«.
Reševanje
zavezniških
letalcev
Razstava v Ljubljani
Še do sobote bo v avli nekdanje Iskrine stolpnice v Ljubljani odprta razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem. Njene otvoritve 18. septembra sta se poleg predstavnikov slovenskih oblasti in zavezniških vojsk udeležila John C. Rucigay, med vojno rešeni letalec iz ZDA, in Claude Chappey, padalec, vodja francoske misije v 4. operativni coni. Razstavo je pod pokroviteljstvom Predsedstva Republike Slovenije in v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine in Letalsko zvezo Slovenije pripravila Zveza združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije in sodi v okvir svečane obeležitve 50. obletnice ustanovitve prvih brigad narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Razstava naj bi opozorila na delež Slovenije v zavezniškem odporu in spomnila na dogodke in ljudi, povezane z reševanjem zavezniških letalcev.
Po zasedbi južne Italije so si zavezniki ustvarili tam močne letalske baze, od koder so pošiljali letala bombardirat južne predele tretjega rajha in njenih zaveznikov. Njihova letala, zlasti leteče trdnjave B 17 in B 24, so dnevno preletavala slovensko ozemlje. Nemški lovci in protiletalska obramba sojih napadali in marsikatero zavezniško letalo so poškodavali ali sestrelili. Iz zadetih letal so posadke odskočile s padali, in sicer po možnosti nad ozemljem, ki so ga nadzorovali partizani. Te pilote so največkrat rešili civilisti, ki so letalce povabili v hišo, jih oskrbeli in predali partizanom. V Sloveniji je znanih najmanj 33 krajev, kjer so se zrušila zavezniška letala. Po doslej zbranih podatkih so partizani in domačini od januaija 1944 do maja 1945 rešili 303 ameriške in 30 britanskih letalcev.
Od tedaj je minilo skoraj pol stoletja. Ohranile so se dragocene vezi med rešenimi letalci in rešitelji. Nekateri letalci še vedno prihajajo obiskovat ljudi, ki so jim pomagali v nesreči med vojno.
ODSLEJ TUDI V NOVEM MESTU
\ S A L O M O N O V
OGLASNIK
I;:.
LJUBLJANA
TEL.: 051/223*328
Nazorjeva 6
61000 Ljubljana
MARIBOR
TEL.: 062/221-586 Partizanska 13a 62000 Maribor

NOVO MESTO MUZEJSKA 3
TEL.: 068/21-409
______________________________
NAROČILNICA NA SALOMONOV OGLASNIK
PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI
IME IN PRIIMEK: _______________
NASLOV: __________________;___
TELEFON: ____
KRAJ:______
PODPIS:____
DATUM: _ POŠT.ŠT.:
ALTKOtr/VZ/C/ ZJM4/ < > H>\,
ZA NAROČILNICO DO 20.10.92 S PRILOŽENO NAROČILNICO 15% POPUSTA
BREZPLAČNI MALI OGLASI
blenka pod vasjo Cvjetiše. S tem siromašijo vegetacijo, kar pomeni neposreden napad na zaloge pitne vode. Druga nevarnost grozi vodnim virom zaradi nameravane gradnje ceste od vasi Vi-vodina do Trdinovega vrha. Ta cesta je že trasirana in se le za kilometer izogiba mejni črti med obema državama, potekala pa naj bi po reliefno izredno razgibanem terenu. Njena smer gre proti zahodu, medtem ko je površje razrezano z globokimi grapami, ki potekajo od severa proti jugu. Pri tem trasa seka tudi načrtovane zakonsko zaščitene vodno-varstvene pasove za vodovod Jamnik na območju med Malinci, Mrki in Ba-dovinci. Grobi posegi z velikimi gradbenimi stroji in številnimi miniranji lahko nepopravljivo posežejo v naravno ravnotežje na občutljivih dolomitnih in apnenčastih tleh.
Glede na to, da Slovenija in Hrvaška do sedaj še nista podpisali nobenega meddržavnega sporazuma, ki bi urejal tovrstne probleme, se bojimo, da se bo takšno početje nenadzorovano in, če ni dogovora, tudi nelegalno nadaljevalo, seveda na veliko škodo tako prebivalcev Hrvaške, kot tudi na škodo prebivalcev Republike Slovenije.
Zaradi navedenega Zeleni zahtevamo:
1.	V okviru prizadevanj za sklenitev meddržavnih sporazumov se morajo vključiti tudi prizadevanja za ohranitev naravnih danosti območij ob meji.
2.	Na območju Žumberka je potrebno glede na raznovrstne informacije zagotoviti upoštevanje strokovnih ugotovitev in spoštovati pravila glede varovanja vodnih virov. S sporazumom je potrebno takoj preprečiti vse že sedaj nameravane posege, ki bi pomenili grobo rušenje eko ravnotežja.
S PSI NI ČISTO TAKO
Nedavno se je v tej rubriki bralec iz Loškega Potoka potožil nad ribniško občino, ki da ne naredi reda pri psih oziroma njihovih lastnikih. »Veliko lastnikov ne plača svetinjice za psa; taki psi niso pregledani in ne cepljeni in so pogosto odvezani. Psa je treba privezati, druge pa naj lovci potolčejo!« seje hudoval po telefonu Ivan. Kateri Ivan je to, seveda ni važno, hoteli pa smo ugotoviti, ali trditve drže. Pri veterinarski službi občine Ribnica smo povprašali veterinarja Alojza Arka. Zatrjeval je, da trditev ne drži, saj je letos cepil nad 80 psov. »Seveda tu niso všteti mladi psi, ki jih ni potrebno cepiti. Žal pa človek ne more ločiti teh psov in odvezani gotovo pomenijo nevarnost,« pravi Arko, ki lahko pošlje tudi inšpekcijo, ki bi ugotovila nepravilnosti,'
A. K.
ZAHVALA SPONZORJEM “VRTILJAKA 92”
SEVNICA - Pripravljalni odbor Vrtiljaka 92 se toplo zahvaljuje številnim sponzorjem od podjetij do obrtnikov, ki so otrokom preteklo soboto omogočili prijetno popoldne na igriščih sevniškega vrtca. Otrokom so bile na voljo računalniška, tehnična, cvetličarska in frizersko-kozmetična delavnica. Predšolski otroci so na modni reviji lepo predstavili modele sevniške Jutranjke, zanimiv je bil tudi prikaz stiskanja sadja, ličkanja koruze, prekrivanje strehe s slamo oz. s škopi. Otroke pa so zabavali sevniška godba, Andrej Šifrer, plesna skupina s Senovega, čarodej Niko in ansambel Melanie.
3.	V drugi polovici osemdesetih let je bila skrb za področje Žumberak — Gorjanci zelo institucionalizirana v obliki organizacije — naravovarstveno področje, Žumberak —Gorjanci, ki je združevalo občine Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Brežice, Krško, Ozalj, Jastrebarsko in Samobor. Organizacija se je ob varovanju zgodovinskih spomenikov zavzemala za skupne programe obeh republik, ki bi v korist ljudi z obeh strani meje varovali naravne danosti omenjenega področja. Govorilo se je tudi o razglasitvi celotnega območja za narodni park. Zeleni bomo storili vse, da se bodo takšna prizadevanja obudila, zato zahtevamo, da naj se ponovno proučijo možnosti, da se to območje razglasi za narodni park.
BOŽO FLAJŠMAN generalni sekretar Zelenih
SPORNO POTRDILO O ZNANJU SLOVENSKEGA JEZIKA
Zanima me, kdo in v čigavem imenu izdaja potrdila o uspešno končanem programu izpopolnjevanja slovenskega jezika. Izobraževanje naj bi trajalo neverjetnih 450 ur, na njem pa seje občan usposobil za aktivno znanje slovenskega jezika. V roke mi je namreč prišlo potrdilo, na katerem je vse to zapisano, izdala pa gaje delavska univerza »Boris Kidrič« iz Ljubljane. S potrdilom je očitno nekaj zelo narobe, saj tisti, ki so mu ga izdali, po lastni izjavi ni obiskoval izobraževanja niti eno samo uro. In kljub temu da ima v rokah dokument, ki potrjuje njegovo aktivno znanje slovenskega jezika, v življenju še ni spregovoril slovenske besede. Vendar pa je za ta dokument sam še najmanj kriv. Krivdo nosijo tisti, ki so izdali lažno potrdilo, kar je kaznivo dejanje. Če pa dokumenta v resnici niso izdali na omenjeni univerzi, me zanima, kdo zlorablja njihova potrdila in žig.
SILVESTER JAKŠA SNS OO Gradac
Ne pristajamo na izsiljevanje pri HE Vrhovo
Obljuba dela dolg
Izražajoč zadovoljstvo, da se prizadevanja pri gradnji verige elektrarn na spodnji Savi nadaljujejo, da spet tečejo dela na HE Vrhovo, opozarjamo na nerešen problem. Sava je še vedno čez mero onesnažena.
Pričakujemo, da HE Vrhovo ne bo dobila uporabnega dovoljenja, dokler Sava ne bo primerno očiščena v skladu s postavljenimi pogoji pred gradnjo. Ne pristajamo na izsiljevanje, češ da bo prišlo do velike škode, če elektrarna ne bo delala. Gospodarska škoda bo neprimerno večja, če se bo za jezom akumulirala preveč onesnažena voda.
Pričakujemo, da bo tokratno ukrepanje primerno pravni državi in ne bo ne na občinski ne na republiški ravni izdano uporabno dovoljenje, če Sava s pritoki ne bo poprej ustrezno očiščena. Vse preveč je namreč primerov, da smo nekaj zgradili, pri tem pa grobo zanemarili okolje. Drastičen primer je JE Krško, zgrajena brez trajnega skladišča za NSRAO, tak primer je UKC v Ljubljani, ki, čeprav vrhunska medicinska ustanova, nima ustrezno rešenega problema zdravstvenih odpadkov.
V primeru, da bo slovenska javnost postavljena pred dejstvo in bo elektrarna zgrajena, Sava pa premalo očiščena, zahtevamo ugotavljanje odgovornosti za neopravljeno delo. V vsakem primeru pa bomo kot zainteresirana stranka po zakoniti poti zahtevali razveljavitev morebitnega izdanega uporabnega dovoljenja. V pričakovanju, da v današnji Sloveniji delo po starem ni več mogoče, pričakujemo ustrezno zakonito ukrepanje.
Izvršni odbor Slovenskega ekološkega gibanja
Tajnik: KAREL LIPIČ
Romanje cerkvenih pevcev
Trebanjski cerkveni zbor je bil na romarski poti po Sloveniji — Srečanja, ki ti vrnejo vero in ljubezen
Na začetku romarske poti smo zmolili veseli del rožnega venca za srečno pot. Odšli smo na pot Trebnje — Petrovče —Mozirje — Logarska dolina — Radmirje — Gornji grad — Kamnik —Ljubljana — Trebnje.
Na znamenito božjepotno cerkev v Petrovčah smo prispeli ob zaključku svete maše. Nato je pristopil k nam prijazen župnik, benediktinec, in nam pripovedoval o zgodovini svetišča. Kasneje smo se pridružili romarjem iz Spodnje Idrije. Potem nas je pot vodila po čudoviti Savinjski^ dolini s postankom v nekropoli v Šempetru, mimo Polzele, Nazarij, Ljubnega ob Savinji, Luč, Solčave pod Olševo do narodnega parka Logarska dolina. Pri povratku je bil prvi postanek pri Plečnikovi kapelici nasproti doma sester Logar, kjer je sedaj dom duhovnih vaj pod vodstvom sester Kristusa Odrešenika. Ustavili smo se tudi v Solčavi. Na visoki vzpetini nad naseljem stoji lepa gotska cerkev Marije Snežne. Naslednja postaja našega romanja je bila cerkev sv. Frančiška Ksa-verija v Radmirju. Sv. Frančišek Ksa-verij velja za največjega misionarja vseh časov. Prepotoval je velik del Afrike in Azije. Zadnji postanek smo imeli v Gornjem Gradu, kjer stoji mogočna katedrala, največja cerkvena stavba na Slovenskem. Tuje bila pražupnija že v
9. stoletju. Leta 1140 je ogeljski patriarh Peregrin v Gornjem Gradu ustanovil benediktinski samostan.
V vsaki cerkvi smo se bogu zahvalili za lepote, ki smo jih bili deležni na poti, pevci pa smo zapeli nekaj pesmi. Zahvalno molitev smo opravili v gornjegrajski katedrali. Duhovni del romanja je zavzeto in pobožno vodila sestra Danica. Na poti domov smo pozdravili prejšnjega župnika in dekana trebanjske fare, gospoda Janeza Grčarja, ki je 10 let vodil trebanjsko faro. To romarsko pot pa je vodil mag. Jože Kukman. Obenem je bilo romanje s cerkvenimi pevci in sestro Danico Vrtič, prednico samostana šolskih sester sv. Frančiška v Trebnjem. Takšnih romanj naj bi bilo več, saj človek zopet najde globoko vero, ljubezen in spoštovanje med ljudmi.
REZKA MAJER
Fanika Černe
Današnje slovo ni veselo, to je zadnje slovo, zadnji pozdrav učiteljici, kije 37 let živela predvsem za delo z mladino in po nekajletnem zasluženem pokoju ugasnila za vedno.
Še ni maturirala, ko je že nastopila prvo učiteljsko službo v Soteski, in to v težkih vojnih razmerah. Nato je učila in delovala kot prosvetna delavka v različnih krajih Topliške doline, najdlje v Dolenjskih Toplicah, kjer je bila predmetna učiteljica matematike in več let tudi ravnateljica novoustanovljene nižje gimnazije.
Tako je poteklo 37 let. Živeli smo z njo in uglašeno delali v občudjivem vzgojnem delu. Več lahko dosežeš, če si osebnost s čim več dobrih lastnosti, in taka je pokojna Fanika bila. Vedno skromna v osebnih potrebah, z močnim čutom dolžnosti in odgovornosti, pravična do vsakogar, v svojih zahtevah dosledna in poštena do sebe in drugih, polna sočustvovanja z ljudmi v stiski, zlasti če so bili prizadeti otroci.
Ni ji bilo do nagrad in priznanj. V naj večje zadoščenje ji je bilo, ko je zvedela za izjavo svojega nekdanjega učenca, da mu je dala Crnetova dober temelj v matematiki, na katerem je brez težav gradil v srednji šoli. In podobnih izjav je bilo veliko. Bila pa je zelo žalostna, ko je zvedela za kakega svojega nekdanjega učenca, s katerim je imela v šoli težave, da je kasneje skrenil na svoji življenjski poti. Otroško prisrčno nam je ob neki priliki povedala: »Pomislite, eden mojih nekdanjih lumpov« mi je pri prestopu iz enega vlaka na drugi vlak prenesel kovčeg!« Tudi take drobtinice so ji lepšale življenje.
Njen lik nas bo spremljal v življenju, tako njene poklicne kolege in kolegice kot tudi čez tisoč njenih in naših nekdanjih učencev, prav tako se je Čmetova zapisala v trajen spomin vsem prebivalcem Topliške doline.
Hvala za vse, kar si dala Topliški dolini. Že v nežni mladosti si jo vzljubila in kot odrasla živela v dobro tej odmaknjeni dolenjski deželici, po vestno opravljenem delu pa si šla počivat v gorenjsko zemljo k svoji mami, očetu in bratu, ki si jih imela tako rada.
ANICA BRKIČ
Ivan Panjan
Pred kratkim, ko so zapeli farni zvonovi, smo se spraševali: le kdo je moral umreti? Peli so Ivanu Panjanu. Bil je kmečki sin, dober gospodar, mož, oče in stari oče. Rad je imel svojo družino kakor tudi soseščino.
Ivan je bil član gasilskega društva Prelesje ter več let član folklorne skupine in tamburaškega zbora Stari trg. Poljanci imajo nanj prav lep spomin. S frizerskim aparatom je domačinom rad postrigel lase. Rad pa je postregel tudi s kozarcem domačega vina.
Svojega dela ni znal ceniti, cenili so ga drugi. Naj mu bo lahka ta domača zemlja, ki jo je vedno ljubil in obdeloval. Kot dobrega gospodarja ga je na zadnji poti spremljalo veliko ljudi.
MARIJA VOLF Radenci ob Kolpi
1
PREDSTA VITEV Z OKUSOM — Marjan Remic, novinar in urednik, sedaj založnik, sicer pa dolenjski rojak, doma iz Mirne Peči, je s sodelavci v Restavraciji Breg predstavil dve novejši izdaji založbe FORMA 7. Gre za knjižico Šola uspešnega lova, kijo dopolnjuje kaseta s posnetimi klici za privabljanje divjadi. Oboje je pripomoček lovcem, fotolovcem in drugim ljubiteljem nara ve. V knjigi Divjačina v kuhinjije zbranih 300 receptov za pripravo divjačinskih kulinaričnih dobrot. Nekaj teh so pripravili tudi v omenjeni restavraciji in na ta način popestrili predstavitev knjig. (Foto: M. Vesel)

ZARJA, d.d., Novo mesto Prešernov trg 8 NOVO MESTO
Komisija za izvedbo javne dražbe
RAZPIS
Komisija za izvedbo javne dražbe razpisuje na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto številka 2-3/92-IS-016-7/92 z dne 16. 6.1992
JAVNO DRAŽBO
za prodajo delno zasedenega objekta Osnovne šole Bela Cerkev. Objekt stoji na parcelni št. 2707 v izmeri 125 m2 kot poslovna stavba in dvorišče v izmeri 377 m2, vse zkv. 192, k.o. Bela Cerkev.
1 Izklicna cena znaša 4.953.463,00 SIT.
2.	Vsak interesent za odkup objekta mora 5 dni pred dnevom dražbe nakazati 10% varščine od izklicne vrednosti na žiro račun ZARJE, d.d., Novo mesto št. 52100-601-20561. Varščina se obračuna v kupnino najugodnejšemu ponudniku, ostalim ponudnikom se vrne v roku 8 dni po opravljeni dražbi.
3.	Prodajna pogodba se sklene z najugodnejšim ponudnikom.
4.	Javna dražba bo 16.10. 1992 ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega podjetja ZARJA, d.d., Novo mesto, Prešernov trg
5.	Predkupno pravico imajo pod enakimi pogoji uporabniki stavbe.
6.	Davek na promet nepremičnin in ostale stroške prodaje plača kupec.
7.	Vse podatke o nepremičnini dobijo interesenti pri Stanovanjskem podjetju ZARJA, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 8, ali po telefonu št. (068) 23-928, 23-140, 22-071.
Komisija za izvedbo javne dražbe

qjp
Trgovina	1 I emonka, Prešernov trg 15,
Novo mesto
vam nudi:
— sveže praženo kavo emonec — surovo kavo Minas —^vrhunska buteljčna vina — ekspres aparate za kavo — mlinčke za kavo
— aparate in mase za pripravo tople čokolade
• Slovencem manjka čut za sredino, za nekaj, kar nas bi združevalo. (A. Trstenjak)
• Kaj pomaga ustvarjalnemu človeku svoboda govora, misli in tiska, če mu lastninska oblast lastnikov trgovinic najprej preprečuje tiskati, zatem govoriti, na koncu pa tudi misliti in čutiti! (B. M. Zupančič)
veleprodaja kave za trgovino in gostinstvo
Ob nakupu kave — skodelica kave zastonj.
Nasvidenje v emonki!	Telefon: (068) 26-071
SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS
•	Zgodovina se dela tam, kjer so ljudje še pripravljeni boriti se za ideje. (Hegel)
•	Politika je oder, na katerem sujler-ji govorijo glasneje kot igralcu (Silone)
• Užaljenost je argument tistih, ki nimajo prav. (Rousseau)
• Skromnost je značilnost, ki izvira iz zavesti o lastni moči. (Cezanne)
j iinn
: ?|K
•	PRI
TASEV BLAŽO
taBakum
d.o.o.
AKUMULATORSKA DELAVNICA PRODAJA AKUMULATORJEV
export-import
Velika Cikava 25 Novo mesto tel.: (068) 23-826 fax: (068) 26-681
:
:
vabita vse svoje stranke, kupce in poslovne prijatelje na
otvoritev novih poslovnih prostorov na Veliko Cikavo 25 v petek, 2. oktobra, ob 14. uri
Prisrčno vabljeni!
KUPON
O^OL^ff^IlGra
Kettejev drevored 37, NOVO MESTO
VSE NA ENEM MESTU
—	Servisiranje tovornih vozil in gradbene mehanizacije, vključno s pranjem in ličenjem vozil,
—	vulkanizerstvo,
—	izdelovanje kovinskih konstrukcij in gradbene galanterije,
—	opravljanje preventivnih tehničnih pregledov,
—	kontrola in popravila tahografov,
—	trgovina z vozili iz programa IVECO, rezervnimi deli, tehničnim materialom (črno in barvno metalurgijo)
Če želite hitro in kvalitetno opravljene storitve,je PIONIR MKO d.d., Kettejev drevored 37, tel. (068) 24-826, trgovina (068) 26-00, fax (068)
28-179, pravi naslov za Vas.
Prepričani smo, da boste odslej redni koristnik naših uslug tudi Vi.
$ UafKŠSNSm
I
1 SS S*
Si:
I
i
[r^OGlElG^Ora
Montaža, Kovinarstvo, Instalacije Novo mesto, Mala Cikava 25
1
I
1
1 I
V družbi s strokovnimi in izkušenimi kadri izvajamo dela pri gradnji, napeljavi in instalacijah na :•:•:• področju:	:|j;
—	elektrike	ijij:-
—	vodovoda
—	ogrevanja	:$
- P'ina	g
—	prezračevanja	g:)
—	kleparska dela
V trgovini, ki je locirana v poslov- ijrj: nih prostorih družbe, prodajamo	•:;$
ves material iz zgoraj naštetih
&
>s
dejavnosti
Poleg izvedbe del in prodaje materiala opravljamo meritve, izdelujemo tehnološke popise, predlagamo racionalizacijo izvedbe, izdelamo projekte, nudimo strokovno tehnični nadzor in ostalo strokovno pomoč iz naših dejavnosti.
Smo pooblaščeni servis za ročne stroje Iskra. Izdelujemo kovinsko galanterijo in večnamenske kioske »PIKI«.
Telefon: 068/23-118 n.c.
068/23-187 trgovina 068/21-147 marketing Telefaks: 068/22-204
1
i
i
M
M
.s-
VVOLFCOMMERCE
Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom p.o.
vam omogoča na podlagi združevanja sredstev, pridobitev denarnih sredstev iz naslova vzajemne pomoči. Brezobrestno boste vlagali in vračali enake anuitetne zneske v razponu od najmanj 1.000 SIT do največ 16.666 SIT.
Čakalna doba za pridobitev vzajemne pomoči je najmanj 6 mesecev.
Pričakujemo vas v naših predstavništvih v:
- Novem mestu, Brežicah, Metliki in Črnomlju.
... i r0ami a ithki in oJuIjn ...
VINOGRADNIKI! ZA HLADNO JESEN
''V//’""-*'?'-	-
S:-"
GRELEC
ZA
VRETJE
MOŠTA
vm i»
VINA
proizvaja:
EHOd.o.o.
Ljubljana 061 50 525
z"
ŠTUDENTJE, DIJAKI!
Vam in vašim staršem nudimo možnost ugodnega nakupa garsonjer in enosobnih stanovanj na mirni lokaciji v Ljubljani, tudi z obročnim odplačevanjem.
Stanovanja bodo vseljiva 1.10.1992.
POKLIČITE NAS!
Informacije:
SKB Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o.
Slovenska 56
61000 Ljubljana	PE MARIBOR
tel : 061/301-632,	Ljubljanska”
061/313-468	tel.: 062/35-564
fax: 061/121-202	062/32-559


P(LS ORIGIN&
UNION PILS ORIGINAL - zlata medalja za vrhunsko mednarodno kvaliteto Monde selection, Amsterdam 1992. jj Tako je slovensko pivo UNION osvojilo ; ■■jj/ tiste, ki vedo za žlahtno aromo hmelja.
•	Ernsta vnost je rezultat dozorelosti. (Schiller)
•	So je morje najbolj mirno, kuha vihar. (Dalmatinski pregovor)
•	Vsak človek je ujetnik svojega jezika. (Barihes)
VI NAM - Ml VAM
novoles
lesna industrija, Straža, d.d.
Po ugodnih cenah odkupujemo hlodovino naslednjih drevesnih vrst: bukve, hrasta, smreke, jelke, oreha, češnje in javorja.
Informacije na tel. št.: 068/23-745 in 068/84-505
OPEKARNA Novo mesto
in
kim
Vas vabita na otvoritev nove trgovine na Brodu 9 v Podbočju dne 3. oktobra 92 ob 10. uri.
Prodajni program:
* vse vrste gradbenega materiala, * zaščitna sredstva v kmetijstvu,
' instalacijski materiali,
* barve, laki,...
trgovina z
gradbenim materialom
Brod 9. 68312 Podbočje, tel., fax: 0608 / 60- 155,
g Valentin Turk Vljudno vabljeni v novo trgovino na Brodu 9 v Podbočju.
Instalaterstvo centralne kurjave in vodovoda Lokar Rado
Dol. Prekopa 20	Servis ekspanzijskih posod za centralno kurjavo
tpl ■ /nRHfl\	Nove ekspanzijske posode, material za centralno kurjavo in
iei- \UOUoj bU-dd9	vodovod po zelo ugodnih cenah z dobavo in montažo!
DUHOVNA UNIVERZA V NOVEM MESTU
Center za duhovno kulturo vabi vse, ki želite preseči svet vsak-danjega življenja, se seznaniti z izročili prastare modrosti Vzhoda in Zahoda ter obogatiti svoje življenje z izkušnjo globo-ke meditacije, na informativno-vpisna dneva Duhovne univerze, ki bosta 8. in 15. oktobra ob 18.00 uri v hotelu Metropol.
Informacije po tel.: 061 /556-822
St. 40 (2250) 1. oktobra 1992
DOLENJSKI UST
STIDMUltanK
V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR -KIN0 -službo lSCE -službo D0BI - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji -
PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO- OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 1. oktobra - Terezija Petek, 2. oktobra - Miran Sobota, 3. oktobra - Evald Nedelja, 4. oktobra - Franc Ponedeljek, 5. oktobra - Marcel Torek, 6. oktobra - Bruno Sreda, 7. oktobra - Maja
LUNINE MENE
3. oktobra ob 15.12 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 1. do 3.10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Zadnji skavt. 3.10. (ob 18. uri) in 4.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški ljubezenski
pustolovski film Vrnitev v plavo laguno.
ČRNOMELJ: 2. in 4.10. (ob 20. uri) ameriški psihološka kriminalka V zadnjem trenutku.
KRŠKO: 1.10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Terminator II. 2. in 3.10. (ob 20. uri) ter 4.10. (ob 18. uri) futuristični kriminalka Freejack. 4.10. (ob 16. uri) risani film Pepelka. 6.10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Vampirski motocikel.
METLIKA: 2.10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Rožnati seks.
4.10.	(ob 20. uri) ameriška komedija Oče moje neveste.
NOVO MESTO: Od 1. do 5. in
7.10.	(ob 18. in 20. uri) ter 3. in 4.10. (tudi ob 16.30) ameriški pustolovski film Zadnji dnevi raja. 6.10. (ob 19.30) abonma SLG Celje.
kmetijski stroji
TRAKTOR Zetor 4911 in rezervne dele za traktor Zetor prodam. ® (061) 770-162, Ciril Vidrih.
kupim
STARINSKO POHIŠTVO, lahko poškodovano, mize, male, velike, omare, predalnike, stole, tudi porcelan in druge stare predmete kupim. S? (061) 101-197.
motorna vozila
LADO SAMARO 1500 S, 5 v, kovinsko sive barve, novo, še neregistrirano, ugodno prodam. ® (068) 73-021.
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® (068) 43-716.
126 P, letik 1986, prodam. Gunde, Groblje 15, Šentjernej.
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam za 5.400 DEM. * (0608) 65-378, Brežice.
Z 101, vrhunsko opremljeno, letnik 1983, nanovo registrirano, zelo ugodno prodam ali menjam za 126 P. ® (0608) 77-091, popoldne.
Z 101, letnik 1984, ugodno prodam. * 73-175.
126 P, letnik 1990, prodam. Groblje 8, Novo mesto.
GOLF DIESEL, od letnika 1988 do 1990, kupim. * (068) 28-706, zvečer.
Z 101 GTL, letnik 1987, prodam. Mohar, Potov Vrh 1 a, Novo mesto.
OSEBNI AVTO Audi 80, starejši letnik, dobro ohranjen, diatonično harmoniko in rabljeno prikolico za osebni avto prodam. ® 42-941.
FIAT UNO 60 S, prodam. ® 068/23-902.
GOLF, letnik 1972, prodam. ® 45-312.
JUGO 45, letnik 1986, registriran do 2/93, prodam. ® (068) 24-191.
SUZUKI SWIFT GS 13, letnik 1990/91, in jugo 45, letnik 1988, prodam. Smrekar, Slavka Gruma 58.7, Novo mesto.
Z 101, letnik 88, prodam. ® 068/ 26-323.
126 P, letnik 1988, prodam. Zofija Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto.
ODLIČNO OHRANJEN R 4, letnik
1987,	registriran do 9/93, prodam. ® (068) 87-230 dopoldne, (068) 27-392, po 16. uri.
GOLF, letnik 1982,103.000 prevoženih kilometrov, dobro ohranjen, prodam ali menjam za yugo. Cena po dogovoru. Ogled možen v Grmu 7 pri Podzemfju, Gradac, od 15. ure naprej.
GOLF, letnik 1987, prva registracija
1988,	60.000 prevoženih kilometrov, prodam. Cena po dogovoru. Ogled v Grmu 7 pri Podzemlju, Gradac, od 15. ure naprej.
CHRYSLER LE — BARON, 3/91, z vso dodatno opremo, ugodno prodam. V račun vzamemo tudi gradbeni material. ® 24-780, dopoldne, ® (0609) 610-737, popoldne.
R 4 GTL, 7/88 in Golf D, 2/83, prodam. Možnost delnega kredita. Milke Šobar 4, Šmihel.
GOLF JXD, letnik 1985 in Z 750, letnik 1980, neregistrirano, prodam. Andrej Gregorič, Groblje 25, Šentjernej.
R 4, letnik 1988,54.000 km, registriran do 4/93, prodam.'® 22-886.
GOLF, letnik 1979, prodam. Gričar, Mačkovec 29a.
CITROEN GS, 1.3 super, letnik 1979, registriran do konca marca, prodam. ® 21-202.
Z 101 poly, letnik 1986, prodam. ® (0609)611-198.
JUGO 45, letnik 1990, prodam. Cvar, Majde Šilc 10, Novo mesto.
Z 850, 1/93, prodam. Bogdan Avsenik, Drganja sela 32, Straža.
PRODAM VW 1303, letnik 1975, z dodamo opremo. ® 43-767, Damjan.
PRODAM R4.letnik 84, LADO RI-VO, letnik 88, ter TAM 60T5B, letnik 76. ® 068/25-325.
obvestila
ŽALUZIJE—ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068) 44-662.
PEČEN PURAN za decembrske praznike. Oktobra nabavljen, pettedenski, bo decembra ravno pravšnji. Informacije in naročila na tel. (068) 57-105.
SEMENSKI KROMPIR sorte jerla, sante, kenebek in romana, pridelan iz lanskega uvoza, lahko dobite pri Antonu Kraševcu, Šentvid pri Stični 64, ® (061) 785-097.
JESEN JE TU. Strokovno urejujemo vrtove in grobove na Dolenjskem. ® (068) 24-433.
GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojleije za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. ® (063) 39-878.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo Frizerski salon Jelka Redek, Paderšičeva 12, Novo mesto, odprt tudi ob sobotah od 8. do 12. ure in ostale dni od 8. do 19.30 ure. Se priporočamo!
BELE PIŠČANCE za zakol, težke 2—2.5 kg, po 220 SIT kilogram, prodam. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, ® 42-575.
KOKOŠI, bele, težke in rjave jarkice, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, tel. 24-496.
IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, še posebno pa izvajanje z okolju prijaznim DEKIZOLOM, tekstilnim nanosom za notranjo dekoracijo. Karakteristike: toplotna in zvončna izolacija, netoksičnost dima, ekonomičnost. ® (068) 24-872.
KMETOVALCI POZOR!
Traktorji UNIVERZAL, ZETOR, SAME, TOMO VINKO-VIČ, DEUTZ še vedno po ugodni ceni in na kredit do 5 let. Po naročilu tudi rabljeni traktorji vseh vrst in tipov ter vsi možni priključki, tudi na kredit. Po ugodni ceni sadilec krompirja,avtomatski — Hmezad, traktor TV 732-30 KM, rabljen, 523-21 KM,rabljen. Informacije pri AGROAVTU, Gorenjesavska 17, Kranj, ali telefon 064/221-192 od 8.-16. ure, sobota od 8,—.12. ure.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindii-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za dmžbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.2SO tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG
TV-AVDIO-VIDEO
CX 5312 W (55 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo)
850 DEM
CX 6813 W (70 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo)
.1295 DEM
*CX 5913 D (63 cm, raven ekran, teletekst, AV, stereo)
1250.DEM
Na zalogi imamo bogato ponudbo HI-FI stolpov, videorekorderjev, CD playerjev in kombiniranih mikrovalovnih pečic od 17 I do 34 I.
Posebna ponudba: SAMSUNG
MIKROVALOVNE PEČICE 17 litrov 800 W 340 DEM MIKROVALOVNE PEČICE -kombinirane
28 litrov 800 W 400 DEM MIKROVALOVNE PEČICE 34 litrov 1200 W 880 DEM
Plačljivo v protivrednosti SIT.
Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608)61-936 B. Milavec 73
Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
sfip
TREBNJE, Kolodvorska 1, tel.; 068-45-650 45-651
fax: 068-45-652
Najceneje na Dolenjskem:
—	proizvodnja betona
—	prevozi in strojno vgrajevanje betona
—	talne plošče, škarpniki, vinogradniški stebri
Za predplačila 5% popusta SE PRIPOROČAMO!
GOLF III od 24.500 DEM
naprej
FIAT TlPO D od 22.700 DEM CITROEN ZX od 22.600 DEM RENAULT 19, mod. 93, od 23.700 DEM
RENAULT 19, diesel CH od 25.600 DEM
Odkupi vozil in posredniška prodaja rabljenih vozil.
AMI, Novo mesto Ljubljanska 27, tel. (068) 26-010
Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene, ugodno naprodaj. Tel. (061) 752-979
VEDEŽEVALKA gostuje v Novem mestu 9. 10. 1992. Prerokuje osebno ali iz slike. Naročila po tel.: (065)26-839.
8-TEDENSKE BELE PIŠČANCE za zakol ali rejo prodaja «REJA«, Otočec ob Krki, Šolska 6. vsak dan od 8. — 20. ure. Če kupite 20 piščancev, enega dobite zastonj. Inf. 061-454-330 POHITITE!
OBNAVLJANJE vseh emajliranih kadi in tuš kabin z novim materialom ROMEX. Tel
(061) 771-079
BELI NAGROBNI PESEK
(uvoz) dobite v večjih ali manjših količinah! Kamnoseštvo, tel. (068) 78-418
Montaža klasičnih in satelitskih anten za vse programe. Tel. (068) 44-129
\
»KMEČKI STROJ«
ŠKOFJA LOKA
TRGOVINA IN SERVIS
ZA TRAKTORJE ZETOR IN UNIVERZAL
VELIKA IN UGODNA PONUDBA:
TRAKTORJI; UNIVERZAL, ZETOR, LINDNER, RASANT, URSUS IN SAME DELFINO 35. MOŽNOST KREDITIRANJA OD ENEGA DO PET LET IN MENJAVA STARO ?A NOVO (v
račun vzamemo traktorje (UNIVERZAL, ZETOR, STORE s pogonom na vsa štiri kolesa).
IZVAJAMO montažo oken, vrat, montažo novih oken v stare okvirje, montažo stenskih in stropnih oblog in druga mizarska dela po naročilu. Montles Sevnica, * (0608) 82-945.
Z VZREJO krznarice južnoameriške činčile do zajamčenega deviznega zaslužka. Inforamcije po 17. uri na ® (062) 514-277.
V CENTRU Trebnjega prodam nov poslovni prostor, 35 m2, primeren za pisarne ali predstavništvo. ® (068) 47-220.
DOBRO VPELJAN gostinski lokal (bistro) prodam ali oddam v najem. Lokacija 1 km iz Novega mesta, na prometni točki. Naslov v oglasnem oddelku.
ŽENSKO za pomoč invalidu iščem. Zagotovljeno plačilo in stanovanje. Šifra: »DOBRO PLAČILO«.
KMETIJSKA IN GOZDARSKA MEHANIZACIJA: trosilci, nakladalne prikolice, obračalniki, rotacijske kosilnice SIP, gozdarske vitle TOM 4 in 6 t ter TAJFUN od 3 do 6 t, hidravlični nakladalci RIKO (prednji in zadnji), kiper prikolice TEHNO-STROJ od 3 do 61.
PONUDBA TEDNA: traktorji ZETOR vseh tipov (najnižje cene v Sloveniji in pooblaščeni servis).
Pokličite: (064) 622-575 ali 622-311.
POSLOVALNICA: GODEŠIČ 53 IMA NA ZALOGI: krmila in krmne dodatke, umetna gnojila, škropiva, traktorske gume, akumulatorje in REZERVNE DELE za traktorje ZETOR, UNIVERZAL in kosilnice BCS.
Pokličite: (064) 631-497.
NAJVEČJA IZBIRA RABLJENE MEHANIZACIJE in sprejem v komisijsko prodajo.
DOSTAVA NOVIH STROJEV NA DOM.
ODPRTO od 8. do 17. ure, sobota do 12. ure.
V__________________________________________________J
PROLES d.o.o. Novo mesto
*	prodajamo hrastov »lam« parket po 800 SIT/m2
in
*	odkupujemo hrastovo hlodovino
tel. (068) 41-131, dopoldne ^	(068) 21-814, zvečer
"\
J
posest
V ŠMIHELU, prodam 4 zazidljive, urejene lokacijske parcele. Elektrika, voda. kanalizacija in telefon na parceli. Cena 50 DEM/m2. ® (061) 571-793.
ZIDANICO, vinograd, sadovnjak, kletarsko opremo pri Krškem, prodam. ® (061) 722-909.
PRODAM ali zamenjam vikend hišo v Mirni Peči pri Novem mestu za večje stanovanje. ® (061) 340-891, zvečer.
NJIVO v Orehovcu prodam. Dol. Prekopa 19, tel. (0608)60-261.
GOZD, 1.617 m2, v bližini Bojancev zelo ugodno prodam. * (068) 57-405.
ZAZIDLJIVO parcelo (751 m2) v' Podhosti pri Dolenjskih Toplicah prodam. ® 65-642.
NA SONČNI LEGI v Semiču prodam gradbeno parcelo z vso urejeno dokumentacijo, možnost plačila na obroke. ® 50-123.
STAREJŠO HIŠICO pri Črnomlju z nekaj zemlje ugodno prodam. ® (0608) 60-031.
7 AROV vinograda na Ljubnu prodam. Jožica Jaklič, Dol. Mraševo 5, Novo mesto.
HIŠO v zadnji gradbeni fazi, relacija Novo mesto—Uršna sela—Semič, asfalt do hiše, ugodno prodam. Pojasnila ob 20. uri na telefon (068) 56-513.
ZAZIDLJIVO PARCELO, 780 m2, na Brodu v Novem mestu, takoj prodam. W (061) 325-611.
ZIDANICO z vinogradom na Straž-njem Vrhu pri Črnomlju prodam. ® (068) 51-125.
1 HA njive in travnika v Beli Cerkvi prodam ali oddam v najem. ® 42-527.
ZAZIDLJIVO parcelo (1100 m2) na črnomaljski cesti v Kočevju prodam. ® (061)851-072.
preklici
JANEZ KLANČAR, Brezovica 18, Mirna, prepovedujem pašnjo kokoši in ostalih domačih živali vsem mejašem parcele št. 48/3.
DANICA MAVRIČ, Mala Hubajnica 3, Studenec, preklicujem neresnične trditve, daje Mirko Krneč, Mala Hubajnica 2, Studenec, ovadil mojega moža pri organih pregona, ter se Miru Krnecu opravičujem za žaljive očitke.
JOŽEFA GOLOBIČ, Lipovec 3, ponovno opozaijam vsakogar, ki bi karkoli kupil od mojega moža Franca Golobiča, Lipovec 3, Semič, da bo sodno preganjan.
prodam
NEŠKROPUENA jabolka bobovec prodam. Cena z obiranjem je 7 SIT. ® 85-463, Jurka vas.
NA RASTILU prodam koruzo, 33 a. ® 27-158.
DIATONIČNO harmoniko cis, lis, ha prodam. * (068) 42-710.
KRAVO, staro 6 let, brejo 5 mesecev, prodam. Slavko Čelič, Koroška vas 5.
60 m2 ladijskega stropa in njivo v Birč-ni vasi prodam. ® 27-905.
2 TONI lesnih briketov za kurjavo prodam. ® (0608) 82-078.
NOVOTERM, fasadni, 5 cm, 50 m2, ugodno prodam. ® 21-900.
KROMPIR semenske proizvodnje, sorte sante, jerla in romana, prodam. Jože Trontelj, Vrhpolje 5, Šentvid pri Stični. ® (061) 783-195.
SUHA drva gaber in bukev prodam. Prečna 49, ® 24-233.
V OKOLICI Bizeljskega prodam črno in belo grozdje. ® 27-896, po 17. uri.
DVE KOŽI, pisano in smasto, ugodno prodam. ® 26-187.
TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Grahek, Otovec, ® 52-809.
PANORAMSKO OKNO (240 x 220), trislojno, novo, ugodno prodam. ® (068) 21-254.
JABOLKA bobovce na rastilu in lesnike za kis prodam. Mišjak, Boričevo.
GROZDJE šmarnico in mošt ter 16-colski gumi voz prodam. ® 87-554.
NOV KUPERSBUSCH, nerabljen, električni 80-litrski bojler, dvojno izoliran. rabljen ležeči bojler (501), električni zidni radiator in fotoaparat Zenit prodam. ® 21-896.
MOŠT šmarnice prodam po 50 SIT/1. ® 78-429.
PRODAM dobro ohranjeno: električni štedilnik (4 plin, 2 elektrika), sobno peč na olje, leseno okno prekucnik — dvojno zastekljeno (130 x 115). ® (068) 21-644.
DVE PODSTREŠNI OMARI 2 x
2,11 dolžine), globine 50, višine 176, najnižja 155, poceni prodam. Omari sta v zelo dobrem stanju. ® 23-238.
SOD, 12001, in grozdje žametne črnine prodam. ® (068) 25-803.
TALNO PLUTO, debeline 0,5 cm, 9 m2, prodam za četrtino ceneje, kot stane v trgovini. ® 22-361 oz. 23-606 (dopoldne).
VEČJE ŠTEVILO stolov, primernih za gostinstvo ali jedilnice, prodam. ® 73-122.
GROZDJE, žametno črnino in modro frankinjo, ugodno prodam. Krško, ® (0608) 31-776.
CEPLJENO grozdje prodam. ® 42-128.
BUKOVA drva prodam. ® 65-719, dopoldne.
VEČ koz prodam. ® 26-107, po 16. uri.
MALI električni štedilnik (2 elektrika + pečica), malo rabljen, prodam. ® 26-708.
BREJE KRAVE in kravo za zakol prodam. ® 78-036.
SIPOREX 25/60, 180 komadov, zelo ugodno prodam. ® (068) 41-069.
GROZDJE rebulo in barbero, rdeče, ugodno prodam. ® (067) 79-253, po 17. uri.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
prodam. Stanko Franjo, Šmarješke Toplice 126 (v bloku).
razno
NUDIMO zelo ugodne kredite za podjetnike, obrtnike in kmetovalce. ® 27-691.
POSLOVNE PROSTORE vzamem v najem, 30—40 m2, najraje ob magistralni dolenjski cesti. Inforamcije na ® (066) 78-723.
V CENTRU Metlike oddam neurejen ulični lokal. Možna trgovska ali storitvena dejavnost. Vse informacije na ® (068) 60-548.
HUJŠAJTE BREZ DIETE! Odpravite odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom! Naročila na ® (061) 218-941.
službo dobi
ZA KONJEREJO in kmetovanje sprejmemo sodelavca. ® (061) 226-571.
ČE ste zainteresirani za delo na vašem domu, pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom na P. P. 10,68222 Otočec ob Krki. Dobili boste potrebna navodila.
IŠČEMO mlada prikupna dekleta za delo v strežbi. ® 42-110.
AKVIZITERJI, POZOR! Samo pri nas 30-odst. provizija za delo na terenu! ® (068) 26-343.
HONORARNO DELO — 100.000 SIT mesečno. Informacije v četrtek ob 17. uri, Cesta Komandanta Staneta 10, Novo mesto.
VARSTVO za dva otroka, stara 3 in 5 let, na našem domu potrebujemo. Možnost stanovanja, plačilo po dogovoru. Šifra: »LESKOVEC«
BIFE AMZ OTOČEC zaposli prijazno dekle za delo v strežbi. ® (068) 21-830, interna 27.
PRIDNO in prijetno dekle honorarno zaposlim za delo v strežbi. Dobro delo, dober honorar. ® 22-308.
ELEKTROTENIKA s 5 leti delovnih izkušenj za delo v komerciali sprejmemo takoj. Sifa: »ELEKTROTEHNIK«
Redno zaposlimo
kvalificiranega monterja centralne kurjave. Ponudbe po tel. (068) 25-711
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelji
službo išče
VOZNIK B, C, E kategorije s štiriletno prakso v mednarodni špediciji išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku.
STARA SEM 25 LET, po poklicu ekonomski tehnik, iščem primerno zaposlitev. Ponudbe pod šifra: »NOVO MESTO«
stanovanja
V	NAJEM vzamem manjšo hišo na relaciji Brežice —Zidani Most. Šifra: »FRANCOZ«
V	ZAMENO za odkup stanovanjske pravice za dveinpol- ali večsobno stano; vanje vam nudim denarno nagrado ali enosobno lastniško stanovanje (45 m2). ® 27-208.
PRODAM ali zamenjam enoinpolsobno stanovanje v Ljubljani za stanovanje v Brežicah ali Krškem. ® (061) 340-891, zvečer.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje (56 m2), CK, SATV, za garsonjero ali enosobno z doplačilom. ® (068) 23-311 int. 810, dopoldne.
STAREJŠE dvosobno stanovanje (56 m2) prodam. Simončič, Ljubljanska 18, Novo mesto.
ENOSOBNO STANOVANJE, 45 m2, s pokritim parkirnim prostorom, prodam. * 23-037.
MLADA DRUŽINA išče stanovanje — hišo v Novem mestu/okolici. ® (064) 725-369.
OPREMLJENO garsonjero ali manjše stanovanje v Novem mestu iščem. 8 27-874, v petek.
V SPOMIN
JOŽETU PREŠERNU
28. 9.1990 — 28. 9.1992
Ostal nam boš v večnem spominu
Prijatelji
DOLENJSKI UST
St. 40 (2250) 1. oktobra 1992
----------- \
Republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA
LASTNIKOM STANOVANJ V OBČINI NOVO MESTO
Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto opozarja vse lastnike stanovanj v občini Novo mesto na določila 10. člena Stanovanjskega zakona, objavljenega v Uradnem listu RS št. 18 dne 11 /10 -1991, ki se glasi: »Register stanovanj je evidenca, ki se vodi za območje občine. Podatki se zajemajo iz katastra zgradb, zemljiške knjige, pogodb o upravljanju, najemnih pogodb ter zbirk podatkov, ki jih vodijo pooblaščene organizacije oziroma podjetja.
V registru se zbirajo podatki o lastnikih, solastnikih in najemnikih, in sicer: enotna matična številka, ime, priimek in njegov naslov.
Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena se zbirajo tudi podatki o stanovanju, in sicer: vrednost in površina stanovanja, leto zgraditve, število sob v stanovanju in pomožnih prostorov, pripadajoči idealni delež ter vrsta stanovanja in višina najemnine, če gre za najemno stanovanje.
Register stanovanj vodi in vzdržuje pristojni občinski upravni organ, ki mu morajo lastniki sporočati spremembe podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena v 15 dneh po nastali spremembi.
Podatke smejo pri svojem delu uporabljati pristojni republiški in občinski upravni organi, uprava za družbene prihodke in Stanovanjska zbornica Slovenije za izpolnjevanje nalog, ki jih imajo po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.« Stanovanjski zakon nadalje v 137. členu predvideva denarno kazen za prekršek lastnika, ki ne upošteva določil 10. člena zakona.
Zaradi ažurnosti podatkov in da se izognejo težavam, prosimo vse lastnike stanovanj, da dosledno upoštevajo določila Stanovanjskega zakona.
Istočasno lastnike stanovanj obveščamo, da je OBČINA Novo mesto za opravljanje del v zvezi z vodenjem registra stanovanj pooblastila »ZARJO«, d.d., Novo mesto, zato vse podatke in spremembe javljajte na naslov:
Stanovanjsko podjetje »ZARJA«, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 8/I.
V SPOMIN
Kako bi, mili sin, Te obudili, poteklo leto je, odkar Te ni Kako bi bolečino omejili?
Iz večnosti ni steze, ni poti'
28. septembra je minilo eno leto, kar si nas za vedno zapustil, naš dragi sin
DARKO
PETROVIČ
.f
i:
ti

AVTOMEHANIKA VIDRIH
Šentpeter 51, Otočec tel.: (068) 85-180
Avtomobili
gj NISSAN
prodaja novih vozil na kredit prodaja rabljenih vozil na kredit možnost menjave staro za novo že od 21. 9. 92 dalje!
ii
I
i
ti
I
I
ti:
%;ttittttt^
ZAHVALA
Skrb za družino in delo Tvoje je bilo življenje.
Naj ti bo lahka domača zemlja
Ob smrti naše mame
KRISTINE KASTELIC
iz Šmihela
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcejn za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju poškodbenega oddelka bolnice Novo mesto, pevcem Dolenjskega okteta in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 71. letu zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in tast
ALOJZ
KRIŽAN
Movema vas pri Semiču
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč, ter vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Stranska vas, pevcem, govornikoma ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
iz Krškega
Vsem, ki se ga z mislijo in besedami spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala!
Žalujoči: mama, ati in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje, zdaj trpljenje si prestal, v grobu boš mirno spal
V 70. letu starosti nas je zapustil mož, oče, tast in stari oče
JANEZ PREŠEREN
Vrh pri Pahi 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, delavcem, KRKE, d.o.o., TKANINA-apretura, REVOZ-u, STUDIU MARKELJ, SŠGT, oddelku 2.b, za podarjene vence in izrečeno sožalje, gospodu župniku za lepo opravljen obred in obema zboroma.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Nihče ne ve za bolečino, ki v naših srcih zdaj leži, spomin pa nate vedno bolj in bolj živi..
FRANCU TOMAŽINU
iz Dol. Radulj 1 a, Bučka
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, nosite na njegov grob cvetje in prižigate sveče.
Njegovi domači
2. oktobra 1992
v
ZAHVALA
Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je v 68. letu starosti zapustila draga žena, mati, stara mati, sestra, teta in tašča
TONČKA
ŽIGMAN
Dol. Straža 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje in podarili vence. Posebna zahvala velja g. Goranu Kulovcu za nesebično pomoč pri organizaciji pogreba in govorniku g. Francu Aubarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 56. letu nas je tiho zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in tast
FRANC
SLADIČ
Mestne njive 4, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsestransko pomoč, ki ste nam jo nudili v naši bolečini. Posebna zahvala g. proštu za ganljive besede ob zadnjem slovesu, kapiteljskim pevcem in sestri, osebju Splošne bolnice Novo mesto. Društvu invalidov, Društvu upokojencev in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Zlati časi, kje ste zdaj, kjer srečni smo bili nekdaj, kjer moža, očeta, starega ata in strica smo imeli mi, zdaj pa ga od nikoder ni
V 86. letu starosti nas je zapustil
ALOJZ
ČRNIČ
iz Pribincev pri Adlešičih
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, dobrim sosedom za nesebično pomoč, darovano cvetje, izraženo sožalje in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi osebju ZD Črnomelj, pevkam, govorniku in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Fanika, sin Lojze, Evgen, Mimica in Tinka z družinami
ZAHVALA
Časa ni bilo, da za slovo podali bi si roko.
Dnevi upanja in trpljenja, kruta usoda bila močnejša je od življenja.
Komaj 59 let star nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak
IVAN
BUKOVEC
Ul. Cankaijeve brigade 25, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vsestransko pomoč in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedoma Cvetki in Stanetu Žnidaršič. Zahvaljujemo se kolektivu Tesnila za podarjeno cvetje, zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, litostrojski godbi, pe.vcem, gosp. Rezki za govor in g. kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Bolečina se da skriti,
tudi solze zatajiti,
le tebe, naš ljubi ata,
nam nihče ne more več vrniti’
Tiho je ugasnilo plemenito srce
JANEZU
GORNIKU
iz Grmovelj 23, Škocjan
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in pokojniku poklonili toliko prelepega cvetja, sveč, darovali za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.Prisrčna zahvala sosedom za nesebično pomoč, gasilcem za organizacijo pogreba in poslovilni govor ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in ste se poklonili njegovemu spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON
NOVAK
Srednje Grčevje 10, Otočec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nas v težkih trenutkih vzpodbujali, nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali za maše, cvetje, sveče ter pokojnega spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala osebju interne bolnice v Novem mestu, kolektivu Zdravstvenega doma, obratu kemijske sinteze tovarne zdravil Krka, sošolcem in razredničarki 3.a razreda SŠGT Novo mesto, g. župniku za vzpodbudne besede in lepo opravljen obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Njegovi najbližji
m m,
Anton Gole
Anton Gote ima vselej pripravljen odgovor za tiste, ki mu očitajo, da je s petinpetdesetimi leti premlad za pokoj. »Ne le da sem zadnji na dolenjski policiji, kije bil rojen še v kraljevini Jugoslaviji, pač pa tudi edini, ki mu samostojna Slovenija pomeni že peto matično državo; preživel sem kra: Ijevino, nemško in italijansko oblast, Titovo Jugoslavijo, naposled pa dočakal tudi slovensko državnost.«
Gole je Mokronožan, v trebanjskem koncu sega spominjajo kot politika, ki se je skusil celo v vlogi podpredsednika občinske skupščine, tri leta je delal na sekretariatu za notranje zadeve, leta 1976 pa je prvikrat oblekel modro uniformo; oznake na ramenu so ga postavljale za komandirja trebanjske postaje milice. Pet let mu je policija rezala kruh, potem so ga znova zvabiti na občino; bil je sekretar sekretariata za ljudsko obrambo, podpredsednik trebanjskega izvršnega sveta, toda vleklo ga je nazaj k policiji. Izrabilje prvo priložnost in leta 1984 na novomeški UNZ postal inšpektor za organizacijo in razvoj milice ter notranjo zaščito. Na upravi je zatem prevzet še vodenje skupnih služb, pred tremi leti pa se je vrnit v inšpektorat z zadolžitvijo za posebne in vojne naloge. Uradno se je z Jerebove poslovil letošnjega II). septembra, toda v pokoju je le z eno nogo.
»Predragocene so njegove izkušnje, da bi se jim naenkrat odrekli. Bil je tisti, ki je poskrbel za obnovo naših postaj v Treb-
njem, Črnomlju in Mokronogu, vodil je obnovitvena dela na naši UNZ, sedaj smo predenj postavili največjo in najzahtevnejšo nalogo: v njegovih rokah so niti novogradnje nove policijske stavbe na Roški cesti v Novem mestu,« razlaga načelnik novomeške UNZ Borut Likar. Gole pa dodaja: »Ko športnik priteče skozi cilj, se ne ustavi takoj, pač pa naredi še vsaj nekaj korakov, tako je tudi z mano, ki sem prišel skozi cilj neke življenjske poti. Ne moli me niti, da se tu in lam na upravi počutim kol dedek; celih petnajst tet prednosti imam pred naslednjim najstarejšim na inšpektoratu. Ob odhodu v pokoj podarjeno lopato s posvetilom, da se bom moral sam lotiti novogradnje, ako stvari ne bodo stekle po načrtih, sem vzel resno, kot pač vsako nalogo v življenju. Ne oziraje se na to, da sem z eno nogo v pokoju.«
V življenju je veliko simbolike in srečnih ter čudnih naključij. Eno takih je obeležilo Goletovo rodbino. »Oče je služboval v uniformi orožnika, jaz v miličniški, moj sin prav danes končuje šolanje in oblači policijsko. Na slednje sem najbolj ponosen, še zlasti, ker je bila sinova odločitev le njegova.« Ponosen pa je Gole tudi na svoj delež, ki ga je kot aktivni udeleženec prispeval v lanskoletni vojni za Slovenijo. »Počenjali smo nekaj, na kar smo se profesionalno pripravljali. Uspeh je pokazal, koliko temeljilo in strokovno je bilo naše delo.«
Gole ne skriva, da mu je najtežje govoriti o sebi, debele srage potu si je obrisal s čela, ko je bilo to dejanje opravljeno. Misli so se takoj preselile na Roško in tja v mokronoški konec, kjer trte čakajo z najprijetnejšim opravilom. V zidanico zadnje dneve še posebej rad hodi. Na steni namreč visi izpod rok Jožeta Kotarja narejena slika, ki so mu jo ob upokojitvi poklonili včerajšnji sodelavci in za katero je še avtor priznat, da je nastala v trenutkih posebnega navdiha. Umetnika pa — to se menda ve — vse in vsakdo ne more navdahniti.
BOJAN BUD JA
4
*
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
i
4
*4
5 > 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
*
*4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Proti gripi cepivo iz Avstrije
Kaj svetuje zdravnik
Gripa jc ena izmed tistih virusnih bolezni. ki nam delajo največ težav v zimskih mesecih. Vsi jo dobro poznamo: bolezen se začne nenadno z visoko temperaturo, bolečinami v mišicah in sklepih, z močnim glavobolom, oslabelostjo itd. Kihanje, kašljanje, nahod. Marsikdo se smili sam sebi. To jc tista bolezen, za katero radi rečemo, da traja sedem dni. če jo zdravi zdravnik, in en teden, če jo zdravimo sami. Skratka, zdravila ni. S čaji, medom in aspirinom le pomagamo organizmu, da lažje premaga bolezen.
Bolezen je še posebno nevarna za starejše ljudi, kronične bolnike in predšolske otroke. Še vedno je tako, da se proti gripi lahko zaščitimo le s cepljenjem. Cepljenje še posebno priporočamo zgoraj naštetim kategorijam ljudi. Cepivo je pripravljeno po navodilih Svetovne zdravstvene organizacije.
Glede na pretekla leta pa je nekaj novosti! Odrasle in otroke (mladino) do šestega leta starosti cepimo samo z eno dozo cepiva za dosego popolne odpornosti. Novo je tudi to, da lahko cepimo tudi otroke pod šestim letom starosti (je zelo priporočljivo), vendar jih cepimo z dvema polovičnima dozama v razmiku enega meseca. Stranskih učinkov ni, včasih (zelo redko!) pride do lokalne reakcije na mestu vboda (nadlahti). Cepivo je iz Avstrije, proizvajalec ga prodaja pripravljenega v brizgah za enkratno uporabo.
In najlepše: v dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije bodo nabavo cepiva krili oni, zainteresirani bodo plačali le stroške cepljenja, t.j. 300 SIT. Cepljenje je neobvezno, vendar ga toplo priporočam. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da ima poleg zdravstvenega tudi ekonomski pomen: manj odsotnosti zdela, manjše motnje v proizvodnji.
Cepivo bo na razpolago sredi oktobra, morda že prej. Na razpolago bo pri vseh zdravstvenih zavodih.
Večjim kolektivom, ki bi se želeli zaščititi proti gripi, priporočam, da pokličejo Zavod za socialno medicino in higieno, Novo mesto, Mej vrti 5, tel. 21-253, vsak dan med 7. in 14. uro ali druge zdravstvene zavode (zdravstvene domove) zaradi nabave in dogovora.
Dr. DUŠAN HARLANDER
KLIC V SILI
NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Olga Jukič.
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Zakaj se skrivajo za kraticami — bralci in kriminalci? — Po palačinke drugič v privatno gostilno — Dijaki se stiskajo v »Sardinarju«_
Na ta četrtkov večer je bila najbolj glasna bralka iz Črnomlja. Bcntila je na dežurno novinarko in na vse novinarje Dolenjskega lista, ker objavljamo v tej rubriki same čenče in nepreverjene obtožbe bralcev, ki se skrivajo za kraticami. Ko je izlila ves žolč po telefonski žici, se tudi sama ni želela predstaviti. No vidite, draga bralka in dragi ostali bralci, taki smo pač ljudje! In kot nalašč, se tudi ta večer večina bralcev ni hotela predstaviti.
Poslušalka Studia D želi vse, ki ne poslušajo tega radijskega programa dovolj redno, opozoriti, da ne drži naša bodica v Novomeški kroniki, ki obtožuje radijce, da so zaradi »mačka« 19. septembra zamudili z začetkom programa. »Glasba seje začela točno ob pol osmih, glasba pa je tudi del program,« meni poslušalka.
Našo bralko iz Brusnic zelo moti, da se v novicah o kriminalu pojavljajo kratice storilcev, čeprav ne gre za mladoletne osebe. »Tako jim nekdo daje potuho,« se jezi bralka in meni da bi morali v opomin ostalim objavljati cela imena. Tudi v interesu našega časopisa
Halo, tukaj Dolenjski Ust!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
je, da objavimo cela imena, a na žalost to ni odvisno samo od nas. Podatke o storilcih namreč dajejo na upravi za notranje zadeve.
Močno razočaranje bil Drago Švajger iz Krškega, ko je 15. septembra povabil svojo družino in prijatelje v hotel Sremič. Ob pijači so si ob 20.30 zaželeli še palačink, vendar jim je natakarica Kristina Klavžar ponudila le torto in kremne rezine. S palačinkami bi bilo menda preveč dela, pa še v sosednji prostor bi morali. Naši gosti so ostali kislih obrazov in jih v hotel ne bo več tako kmalu. Vsaj dokler ne bodo poleg zidov prenovili še osebje,
Novomeško kabelsko TV oz. tiste, ki so jo napeljevali, je okrcala J. M. iz Ločne. V letošnji suši je na njeni parceli dvakrat počila vodovodna cev. Za pridelek, ki soji ga ob popravilu uničili, je dobila v 8 dneh povrnjeno škodo. Tistim, ki so pred leti kopali jarek za kabelsko TV, zato priporoča, da si dobro preberejo zgornje vrstice in se iz njih kaj naučijo.
Brežiški dijaki, ki se vozijo z avtobusom na progi Brežice — Senovo — Koprivnica, so se že večkrat potožili pri podjetju Izletnik iz Celja, pa ni nič pomagalo. Zdaj kličejo pomoč preko časopisa. Iz šole se namreč vozijo v avtobusu, ki je dobil vzdevek Sardinar. Zakaj? Ker je v njem kot v konzervi. Minulo sredo so dijaki našteli 114 potnikov, čeprav je v avtobusu prostora le za 50 oseb. »Izletnik« pa nič in policija tudi nič!
Čmomaljka trdi, da bi se moralo v metliški Beti še marsikaj urediti. Sama pozna delavke, ki delajo samo po štiri ure, medtem ko so ostale ure v bolniški.
ZA PLES IN MODO
KRŠKO Plesni studio Krško bo 5. oktobra ob 17.15 začel plesni tečaj. t. i. plesni vrtec za otroke, stare 4 in 5 let. istega dne ob 18. uri bo plesni vrtec za šestletnike, ob 19. uri pa bodo začeli z aerobiko. Osmega oktobra ob 19. uri bo Plesni studio Krško začel tečaj joge. 9. oktobra ob 16.30 pa tečaj za manekene. Vsi tečaji bodo potekali v domu mladih v Krškem, tj. pri Podmornici.

1 ft-
vv \
U'
*•** —
Jr


Istočasno doma šivajo za privatnike tja do polnoči, če je treba. To seji ne zdi prav, saj mladi zaradi njih ne morejo opravljati niti pripravništva, kaj šele dobiti redno zaposlitev.
Dežurni novinarki se je ponovno oglasila predstavnica Novomeščanov, ki živijo v bližini hotela Metropol. Moti jih tamkajšnja diskoteka, ki jim z močnim hrupom ob koncu tedna ne da spati vse do treh zjutraj.

OVČJI ČETVORČKI — Čeprav so bili v torek pretekli leden četvorčki Babičeve ovce na Knežini stari šele en dan, so bili že tako živahni, da sojih gospodar Evgen, gospodinja Marija ter njun sin Miran na dvorišču s težavo ujeli ter postaviti pred objektiv Jotoaparata. (Foto: M.B.-J.)
‘ Šest jagnjeti v enem letu
Babičeva ovca na Knežini povrgla četvorčke — Povpraševanje po mesu in volni precej muhasto
KNEŽINA — Ob prihodu v Kneži- sece hraniti na dudo. Sicer pa imajo Ba-no, vasico, kije nekaj kilometrov odda- bičevi prav s to ovco, ki sojo konec ljena od Dragatuša in šteje kakšnih pet- preteklega leta kupili v Mirni Peči, pre-najst hiš, se prišlek najprej vpraša, kako cej sreče. Letošnjega januarja je namreč se lahko prebivalci sploh preživljajo s že imela dvojčke. Sest jagnjet v enem le-kmetijstvom. Zemlja je najbolj gosto tu pa tudi ni mačji kašelj, posejana s kamenjem, a vendar je neka-	M.B.-J.
terim iz tega kraškega sveta uspelo iz-	.
Staassr**'*** [Nagradna igra
Pri Babičevih, kjer so čisti kmetje, imajo sedaj štiri glave živine ter 23 ovac. Ovce so pri hiši že 26 let, zanje pa so se odločili prav zaradi skope zemlje, saj popasejo tam, kjer je tudi s koso težko zraven. Ogradili pa so jim tudi dva velika vrtova. V zadnjem času se ljudje zanimajo predvsem za ovčje meso, medtem ko je cena volne sramotno nizka. Oče Evgen pa se spominja časov, ko je bilo prav narobe. »Na črnomaljski kmetijski zadrugi so predlagali, da bi se začel intenzivneje ukvarjati z ovčerejo, a vem, da se prav zaradi muhastega povpraševanja samo z ovcami ne bi mogel preživeti. Precej drugače bi seveda bilo, če bi vedel, da bom zagotovo dobil kupce, znana pa bi bila tudi vsaj približna cena,« pravi gospodar.
Ovce imajo navadno dvojčke, pri Babičevih so bili nekajkrat tudi trojčki, pretekli teden pa seje prvič zgodilo, da je ena od ovac povrgla četvorčke. Gospodinja Marija je ob tem potarnala, da bi bilo bolje, če bi jih bilo manj, saj bodo morali dvoje jagnjet približno tri me-
SRECANJE POPOTNIKOV NA EVROPSKIH PEŠPOTEH
DOLENJSKE TOPLICE -Okoli 150 popotnikov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije se je v soboto, 26. septembra, zbralo na jasi v Dolenjskih Toplicah na že 10. srečanju popotnikov na evropskih pešpoteh. Srečanje je organizirala komisija za evropske pešpoti pri Planinski zvezi Slovenije in novomeško Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva. Dolenjske Toplice, skozi katere poteka evropska pešpot od Portugalske do Romunije, so za letošnje snidenje izbrali na lanskem srečanju v Moravčah. Avstrijski gostje so prehodili pešpot E 7 od Lašč do Dolenjskih Toplic, si ogledali Otočec in Trško goro in se skupaj s hrvaškimi in slovenskimi popotniki pomerili v prelaganju drv. Družabni del srečanja so popestrili s srečelovom, plesom in nakupom spominkov, večino pa je do popoldanskih ur na prizorišču zadržala folklorna skupina »Tine Rožanc«, ki je kot gost nastopila na pikniku delavcev SKB banke.
• Dok je bilo komunista bilo je i turista. (Grafit)
a Druže Tito, mi ti se koljemo. (Grafit)
PREDSTAVITEV VISTE 21
NOVO MESTO - Podjetje Vista 21 bg v ponedejek, 5. oktobra, ob 10. uri slovesno predstavilo svojo razširjeno dejavnost, ki sega od fotografije in oblikovanja do prodaje fotografskega in drugega materiala, in sicer v obnovljenih prostorih v Bršljinu v Kolodvorski ulici. Ob tej priložnosti bodo po slavnostnem govoru novomeškega župana Marjana Dvornika slovesno odprli nove poslovne in delovne prostore, posebej pa bodo predstavili še program znanega angleškega podjetja Uford, katerega ekskluzivni zastopnik za Slovenijo je prav Vista 21. Ildorf bo predstavil svoja najnovejša filma Delta 100 in Panf Plus, zainteresiranim pa bo kaj več lahko povedal tudi predstavnik te ugledne tovarne fotografskega materiala.
3.000 TOLARJEV ZA PRA VILEN ODGOVOR — Kar debelo uro smo prejšnji četrtek čakali pravilen odgovor na vprašanje o skriti fotografiji. Da smo slikali streho cerkve na Raki, je prvi ugotovil Tomaž Pintarič, Pod Cvingerjem 10, Dolenjske Toplice, in si prislužil 3.000 tolarjev, ki mu jih bomo poslali po pošti. Veseli smo bili tudi telefonskega klica »bralca« in njegovega pravilnega odgovora, še bolj pa sporočila da je fotografirano streho prekrival prav on. Zal mu je nagrado, ki bi mu jo iz srca privoščili, speljal Tomaž. Vabilo k nagradni igri velja tudi naprej, in če ste uganili, kje smo na sprožilec fotoaparata pritisnili ta teden, in ste ali boste postali naročnik Dolenjskega lista, nas od četrtka od 8. ure dalje pokličite v naše uredništvo na telefon 23-610. Prvi, ki bo sporočil pravilen odgovor, bo po pošti prejel denarno nagrado v višini 3.000 tolarjev. Za vse, ki ste spregledali začetek naše nagradne igre, naj povemo, da slikamo strehe in dimnike javnih stavb v vseh devetih občinah, kjer je Dolenjski list vsak četrtek reden gost.
VABILO ZA ,NAJBUČARJE’
LJUBLJANA Revija Moj mali svet že sedmič zapored organizira tekmovanje za najdebelejšo in najdaljšo bučo Slovenije. Pripeljane buče bodo merli v Mariboru v nedeljo, 4. oktobra, ob 15. uri pred gostilno Stara trta na Lentu, v Ljubljani pa naslednjo nedeljo, 11 oktobra, ob 11. uri v atriju Kmečkega glasa na Celovški 43, kjer bo tudi sejem malih živali. Gojitelje buč vabijo, naj pripeljejo svoje izjemne pridelke.
studio
%
*UJ»QV

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
01
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado SUZANI BARTOLI iz Dolenjih Lakovnic. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
1(1) Bog hišo vašo naj živi - FANTJE Z VSEH VETROV
2	(3) Moja zidanica - ANS. LOJZETA SLAKA
3	(4) Naše malo kraljestvo - MARELA INTERNATIONAL
4	(2) Cvet pod planinami - ANS. NAGELJ
5	(9) Samo da sem doma - ANS. VRTNICA
6	(5) Po Dolenjski - PETER FINK
7	(-) Pesem nikoli ne umre - BRATJE IZ OPLOTNICE
8	(6) Lepa naša domovina - ANS. SLOVENIJA
9	(7) Gorjuški stric - SLOVENSKI KVINTET
10	(8) Uspavanka - ANS. TONIJA ISKRF.
Predlog za prihodnji teden: Tiho teče reka - ANS. TONIJA VF.R-
DERBERJA

Glasujem /a:
Moj naslov
Kupone pošljite na naslov: Studio I). p.p. 103, 68000 Novo mesto
KUPITE MI BAJE SENDVIČ, STRIC!
»ŠČUKA« UJELA ŠČUKO — Novo-meščana Karla Žužka mnogi kličejo kar »gospod Ščuka«, saj je med člani ribiške družine edini, ki lovi le ščuke. Če verjamete ali ne, na leto jih iz Krke potegne tudi štirideset. Na njegovo blestiv-ko so se v dvajsetletni ribiški karieri obesile tudi druge Krkine velikanke: 15-kilogramski sulec, 135 cm dolg som, doslej njegova najdaljša ščuka je merila 105 cm. V nedeljo zvečer je spel metal na otoškem kopališču in v ribiško knji žico vpisal novo trofejo. Kapitalna ščuka (na sliki) je merila dobrih 100 cm, na tehtnici pa je potegnila 7 kilogramov. (Foto: J. Pavlin)
-	Zelo priden si bil, Denis.
-	Mama mi vedno pravi naj pomagam starejšim.
-	Lcpt). Poglej, koliko knjig je na policah!
-	Res jih jc veliko.
-	Zate bi bila primerna Bevkova Učiteljica Breda.
-	Sem jo že prebral. V petem razredu smo jo imeli za čtivo.
-	Kaj pa Ovčar Runo?
-	Posodila mi ga je sošolka Mojca. Runo je bil pravi prijatelj.
-	Robin Hood je napeto branje.
-	Pred dnevi sem gledal film. pa tudi knjigo sem že preletel.
-	Pa Pika Nogavička?
-	To je za otroke, stric. Jaz sem že v šestem razredu.
-	Tudi Pet prijateljev imajo.
-	Zelo napeto branje.
-	Hočeš?
-	Ne bi, stric. Pet prijateljev ima Danijel. Njegov oce je zasebnik.' Zelo so bogati, toda Danijel ni skop. Sva se že dogovorila, da mi bo knjige posodil. Vseh štirinajst.
-	Rad bereš?
-	Vsak teden sem najmanj trikrat v Ljudski knjižnici.
-	Kaj pa tale: Lessi se vrača. To jc kiijiga o psički.
-	Poznam.
-	Je ne bi rad imel na knjižni
■■■■■■■■■■■■a
a a a a a a
polici v svoji sobi?
-	Bi, a...
-	Naj ti jo kupim?
-	Raje ne. Si jo bom že izposodil v šolski knjižnici. Gospodična Molj mi jo jo že priporočila.
-	Kupil ti bom Dvojčici. Prav?
-	Dvojčici sem prebral med počitnicami. Zabaval sem se.
-	Kaže, da ho zate težko najti kaj primernega.
-	Saj ni treba, stric.
-	Rad hi se ti oddolžil, Denis. Za pomoč.
-	No, če že hočete, stric, po mi kupite - sendvič.
TONI GAŠPERlC
■ a a a a a
■■■■■■■■aaaaaaaaaaa«