P citatna platan« v gotovini. y org,n|Miti ovira za združitev proletariatu v skupiv j stanovskih organizacijah. ki niso poklicane, da rešujejo r.'ršku i'> narodna vprašanja. Za reševanje stanovskih vprašanj je troha sile združevali, zalo moramo odklanjati /.a gospodarske boje brezpomembna gesla, ki cepijo stanovske i i ganizaeije. — pa naj si pripisujemo tem geslom v kakem drugem pogledu še tako 1 važno >t. Pa ie enotna strokovna organizacija že v obratu velikanskega pomena. — to lahko dan na dan vidimo, posebno danes, ko smo tako razcepljeni. — Že zadnjič smo napisali ’ esedo o potrebi enotnih strok ovnih organizacij in si ogledali z enega -tališča razlog za to razcepljenost. — Imeli smo pri tem pred očmi razkol med obema socialističnima smerema. Pri tej priliki smo ugotovili, da gre tu za razlike v taktičnem pogledu, ki niso načelnega značaja in vsled tega niso trajne. Drugače pa je s krščan-sko-socialnimi in narodno socialnimi organizacijami. Te cepijo strokovne organizacije po svojem programu in pomenjajo zanikanje klica: proletarci vseh dežel, združite se! ter trajno cepljenje. Ko bi 1 te organizacije obvladale položaj, bi se delavstvo že v naši državi trajno cepilo na verske in narodnostne skupine. Železničarji bi na primer nikdar v bodočnosti ne prišli v položai. da da bi mogli postaviti skupnemu de- lodajalcu, skupno organizacijo nasproti, ampak bi si morali trajno pomagati z raznimi koalicijami, ki se prepirajo po navadi, kakor vidimo raje med seboj, kakor s skupnim delodajalcem. Enakih primerov bi se dalo najti v vseh panogah in obratih. Zato trdimo: Enotno organiziranemu kapitalu, moramo postaviti nasproti (Miotuo organiziran proletariat. Zato ne smemo pripuščati, da bi se izgubljalo delavstvo v organizacije, ki cepijo proletariat v njegovi stanovski borbi že po svojem programu. To je vzrok, da odklanjamo narodno in krščansko-socialne sindikate. Med organizacijami, ki so zgrajene na teh temeljih in med našimi organizacijami je velika razlika. Edino naše organizacije imajo svetovno poslanstvo. Edino one so zdrtžene v internacionalne zveze, ki združujejo vse svetovno delavstvo. Kdor je organiziran pri njih, — ta se bori proti svet prepletajočemu kapitalizmu, v svet obsegajočih proletarskih frontah. Kamor zanese organiziranega delavca pot, povsod najde svojo organizacijo, povsod mote računati na zaslombo te organizacije Organizacijski poskusi, kakor jih predstavljajo 1 vščansko - socialne in narodno-so^i-alne strokovne organizacije pa so kakor samotno plavajoča deska na viharnem morju. Ali boste zaupali svoj dobrobit — samotno plavajoči deski na viharnem morju? Tega ne boste storili. Vi boste storili vse, da se naše vrste strnejo, da se zvežejo v tako velike organizacije, kakoršne so organizacije kapitala. Intemaconali kapitala, je treba postaviti nasproti — internacionalo dela. Plaže Ir eksistenčni nftinlimiiir Eksistenčni minimum imenujemo tisto vsoto denarja, ki jo potrebuje delavec /a življenje, obleko in stanovanje. Eksistenčni minimum se lahko do gotove mere spreminja in ravna po načinu življenja. Vendar le do gotove mere. Je neka najnižja stopnja, pod katero ne moremo iti v nobenem slučaju (absolutni eksH^nčni minimum). V splošnem velja pravilo, da morajo dosegati plače vsaj eksistenčni minimum. Vsak poskus, držati plače pod to višino, ne more imeti trajnega uspeha. Zato je v današnjih časih izredno važno, da imajo Strokovne organizacije ugotovljeno in da znajo nazorno predočiti, v kakšnem razmerju se nahajajo njihove plače do eksistenčnega minima. Eksistenčni minimum naj se ugotovi za vsak kraj in za vsako strokovno skupino z ozirom na to. kako je vajeno delavstvo dotične skupine v gotovem kraju dejansko živeti. Tako tabelo naj bi vodili za svoj obrat vsi strokovni odbori. Ker se je o tem že veliko pisalo, nam ni treba obširneje razlagati, kako se Izračuna eksistenčni minimum za delavca oziroma delavsko rodbino. Ne i o j i "e vreni kako r.v to izračuna cii deskajo pleče c!:-:-! minimum, ccir:r.j v kakem razmerju dr. se do njega nahajaj.-. Zato pc.c:.a- Ako se napravijo stolpiči, ki odgovarjajo v odstotkih eksistenčnega minima izraženim plačam, se nazorno vidi ali se plače res nižajo ali večajo, kar se po sami denarni višini plač nikdar ne da ugotoviti. Kak<^ je ugotoviti potem za koliko odstotkov je povišati plače za slučaj da ugotovimo, da znašajo 10. 20, 30% eksistenčnega minima premalo, da se minimum zopet doseže? V tem slučaju naj se vporabi tale vzorec: množi naj se eksistenčni minimum z 10 (20 oziroma 30). dobljena vsota pa deli s plačo, (m X 10). Tako dobljena vsota nam pove, za koliko odstotkov se morajo plače zvijati. da se eksistenčni minimum doseže. Ker je za mezdna gibanja silno važno. da znajo delavski zaupniki upravičenost svojih zahtev tudi nazorno utemeljiti. naj zbirajo vsi krajevni odbori statistični material po tem navodilu. Ta statistični material se mora dati strokovnim tajnikom na razpolago in sicer če mogoče že pred mezdnimi gibanji, tako da bodo osrednja društva o gibanju plač vedno točno poučena, na vsak način pa pred mezdnimi gibanji. Plače in iivlienske razmere mono-polskih delavcev. Monopolski delavci se borijo že dalje nego pol leta za izboljšanje svojih plač. Vkljub vsemu pojasnjevanju delavskih organizacij pa monopolna uprava noče uvideti, da tako ne more iti več dalje, in da je treba za to delavstvo nekaj izdatnega ukreniti. V naslednjem smo se namenili nazorno pokazati, da je gnjev in obup, ki se polašča monopolskega delavstva v očigled popolni ravnodušnosti vseh me- rodajnih faktorjev napram njegovi zahtevi po goli eksistenci, globoko utemeljen. Ze pred vojno so živeli monopolski delavci težko življenje. Na kake prihranke ni mogel nihče izmed njih misliti. Njih plače so zadostovale komaj za življenje. Danes pa v pravem pomenu besede gladujejo. Sledeči podatki bodo vsakemu nepobitno dokazali, da je res tako. i. Plače mouonobkih delavcev, izražene v procentih izdatkov, potrebnih delav- -ki rodbini za živila. Leta 1914 1. jan.1922 t. jul. 1922 1. jan. 1923 1. maja 1923 Od 252 % Od 136 »/o do 109 o/o 1 Od 1190/0 do 1010, do 106°'o Od 116«/o do 100 °/o jamo v naslednejm obrazec, po katerem naj se to računa. Poleg eksistenčnega minima naj se /.a obiat ugotovi, koliko znaša najmanjša in koliko največja plača, ki jo prejemajo v obraru zaposleni delavci r.a mesec. Imenujmo eksistenčni minimum m, največjo plačo p* najmanjšo pa p*! Ako pomnožimo p* (ali p5) s 100 in delimo dobljeno vsoto z m (p^lOO), m najdemo, koliko odstotkov eksistenčnega minima delavci zaslužno. Ta račun so lahko vodi posebej za živila, in posebej za obleko in stanovanje skupaj, kakor je to na grafičnih tabelah, ki jih priobčujemo v današnji številki za mo-nopolsko delavstvo. — Tako dobljena številka nam kaže, k liko delavec zasluži, ako bi dobival plačo v blagu. Številka 100 nam pravi, da služi 100% eksistenčnega minima, torej toliko, da si lahko kupi vse, kar za življenje potrebuje. Ako znaša številka le 80, se pravi to, da si 20% ali eno petino stvari, ki jih za življenje potrebuje, no more več kupiti. Pr?d vemo so dobivnli mladostni ,- t v-j manj, kot je zna- c:.riš’.enčni nrir.invjm; rr.!o ri «:o j kc e sinrejših delavcev minimum za telifec preseg:.’:. c’n so jo to izravnalo. Visokost izdatkov za najpotrebnejša živila Kaj predočuje ta slika? Stolpci kažejo visokost plač z vštetimi rodbinskimi dokladami za ženo in dva otroka. Ce bi segale plače do črte A B, bi si m op la kupiti delavska rodbina ravno najpotrebnejšo hrano, brez obleke in stanovanaj. N stolpcih so na desni strani najvišje. na levi pa najnižje plače. Ta sli- II. Plače inonopolskih delavcev, izražene v procentih izdatkov, potrebnih Leta 1914 nOd 85 «/o Hdo 830/o ka predočuje, da je monopolskemu delavcu boljših plačilnih kategorij ostal pred vojno lep del plače za obleko in stanovanje. Po vojni pa dela skoro le za hrano, — zadnji čas pa si že te ne more kupiti, ker zasluži le 83 do 85% tistega zneska, ki ga rabi najnujneje za preživljanje. Monopolski delavci gladujejo. delavski rodbini za živila, najpotrebnejšo obleko in stanovanje. Visokost eksistenč- nega minima 1. jan. 1922 1. jul. 1922 1. jan. 1923 1 maja 1923 do 52o/o "i Od 82% Od 68»/“ Id o 64% I do 57o/o Od 64-50°/o r-1 / L do 55*50 °/< d Od 47 50<>/o do 46 50% Kaj predočuje ta slika? Stolpci kažejo visokost plač. kakor v tabeli I. Ce bi segale plače do črte A B, bi dosegale eksistenčni minimum :a dejavsko rodbino. Zaslužek monopol?';!?! delavro- P:-'. s~tavljr.Dfa ts tabele s s računal minimum zelo nizko, zrdesti rs^o znaša perprsoen e::- r''tenlri minimum. Računale se je, da dosega niti polovice eksistenčnega minimuma. Neznatni poviški ne morejo rešite monopolskega delavstva i: njegovega :abi delavska rodbina obstoječa iz moža, žene in treh otrok na mescc: a) za živila: Moke za pecivo 9 kg, n:t’:3 zn kuho 18 kg, za kruh 12 kg, ko- ruznega zdroba 8 kg, krompirja 00 kg, fižola 3 kg, mesa 8 kg, masti 4 kg, soli 3 kg, olja 1 1, riža 4 kg, sladkorja 4 kg, kave pol kg, franka pol kg, mila 2 kg, kisa 14 1, mleka 30 1. b) Za kurjavo, obleko in stanovanje pa: drv t q, premoga 3 q, čevljev V para, kamgarna 1 m, ševijota 1 m, ino-lingsa 2 m, za stanovanje 30 Din. Razmerje med plačami in eksistenčnim minumom je preračunano na način, ki ga obrazložujemo v današnji številki našega lista na drugem mestu. uslužbenca takoj tudi davčnemu ob-lastvu. Iz naših tabel si bo vsak delavec ali uslužbenec sploh lahko sam izračunal, koliko ima plačati na davku skupaj. V prvih treh tabelah si poiščite obdavčljivo plačo, od te si pa po eni naslednjih treh tabel sami poiščite davčno vsoto, to je oni znesek, ki ga sme podjetnik odtegovati. Tako bodo služile te tabele za kontrolo delavstva, uporabljali jih bodo lahko pa tudi delodajalcii sam.i Fr. Uršič: Dohodnina od mezd. Konec. 4. Plačevanje davka. Dohodnina znaša po tabeli c) letno 805.95 K, invalidski davek pa 148 K. 2. Uslužbenec, vdovec z enim nepreskrbljenim otrokom ima po odbitku drag. doklad obdavčljive plače 24.800 K. Dohodnina znaša po tabeli b) letno 1364.44 K, invalidski davek pa 248 K. 3. Delavec, samec (ali pa vdovec brez otrok) ima po odbitku draginj-skih doklad obdavčljive plače 15.800 kron. Dohodnina znaša po tabeli a) letno 728.12, invalidski davek pa 96 kron. Prit dohodku do 18.000 K se sme davčni postavek za eno do treh stopinj znižati, ako se pri davčnem zavezancu kake razmere, ki so posebnega uvaževanja vredne (na pr. dolgotrajna bolezen, kake posebne nesreče itd.). Začetkom vsakega letff je vložitii v roku, ki se ga razglasi, napoved ter je v njej navesti (na drugi stranii napovedi, spodaj) vse take okoliščine. TABELA C. Oženjeni 7. najmanj enim otrokom in vdovci z najmanj dvema otrokoma. Dohodek (obdavčljiva plača) Dohod- nina Inva- lidski davek Skupaj 10.000—11.000 354.90 48 402.90 11.000—12.000 401.70 96 497.70 12.000—13.000 452.40 96 848.40 13.000—14.000 503.10 96 599.10 14.000—15 000 577.80; 96 673.80 15.000—16.000 633 15. 96 729.15 16 000—17.000 688 50 96 784.50 17.000—18 000 745.20 96 841.20 18.000 -19.000 808.95 148 953 9 8 19.000—20.000 868.05 148 1016 08 20.000—22 000 988.40 148 1136.40 22.000—24 000 1110.20 148 1258.20 24.000—26.000 1240.40 248 1488 40 26.000—28.000 1418.10 248 1666.10 28.000—30 000 1552.98 248 1800 95 30.000—32.000 1695 05 248 1943.08 32 000—34 000 1900 50 248 2148.50 34 000—36.000 2047.50 348 2395 50 36.000—38 000 2194.50 348 2542 50 38.000—40 000 2341.50 348 2689.50 40.000—44.000 2642.75: 348 2990.75 44.000—48 000 2952 75: 500 3452.75 48 000—52.000 3369.60 500 3869.60 52.000—56 000 3691.20 , 500 4191.20 56.000—60.000 4146.45j 756 4902.45 60.000—64.000 4486 35: 756 5242.35 64.000—68.000 4989.50 756 5745.50 68.000—72.000 5358.40! 756 6114.40 Pri stalnih službenih prejemkih, to je pri onih, ki se izplačujejo mesečno, imajo delodajalci odbiti pri vsakem izplačilu tudi nanj odpadajoči del davka ter ga morajo potem sami pod svojo lastno odgovornostjo odpremiti na davčni urad. Pri tedenskih alii 14dnevnih izplačilih (mezdah) pa ne zadene službodajalca nikaka dolžnost do odtegovanja. Davek se predpiše neposredno delavcu ali uslužbencu ter se terja tudi od njega, ako ga ne plača ob pravem času, to je 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra, vsakokrat eno četrtinko celoletnega predpisa. Pri industrijskih podjetjih je pa tudi tukaj izjema. Davek od mezd se predpiše sicer delavcem in se terja tudi od njih, v slučaju neizterljivosti se zahteva pa od služhodajalcev, to je od podjetnikov, ki< ga zaradi tega torej odtegujejo lahko kar od plače. Službojemalci (delavci) dobe plačilni nalog samo prvikrat, to je prvo leto, ko so obdavčeni. Pozneje ne dobe več plačilnega naloga ter smejo pogledati samo v predpisani seznam, kadar je razpoložen pri davčnem oblastvu (v Ljubljani pri davčni administraciji), pri davčnem uradu ali pa pri županstvu. Če je odmera napačna, vlože lahko priziv, za kar je določen rok 15 dni, pričenši s prvim dnevom potem, ko so bili seznami pri županstvu zadnji dan razgrnjeni), kar je treba izvedeti iz razglasov. Priziv je kol-kovati z 10 Din in ga je vložiti pri davčnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani pri davčnii administraciji). Službodajalci (podjetniki) dobe za vsakega uslužbenca, ki ima mesečno plačo, poziv, v katerem je navedeno, koliko znaša davek. Priziv zoper tak poziv je vložiti v 15 dneh pri istih uradih in ga je kolkovati tudi z 10 Din. — Za mezdne prejemke, ki se izplačujejo tedensko ali 14 dnevno, dobe podjetniki samo tedaj poziv, če se davek od delavcev samih ne more izterjati. Podjetniki imajo davek od službenih prejemkov, dokler ne dobe poziva, v katerem je davek izračunjen, provizorično kar sami izračunjevati in odtegovati. Da ne trpe škode, je prav, če se ravnajo po predpisih in da naznanijo in odznaniijo vsakega Akcija za zedinjenje kovinarjev. Kakor smo že poročali, se jo kovinarska internacionala v Bernu zavzela za to, da se spor med jugoslovanskimi kovinarji, Id je izbruhnil na zagrebškem kongresu, omili in odpravi. V ta namen je pozvala obe organizaciji: Osr. društvo kovinarjev in Savez metalcev - kovinarjev Jugoslavije, da imenujeta 6 člansko paritetno komisijo, ki naj poišče platformo za zedinjenje obeli organizacij. Centralni odbor O. 1). K. je to odločitev internacionale sprejel in imenoval ss. F. Svetka, K. Jankoviča in F. Žagarja v to komisijo. Ob enem je pa naročil centralni odbor tej komisiji, naj stori vse korake, da bi se akciji za zedinjenje pritegnili tudi »nezavisni« kovinarji v Beogradu (Savez radnika metalne industrije i obrta Jugoslavije.) V ta namen je pooblastil centralni odbor O. D. K. s F. Svetka, da potuje v Beograd in ob.ace predstavnike obeh savezov, ter se informira v koliko bi bilo mogoče izvesti zedinjenje vseh treh organizacij v eno veliko kovinarsko organizacijo za celo Jugoslavijo. — Med potjo v Beograd je obiskal s. Sve-lek stavkajoče kovinarje v Subotici ter jim na velikem javnem shodu, ki ga je sklical odbor tamkajšnje podružnice razjasnil stremljenja kovinarjev v Sloveniji, ter jih pozval, naj to akcijo slovenskih kovinarjev z vsemi močmi podpro. Subotiški kovinarji so se akcije naše kovinarske organizacije zelo razveselili ter so naročili s. Svetku naj sporoči v Beogradu, da se oni z akcijo povsem strinjajo in bodo O. društvo kovinarjev z vsemi močmi podprli, da se ta akcija posreči. v Beogradu je s. Svetek obiskal obe centrali, ter razložil in utemeljil potrebo zedinjenja. Po večdnevnih konferencah z obema centralama je vprašanje toliko dozorelo, da je bilo mogoče sklicati na dan 18. maja skupno konferenco zastopnikov vseh treh central. Na tej skupni konferenci je v imenu O. T). K. s. Svetek podal obširen referat 111 predloge, na podlagi katerih naj bi se to zedinjenje izvedlo v življenje. Po medsebojnem izmenjavanju misli vseh navzočih je ta komisija izdelala predlog, katerega so podpisali zastopniki vseh treh centraT. Ta predlog bo stopil v veljavo takoj, čim ga potrdijo vsi trije centralni odbori. Glasi se: 1. Komisija soglasno konštatira: da je ideja ujedinjenja kovinarskih delavcev Jugoslavije popolnoma označena v vseh treh resolucijah in da se na podlagi teh treh resolucij ukazuje vsem trem centralnim upravam, da jih v praksi udejstvijo. 3. Da odločijo vse tri centrale na svojih sejah po tri delegate, ki gredo v skupni odbor. Ta odbor bo imel naziv: Odbor za pripravo in sklicanje skupnega kongresa ujedinjenja kovinarskih delavcev Jugoslavije. 3. Da se temu odboru stavi kot sredstvo za propagando med kovinarskimi delavci za ediustvo in mogočnost za čim uspešnejšo predpripravo kongresa samega dš na razpolago ^letalski radnik«. istotako se stavi na razpolago radi jezikovnih razlik del lista »Delavec«, v katerem hoče odbor z besedo propagirati ujedinjenje. Ta odbor posluje avtonomno, posvetujoč se z vsemi centralnimi upravami o vseh važnih vprašanjih. 5. Kongres ujedinjenja bi se moral vršiti najkasneje 26. avgusta t. 1. 6. Odbor bo moral za kongres pripraviti ta-le materijah a) predlog resolucije o ujedinjenju; b) načrt novih pravil in pravilnika; c) predlog resolucije o akciji in taktiki saveza ; d) predlog resolucije o delavski zakonodaji; e) predlog resolucije o strokovni La tarifni politiki; f) predlog resolucije o saveznem glasilu. 7. Ko sprejmejo vse tri centrale te predloge in imenujejo svoje predstavnike v odbor, postane ta takoj aktiven. Odbor se bo tudi takoj konstituiral. 8. Odboru, kot avtoriteti za pripravo edinstva, pripada dolžnost, da pomaga s svojimi nasveti in podporami v vseh sporih, ki bi nastali v tem času med delavci in delodajalci, ravnajoč se po pravilniku za stavke. Kavnotuko bo odbor s svojo avtoriteto preprečil vsak poizkus poedincev in skupin, ki bi neupravičeno rovarile proti ujedinjenju. Vsako delo proti ustvarjanju edinstva se bo smatralo kot delo proti interesom organizacije in proti tem se bo postopalo strogo po pravilniku, ki določa, uako se v takih slučajih postopa. 9. Ko se bo odbor sestavil, bo izdelal svoj pravilnik, ki bo veljal le do kongresa zedinjenja. Ta pravilnik b» polnomočen, ko ga odobre vse tri zainteresirane centrale. 10. Način volitev delegatov za kongres in ključ, po katerem se bodo volitve vršile, bo določala okrožnica, ki jo bo izdelal odbor. 11. Celokupno delo odbora, kakor ludi predpriprave vseh predlogov in resolucij obstoji v tem, da bodo v popolnem soglasju vse tri centrale. 12. V tem predlogu se bodo lahko napravile izpremembe in dopolnila po predlogih zainteresiranih savezov. Podlistek. Dragiša Lapčevič: Edinstvo in soli* darnost delavskega razreda. (Predavanje, ki se je vršilo dne 20. maja t. 1. pri podružnici »Saveza grafičnih delavcev« v Beogradu.) Marks in Engels pravita v »Komunističnem manifestu«, da je zgodovina človeške družbe zgodovina razrednih bojev. Razredi, oziroma kaste in stanovi so obstojali že v minulih dobah: antični in fevdalni, le da so se delili v duhovniški in plemenitaški stan; tretji stan trgovcev in obrtnikov ni bil privi-ligiran, kakor prva dva. Z nastankom meščanskega načina proizvajanja, zasnovanega po načelu svobodne zasebne lastnine in svobodne konkurence je nastalo tudi jasno razlikovanje razre- dov in s tem ludi vse ostrejši boj razredov, ki predstavlja izrazite močne razlike med razredi. Kaj je razred? Marks, ki bi bil najbolj poklican, da bi nam na to vprašanje odgovoril, nam na žalost tega ni storil v popolni meri. V zadnjem zvezku njegovega monumentalnega dela nam je zapustil le začetek tega poglavja. Njegov prijatelj in sodelavec pri delu in grajenju znanstvenega socializma Friedrich Engels je z žalostjo pripisal temu poglavju: »Tu se na žalost rokopis konča!« Toda, vendar tudi v tem začetku poglavja, ki bi moralo biti zelo obširno in popolno, nam Marks pojasnjuje glavne opombe, ki pojasnjujejo pogoje razrednega diferenciranja in glavne delitve po razredih. On pravi na primer: »Stalna tendenca in zakon razvoja kapitalističnega načina proizvajanja se zrcali v tem, da se proizvajalna sredstva vedno bolj in bolj osredotočujejo, da se delo ispreminja v mezdno delo, a proizvajalna sredstva v kapital ... Mezdni delavci, kapitalisti in posestniki tvorijo troje velikih razredov današnje družbe zasnovane/na kapitalističnem proizvajalnem načinu.« Gotovo je, da obstojajo razen teh treh velikih in glavnih družabnih razredov še vmesni razredi, podrazredi in propadajoči stanovi. Značilno za razred je: 1. skupnost dohodninskih virov; 2. skupnost interesov; in poglavitno: 3. skupnost protislovij med razredi. Boj razreda se vodi za delež na proizvodih narodnega gospodarstva, industrialec se bori za čim večji dobiček, finančnik za čim večjo obrestno mero. Ves ta boj se vodi ravno okrog vrednosti, ki jo ustvarja proletarski razred z vzdrževanjem proizvajalnega procesa. Iz nadvrednosti t. j. delo, ki se delavcu ne plača, obdrži industrijalec velik del, ostali del pograbi trgovec v imenu profita, finančnik (bankir) v imenu obresti, posestnik v imenu rente, železnica v imenu voznine, država v imenu davkov itd. itd. Vsi izkoriščajoči razredi imajo interes na tem, da je vsota neplačanega dela čim največja. Zato so vsi ti ogorčeni protivniki delavskega razreda, najsi se sicer še tako prepirajo in borijo zato, da jim pripade čim večji del nadvrednosti. Proletariat ima: 1. enak socialni položaj; 2. enake interese v sedanjosti; 3. enake težnje za bodočnost. To so pogoji za popolno in nemoteno razredno solidarnost. A prvi poizkusi za vstvarjenje razredne solidarnosti zavzemajo stvarno strokovne organizacije. Vendar onemogoči konkurenca med delavskimi organizacijami dosledno enotno borbo proti kapitalističnemu izkoriščanju. Ne sme se pozabiti, da se proletariat še ne čuti kot razred, dokler ne ustanovi svoje razredne organizacije in ne organizira svojega razrednega boja. (Dalje prihodnjič.) 13. O teh predlogih morajo zainteresirane centralne uprave doprinesti svoje določbe najpozneej do t. jun. t. 1. V Beogradu. 21. maja 1923. Člani komisije: F. Svetek, M. F. Manojlovič, Blag. Bra-činec, Svetomir Ignjatovič, Stevau Stanojevič. Josip Fišer, A. Dokič. * Kakor je iz resolucije razvidno, je zedinjenje kovinarjev na dobrem potu. S tem pa seveda ni rečeno, da ni še za premagati ogromnih ovir. Vendar je zedinjenje tako življensko važno za jugoslovanske kovinarje, da bo mogoče vse te ovire premagati, če bo količkaj razumevanja in dobre volje na vseh straneh. Mi bomo smatrali za svojo dolžnost, da bomo člane naše kovinarske organizacije stalno informirali potom >Delavca: o poteku te vele važne akcije. Naše organizacije. Kem&na rSroka. K skupščini »Osred. društva kemičnih delavcev«. Za nami je zopet leto in stopamo pred novo skupščino. Zato nam je treba, da jasno položimo račune za preteklost in načrte za bodočnost. Če pogledamo in si ustvarimo jasno sliko, o preteklem poslovnem letu, tedaj moramo reči, da je osrednje vodstvo napravilo svojo dolžnost v kolikor je bilo to v njegovih močeh. Prva in druga skupščina sta napravili lepe in umestne sklepe, od katerih žal nismo mogli vseh uresničili. Smelo pa smemo trditi, da je zavednost med delavstvom že zelo zelo narasla. Žali bog, da organizacija ni razpolagala s tistimi sredstvi, ki bi omogočila uspešnejše delo v boju za zboljšanje delavskega položaja. Mnogo je krivo temu zastajanje povišanja članskih prispevkov za rastočo draginjo. \ toliko se tudi članstvo ni zavedlo svojih dolžnosti, kljub temu, da je v ostalem prav pridno vršilo svoje naloge in dolžnosti. Upajmo pa, da nam bodo težki pretekli časi le za vzpodbudo in za izkušnjo v bodočnosti. Pred nami stoji nov mejnik, mimo katerega ne moremo, ne da bi pomislili, kaj bo pomenil za kemično delavstvo že v najkrajši bodočnosti.« V nedeljo 3. junija se bo vršila Til. redna redna skupščina našega osrednjega društva, na kateri bomo temeljito prerešetali načrte za bodoča pota kemične organizacije. Dolžnost skupščine je. da sklepa predvsem o tem: 1. Da se izvede sklep zadnje skupščine, da se izdajo društvena pravila v obliki brošur in članskih knjižic. 2. Da osrednje vodstvo izdaja četrtletno bilanco organizacije. Poleg tega tudi poročila tajništva in Statistike. Vsa ta poročila naj se priobčujejo v »Delavcu:, da bo članstvo poučeno v vsakem času o napredku, kakor tudi o nedostatkih organizacije. 3. Da se organizirajo v podružnicah redakcijski odbori, ki naj se bavijo po poročilu osrednjega vodstva o položaju, v katerem se nahaja organizacija, podružnica, tovarne, industrija itd. 4. Da so po možnosti gospodarskega stanja ustvarijo sekcije o posameznih strokah, v okvirju zato sprejetega pravilnika. 5. Da se za izboljšanje stanja osrednjega društva poviša v ta namen članski tedenski prispevek v primeri enournega tedenskega zaslužka. To so smernice, ki pa naj jih skupščina po možnosti pretresa in morebiti tudi izboljša. Pri izvrševanju sklepov pa naj potem sodeluje tudi članstvo samo. Prevalje. Tukajšnja podružnica papirnatih delavcev je imela dne 20. t. m. članski sestanek, ki ga je sklicala podružnica na podlagi poslane okrožnice osrednjega tajništva; obisk sestanka je bil povoljen. Navzoč je bil tudi tajnik osrednjega društva, ki je prečital in pojasnil bilanco preteklega leta. Iz bilance je posneti, da tako ne bo moglo iti dalje, če hočemo, da blagajna ne bo popolnoma izčrpana, in če hočemo, da ne pademo že takoj pri prvem pritisku kapitalizma v njegovo nenasitno žrelo. Dohodki so zelo malenkostni, to pa radi prenizkih prispevkov in radi narast-le draginje. Iz teh razlogov osrednjega društva tudi ne more nuditi članstvu tiste opore, ki bi jo lahko nudila pri dobrih gmotnih razmerah. Zato je dolžnost članstva, da dobro pripravimo naše trdnjave, da jih ne bo mogel kapitalizem že pri prvem napadu porušiti. Nato je bil članstvu predložen načrt povišanja prispevkov; pri glasovanju je bil predlog povišanja sprejet z večino glasov. Izvoljen je bil na sestanku delegat za skupščino osrednjega društva. Sodrugi, brez setve ni žetve! Zavedajte se tega! Živilska stroka. Stavka pekovskih pomočnikov v Mariboru. Pekovski pomočniki v Mariboru se nahajajo že od 7. t. m. v delni stavki. Mojstri, pri katerih stavka traja, so na delu, da razbijejo stavko, organizacijo in da razveljavijo kolektivno pogodbo onih deset pek. mojstrov, ki so 7. t. m. ugodili upravičenim zahtevam delavstva. Glavna pogajanja so se vršila 22. in 23. t. m., ki pa niso dovedla clo nikakega sporazuma, ker so mojstri potom svojega predsednika izjavili, da nimajo namena pogajati se z delavstvom. Radi tega stavka traja dalje. V stavki je 23 pomočnikov. Pri desetih mojstrih, ki so dovolili 25 odstotni povišek in tridnevni plačani dopust pa dela 44 pomočnikov. Po 23. maju je stavka zavzela poostren boj. Ob tej priliki se je objavilo v - Volkstimmi : tudi natančen račun koliko pek. mojster zasluži in kdo je kriv povišanju cen na kruhu. Tako so ugotovili, da mojster, ki speče na dan 500 komadov belega, '. Stenografija v desetih pismih. Fred vojno je bil pismen poidi stenografije zelo razširjen. Veliko je število tistih, ki so se na ta način naučili stenografije, ker drugače niso imeli prilike. Bogate izkušnje v tem oziru uče, da ustmen pouk v tečajih ni neobhodno potreben. To je važno zlasti za tiste, ki so zaposleni na deželi iu manjših mestih. Znanje stenografije se zahteva od nameščencev v vseh modernih pisarnah. Pri tem se ne vprašuje po sistemu, temveč samo po zmožnostih. Neglede na vse to nudi stenografija tudi v zasebnem življenju velike ugodnosti zlasti ljudem, ki so mnogo zaposleni. Pouk potom pisem se vrši na ta način, da prejme tisti, ki se želi učiti stenografije, na svoj priglas prvo pismo z ua-tančnimi pojasnili in navodili. Ko obdela to snov, kar se lahko izvrši v največ dveh urah, pošlje izdelano nalogo, ki se pregledano in popravljeno vrue pošiljatelju, ki prejme obenem drugo pismo. Na ta način se nadaljuje pouk do konca. — Za tiste, ki so dovršili pismen tečaj, obstoji stenografski korespondenčni krožek, ki skrbi za nadaljnje izurjenje svojih udeležencev potom krožnih zvezkov. — Pojasnila daje so-drug Franc Skobi, Selo 7, pošta Moste pri Ljubljani. Dopisu je priložiti znamko za odgovor. U. D. R. V torek, dne 29. t. m. se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor »Udru-ženja delavskih rediteljev«. Društvo U. D. R. bo organizacija delavske mladine. Ustanoviteljem je služila kot vzor organizacija angleških skautov. Organizacija U. D. R. bo dvigala in krepila prekipevajoče sile naše mladine. Skupaj bomo prirejali izlete v prosti naravi, gojili šport in telovadbo in vse. kjer bomo lahko merili svoje ndade moči. Najlepše in največje pa naj bo na naši organizaciji težnja, da moramo postati vsi člani U. D. R. ena sama v redu in disciplini trdno združena sila. Mladina se bo v U. D. R. vadila obvladovati v samozatajevanju svojo voljo, navajati prekipevajoče mladostne sile v en sam hudournik, ki gre preko vsega, kar se stavi združeni sili mladostnih voda na pot. V vseh svojih nastopih bodo člani U. D. R. dokazali, da so eno. Objave. Vsem Osrednjim društvom, podružnicam in naročnikom »Delavca«. Radi reda v upravi se mora naročnina za »Delavca« točno plačevati. Vsakemu, ki naročnine za list en mesec po prejemu fakture ne poravna, se list po preteku nadaljnjih 14 dni ustavi. Tekom teh 14 dni se pošilja društvom in podružnicam le polovico naročenih izvodov, vzrok pa se v informacijo članov v listu objavi. Predno se postopa na-pratn podružnicam v smislu prejšnjega odstavka, se podružnice pismeno opo-zore, da so z naročnino v zamudi. Uprava »Delavca«. RAZPIS. Stavbna in gostilniška zadruga Delavski dom na Jesenicah (Savi) razpisuje službo gostilničarja v Delavskem domu na Savi. — Reflektanti naj vlože svoje ponudbe najkasneje do 1. julija t. 1. Ponudbe je vposlati na naslov: »Stavbna in gostilniška zadruga Delavski dom ; na Savi št. 107, pošta Jesenice. Zalivala. Vsem sodrugom iu. sodru-žicam. kakor tudi nameščencem porcelanske tovarne L. M. Schiitz izrekam prisrčno zahvalo za darovani znesek 315 Din. — Anton Marinc. Liboje. Dopisi. Hrastnik. Dne 19. 1. m. so imeli >neodvisnk pri nas shod, na katerom fto hoteli pokriti nekdanje gnusne boj j proti treznemu in mislečemu delavstva. Dobro so se zavedali, da s taktiko, Ki so jo imeli pred nekaj leti, ne pridejo med širše delavske mase, 'zato si že od tistega časa neprestano trudijo, da bi z vedno novimi in čim učinkovitejšimi maskami prodrli v delavske vrste. Teh mask in krink se še danes poslužujejo. Tako se je na omenjenem shodu s. Šalamon prav na njemu lasten način dotaknil rudarskega zedinjenja in tozadevnih predlogov obeh rudarskih cen-1ral. S. Šalamon se je toliko trudil, da bi nam razložil in pojasnil predloge. Čisto lepa lastnost je to in nič nimamo proti temu. Ali čemu zgubiti toliko časa za naše delavstvo, ki je bilo o predlogih z besedo toliko poučeno, da je vsak trud. pokazati predloge v megleni in nejasni luči zaman. Mnogo koristnejše delo bi s. Šalamon brez dvoma opravil, če bi stopil v vrste tistega dela delavstva, ki sledi njegovim besedam, a ne zahteva od njega tudi dejanj. To delavstvo, o katerem lahko rečemo, da ga je še zelo veliko, potrebuje še zelo mnogo pouka ravno o teh predlogih, zakaj moti se, če meni, da bodo napravili zedinjenje voditelji brez sodelovanja organiziranega delavstva. Mi ne verujemo več, ker nismo slepci in ker vidimo. Kar vidimo, to verujemo; če je Tedenski pregled. Ljubljana, dne 29. maja 1923. Razmerje med Ameriko in Rusijo se zadnje dni ni nič spremenilo. Sicer pa lahko trdimo, da je slika od konca svetovne vojne ostala ista in neizpreme-njena. V splošni zmedi po podpisu mirovnih pogodb, ko je že odstopil Wil-son s svojo človekoljubno, a medlo ideologijo, kateri praktični Amerikanci niso zaupali, je ameriška trgovina usmerila vso svojo pažnjo na petrolejske vrelce v Rusiji in Mali Aziji. Znano je, da se »črni demant« premog umika petroleju, ki je važen zlasti pri pogonu vojnih ladij. Baš s tega vidika 6e zdi antanti zveza Rusije in Nemčije tako opasna. Francija in Belgija sta pač zasedli Porenje in Poruhrje ter s tem odvzeli Nemčiji premog. Za Nemčijo pa stoji Rusija z ogromnimi količinami petroleja, ki učinkuje bolje od premoga. Ako se stvori taka zveza med Rusijo in Nemčijo, združena s trgovinsko pogodbo, postane francosko-belgijska zasedba precej imaginarna, to je: po- meni udarec v vodo. Ker je Rusija ameriške pretenzije odbila s prekinje-njem diplomatskih odnošajev, je pričakovati v kratkem temeljite revizije ameriške politike napram Rusiji. Ne glede na to, da stoji v ozadju nekdo, ki bi imel rad dobiček iz spora med Rusijo in Ameriko — Japonec. * Oblak, napolnjen z vojno atmosfero, ki je plaval nad vzhodno riviero in nad Bližnjim vzhodom, se je raztepel tako, da je za enkrat odpadla nevarnost vojne med Grško in Turško. Dasi sta bili obe državi že popolnoma pripravljeni na strašen spopad, se je vendar v zadnjem trenotku dosegel sporazum v Lozani, in sicer s posredovanjem Francozov, ki bi svoje interese raje ugotavljali v miru nego v vojni. Sporazum vsebuje nastopna določila: Grška načeloma priznava Turčiji pravo do vojne odškodnine. Grčija odstopi Turčiji Karagač nakar se Turčija odpove drugim reparacij-fikim zahtevam. Končno sta se obe državi zavezali, da druga drugi vrneta med vsem tem sporom ugrabljene in zaplenjene ladje. Spor je, kakor rečeno zaenkrat poravnan, dokler se seveda Francija v toliko ne utrdi svojih pozicij na vzhodu, da ji bodo spori dobrodošli. V Poruhrju so Francozi naleteli na slučaj, ki nanj niso računali: na upor komunistov. Pasivno rezistenco delavstva in očitno bunjenje kapitalistov so premagali z orožjem. Njihova akcija pa je rodila reakcijo v obliki komunističnega odpora. Nemci očitajo, da so komunistično gibanje povzročili Francozi sami, ker so razpu:il!i ncir.-ho pciidp, zid bel, nas nihče več ne bo mogel prepričati, da je. črn. Torej sodrugi, proč z demagogi in krinkami, s pravimi obrazi pred tribunal, kjer naj odločuje pn met in ne srce. Leše pri Prevaljah. Kakor je znano, .-mo rudarji na Lesah pretekli mesec stavkali, da bi si zboljšali naš beden položaj. Naše zahteve so gospodje odklonili. češ, za vas ni denarja, ker žepi kapitalistov in grofov to ne dopuščajo. G. Brus kot nadzornik pravi, da ni sredstev, ter da je premogovnik pasiven. To pa zopet radi delavstva, ki hoče vedno stavkati. V resnici pa zahteva delavstvo le kruha. Vprašamo, kdo pa je kriv, da delavstvo stavka. Riba pri glavi smrdi, pravi pregovor. Dajte tudi delavstvu kruha, tla ne bo neprestano pešalo in ne glejte le na svoje želodce. V kakšnem bednem položaju se nahaja danes naše delavstvo in naše družine to si kapitalisti in njih hlapci pač težko predstavljajo; zaprosili smo za nekak predujem, da bi se ga nam ne odtegnilo od plače, a ker »rudnik nič ne nese«, se nam bo ta predujem zopet odtegoval; to se pravi: kapitalist z eno roko da, z drugo zopet vzame. Merodajne oblasti zganite se! Delavci in delavke pa se združite in idite do zadnjega vsi v organizacijo, ki vam bo zvezda v boju proti kapitalu in njegovim hlapcem. V delavski zavednosti in združenju je moč! dočim groze Francozi z novimi zasedbami. Gospodarstvo komunistov v po-bunjenih krajih menda ni posebno vzorno, kakor pravijo, povzroča pa skrbi Francozom in Nemcem. Govore 1udi, da so Francozi sami povzročili komunistične vstaje, da bi mogli upravičevati svoje zasedanje nemškega ozemlja. Kakor je videti, pa jim je voda začela liti v grlo. Na Angleškem se je izvršila pre-psnova vlade: namesto odstopivšega predsednika bo odslej vršil te posle Baldwin, ki bo hodil po političnih potih starega predsednika, to se pravi, da bo skušal ohraniti zvezo med Anglijo in med Francijo. V Rimu se je te dni vršil mednarodni ženski kongres za pravice ženskega spola, ki so se ga udeležile tudi Jugoslovanke. Kongres, na katerem se je mnogo klepetalo, so hotele Italijanke izrabiti za manifestacijo fašistu in ministrskemu predsedniku Mussoliniju, pred katerim je moral defilirati iz-prevod ženskih kongresistk vsega sveta. * Politični položaj v državi se je toliko razbistril, da se je pokazalo, da homogena radikalna vlada ne bo mogla obstati, na drugi strani pa se je zopet v toliko zapletel, da radikalci ne vedo pota. po katerem bi krenili naprej. Pogajanja z Radičem, klerikalci in muslimani niso uspela. Radič jim je prenevaren, klerikalcev je premalo, muslimani pa niso zanesljivi, ker so preveč naprodaj. Vsi znaki kažejo ponovno koalicijo med radikalci in demokrati. Medtem ko si radikalci v Beogradu belijo glavo radi rekonstrukcije vlade, prireja Radič v Zagrebu svoje parlamentarne seje«, na katerih napada državo in njene ustanove. Vse se vrši z velikim pompom in zborovalci se dado celo fotografirati. Demokrati iščejo stezice. kjer bi se neopaženo in brez škode za svoj strankarski prestiž približali radikalcem. Kot žrtev političnih razmer je padel minister Miletič, ki je podal ostavko na svoje mesto; to ministrstvo ostane začasno nezasedeno. V sredo popoldne bo na svečan način otvorjena seja narodne skupščine, ki radi neštevilnih praznikov ne pride do dela. Skupščina se je na zadnji seji konstituirala in sicer je bil izvoljen za predsednika radikalec Ljuba Jovanovič. Tudi oba predsednika in vsi štirje tajniki so člani radikalne stranke. Klerikalci, muslimani, džemijet in Nemci so odnesli dolge nosove. Radič pa preži v r/ r> -. - 1 * i Delavsko gibanje. — Socialistična delavska internaci-onaln je delo tistih proletarcev, ki so cepljeni na razne dele prišli do spoznanja, da je v teh težkih časih splošne zmedenosti trošenje proletarskih sil naravnost usodepolno. Hamburški kongres, id se je na letošnje Binkošti vršil, je prvi korak, ki je utešil želje po edinosti proletarskega razreda. 750 zastopnikov proletariata iz triintridesetih dežel je na kongresu izrazilo željo, da se stvori močna in enotna mednarodna zveza proletarskih socialističnih strank. Velike predpriprave, pretresanje vprašanja zedinjenja, je pokazalo, da je stvar popolnoma dozorela in da se proletariat v zadnjem kritičnem t renutku zaveda svoje dolžnosti. Po kratkih in jedrnatih debatah je kongres na predlog s. Adlerja (Dunaj) sklenil, da se osnuje enotna mednarodna zveza, ki naj se imenuje Socialistična delavska internacionala« s sedežem v Londonu. Vse zveze, ki so do danes združevale razne socialistične frakcije, naj likvidirajo in stopijo v novo mednarodno zvezo. Kongres, na katerem je bila zastopana tudi amsterdamska strokovna internacionala, bo imel ogromne posledice in vpliv na splošno zedinjenje tudi s skrajno levico proletarskih vrst. Ne smemo pa se prenagliti! Če so se delavske vrste cepile leta in leta in je imelo to cepljenje morda tudi svoje vzroke, zato tega sovraštva, ki je vladalo do danes med delavstvom, ni mogoče odpraviti čez noč. Predpogoji za zedinjenje so brez dvoma dani in v najkrajšem času bo delavsko gibanje na poti do popolnega ozdravljenja. Mi smo na delu, da razkropljene dele delavstva zopet združimo. —Beograjski profesorji so vsekakor častna izjema v vrstah takozvanega duševnega delavstva. V jugoslovanski pre-stolici so se znašli med duševnimi delavci ljudje, ki nočejo biti hlapci režima. temveč zahtevajo pravice do življenja, ki jim pripadajo. Ker vlada ni ugodila njihovim zahtevam so podali koncem meseca maja (torej tik pred zaključkom šolskega leta) ostavko in so odložili svoja mesta ter se podali v druge službe. Spor še do danes ni poravnan. Ta korak beograjskih profesorjev je vsekakor zanimiv pojav, ki mora in-teresirati tudi ročno delavstvo. = Stavke v Belgiji. V Belgiji se že štirinajst dni odigravajo veliki boji železničarjev in poštnih uslužbencev. —■ Proti bojujočim se železničarjem je hotela vlada prav energično nastopiti s tem, da je sklenila, da se železniške urade in promet militarizirajo. Obenem je izdala na stavkujoče delavce poziv, da se takoj vrnejo na delo, sicer bodo odpuščeni. Po zadnjih poročilih je delavstvo odgovorilo na te nasilne korake vlade s tem, da je proglasilo splošno stavko. Delavske organizacije so se na ta boj že dolgo pripravljale in so do izbruha stavke konsolidirale vrste železničarjev in poštnih uslužbencev, s katerimi so se izjavili solidarnim tudi poštni uradniki. = Brezposelnost na Češkoslovaškem. Po poročilu ministrstva za socialno politiko je češkoslovaška vlada podpirala v mesecu aprilu 143.000 brezposelnih (med temi 41.000 žensk). Deloma je podpirala 50.200 brezposelnih delavcev in 80.100 družinskih članov. Torej ima vlada v svojem okrilju 343.300 delavcev, ki so prizadeti pri industrijski krizi. --= Brezposelnost v Rimu je v najhujšem štadiju. Redukcija uradni-štva. ki jo je izvedel Mussolini, ni ostala brez posledic. Uradniki, javni nameščenci tavajo brez dela po ulicah cesarskega Rima. Mnogo brezposelnih je tudi med natakarji. Vlada pa se za to bedo uradnikov ne zmeni. =Komunistični puč v Nemčiji. Kakor na drugem mestu poročamo je nastala radi hujskanja od strani francoskih zasedbenih oblasti v Pohrurju komunistična vstaja. Ta vstaja je imela od pričetka docela obliko mezdnega gibanja, ki so ga komunisti speljali popolnoma na politično polje. Načrt, ki so ga izdelali komunisti za osvojitev politične oblasti pa so prišli na dan in je jasno, da bo hoteli po teh načrtih razširiti re-vclto po celi srs--:'.;! * Razno. — Mussoliniju je zmanjkalo sape. Ima baje toliko pušk in bajonetov, da sedi na njih vsa njegova banditska in pre-tepaška armada. A nima tiste soli, brez katere ne more životariti noben sistem, pa četudi je naslonjen na teror in silo; to je inteligenca. S tem, da so fašisti odgnali z negacijo duševnega preporoda od sebe italijanske inteligente, so bili zapisani poginu. Glave fašističnega sijaja si pač ne bodo dolgo hladile v senci bajonetov. S tem, da pokaže nekdo hrbet, je pač znamenje, da ga stvar odbija, a ga mora istočasno pritegnili v stvar, v katero ima boljše upanje. Svet danes strmi, ko opazuje napredovanje socializma na Angleškem. Saj bodo prevzeli angleški socialisti — torej zastopniki in predstavniki naprednega in zavednega angleškega delavstva — po računih meščanskih politikov vlado v svoje roke že tekom dveh let. Angleška javnost pričakuje že tekom najkrajše dobe nepredvidljivih sprememb. — Se že prepirajo črnosrajčniki. Med italijanskim železniškim ministrom Torrejem in aleksandrijskim županom se je pričel prepir radi razpusta železniških milic v pokrajinah Turin, Cuneo, /Aleksandrija, Novara in Pavia in legij narodne milice v Aleksandriji. — Skrb za prosveto v Jugoslaviji. Iz statistike posnemamo sledeče: Sorazmerno s številom prebivalstva prideta v naši državi, na Poljskem, v Grčiji v južno-ameriški državi Peru na 6 milijonov prebivalcev le dve' medicinski fakulteti! Tudi na tem polju za našo domovino najlepše izpričevalo pred kulturnim svetom. — Počitka potrebujejo tudi časnikarji (novinarji). V Belgiji je izšel zakon, ki zabranjuje izdajanje jutranjih časopisov, da se s tem zagotovi novinarjem nedeljski počitek. Založniki časopisov so se za to načelo nedeljskega počitka izjavili, so pa proti zakonskemu načrtu, ker jim to'onemogoči kupičenje dobička pri nedeljskih časopisnih izdajah. Iskre, Današnja meščanska družba je kakor tisti kralj Midas, kateremu se je spremenilo vse, česar se je dotakni], v zlato. Posedujoči razred lahko^ prične kakor mu je drago, kar hoče, vse mu je mamon. On lahko prične s socialno reformo, sporazum z delavstvom, kaj bo iz tega? Več profita! Lahko prične delati s toleranco in človekoljubjem, lahko se izreče proti plemenskim bojem — hu-vnaniteta (človekoljubje) postane v njenih rokah nič druzega, kakor nastop za interese posameznih oseb posedujočega razreda. (V. Adler.) LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S. Lesce: Vaš dopis priobčimo radi pomanjkanja prostora v prihodnji številki. Z dopisi nas odkrito rečeno precej nadlegujete. Poslali ste nam kar trj dopise! Ne bodite pregostobesedni. Več dejanj! Podlistek, ki smo ga do sedaj priobčevali (Zakon RSFSR o delu) smo za današnjo številko prekinili in ga bomo nadaljevali v prihodnji številki. V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Viška tiskarna Makso Hrovatin. Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so naj-boliši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, ^Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. Priporoča se velika izbira barvastega in navadnega bombaža, perila i. t. d. KARL PRELOG, Ljubljana, Stari trg štev. 12. POZOR! UGODNA PRILIKA! Delavsko perilo, močno in po najnižjih cenah se dobi samo pri »DBLTAf. nareka n i^dovanje perila r i. t o. z v P(:iju. (Pr.Iie prlLc:’.•;;!?.) Razgled po svetu«