35. številka.

V Trstu, v sredo 3. maja 1893.
V- _;-
Tečaj X
„E D I N O S T"
ehaja dvakrat na teden. vsako artdo in ioboto oh 8. uri zjutraj.
„Edinost" stane:
(» vie leto gl. «. —; izven A vat. 9.— jfl. ■a polu leta „ 3.—: , „ 4.&0 „ ca četrt leta , 1.50: , „ 2.25 , Z „Novinarjem" vred :
za vse l«to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ , 1.75 Posamične številke se dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Tritu po & nov., v Sorioi in ▼ Ajdovščini po • nov. — „Novičar" pa po 2 nov.
EDINOST
Oglati in osnaailt ae račune po 8 nov
vrniica v petitu ; ca BMloTt s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obaeglo navadnih vrstic. Poil&na, javne zahvale, cimrtnio« itd. ae račune po pogodbi.
Vsi oopisi se pošiljajo uredništvu Piazza CaHorma it. 2. Vaako piamo mora biti frankovano ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerate prejema npravnlitve P iazza Caaerma št. 9
Odprto roji.lHniAcije o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
'V *dlno(t )• mnfi
Spomenica,
katero je izročila tržaška duhovščina njegovi ekscelenci namestniku Pri-morskemu :
(Konec.)
Tako ae j* v seji mestnega zbora dne 24. novembra 1892 najzlobneje napadala slovenska duhovščina, v tem ko je hrupno pritrjevalo občinstvo na galeriji in vsi mestni svetovalci najraznejših strank. Bila eta sicer dva občinska svetovalca, ki sta Be uprla besedam gosp. Spadonija in tovarišev. Toda stvar je za slovensko duhovščino prevažna, da ne bi je na tem mestu omenjali. V oni seji se je reklo med drugim, da se okoiičanska duhovščina ali jedon dol duhovščine živahno udeležuje protiitalijanske agitacije, da propoveduje z lece vojno proti občinskim šolskim zavodom, da seje sovraštvo in neslogo in da je zavoljo svoje nedostatne vzgoje nezmožna, da bi dobro vplivala na prebivalstvo. Ako pomislimo sedaj, da niso povedali gospodje nikakib razlogov, s katerimi bi vsaj na videz podprli svoje trditve, moramo priznati, da so nasprotniki zopet enkrat obrekovali in ščuvali le z namenom, da bi izgubila duhovščina spoštovanje pri ono malo prebivalcih, ki so ji bili doslej zvesti, da bi bila nezmožna še dalje imeti kako vlogo v življenju ljudstva.
Duhovščina no le tega ni zakrivila, česar jo dolžč, marveč marsikaj opustila, kar bi bila jedva smela po svojih duhovnih dolžnostih. Ali jih morda ne zanemarja, ako mirno gleda, kako se steka slovenska mladina v italijanskih šolah, da ondi Čisto v tujem jeziku prejema prvi pouk v najpotrebnejših učnih predmetih? Saj je vendar namen šole v prvi nravno-verska vzgoja mladine, vera, njena najplemenitejša podlaga. Kako pa naj se poklada temelj, kako naj se dosega namen šole, ako mora govoriti učitelj otrokom v jeziku, kojega ne umejo F Zato je dolžnost vsakemu du-
PODLISTEK.
Iz krčevinskih potočnic.
Elegiji.
Vorao ainioitao sunt sempiternae.
Cicero.
Lopšoga nič ni nikjer med ljudmi po svotu Širokom,
Nego jedinosti voz in prijateljstvu krepost. Kftj jo prijatelj ? Povoj ! Prijatolj ti zrno jo /.lato,
Biser nad bisere vso tebi prijatelj jo zvest. Tebe jaz tudi som smol prijatelja imenovati;
Takega meni si se kazal množino žo lot. Prosiiu to torej srčno, prijatolj, nikar no zamori,
Čo v nepremišljenosti tobo som žalil kodaj. Časov beg v ničnost zavij vso najino malo razpore,
Ki so tožili kodaj tebi in meni sreč. Traga no bodi jia več 1 Ko mali ničvredni kamenčki,
Kodar jih vržo v morje dočko kraj njega stoječ ; Tako izginejo naj, da nikdo o njih no bo vodcl,
Da niti ona no zvć niti bosodo o njih. Kapljica sladka z nebd si ti, prijateljstvo, zemljanom,
Srdec jednakih si vez, k sreči jedina si pot; lilagoHt mu, kogar imaš pod zlatimi svojimi krili,
Mnogo inu slasti deleč, silo mu oživljajoč. Voz prijateljstva na vek je mati prosladke ljubozni, Tebi je znano dovolj kaka v ljubezni je moč. Zvozda predhodnica jo veselo nam zakonsko sročo; V zakonu množi so rod, z rodom nam množi
so čast.
Oh, da objame ta vez vesoljni svet, ž njim vso
človsštvo,
Mnogo bi lopše todaj bilo na svotu ko zdaj.
hovniku, v čeg&r duhovniji so tako osnovane šole, na to paziti, da stariši ne podpirajo učnega reda, ki uporablja šolsko dolžnost otrfik v namene, ki niso v nobeni zvezi s pravim namenom šole. Te svoje dolžnosti okoiičanska duhovščina ni izpolnjevala, in sicer le zaradi ljubf ga miru ne. Njeno prijaznost ji slabo vračajo. Spadoni in tovariši jo strastneje napadajo kakor kdaj; kar pa oni trdč v zavesti, da je neresnično in neopravičeno, raznašajo tisoče v velik kvar duhu liudstv«. Skupno s temi nespravljivimi našimi nasprotniki postopa mestna gosposka, ko bi morala poravnati stroške »a cerkvene potrebe, dolžna poplavila z ničevih razlogov odreka, ali pa navezuje na take pogoje, ki jasno kažejo, kaj je njen pravi namen. Tudi potem bi bilo odveč naštevati take istinite slučaje, ako bi ne pričale že o tem pritožbe pri prečastitem škofijskem ordinari jatu. Zakaj italijansko-narodno časnikarstvo z izrednim veseljem prinaša v javnost take izjave narodnega sovraštva kot čine, radi katerih mestne gosposke ni mogoče dovolj slaviti.
Iz tega je razvidno, da nimajo udano podpisani neprav, ako trd6. da je vedno žalofttneje stanje, v katero so spravili nasprotniki slovensko duhovščino in njih duhovnemu vodstvu izročeno ljudstvo. Rcš,' skrajna sila je, da se branita. Nikdo se ne bi torej mogel čuditi, ako bi se sedaj brezobzirno postavili v obrambo svojih interesov. Tembolj jej je to dolžnost, ker so časi vedno resnejši. Povsod se upirajo sovražniki družbenega reda, da bi izpod-kopali njegovi glavni opori: cerkveno in državno veljavo. Le tedaj bodo brezvspe-šni njih pogubni nauki, ako gojimo ljubezen do Doga in ljudij. Ako se pa le nedostatno vtisne ta ljubezen v srce otroka, izgubi mož vsako zaslombo v boju za življenje in propade v izkušnjavah proti veri in domoljubju.
Solus ero, quoniam non licot osno tuum.
Propercij.
Žalosten som siromak, tavajoč po solzni dolini, Glodam težavo svotA, jadnih zemljonov obup. Samcat trpin som povsod od svojoga bednoga
rojstva,
Jadnik trpeč brez miril, plen sem zavistnih,
ljudij.
Oče mi modor je mož, src ti mi jo dobrega mati In za otročjih mi let dragi mi bratec bil vzot. Sostrici dragi nikdar nisem glodal ljubega lica, To mi ubožcu težkć, v srce mo pečo liud<S. Malo sorodnikov jo, povsod so mi vsi razkropljeni.
K&ko se kaj jim godi? Briga in skrb jih mori. Raj prijateljstva cvetoč nikjer mi ne sije na zemlji, Kakor broz cvetja jesen, som broz prijatoljev jaz. Ljuč mi ljubezni no bo broz tobo so, draga, smoli-
ljala,
Mnogo jo inoni žo lot, z leti ljubezni jo kraj. Dasi ubog, zapuščen, preživo sem vnet za človeštvo,
Svet bi vesoljni objel, zlato mu srečo žoloč 1 Ker mi ni možno, da žil bi spot v krilu tvojo
ljubezni,
Sam bom samezon ostal, doklor so grob no
odpre.
Dolgo ne bo, da zvenel nad menoj glas bode lopatin, Ki bo so slišal ko jok ; drugega plača no bo!
Božidar Flegerič.
Vaša okscelenca! Tako misli in čuti slovenska duhovščina tržaška in okoiičanska, ko se neprestano godć krivice njej in slovenskemu ljudstvu. Odkritosrčno so udano podpisani izpovedali svoje mišljenje, ker žel(j, da ne bi se mislilo na odločilnem mestu, češ, da se ne zmenijo za opisano počenjanje. Hkrati pa ponižno prosijo, naj Vaša ekscelenca najblagostneje vpliva na to, da preneha nesrečno hujskanje in da slovenska duhovščina v najodličnejšem zastopstvu tržaškega meščanstva v bodoče ne bode izpostavljena tako sramotnemu obrekovanju, kakor Be je to že pogosto zgodilo in nazadnje v seji dne 24. novembra 1892, ne da bi se bilo najodločneje zavrnilo z odločilnega mesta onih, ki so sumničili.
DOPISI.
S Kranjskega, v aprilu. [Izv. dopis.] (Politično pomladanske štu-d i j e.) V prošlega leta jesenskem zasedanji hrvatskega sabora oglasil se je — če se ne motim, — pri adresni debati, poslaneo tedaj še nezedinjene opozicije — dr. Frank, ter na adreso ohole madžaronsko večine mej drugim izgovoril tudi ta-le stavek : „ ... Slehern n 4 r o d , in naj je še tako majhen, da je le edin in složen, zamore tudi najveći sili in najhajšemu sovražniku vspešno se protiviti, kajti, moralni čut je dandanes jeden i z mej tistih važnih faktorjev, katerega ne sme nihče prenizko ceniti ali z nogami vtla teptati, če hoče, da se ne bode ta nad njim občutno — maščeval! — N&rod, ki brani neutrudno svoje pravice in se za svojo svobddo neprestano borf, razoroži in oslabi naposled tudi svoje najhujše sovražnike!" —
Avgusta.
Izvirna novela. Spisal Ivo Tro S t. Ko bi hotel začeti po vseh pripovedovalcih pravilih, moral bi tu podati častitim bralcem in bralkam daljši ali krajši uvod.
Toda vsega tega ne. Dolg ali kratek uvod je pravi povesti ravno tako malo potreben kakor dober ali slab. Zato prosim, naj se nikdo ne čudi, da začnem kar tako-le:
Njena srednje visoka postava, vitka in vznešena, njeno skoro ponosno kretanje, umerjeni govor, skromno vedenje, vse to je kazalo — sodeč po izreku : lopa duša v lepem telesu —, da biva v nji tudi lep, plemenit duh. Droben, podolgast obrazek, katerega je vedno okrožala resna bledost, bil je nežen, vedno prijazen ; pogleda pa nisi vstrpel. Sprešlo to jo sladko objemajoče mamilo, vedno sv umikal svoj pogled onemu, in vedno ti je sililo oko tja, kakor da gledaš odprta nebesa. Da, temno mile te oči so kazalo njeno uzorno dušo. Mehki kostanjevi laaje so se ji vsipali na čelo in senoi. Nosek, samo na konci za spoznanje privzdignen, izdajal je menda njeno — odločnost.
Žo vnanja podoba kaže, da je to po naših modernih pojmih angelj v človeški podobi. Kaj šele notranjost, srce, duša . . ! Saj se nam včasih nehoto dozdeva, kakor da je človek le posoda, ki hrani po volji vsemogočnega Stvarnika najdragocenejšo zaklade ; da je orodje celo, orodje, Htroj, katorouiu jo neskončno modri Bog zarisul že v začetku določena pota. Po teh in no drugod smo in mora hoditi. In vendor no!
Ker mislim, da je v nas (kranjskih) Slovencih vonder še par mož-značajev, nesebičnih rodoljubov in — trezno mislečih narodnjakov, — napisal sem te vrste, katerim povod pa so dale naše ne baš prijetne — domače razmere!
Pomlad vrnila se je spet v deželo, in novo mladostno lice, katero je podelila naravi, izvablja človeka iz zaduhlega zi-dovja na piano . . . Nekdaj nastopila je bila tudi v nas Slovencih, — prva „pomlad", v kateri je bilo vee navdušeno za ndrod naš, kakor so nam v zgled vtemozirutudi danes še: Hrvatje, Cehi in — drugi Slovani. V tisti „politični pomladi" borilo in žrtvovalo seje vse — odkritosrčno zanj! A, ta pomlad je minula, ne tako boj za našega naroda — bodočnost in srečo ! A kakšen je sedaj ta narodni boj v nas Kranjcih in s kakšno o d-kritosrčno navdušenostjo se vrši P I
lzmej navdušenih ndrodnih junakov krije jih že mnogo lemlja, a kar so Bto-rili oni za ndrod, to pozna in časti sedanji in poznal in častil bo ničmanj poznejši zdrod. Nad sedanje bojno poljo našega ndroda pa je prišla čudna — dejal bi: kužna bolezen v pravem pomenu beeede, in kolikor bolj se bližamo bodočnosti, tem intenzivneje nastopa na površje ta pošastni znak prave politične — slane!
Poprej še razpršene hrvatskega naroda rodoljubne čete so zopet združene in boj za n u r o d n o idejo je zdaj njih cilj in konec, in „za naroda svobodo!" njih — bojna deviza! Pri nas na Kranjskem pa, — kaj pa tuP! . . . Boj še vedno! A — kakovP Boj za — stranka rstvo, boj za ndrod iu njega zaklade pa le posiljen, brez vsako navdušenosti in rosne volje ter odločnosti! O slogi ne duha ne sluha, te ni več na programu, pač pa vse drugo, kar
O Bvršetku kakega življenja se nam res vidi, da bo je gibalo po nekih gotovih pravilih ; če je pa opazujemo, počenši o njegovem rojstvu, priznati moramo neho-toma, da si vsakdo sam stelje na pot cvetice in trnje, kakor je njegova volja. Samo z jednim miglajem bi včasih odvrnil človek od Bebe pretečo nevarnost in vender je ne. Samovolja je hud sovražnik zemljanon, ki si prosto volijo smotre in sredstva.
In ti plemenito čuteči angelj, Avgusta! Življenja vihar to jo zaneaol na potu plemenitih uzorov v tihi kotiček ljubezni in miru. Vživaj ga Brečno, nikar no zavidaj nas, ki se drug za drugim kakor v dirki hitamo za srečo.
I.
V isterskem primorskem mestu K. sloni na oknu, skozi katero duhti miris pomladnih cvetic, Milan Zornik, mladi učitelj na ondotnem državnem zavodu. Z ulio sem mu prihaja na uho krik pijano dru-
hali: „Eviva il podostd, evviva G.....!■
Kakor bi so Milan rad izprehodil zunaj v svežem zraku, vendor noče šo s svojo itak ne merodajno osebo večati števila ljudij, ki vrve po mestnih ulicah, z navdušenimi vskliki, hruraom in šumom slaveč novoizvoljenega župana. Znano jo bilo Zorniku predobro, da lojalnost mestnega prebivalstva, lojalnost novega mostuega načelnika
vzbuja t trezno mislečem narodnjaku k većemu se — žalost in pomilova nje. — Boj za našega malega in razkosanega naroda pravice in
—	svobodo, pa — brez vsake edinosti; kdo je tako smešno naiven, da pričakuje pametnega vspeha?! — V mescu in na deželi, v privatnem in javnem življenji le polovičarska narodna zavest, posiljena nd rodna samozavest, nezanesljiva narodna značajnost z malo izjemo, itd. Za vraga! in potem zahtevamo mi mali Slovenci se od vlade, da bi nas respektirala in — v poštev jemala P! — Ali menite da nas vlada ne — pozna?!
Kaj pa sorojaki ob meji ? Mestu biti jim v zgled, jih pohujšujemo, mestu pomagati njim, morajo z dobrimi sveti — oni nam, — daleč smo prišli z našo — grižasto „politiko" !
Le tako naprej — brez sloge, brez
—	politične promišljenosti, potem naj se nihče ne čudi, če zagazimo še globokeje v gnusno močvirje, kot smo zdaj, v sramoto narodnemu ugledu, tujstvu pa v pogum, da nas bode še bolj bil z — orožjem, katero mu podajemo sami — v roko !
8—n.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V deželnem zboru Nižjeav-strijskem bila je te dni viharna debata radi predloga, da se nemškemu Schulvereinu dovoli podpora 2000 goldinarjev. Antisemitski poslanci so se hudo upirali temu predlogu dokazujoč, da je to društvo čisto nepotrebno, ker ni dru-zega, nego agitacijsko sredstvo za nemško* liberalno stranko. V šulferajnske šole da ne zahajajo nemški, ampak le slovanski in židovski otroci. Večina je seveda dovolila nasvetovano podporo. Značilno pa je, da ta večina ni vzela niti v pretres predloga, da se katoliškemu šolskemu društvu dozvoli jednaka podpora.
Mej antisemiti in Častniki ▼ Tropa vi nastal je dne 1. maja pretep. Častniki so potegnili nabije. Jeden antiae-mitov je ranjen.
Na Ogerskem je zavladalo veliko veselje: danes je dospel v Budimpešto naš presvitli cesar. Znano je, da so razne demonstracije, koje so uprizarjali neznosni vročekrvneži madžarski, tako ozlovoljili ves naš dvor, da se je cesar nad pol letu ogibal prestolnice Ogrske. Blago srce cesarjevo, ki odpušča tako rado, odpusiilo je menda tudi v tem slučaju. To okolnost porabljajo sedaj vladni krogi ogrski za pro-
ze očitno križa z avstrijskim državljanstvom.
Da-si nerad zre Milan pred se in popravlja skladnioo šolskih nalog. Dim iz dišeče smodke mu je obdajal rumenkasto glavo in se valil skozi okno kakor iz su-Silnice. Večerno soluce se je uprlo v okna onstran vrta, z bliščečega stekla je odsevala sem do njega rdečkasta svetloba in rdečila papir. Zato odloži usodno pero, katero prouzroča učencem pekel pa tudi nebo. Marsikateri se boji, marsikateri se celo veseli popravljene naloge nazaj. To vse dela usodno pero in pa tista žaba, ki se šopiri pod izdelkom na mestu hvale ali graje. (Je to učencem ugaja ali ne ugaja, tega mladi učitelj ni mislil, njemu ugaja sedaj ta nenavadna svetloba. Zamisli se. Sto in sto podob, ki jih je kedaj čital v pesmih in povestih, hiti mu zdaj kakor družba starih znancev mimo dušnega očesa. To učinja sedanja podoba, ki jo gleda s telesnimi očmi, zdi se mu zanimiva, nekoliko romantična. Saj mu je dobro znano, da biva za onimi okni njegova zvezda. Kakor tiha luna razsvet ljuje potniku neprijetno stezo, tako vedri tudi Avgusta njemu srce. Samo misel na njo mu nnpolnuje dušo z neopisno radostjo (Dalje sliedi.)
pagando za cerkveno-politiške predloge, naperjene toliko proti veri katoliški kolikor proti nemadžarskim narodom. Žup an Budimpeštanski poživlja prebivalce, naj vsprejmejo cesarja kolikor moči sijajno in prisrčno.
Vnanje države.
Sveti Oče je vsprejel v avdijenci velikega kneza ruskega Vladi-mi rja in njegovo soprogo.
Cesarska dvojica nemška poslovila se je dne 1. t. m. v Speziji od kraljeve dvojice italijanske. Sijajne so bile slavnosti, koje je italijaski dvor priredil nemškimi Veličanstvoma, vender je prepričanje obče, da je bil obisk nemškega cesarja pri h v. Očetu veliko znamenitejsi. Židovski liberalci so bili neizrečeno vznemirjeni, ko so čuli, da je nemški cesar v pravem pomenu besede zatajil nemško preteklost, kolikor je v zvezi s tistim grdim bojem Bismarckovim proti katoliškim škofom pod imenom „kulturnega* boja. Da: nemška državna vsemogočnost uklonila je tilnik svoj pred sijajem cerkve katoliške in nje prosvitlenega vladarja. Nemški cesar je posebno odlikoval v Nemčiji malo priljubljenega kardinala Rampollo in mučenika iz dobe kulturnega boja, kardinala Ledechowskega, proseč ga, „naj pozabi, kar je bilo". Jasno je, da je na postopanje nemškega vladarja močno uplivala skrb za vojaško predlogo, koje usoda je takorekoč v rokah katoliškega centruma v parlamentu nemškem.
O sprejemu Viljema pri papežu, trdi dopisnik angleškega lista „Times", da se je pogovor mej cesarjem in papežem sukal v prvi vrsti o delavskem vprašanji. Delavcem da treba stanje /.boljšati, rekel je papež in bi tudi on rad pripomogel v to. Tudi nemški cesar je neki zagotovil svoje simpatije do delavcev. Pri pogovoru o visoki politiki zagotovil je papež svoje konservativno in monarhiško mišljenje, vender se ne upira drugim vladnim oblikam, ako je želi kaka dežela. Veliko odločnostjo pa se je izjavil proti nasilnemu rovanju anarhistiškemu.
Kraljica Natalija došla je dne 1. maja v Bukarešt, kjer ostane nekoliko dne v gradu „Vidra" ! ležečem poleg Bukarešta.
Srbski polkovnik Markovič bil je v avdijenci pri sultanu, da mu naznani nastop vlade kralja Aleksandra. Sultan ga je vsprejel dobrohotno in mu podelil red „Medžidje".— V Cetinje pa pojile z jednako nalogo polkovnik Veli-m i r o v i <S. Bočno pismo kralja Aleksandra do kneza Črnogorskega je zelo prisrčno. Kralj imenuje kneza svojega brata in izraža željo, da bi bratska naroda delovala pod varstvom obeh bratskih dinastij za vresničenje idejalov Srbstva.
Dne 80. pr. m. vršile so se t Bolgariji volitve za novo sobranje, koje naj pritrdi premembi ustave. „Zmagala" je seveda vlada.
Nemški oesar vrne se že jutri v Berolin. Vladarju nemškemu so očevidno zato mudi, ker je usoda nove vojaške predloge nemške — te prisrčne želje cesarjeve — še vedno negotova. Vsaksko hoče biti na licu mesta, ako državni zbor odkloui omenjeno predlogo. A to je gotovo, da vlada razpusti državni zbor v tem poslednjem slučaju.
Različne vesti.
Presvitla cesarica povrnila se je na Dunaj dne 30. aprila.
Novo vojno ladijo „Marija Terezija"
spustili so v morje v soboto predpoludne. Slavnosti so Be udeležili tu mudivši se člani cesarske rodbine, razni dostojanstveniki in odličnjaki, tržaški in od druzih krajev. Ob 8% blagoslovil je ladijo vprvič mornarski župnik Uredniček. Ob 10. uri so došli člani cesarske rodbine. Ceremonijo krščenja izvršila je nadvojvodinja Marija Terezija primernim nago-
vorom. Na znamenje nadvojvodinje izpod-maknili so poslednje opore in polagoma jela se je ladija pomikati se sani in v malo trenotkih zibala se je na morskih valovih. 4D0ŠU je tudi čestitka od njeg. Veličanstva.
Nadvojvoda Karol Ludovikin nadvojvodinja Marija Terezija odpeljala sta se v ponedeljek zvečer na Dun aj, nadvojvodinja Štefanija pa v Opatijo z jahto „Phantasie". S tem so se završilo lepo slavnosti, o katerih pa, žal, ne moremo poročati obširno, kajti nijedn ega mej četirimi slovanskimi listi tržaškimi ni doletela ta čast, da bi rou bili dotični odlični krogi n a k 1 o n i 1 i k a k o vabilo k jedni ali drugi slavnosti. Z ozirom na poznano lojalnost slovanskega življa — in ta živelj sestavlja večino prebivalstva Primorske —, nadalje z ozirom na okolnost, da se ljudstvo naše zelo zanimiva za vsak dogodek v cesarski rodovini in torej se slastjo Čita o vsakem pojavu dinastidkega mišljenja : moramo pač odkritosrčno in globoko obžalovati, da nas rešpektivni krogi prav čisto nič ne poštevajo ob takih prilikah, ko vender vemo, da se vse drugače postopa se zastopniki druzih listov, no izvzemši inozemske.
Shoda volilcev. Prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m. vršila se bodeta volilna shoda v Bazovici in na Opčinah; in Bicer; v Bazovici ob 11. uri predpoludne v hiši g. Urbančiča (pri Vrabcu), na Opčinah pa ob 4. uri popoludnev prostorih „Bralnega društva", Volilci V. okraja se poživljajo, mnogobrojno udeležiti se teh volilnih shodov.
Volilna shoda na Prošeku in v Sv.
KriŽU. V nedeljo 30. m. m. vršila sta se v VI. okraju okolice dva volilna shoda: v Sv. Križu predpoludne, na Prošeku popoludne. Obema shodoma volilcev je predsedoval gosp. I. Balanč, posestnik in gostilničar na Prošeku ter odbornik pol. društva „Edinost".
Shoda v Sv. Križu se je udeležilo več tamošnjih možakov in posestnikov in nekaj Proseikih veljakov-volilcev, med njimi tudi gospod državni poslanec g. Iv. N a b e r« goj. Poslednji, kot dosedanji poslanec VI. okraja, izrekel je, da ne bode kandidiral več v tem okraju, kajti na željo več odličnih rodoljubov prevzel bode kandidaturo v nekem drugem okraju v okolici, kjer je več nevarnosti, da ne prodre narodni kandidat. Gosp. Nabergoj priporočal jo Blednjič, naj delajo Križki volilci složno za kandidata, katerega bodo priporočali domači ro doljubi. Na predlog gosp. Vek. Gorupa izrekla se je zahvala g. Nabergoju na njega dosedanjem velezaslužnem delovanju kot poslanca VI. okraja, ter se je potem enoglasno proglasil kandidatom VI. okraja g. Ivan O o r a p, veleposestnik na Opčinah. — Shoda na Prošeku .se je udeležilo nad 50 možakov volilcev iz Prošeka, Kontovelja in Sv. Križa. — Vredno je pri tem omenjati, da se je udeležil tega shoda neki 83 letni starček iz Sv. Križa po imenu Terčjak Josip, posestnik in vrl rodoljub. Dokler se bodo udeleževali naših shodov tako spoštljivi Btarčki, smemo pač lahko reči, da je rodoljubje tudi v Sv. Križu doma I
Tudi tu se je izrekel gosp. Nabergoj, da ne kandidira na noben način več v VI. okraju, ker misli kandidirati po želji prvih okoličanskih rodoljubov v kakem drugem okoličanskem okraju, kjer je več nevarnosti za uarodnega kandidata.
Gosp. Nabergoj priporočal je konečno navzočim volilcem, naj bodo složni pri vo-litvi, naj delajo vstrajno za kandidata, priporočenega po domačih veljakih : g. Ivana Gori u pa, domačina Proseškega in veleposestnika na Opčinah. Pri glasovanju bil je gosp. Ivan Goriup enoglasno proglašen kandidatom za Prošek, Sv. Križ in Kontovelj. — Na predlog gosp. Vekoslava Goriupa iz-
rekli so na to navzoči volilci svoje zahvalo doaedanju g. zastopniku VI. okraja, g. Ivanu Nabergoju na njega tru-doljubivem in zares uzornem delovanju v mestnem zboru tržaškem. Gosp. N a b e r* goj pa se je zahvalil na tem laskavem priznanju.
Gosp. Val. Cibic priporočal je še posebe navzočim volilcem, naj delajo vztrajno pri volitvah ter naj z svojim delovanjem uplivajo na druge nenavzoče vo-lilce. —
Ako pomislimo, da so bili navzoči vo-lilci-prvaki vsega VI. okraja, kateri navadno odločujejo pri volitvah, smemo pač zadovoljni biti z izidom volilnih shodov v tem okraju, tako, da smo g6tovi zmage našega kandidata. Omenjamo še, da so bili navzoči pri shodu na Prošeku: odbornik pol. društva „Edinost", gosp. A nt. Truden, odvetnik M. Pretner iz Trsta in nekateri drugi rodoljubi iz okolice.
Javni shod, kojega je sklicalo politično društvo „Edinost" minolo nedeljo pri sv. Mariji Magdaleni spodnji popolni! je lepo sliko o mišljenju in čut-stvovanju slovenskih prebivalcev I. okraja, kakoršna se nam je že prikazala pri javnem shodu v Skednju. Tudi v nedeljo zbralo sq je pri sv. Mariji Magdaleni spodnji lepo število najodličnejših volilcev I. okraja, da slišijo poročilo vrlega bivšega zastopnika svojega, gospoda dra. Andreja Sancina. Prelepo sestavljeno poročilo tega poslanca pričalo nam je, kako mož, skoro bi rekli, raste se svojo nalogo — nalogo dokazati, da le tak ža-stopnik, v '.čigar prsih klije krepka narodna zavest, zastopnik, ki se čuti sinu naroda, more vspešno braniti pravice svojih volilcev. Kjer ni ljubezni, tam ni navdušenja, in kjer ni navdušenja, tam ni mogoče vspešno delo — osobito pri takih težavnih okolnostih, kakoršna vladajo pri naa v Trstu. A v g. dr. Sancina prsih klije naredna zavest, on se čuti sinu svojega naroda, on ljubi rod svoj in se navdušuje za njega blagor: zato je bilo njegovo poročilo nada h njeno duh o in pravega, pristnega narodnega zastopniku.
Gov. je izrekel svojo radost na tem, da so se volilci zbrali v jako mnogobrojnom številu in da oe posebno v poslednjih časih jako živahno zanimajo za našo sveto stvar. Da so osnovali pevsko društvo, ter da so se pokazali že pri več prilikah kot iskreni rodoljubje. Vse to So živa znamenja narodnega preobrata in probu-jenja pri sv. Mariji Magdaleni. Za to pa izpolnujo s toliko večjem veseljem tudi posl. svojo dolžnost, da jim sporoča o svojem delovanju v mestnem zboru. Govornik smatra to za svojo dolžnost naglašajoč, da na tem se imajo voliloi zahvaliti ne govorniku, ampak narodnemu zavedanju, ako dandanes smejo tirati Bvojega poslanca k poročilu, ne pa, kakor se jo godilo poprej, ko so volilci videli in poznali Bvoje zastopnike le pred volitvami, a po volitvah niso jih videli več.
Precej po zadnji volitvi pobrigal se je govornik, da je obhodil obe Mariji Magdaleui in osebno govoril z nekaterimi veljaki teh okrajev, da poizve njih želje in potrebe. Ako sploh inestni zbor pri vsaki priliki zanemarja težnje tržaške okolice, velja pa to v najveći meri glede sv. Marije Magdalene. Tu niso preskrbljeni z vodo, primanjkujejo jim ceste, potrebujejo nujno slovenske šole. Glede šole uložili so Magdalenčanje po njegovem nasvetu dotično prošnjo pri mestnem magistratu in navedli in dokazali vzroke; kljub vsemu temu bila jo prošnja odbita. Glede ceste za tržaškim pokopališčem poseglo je vmes vprašanje o razširjenju pokopališča, za to je izostal ta predlog, ker smo se nadejali, da bode pokopališče razširjeno na sevorju; v tem slučaju primoran bi bil magistrat napraviti posebno cesto. Ker ho pa razširili pokopališče ravno od nasprotne strani, zato oBtane ta predlog še vedno na dnev-
nem redu in bode dolžnost prihodnjega zastopnika potezati se za to, da se uresniči želja Magdalenčanov.
Kar se tiče vodnjaka morajo se veljaki zjediniti med Beboj glede kraja, kjer bi ga potrebovali. Postopati morajo skupno ir vzajemno in ne se cepiti, da ae jim pozneje ne pobijajo predlogi vsled nesloge mej prebivalstvom. Ravno tako glede cesta, in glede vsacega vprašanja. Težavno je kaj pridobiti za tržaško okolico, ker nas redč le po mrvicah in nam tu pa tam vržejo te kako koščico ; in še takrat so časniki polni BlAvospevov, kadar bo potrosi kaka mala svota za okolico, kakor da bi prosili miloščine. A okolica mora odrajtovati davke in nositi bremena ravno tako, kakor mesto. In vendar odgovarjajo, kadar kaj zahtevamo : Nimamo denarja t Za nas nimajo denarja, ali za spomenik Reverjev bo ga imeli! Za Reverja, ki je bil i z r e č n i sovražnik Avstrije in našega presvitloga cesarja. — Nimajo denarja za nas, a potrosili so koj nekaj tisočakov, ko je šlo za Dantejev spomenik, ki so je napravil v mostu Trentinskem, koje mesto nima nič opraviti z našim denarjem in z našimi žulji. Za nas nimajo denarja, pač bo ga pa imeli za „Lego n a z i o n a 1 e" in jej podarili 3000 gld. za njene svrhe. In to je tudi naš denar, ki so ga uporabili proti naši volji. Za nas nimajo denarja, a tisočake za nepotrebno laško golo v slovenskem sv. Križu imajo vedno pripravljene. Pri tacili razmerah nam ne preostaja druzega : ali so jim udarno popolnoma ter se jim vržemo v naročje, da poginemo v njih pesteh, ali pa stojimo trdi in neomahljiviv borbi za naše sveto pravice. Y to pa se moramo zjediniti ; zavedajmo se svoje narodnosti I In le če se bodemo sm itrali v posameznih delih kot člane veliko skupine naroda svojega, kajti le taka skupina, združena in zjedinjena, t. j. n a-rodnost naša nas more obvarovati pred pogubnim navalom, hotečim nas pogrezniti. Borimo so tedaj vstrajno in neomahljivo in stojmo v borbi za svojo narodnost: v si zajednega, jeden za vse!
Volilci so zveBto in pozorno posluali izvajanja govornikova, na posamičnih mestih pa pritrjevali uprav viharno. Zgražali so ae nad sliko, kojo je govornik podal o postopanju bivše večine mestnega zastopa tržaškega. In ko je gosp. govornik apoatrofiral volilce : ali naj se udarno ali pa vztrajamo v trdem boju, donelo mu je nasproti iz usta sivolasih starčekov — in to je bil ganljiv prizor — krepko, skoro bi rekli srdito : boriti, boriti!
Po svršenem govoru priredili so vo-liloi gospodu dru. Sancinu prisrčno spon-tanno ovacijo: dvignili so se raz sedeže kakor jeden mož vsklikajoč trikratni „živio".
Na to je volilec g. Nar din izrekel prisrčno zahvalo g. poslancu na njega iz-borueui delovanji ter predlagal, da so proglasi kandidatom I. okraja za prihodnje volitve. Zbrani volilci bo jednoglasno pritrdili temu predlogu. Torej : flOSp. dr. Sancin jo proglašen kandidatom narodne stranke za ta okraj.
Zborovanju je predsedoval predsednik političnega diuštva „Edinost", gosp. prof. Mate Mandič, kateri je lepimi besedami otvori I zborovanje, predstavil vladnega komisarja ter se na svršetku prisrčno zahvulil voliloem na mnogobrojni udeležbi in na u/.oruem vedenji.
Po shodu zbralo seje ogromno ljudstva na dvorišču gostilno g. Vovka, kjer se je razvila ja*o animirana zabava pri krasnem prepevanju društva „Slava" in nekaterih pevcev iz Skednja. Mi pa smo se uverili, da cvet prebivalstva okoličanskega je še vedno nas. In to naj nas izpodbuja do vztrajnega dela.
Rekurz mestne delegacije proti naredbi c. kr. namestništva, s katero se je ta poslednja oblas proglasila II. instancijo
v volilnih zadevah, je odbilo c. kr. uoini-sterstvo. Naredba ministerstva za notranje zadeve došla je včeraj in se prijavi nocoj slavni delegaciji.
Municipalna delegacija imela je dne 26. t. m. svojo sejo. Mej drugim so sklenili: da je smeti peti nagrobnice na pokopališču bv. Ane le tedaj, ako se je popred obvestilo o tem čuvaja v ta namen, da bodo mestni stražarji nadzorovali grobove. Dela za razširjenje pokopališča se imajo ustaviti za nekoliko časa, ker so pri izkopavanju naleteli na razne ostanke iz rimskih časov in je mogoče, da se najdejo še druge starinarske stvari, za katerih ohranitev bode treba skrbeti.
Javna skladišča Tržaška. Govoreč o tem perečim vprašanji okrcal je dunajski „Fremdenbiatt" po prstih gosp. Dompie-rija in družbo, češ, tržaška gospoda bi pač hoteli vsprejemati podpore od vlade, pravic pa bi jej ne hoteli priznati nikakih. „Fremdenbiatt" sodi tako-le: javna skladišča tržaška so prevelikanska za promet Tržaški, vsled česar treba zahtevati previsoke pristojbine, da bo obrestuje naloženi kapital. Ako bode jamčila država za obrestovanje kapitala in se znižajo pristojbine, potem pa bodo tržaški hišni posestniki trpeli škodo, ker ne bodo mogli oda dati v zakup svojih magazinov. V tem ravno tiči težava: kako zmanjšati pristojbine v skladiščih, ne da bi pri tem izgubile na svoji ceni hiše tržaške. Težko da se vlada tako hitro odloči v tej zadevi, a toliko je že sedaj gotovo, da se stvar ne da uravnati broz državne pomoči.
Nada domovine. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem bila sta obsojena A. Ra-scovich — sin znanega Rascovicha — in neki Bazzanella— oba 17 letna dijaka mestne realke oziroma akademije, Jna 14 dni strogega zapora, ker ata predminolo nedeljo, ko ata dva javna atražarja na Acquedottu mirila neko protiavstrij-ako demonstracijo, hoteč aretirati demonstrante, vpila „mola, mola" ter bo vmešavala. Laški listi opisujejo to obravnavo z navadnim pomilovanjem povdar-jajoč nedolžnost obeh obsojencev. „L' In-dipendenteju" je bilo posebno milo, ker so ta dva „signora" dovedli pred sodni stol uklenjena kakor hudodeloa. Še milejše mu je pa pri srcu slišajočemu, da sta se oba izpričevala kot nedolžna — a sodniki jim vendar niso hoteli verovati. To je pač hudo, a namen je očividen : Črniti sodišče pred ljudstvom. Listom, katerim so bombe in petarde nedolžne „otročarije", morajo pač biti izgredi Še bolj nedolžni.
Za družbo sv. Cirila in Metoda naklonili so prebitek prodanih pesmi 1 gld. 84 kr. — Za plačano pivo 1 gld. 60 kr. — Pevci društva „Slava" nabrali 1 gld. 70 kr. — V puščici Slov. Čitalnice v Trstu se je nabralo 13 gld. 11 kr. — G. Mih. Bovcon posestnik pri sv. M. Magd. štv. 160 daroval je za društveno šolo pri sv Jakobu lesa v znesku 2 gld. 50 kr. in g. Vekoslav Kodrič poljedelec delo in beke v znesku 2 gld. 20 kr.
Družbi sv. Cirila in Metoda je ob nakupu knjig za obmejno kraje darovala „Mohorjeva tiskarna" v Celovcu 282 knjig, „Tiskarna bv. Cirila" v Mariboru 10 pesmaric, c. kr. zaloga šolskih knjig na Du-naji je dala 20% popusta, MartinčevH knjigarna v Mariboru 10% in Giontinijeva knjigarna v Ljubljani tudi 10°/.. — Č. g. bogoslovec Janez Čemažar je poslal dva velika zavoja zelo rabnih knjig, nabranih med Mariborskimi gg. bogoslovci, g. Fr. Podobnik, nadučitelj pri sv. Barbari v Halozah, zaboj raznih slovenskih knjig z naroČilom, da nnj se razdelo med podružnice na Koroškem, in č. g. Josip Sancin, župnik v Predloki, precej knjig. — Stolno mesto Ljubljansko nam je naklonilo 250 gld., kot prispevek za prvo polovico 1893 1. Graška uvannkademiska podružnica, koje neumorni predsednik je starina-vodja g. Bradaška, nam je poBlala po mladeniško delavnem blagajniku, g. Fr. Hruševci, c. kr. sodniku v pokoji, 100 gld. 20 kr. Kot
veledušne podpornike vrle te podružnice F imenujemo danes: g. Marijo Možekovo, ki je zopet podarila podružnici 10 gld., g. Franjico Zabredovo, č. g. Avg. Skočirja, kurata na deželni bolnici in g. dr. Mato Zidariča v Pregradu na Hrvatskem. — Pokroviteljica je postala z doneskom 100 gld., g. Marija Koblar, rojena Peharjeva, v Litiji. Slovenci ! to je že šesta pokroviteljica iz malega Litijskega trga. Je-li temu treba pristavljati še posebnih navdu-ševalnih besedij P Dalje so nam naklonili : Podružnica za Ljutomer in okolico 100 gld., Šišenska podružnica (prvomestnik g. Matijan, denarniČar g. Suwa) 50 gld., družba domoljubov 25 gld., ferijalno društvo „Sava" pri veselici 20 gld., posojilnica v Radovljici pri občnem zboru 5. apr. 1893. po zadružnikih zloženih 19 gld., g. A. Virant iz Novega Mesta v Zagorji pri g. Medvedu mej Dolenjskim in Zagorskim Sokolom nabranih 14 gld., posojilnici v Šmihelu nad Pliberkom in v Šo-štanji po 10 gld., hišna družba „Omizje" v Mozirji 10 gld., kot drugi znesek globe vplačane po udih, ki bo ne varujejo v govoru slabotnega materinega jezika. No.-menovanec pri Sokolovi veselici in telovadnih igrah v Ljubljani nabranih 8 gld. 68 kr., hranilni in posojilni društvi v Ce-lovci in Nabrežini po 5 gld., g. Iv. Jenko 5 gld. kot dar vesele družbe pri „Fortuni" v Litiji, g. Gregor Dolinar s Trate po g. adv. dr. V. Krisperji 5 gld., gostje in udje bralnega društva v Orehku pri veselici dno 16. apr. 4 gld. 10 kr., g. Veliutir 4 gld., ki so jih zložili za dom navdušeni Graski mladeniči o priliki Prešernovega večera, gospodičina v Opatiji nabrane 3 gld., g. J. C. J., vinotržec v Šiški 2 gld. — preostanek ob poravnavi računa in Ne-imenovaneo prvo srebrno krono.
Vsem veledušnim dobrotnikom skupaj in vsakemu posebej izreka najtoplejšo zahvalo.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Občnega zbora pevskega društva „Zarja" v Rojauu se je udeležilo precejšnje število udov. Predsedoval je dosedanji predsednik g. J. Piščanec, vlado je zastopal policijski komisar g. Zekely. Iz poročila tajnika posnemljemo, da se je pevski zbor minolo leto pridno vadil v narodnem in cerkvenem petju, sodeloval pri večji veselici okoličanskih pevskih društev v mestu, priredil domačo veselico in več zasebnih pevskih večerov v Rojanu. Iz poročila blagajnika posnemljemo, daje društvo v minolem letu imelo preko 300 gld. dohodkov in okolu 360 gld. troškov; vrednost inventarja in gotovina znašata danes 102 gld. 34 kr. Pri posameznih predlogih se je sklonilo Bodolovati pri koncertu podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu ter napraviti v kratkem domačo veselioo v Rojanu. Dosedanji predsednik je prosil, da se voli koga druzega predsednikom ter so bili na to izvoljeni : g. Josip Katalan predsednikom, g. Just Piščanec podpredsednikom, g. Anton Skabar tajnikom, g. Ivan Marija Bole, blagajnikom, Anton Bremic, Josip Ferluga (Bela), Jurij Piščaueo člani odbora. Slednjič se je izrekla zahvala dosedanjemu predsedniku na njega petletnem predsedovanju temu važnemu društvu.
Pevsko društvo „Slava" pri Sv. Mariji Mandaloni spodnji jo imelo v nedeljo dne 30. o. mj. svoj prvi letni občni zbor, katerega se je udeležilo 40 članov. Ta prvi občni zbor se jo vršil jako lepo v vsakem pogledu. Pri društvu je sodelovalo skozi vso leto 44 udov. Odstopili so mej letom 3, ker so odišli k vojakom. V minolem letu je priredilo društvo več pevskih zabav ter izlet v Škedenj. Društvo bi bilo tudi že napravilo veselico, ali nima primernega proatora. Izrekla se je tudi zahvala listu „Edinosti", kor je vsikdar pospeševalo koristi društva.
V novi odbor bo bili izvoljeni: Anton Mikluvc, predsednikom ; Mihael Čok, podpredsednikom ; Jožef Pregar, tajnikom ; Jožef V«vk, blagajnikom ; Anton Komar,
Jošef Kobec, Ivan Bradač, Jožef Vekjet in Mihael Vekjet odborniki ; Anton Nardin in Peter Gregorič namestniki.
Dijaška kuhinja v Trstu. Iz spodnje okolice se nam priše : Znano je čitateljem „Edinosti" da obstoji v Trstu že več let „Dijaška kuhinja", katera podpira posebno okoličanske dijake.
Ako pomislimo, da se uči na državnih srednjih šolah Tržaških več učencev iz oddaljenih vasi okoličanskih, kateri ne morejo zahajati domov na obed, z druge strani pa nimajo sredstev, da bi si kupovali obed v mestu, lahko izprevidimo kako koristna je „Dijaška kuhija v Trstu", katera brezplačno preskrbuje naše dijake z obedom ter jih podpira tudi drupači.
Za to dijaško kuhinjo se je do sedaj premalo skrbelo posebno od strani okoličanov.
Z veseljem smo doznali toraj vest, da napravi pevsko društvo „Adrija" v Barko vijah dne 14. t. m. veselico z zanimivim programom, od katero čistega dobička je jeden del namenjen v podporo imenovane „Dijaško kuhinje".
Rodoljubi, mestni, kakor okoličauski, naj bi torej ob tej priliki podpirali „Adrijo" — kolikor z mnogobrojnim obiskom veselice toliko z radodarnimi doneski — in „Dijaška kuhinja" dobi gotovo izdatno podporo.
Obširen in zanimiv program veselice „Adrijo" priobčimo v prih. št. našega lista.
Iz Pulja se nam piše : Jako prešinila nas je vest, „Smrt poštenjaka" (Škrbinca), priobčena v 34. št. oonjeno nam „Edinosti" o smrti g. Ante Fakina! Pokojnik je bil neutruden odbornik tukajšne „Slavjan-ske Čitalnice". Tudi mi pa imamo na sliki „Odbora leta 91 [92" naše čitalnice, to je tistega odbora, kojemu se imamo zahvaliti na cvetočem stanji Bedanjem tega društva, katero se more meriti z vsakim enakim društvom v večjih mestih. Pokojnik je poučeval ples „Kolo", koji se je v pustni dobi 1. 1892 prvikrat plesal na velikem plesu „Slav. čitalnice" v „Politeama Ciscutti" v Pulju; isto tako se je še v njegovem bo-lehnern stanju potrudil za letošnji veliki ples, na kojem se je razun „Kola" plesala „Čvetorka", koje figur še ni videla naša Pietas Juliu.
Bil je pokojnik izvrsten pevec kakor tudi dober svetovalec v društvenih zadevah, bil je odločen narodnjak v vsakem pogledu in ljubljen od vseh broz razlike. Dragi Ante nam bodi vzgled v življenju in delovanju na narodnem polju, osobito našim rodoljubom delavskega stauu. Da smo vsi taki, kakoršen je bil on, kmalo bi mogli vsklikniti : vesela, pa no tužna nam Istra. V miru počivaj dragi nepozabni naš Ante, lahka tebi slovanska zemljica !
P u 1 j s k C i t a o n i č a r.
1. maj. V Trstu je minvl ta dan, ne da bi ae bilo dogodilo kaj posebnega. Mnogo delavcev jo sicer res praznovalo, ali sprehajali so so mirno po mostu in ni bilo nikjer videti kakega posebnega gibanja. Na Dunaju je bilo ta dan 44 delavskih shodov, pri katerih so vsprejeli resolucijo, čestitajoče delavcem belgijskim na velikem vspehu delovanja poslednjih. Sprevoda v „Prater" seje udeležilo 30.000 osob, a vse je izvršilo v lepem redu. Is-totako so se delavci lopo vedli v Pragi, v Budimpešti, v Gradcu, Rimu itd.
Nemško-nacijonalna demonstracija. V
dunajskem gledališču Josefstheater hoče dati neka gledališka družba češka nekoliko predstav. Predvčeranjim je bila prva predstava. A komaj se jo dvignila zavesa in so odsvirali cesarsko pesem, zagnali so navzoči nemški nacijonalci ulen ropot, tako, da so je morala pretrgati predstava. Rop itali so in žvižgali sn, da je bila groza, zahtevajoč, da se zaključi predstava. Zaprli so mnogo dijakov. Nek nemški nacijonalec vskliknil je, ko so ga odvajali redarji : Ponosen sem, da me vedejo v zapor iz tega vzroka. Po dolgem prestanku mogla so je nadaljevati pred-
stava. V gledališču je bilo navzočih mnogo odličnjakor, mej njimi pravosodni minister in grof Harrach.
Volilo. Pokojni B a r t o 1 e 11 i volil je svoto 30.000 goldinarjev dobrodelnemu zalogu mornarskemu. Vsled tega bode možno nekoliko povišati podpore mornarskim invalidom.
Vodstvo „Tržaškega podpornega in bralnega društva" naznanja 8 tem vsem Članom, da je z dnem 1. maja prevzel službo društvenega zdravnika gosp. dr. P r u s s n i g , kateri ordinira vsak dan v lekarni Leitenburg (Piazza 8. Giovanni) od 10V«—11 ure predp. ter od 2>/a—3>/i pop. v svojem stanovanju (Piazza della Borsa št. 6, uhod pod „Portizzo")
Zdraviško društvo Tržaško. Danes ob 8. uri zvečer bode predaval v veliki borzni dvorani g. dr. V e r o n e s e o „higijeni živce v*.
Vabilo na koncert s plesom, katerega priredi narodna čitalnica v Tolminu dne 7. maja 1893 v društvenih prostorih Začetek točno ob 8ih zvečer. 8vira septet g. Ant. Vidriča iz Gorice, Spored: 1. Em. VaAak „Moj dom". Moški zbor. 2. J. Ros-sini. Simfonija iz Viljelm Tella-a. Svirate na glasovirju g.a I. Brau in g.čna M. Gianola. 3. V. Lisinski. „Tam gdje stoji" čveterospev. 4. Ant. Poerster. „Venec Vodnikovih pesni". Mešani zbor. Spremlja na glasovirju g. F. Kovačič. 5. Ant. Nedvčd. „Moja rožica". Čveterospev. 6. Jul. Hir-schler. „Nocturne". Svira na goslih g. A. Sattler, spremlja na glasovirju g.a I. De-vetakova. 7. Ant. Razingar „Za gorč solnce mi zahaja". Moški zbor. Bariton solo poje g. O. Gabršček. 8. Ples.
Laškega vina iz Pulje so uvozili v Avstrijo od mesece septembra 1892 do marca 1893 vkupe 394.706 hektolitrov. To je korist, kojo prinaša našim kmetovalcem klavzula o vinu v avstrijsko-itali-janski pogodbi. Vendar pa trde uradna poročila, da imnjo istrska in dalmatinska vina navzlic temu uvozu precej visoke cene.
Samomor, v nedeljo po noči vrgel se je iz tretjega nadstropja svojega stanovanja v ulici Rossetti nek 35 letni H. Godnik ter kmalu na to umrl. Vzroka se, kakor po navadi, ne ve. Manjkalo mu je pa brez dvojbe blažilnega verskega pre-priČHnja. Zapustil je ženo in otroke.
Mrtveca so našli v morju poleg pomola „soli". Spoznali so v njem necpga 38 letnega J. Perisutija, kojega so od dne 2. januvarja t. 1. pogrešali na domu. Telo mu je bilo že vbo gnjilo in snedeno po ribah. Prepeljali so ga na pokopališče.
Svetovna razstava v Chikagi otvoril je predsednik zjedinjenih držav amerikanskih dne 1. maja opoludne v navzočnosti ogromne in navdušene množice.
O knjigovodstvu v obče smo imeli do mi-nolega leta v naši literaturici le malo izbirati ; a specijelno o kmetijskemu knjigovodstvu ničesar. Zato nam je g. pisatelj zelo ustregel s to knjigo in slovenski gospodar mu bode brez dvojbe hvaležen, kajti knjigovodstvo pri obširnem premoženju in gospodarstvu je velike važnosti Spisov o gospodarstveni stroki smo pogrešali dosedaj, radi česar svojim bralcem toplo priporočamo zgorej omenjeno knjigo, v koji najdejo marsikak koristen nasvet in pouk. Cena jej je 50 kr. po poŠti 55 kr. Tisek in papir delata čast dobro znani Hribarjevi tiskalni v Celju.
„Dom in Svet". V. zvezek ima naslednjo vsebino: 1. Matija Majar Ziljski. Spisal —ž—. 2. O pasti ga, naj spi! Zložil Anton Medved. 3. A zdaj ! Zložil An ton Medved. 4. Deklica na vrtu. Zložil Anton Medved. 5. Iz nove dobe. Spisal Ivan Sovran. 6. Vaški pohajač. Povest. — Spisal Podgoričan. 7. Med valovi življenja. Povest. — Spisal Dobravec. 8. Peča. Zložil A. C. Slavin. 9. Ingov pir. Epična pesem. — Speval Bogdan Vened. (Konec). 10. O tiskanih slikah. Spisal dr. Fr. L. 11. Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. Spisal dr. Fr. L. 12 Slsv stvo. 13. Razne stvari.
Društvena krčma
Rojaiiskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo do Franz" v ulici Irenoo se priporoča nlavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Antnn PnM/ai na v°£ln ulice G1»eKa
minuli rUbivaj, i„Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tftbnkarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne ncmško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrento št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Književnost.
Znamenitosti sedmih rimskih bazilik in nekaterih druzih cerkva Rimskega mesta. Tako se zove 15 strani obsezajoča knjižica, namenjena tržaškim romarjem v Rim. Tu so v kratkih potezah narisane razne znamenitosti cerkva rimskih, radi česar bode izvestno prav dobro služila romarjem. Izišla je v Dolenčevi tiskarni in jej je cena 8 kr. Pridodano jej je tudi nekoliko strani praznega papirja za potrebne beležke.
„Kmetijsko gospodarstvo,tt Knjigo to. katero je spisal g. V i I j e m Rohrman, pristav na kmetijski goli na Ormu, smo že priporočali v rubriki .Književnost". V glavnih oddelkih opisuje pisatelj jasno in točno sredstva za kmetovanje, uredbo gospodarstva in kmetijsko knjigovodstvo. Ves pouk je za praktičnega gospodarja na de> želi jako primeren in lehko razumen. V knjigi dobi vsakdo nekaj karistnega za se. Posebno pa pohvalimo lepo misel g. pisatelja, da je v poseben oddelek uvrstil ter z obrazci pojasnil kmetijsko knjigovodstvo.
Martin Krže,
Piazza 8. Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Via Picolomini j številka 2,
Antonijeta Drenik
se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno poHtrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	44 — 52
Mlekarna Frana Gržine iUa
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
finetilno ^tnlrjl" Btaroznana pod imo-UUSIIIIIa „OlUha , „om „Belladonna", poleg kavarne „Fabm", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alla Citta di Vienna",
Piazza Casorma št. 2. (zravon Tiskarne Dolenc) prodaja najbol jša kraška in isterskega vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprejem-lje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družino na dom, in sicor ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljša isterska vina po 28 kr. litor. — Zu obila naročila se priporoča 20—11	Anton B r o v e d a ni.
E- Šverljuga,
brivec v via Stadion i t. 1, priporoča ne slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje,	Cl.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia St 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Gostilna illa citta di Sraz'
poleg kavarno „Universo" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna jo odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
B. Modic in Grebene, «,«1
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl,
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
rlpcnn' v	»Caserma", glavni shaja*
UGOUU lijji tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Gostilna „Pri lepem ogledu"
(„Gregorju") pri sv. Alojziju (Chiadino, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domače črno in belo vino ter pivo prvo kakovosti, kakor tudi ima točno kuhinjo. Črno vino se toči po 36 in belo po 36 kr. liter. Priporočajo se si. občinstvu za obilen obisk, beleži udani	Gregor Čehovin,
26 -10	gostilničar.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnoga društva", vpisane zadrugo z omejenim porošivom v ulici Bolvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah Be priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	71--104
l'ivarna Lavrenčič [.t'lTii^S
priporočujo svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 28 kr. liter v stanovanje postavljen; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra isterska knpljica.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17
so priporoča p r e č. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čiRtega srebra, alpska in medenine, kot: ItlOll* Strane, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi menj premožne crkvo omisliti razno crkveno stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko!	9-24
Petronio & Madalena
25
(naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in
Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svoje bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.
-	vSUš
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-82 TRST	12~12
Corso, Piazza della Legna št.} 1. Odlikovana tovarna čopifiev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lok za kočijo, z Angleškoga, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga linih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vreleev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Vla Torrente št. 15. (poleg obokov Cltiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori .,o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjovo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-es	p, Favero.
Nič yeč kašlja!
Balzamuki potornlski prah
ozdravi vsak knšelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 35—10-»
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Zdravila za živin.o.
Sku&ena redilna itupa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. rabi so skoro 40 let z naj boljši m _ VHpohoni voči-7. notna po hlevih, - ako živinće ne more jesti —
slabo prebavlja; zbbljšuje mleko iu nareja, da kruve dajo več mleka. — Zamotek z ra-bilnim navodom vred velja le 50 kr. 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Lekarna Trnkoczy-jeva l
Cvet za konje. Najboljše mazilo za
konje, pomaga ____ _
pri pretegu žil, jj^ g	H
otekli kolen, | 1 jf] | otrpnenjuboka in križa, oteku nog, mehurjih na nogah itd. — Stokleniea z rabilnim navodom vred stane le 1 gld. ali 2 kroni, 5 steklenic samo 4 "gld. ali 8 kron, — Ta zdravila za živino prodajn Ljubljani zraven rotovža so vsak dnu s pošto razpošiljajo.	8—1
■I BJ
1 urar, Corso štv. 39. 42—104
Prodaja in popravlja ure.
Grlena bol kaialj, hreputavloa, promuklost nazebi zadavica, rora. zapala ustijuh Itd.
mogu se u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGL1E PRENDINI) 31 godina sjajnoga uspjeha što jih gotovi Prendinl, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnć nočih, navadno jutranje hreputavico i grlenih znpalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. "Valja se paziti od varalioah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjok zahtjovati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini)' te gledati, da bude na omotu kutijico (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom-
Prodaju se u Prendinljevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u slavnijih ljokarnah svieta.	29 —52
Zaradi ničvrednih ponarejanj naj se zahteva vsikdnr
Tinct. capsici comp.
(PAIN-EXPELLEIi)
„z sidrom" in je odkloniti škat-Ijice brez sidra kot nepristne.
Oglas.
Usojam si naznaniti si. občinstvu, da sem vnovič odprl via Nuova ftt. 27
trgovino z miMtiiriiiiii blažom
(prej Ivan Mllič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi iidano in volnene robce.
Udani
M. MILIĆ.
6— 6
Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Bogato knjiga z uzorci, kakoršnih še ni bilo, za krojače nofrankovano. .laz no popuščam za 2'/» B1/« goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačom, kakor to dela konkorenea na račun zadnje roko, ampak imam lo trdnp in Čiste cene, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dotiro in C6no. Prosim torej zahtevati le moje knjige z uzorci. Svarim tudi prod pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popustka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
Peruvien in dosking za častito duhovščino, pred pisane snovi za uniforme o. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, Bukna za biljarde in igralne mize, preproga za vozove, loden nepremččen za lovske suknje, snovij za prati, potne ogrtače od gld. 4 14 itd. — Edor hoče kupiti vredno, pošten?, trajno, čisto volneno sukneno blago, ne pa dober kup cunje, ki so komaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj so do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
24—23 (v tem Manchestru Avstrije) 24 — 11 Največja zaloga fabriekega sukna, v vrednosti
V, milijona gld. Du pojasnim velikost in zmožnist izjavljam, da moja roka združuje največe izvažanje sukna v Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene' Da so prepriča o vsem tem, prosim Blavno občinstvo, da si, kadar mu prilika nanese, ogleda volikanske prostore mojih proda-jalnio, kjer ima posla 150 ljudij.
Pošilja se le po poštnem povzetju.
Dopisuj« v nomžkem, inadJarsUem, češkem, pol Inkom, italijanskem, frunuoukutu iu unglešktMn je* i kil.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolonr v Trstu.