416
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J aro slav.
47.
Jabolčnik.
Priroda je vinskemu trsu potegnila meje, preko katerih ne more priti. Na zemlji j-e mnogo krajev, kjer pre-mala ali prevelika toplina overa razvoj trsja. Ali tudi v takih Krajih, kjer vino ne rodeva, žive ljudje, ki ljubijo razdražljivo pijačo. In malo ne povsodi našli so ljudje v rastlinstvu takih sredstev, ki jih razveseljujejo, razblažujejo, razdražujejo in upijanjajo. No, vsa ta sredstva ostajajo daleč v plemenitosti in v delovanju za vinom. In za čudo, med temi sredstvi nahajamo tudi takih proizvodov, ki se v bitnosti ne razlikujejo od navadnega vina, tako da jih ljudje po pravici vino nazi-vajo. človek je našel kakor v hladnejših, tako tudi v tropskih krajih rastlin, iz katerih se more sladek sok izvleči, da ž njega vino dela. Hladnejši kraji imajo svoja vina s sadja ia breze, a toplejši s palm in aloj. Ali vsa ta vina nimajo one kulturne vrednosti, ki jo ima vino z grozdja.
Glavna in najznamenitejša sestavina grozdja je slador, ki se pretvarja v alkohol in v ogljenčevo kislino. V tem se zlagajo tudi ostala vina. Vsi oni rastlinski deli, s katerih človek vino dobiva, morajo v sebi imeti sladova. Ali v vsem drugem se ta vina razlikujejo od navadnega vina. V njih so druge kisline, druge sestavine, in zato nimajo onega plemenitega vonja in okusa, s kakoršnim se naše vino odlikuje. Ali kjer ni boljega, morajo se ljudje ž njim zadovoliti.
Med rastlinami v Evropi, s katerih ljudje vino delajo, gre pri nas prvo mesto jabolku. Divja jablana ali lesnika raste po vsi Evropi razen na kraj nem severju, potem raste v Anatoliji, na južnem Kavkazu in po severni Perziji. Okolo Trapezunta so našli cele gozde lesnik. V vzhodni Aziji ni lesnike, in zato je vzhodni Azijci niso poznali. Zahodni pa so jo morali dobro poznati, in kedar so došli v Evropo ter so jo tu tudi našli, dali so jej svoje sanskrtsko ime. Zato se v mnogih jezikih evropskih isto ime ponavlja. Irski a b a 11, staronemški  aphal,   novonemški   apfel,   anglosaški
appel, skandinavski apl i, litavski obolys, slovenski jabolko. Grki in Rimci imeli so posebno ime. Kedaj in kje so začeli lesnike cepiti, o tem samo ugibamo. V ostankih stavb na kolih nahajamo veliko množino posušenih jabolk, in skoro bi trdili, da so to bila cepljena jabolka, če tudi so bila že zelo drobna.
Jablana raste in rodi mnogo dalje na severju od vinskega trsa, in Bog zna, kedaj je človeku padlo v glavo, da je začel s sladkega jabolčnega soka delati pijačo, katera mu nadomestuje pravo vino. Ljudem, ki so doma v vinskem kraju, ne gre v slast jabolcnik, prelahka pijača je njim, in čudijo se, da se taka pijača vino imenuje. Ali vendar se take pijače mnogo napravi in popije, vzlasti na severnem Francoskem (v Normandiji), na severnem Nemškem, na Angleškem, na Irskem in v severni  Ameriki.
Ako primerjamo sok grozdov z jabolčnim, najti hočemo, da v obojem je kisline iu sladora, ali v vse drugem razmerju. V dobrem zrelem grozdju računa se na en del kisline štirdeset delov sladora. Po vsem tem je toraj jasno, da jabolcnik mora slabejši biti od navadnega vina. Ali kislina jabolkova ni tako ostra kot groz-dova, ampak bolj blaga, in zato se taka pijača vendar da piti. S svojo kislino jabolcnik ugaša žejo, ali ljubkosti nima take, da bi človeka razblažil.
Za jabolcnik je vsako jabolko dobro, ali vendar imajo v vsakem kraju posebne vrste, katere imajo prednost. Kedar jabolka dozore, obero jih in razkosajo, za kar imajo posebne priprave, dejal bi maline. Razkosana jabolka gredo v tiskalo ali preso, nekako takošno, ka-koršno imamo za grozdje. Iztiskana ali izprešana kaša se še enkrat ali dvakrat zmeša, in potem zopet pre-tisne, da se še več soka izcedi iž nje. Izcejeni sok se nalije v sode, da v njih povre. Kar velja o vrenju navadnega mošta, velja tudi o jabolčnem. Glavno vrenje traje dalje ali manje časa, kakor je toplina veča ali manja. Pri jabolčni&u nimajo nikoli toliko skrbi in pazljivosti, kakor pri navadnem vinu, iu to je krivo, da je slabejši, kakor bi mogel biti. Kjer se dobro gospodari, ne točijo ga do februarija. Do tega časa se je vino učistilo, pretočijo ga v druge sode, iu nastavijo za vsakdanjo uporabo. Dolgo se ne drži jabolcnik, prerad ukisne.
Jabolcnik pripravljajo in kvarijo na razne načine, kakor navadno vino. Ako gospodar hoče imeti pijačo za delavce, tedaj izprešano kašo zalije z vodo, da se sok iž nje laglje izcedi, s tem pa tudi vino samo predela, kislina namreč se več ne čuti toliko. Ako hoče imeti močnejše vino, tedaj ravna z izcejanim sokom tako, kakor to Gall za navadno vino priporoča. Tak galizovan jabolcnik more umen gospodar tudi primeša-vati pravemu belemu vinu.
Kakor od navadnega vina, tako je tudi od jabolč-nika mnogo vrst. Vsaka vrsLa jabolk ima svoje vino, in to se zopet menja vsled podnebja, zemlje in lege, kjer jabolka zorevajo. Tudi za jabolcnik so dobre in slabe letine, pa tudi na prirejevanju njegovem je mnogo ležeče, da je pijača boljša ali slabejša. Toda z najboljših jabolk se ne more napraviti vino, ki bi se moglo meriti z najslabejšimi vini hrvatskimi. V jabolčniku ni one plemenitosti, onega vonja in okusa, ki nam toliko ugaja pri navadnem vinu. Toda vkljub temu ljudstvo v severni Francoski vendar le proslavlja svoj jabolcnik, ter mu tudi pesme zlaga.
Najboljši jabolcnik se naziva „cider", rodeva v Normandiji, kjer se ga sploh veliko naredi, in raznih vrst vele da okolu sto. Najlaglje menda spoznavajo dobroto ja-bolčnikovo po okusu, ki ga dobiva od zemlje, na kateri jabolka zorevajo. Jabolcnik z ene in iste vrste jabolk izprešan je drugačnega okusa, če jablana raste na ap-
neni, ilaati ali peščeni zemlji,  iu ta okus je tako jasno izražen, da se človek ne more motiti.
Vino s hrušek se pripravlja prav tako, kakor z jabolk. Hruške imajo v sebi mnogo več sladora, ali manj kisline od jabolk, in zato je hruševec sladkejši in močnejši, ker ima več alkohola, S samih hrušek se malo Tina napravi, ali kjer jih imajo veliko, tam jih navadno pomešajo med jabolka, ter tako zboljšajo jabolčnik.
417