GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDN1K • LETO X • ŠTEVILKA 6>7 • 10. JULIJ 1974 Krajevna skupnost Podpeč-Preserje T*OSTITEU JUGOSLOVANSKIH SAMOUPRAVLJAVCEV o4ubliana je bila letos gostitelj že tradicionalnega dneva samoupravljavcev. Predstavniki delovnih wtkun11ZaC-*i 'Z VSe države 80 8ostje v številnih ustanovah, organizacijah združenega dela in krajevnih toS občin" naSe®a mesta- ^ečja skupina gostov je obiskala tudi krajevno skupnost Podpeč-Presetje v p devanja, ki so jih v tej krajevni skupnih in splošnih potreb. Ij) "red zgradbo tamkajšnje šole skupnosti že vložili za boljše fft J’0Ste. Pozdravili domačini, /t« n.ik občinske skupščine ’ J1 predsednik občin- i ^f^nega sveta France ^r!Tec 'n ostali predstavniki a' kJo. ,aoP0litičnih organizacij. I j Preserčani pa so jih 81'prejeli s pesmijo in cvetjem. I3L tosvet v tej krajevni skup-JJ*. . Je bil namenjen obravnavi levnf topnosti kot sestav- II ln“'u uelu združenega dela in . , ezovanju krajevne skupnosti ^fdel °r,®,an'zacij ami zdru že nega 'Oda! V°dni reberat Je zbranim p*311 izvršnega komiteja SeMtvaCKZKS Franc Šali. rial je predvsem novo vlo-rajevne skupnosti, ki jo na- •«wariiie UStava’ kot tudi združe-JtJ ln ^stransko povezanost i skim -l ‘iudi Pri uresničevanju : 4iat^mh interesov. Zbranim je ijevn,.0, delu in značilnosti kra-° tnrpn skuPn°sti Podpeč-Presen e X?,°V°ril ^di Franc Zalar. Pr oni je predvsem na priza- že vložiti za sodelovanje pri uresničevanju skupnih akcij z delovnimi organizacijami, ki imajo svoj sedež v tej krajevni skupnosti. O tem mnogo razpravljajo v zadnjem času tudi makedonski samoupravljavci, je poudaril delegat Grujevski iz Skopja, r,Krajevna skupnost je specifična interesna skupnost, delovni človek v tako zasnovani skupnosti ne ostaja več objekt, ampak polno upoštevan subjekt. To je v naši republiki že zaživelo s sporazumevanjem med potrošniki in prodajalci. Prav na tem področju smo bili že precej uspešni," je dejal delegat Grujevski. S svojimi prispevki sta sodelovala tudi dva delegata Zvezne konference Krajevna skupnost in družina. Nova ustava daje krajevni skupnosti velik pomen, največja kvaliteta pa je prav v tem, da je delovni človek postavljen v enakopraven položaj pri odvajanju sredstev za zadovoljevanje Samoupravno sporazumevanje pa mora v fazi konstituiranja samoupravnih interesnih skupnosti resnično odražati vse interese občanov in delovnih ljudi. Delegat iz Bizeljskega pa se je v svoji razpravi dotaknil vprašanja financiranja krajevnih skupnosti in sicer tistih, ki so manjše in v katerih praktično ni industrije. Opozoril pa je tudi na to, kdo bo v takšnih krajevnih skupnostih opravljal organizacijo in kdo bo v republiškem merilu tisti, ki bo dal iniciativo za samoupravno urejanje krajevnih skupnosti. Ob koncu posveta so soglasno izvolili Emila Zalarja za delegata, ki je naslednji dan na skupščini " samoupravljavcev poročal o posvetu. Gostje so si nato skupno s svojimi gostitelji ogledali še obrat Hoje v Podpeči in sicer Galenterijo Podpeč, ki je največji proizvajalec- obešalnikov v naši državi. Vsem občanom in bralcem Naše komune želimo prijetne počitnice! Uredništvo Naše komune Temeljni kamen položen Pred dobrim mesecem dni je predsednik občinske skupščine Vili Belič slovesno položil temeljni kamen za izgradnjo prvih stanovanj iz solidarnostnega stanovanjskega sklada v naši občini. Kot je znano bo na območju krajevne skupnosti Kolezija do aprila naslednjega leta zgradilo gradbeno podjetje Tehnika štiri bločne objekte oziroma skupno 133 stanovanj. V vlogi investitorjev nastopajo občinska skupščina (več kot 50 stanovanj najemnih za potrebe občanov in družin z nižjimi osebnimi dohodki), ki je prejela v ta namen posojilo v višini desetih milijonov ter Tobačna tovarna (33 stanovanj) in Komunalno podjetje Vič (12 stanovanj). Slednji dve delovni organizaciji gradita z bančnimi sredstvi, dobljenimi pod praktično istimi pogoji kot občina iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščine poudaril, naj bodo ta temeljni kamen in hkrati tudi ta akcija spodbuda in začetek za še več tovrstnih in podobnih akcij, s katerimi naj naša družbena skupnost v • kar največji meri pripomore k reševanju perečih družbenih problemov. # POLHOGRAJSKO GOSPOSTVO JE BILO ENO IZMED PRVIH UPORNIŠKIH ŽARIŠČ.IZ KATE -RIH SE JE NA ZAČETKU LETA 1515 RAZVIL SLOVENSKI KMEČKI UPOR . POLHOGRAJSKI PODLOŽNIKI SO SE UPRLI SVOJEMU GRAŠ - i ČAKU LAMBERGU ŽE LETA 1514. MARCA 1515 SO SE PRIDRUŽILI ŠIROKI KMEČKI JE ZAJEMALA VSO KRANJSKO.JUN1 PA SO POLHOGRAJSKO GRAŠČINO v OPLENILI IN POŽGALI SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ 13013 \v DELEGATI OBČINSKE SKUPŠČINE ZASEDALI Južno obvoznico zgraditi čimprej! > >#-f m* mm Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so se 25. t. m. sestali na svoji drugi skupni seji. Potem, ko so predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki vseh treh zborov podpisali svečano izjavo, so delegati soglasno sprejeli tudi odlok o stalnih delovnih telesih občinske skupščine ter več predlogov komisije za volitve in imenovanja. Delegati so se najdlje pomudili pri obravnavi predloga za izdajo garancije za najetje kredita za gradnjo poslovnih prostorov krajevne skupnosti v Rožni dolini. Glede na to, da se še vedno precej krajevnih skupnosti v naši občini srečuje s podobnimi ali še bolj perečimi problemi poslovnih prostorov za te namene (ponekod celo trgovine nimajo) in glede na to, da je projekt samega doma preobširno zastavljen in kot tak tudi finančno zahteven, so bili razpravljavci zelo kritični. Čeprav so predstavniki KS Rožna dolina opozaijali tudi na pereč problem otroškega varstva, ki naj bi ga sanirali prav z rešitvijo izgradnje novega objekta krajevne skupnosti (najetje kredita za izgradnjo vrtca namreč ni mogoče), saj je stanje že tako zaskrbljujoče, da ga bo sanitarna inšpekcija lahko tudi zaprla, predloga ni izglasoval noben zbor. Sklenili so, da bo pač krajevna skupnost morala sama poiskati drugačno rešitev. Ker pa se tovrstni problemi pojavljajo tudi drugod, jih bo morala občinska skupščina reševati sistemsko v okviru programov. Informacijo o desetletnem programu izgradnje cest v našem mestu, ki je bila podana skupno s stališči občinskega izvršnega sveta, so delegati dopolnili še z zahtevami, da se južno obvoznico v mejah realnih možnosti »premakne" še južneje, da pač ne bi s hrupom in onesnaženostjo prizadela stanovanjskih sosesk. Delegati so opozorili tudi na nepopolno izdelavo te študije, saj nikjer ne obsega analiz o onesnaževanju in negativnih učinkih hrupa. Naj ob tem napišemo še sklepe, ki so jih sprejeli IS in delegati: izdelati je potrebno program financiranja z dodatnimi instrumenti zbiranja sredstev; v roku šestih mesecev naj se določijo dokončni cestni rezervati, vsi variantni predlogi rezervatov pa se sprostijo za gradnjo, dalje, naj bo Cesta v Mestni log dvopasovna, ne soglašajo pa s povezavo s cesto Za Gradom preko Opekarske ceste, ampak predlagajo povezavo preko podaljška Titove ceste na mestno obvoznico in končno, potrebno je ekonomsko preučiti ali ni najbolj smotrno, da se z gradnjo južne obvoznice prične takoj. Delegati so na seji sprejeli tudi sklep o pogojnem pristopu k posebnemu družbenemu dogovoru o višini splošne porabe v občinah v SR Sloveniji za leto 1974 ter informaciji o poslovanju organizacij združenega dela s področja industrije za prvo tromesečje tega leta in o samoupravnem sporazumu za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. Naj ob koncu tega poročila povemo, da smo že na tej seji, ki je bila pravzaprav prva delovna seja, lahko ugotovili prednosti in kvalitete novega delegatskega sistema. Delegati so skupščinske materiale že vnaprej zelo natanko preučili, kar je bilo razvidno iz dobro pripravljenih in konstruktivnih razprav posameznikov kot tudi številnih vprašanj, ki so jih delegati v imenu svojih delegacij posredovali na zaključku same seje. Naj še poudarimo, da so bile tako občinske strokovne službe kot tudi člani izvršnega sveta dobro pripravljeni in so na večino postavljenih vprašanj na mestu samem tudi odgovorili. J. D0M1TR0VIČ 27. junij — dan samoupravljavcev Jugoslavije ob leiosnji ueiji /.aporeani proslavi dneva samouprav^ avcev lahko z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da je socialistično samoupravljanje pri nas, na vseh področjih in na vseh ravneh, ravno v zadnjem enoletnem preteklem obdobju dobilo svoje trajne temelje in postalo ogrodje in neločljiva sestavina naše .......... ružbe " ~ socialistične družbene ureditve. Preteklo enoletno obdobje, to je obdobje od zadnjega dneva samoupravljavcev pa do danes, lahko v razvoju samoupravljanja štejemo za izrazito revolucionarno. To obdobje se dejansko pričenja s sprejemom novih ustavnih takoimenovanih „delav-skih“ amandmajev in nadaljuje z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela ter njihovih združb, nato z vseljudskim sprejemom nove ustave, ki uveljavlja odločilno vlogo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev, nadalje z voli- tvami novih skupščin družbenopolitičnih in interesnih skupnosti na delegatskem principu in končno z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih skupno upravljata porabnik in proizvajalec dobrin oziroma storitev, ki so skupnega in splošnega pomena po novem ustavnem načelu „svobodne menjave dela“. Če povzamemo, to je bilo obdobje institucionaliziranja združenega dela, obdobje, v katerem je uzakonjena neodtujljiva pravica delovnega človeka, da upravlja z rezultati in pogoji svojega dela, da neposredno ureja medsebojna razmerja v združenem delu ter da upravlja s sredstvi celokupne družbene reprodukcije. Letošnji dan samoupravljavcev so delovni ljudje proslavljali predvsem z velikimi delovnimi uspehi preteklega obdobja, s svečanimi sejami organov upravljanja in izvršilnih organov, na katerih so na bolj slovesen način ugotavljali rezultate svojega dela, snovali načrte in si določali na- CLANJ OBČINSKE KONFERENCE ZKS 0 POLOŽAJU IN VLOGI MLADINE Cerkev odteguje mlade Pismo mladinskega aktiva Krim je bilo neposreden vzrok, da je sklenila OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik temeljito oceniti položaj mladih v občini, vendar ne le v institucionalnih okvirih, temveč tudi izven njih. Mladinci s Krima so namreč vse družbenopolitične organizacije opozorili na vrsto težav, s katerimi se srečujejo in ki so tako zelo značilne za večino mladinskih aktivov v viški občini. Te težave so: premalo oziroma skoraj nič denarja, neurejeni prostori, klerikalna aktivnost itn. Na peti seji OK ZKS je bilo govora o vseh teh težavah. Nič dosti pohval ni bilo slišati o mestni mladini oziroma njeni aktivnosti. V mestu mladinski aktivi v mnogih KS sploh ne obstajajo, tam, kjer obstajajo,pa so le na papirju, sicer pa spe. Spanje pravičnega prav gotovo ne, saj v ta področja vdira cerkev s svojimi aktivnostmi in lahko nemoteno razširja svojo družbeno dejavnost. Bistveno bolj delavni so mladinski aktivi na podeželju. Tam je mladina bolj delavna kljub večkrat slabšim pogojem. Na konferenci so ugotovili, da se mladina povsod srečuje z zelo moč- prečevati ne le formalno, temveč tudi z aktivnostjo. Cerkev se pojav-1, kjer Ija s svojim vplivom povsod, kjer ji dro' nim vplivom cerkve in njenih krogov. Čerkev se spušča na mnogih področjih v zadeve, kjer nima kaj pusti naša družba le drobceno vrzel neaktivnosti, saj znajo cerkveni krogi to zelo dobro izkoristiti in obrniti v svojo korist. Na takih področjih potem cerkev širi svoj vpliv in špekulira s ponujanjem materialnih možnosti. Ponekod so te materialne možnosti gramofon, drugod pa tudi alkohol, kar je nedvomno tudi s cerkveno etiko sprto, vendar pozabljeno, ko gre za vpliv. Na nekaterih področjih, kjer naše družbenopolitične organizacije niso dovolj budne, se dogaja, da obiskuje verouk tudi do 90 odstotkov otrok. iskati, vendar lahko najde svoj prostor, ker ni nikogar, ki bi se postavil To je zaskrbljujoč podatek. Ti ) namreč potem razpeti med po robu njenim škodljivim težnjam. Po ' ‘ . Poseganje cerkve na različna področja, ki nikakor ne morejo soditi med versko dejavnost, je treba pre- otroci so i znanstveno razlago v šoli hi mitolo-. Ško versko vzgojo, ki jim jo nudi cerkev. To povzroča seveda vrsto težav. Na konferenci so tudi ugo- tovili, da aktivi ZMS naletijo na 3Čti cerkvene mreže v večini območij, pa Jožetu Japlju v slovo Ko se od koga poslavljaš, se je vedno težko ooločiti, kaj spregovoriti, posebej še če se od nekoga poslavljaš za vedno, če ti je to tovariš, če ti je ob tej izgubi resnično težko, če se pravzaprav dejansko sploh še nisi sprijaznil z dejstvom, da je slovo nujno. Tedaj tehtaš besede in ne veš, kaj bi bilo prav, katera beseda bi bila primerna, katera bi lahko povedala dovolj o tem kar čutiš. Težko se je sprijazniti z mislijo, da preneha biti plemenito srce, težko je verjeti resnici, ki pa je tako neizprosno prisotna, težko je verjeti, da človek mora podleči v boju z naravo, da je zahrbtna bolezen izpila življenjsko moč človeka, ki se je kalil v najtežjih časih naše revolucije. Z vsemi takimi mislimi so se srečevali prijatelji in sodelavci Jožeta Japlja iz Kozarij, ko so se poslednjič poslavljali od njega. Jože Japelj se je rodil v Vnanjih Goricah, kjer je rastel ob.izkušenih in dolgoletnih revolucionarjih, kjer je od njih dobival Drve napotke za življenje, za oorbo, za boljšo in pravičnejšo bodočnost. Tako je ze kot mladenič oblikoval svojo razredno usmerjenost in s tem koval sebe. iau Napad na Jugoslavijo ga ni našel nepripravljenega, saj se je takoj vključil v delo NOB skupaj s celotno družino. Aretirali so ga skupaj z bratom, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov morali izpustiti, brata pa so ustrelili kot talca v Gramozni jami. Kasneje so ga aretirali še belo - - - logardisti z Dobrove in domobranci z Brezovice. Odpeljali so ga v ljubljanske zapor« in od tam v koncentracijsko taborišče Dachau. Po koncu vojne se je vrnil v domovino, kjer sta ga čakala dva sinova - partizanska oficirja. Tudi po vojni je neumorno deloval in se boril za napredek. Pomagal je graditi, kjerkoli so potrebovali njegovo pomoč. Kot borec od začetka je bil odlikovan s Partizansko spomenico 1941, v ZK pa je bil sprejet leta 1942. Bil je predsednik okrajne zadružne zveze, predsednik SZDL in sedaj predsednik KO ZZB. Sredi tega dela pa je posegla bolezen. To je neizprosen življenja tok. vendar, kot pravi pesem: „V delih svojih živel boš večno" in tako vedno z nami. Mami Sanji Založnik Proletarka in partizanska mama Sanja je umrla. Vse življenje se je uspešno spopadala s tegobami in zmagovala, narava pa je bila v 82. letu močnejša. Zadnja želja, da bi še kdaj stopila na >d! rodna ruska tla, na zemljo vasice Mašo! pri Vladimirju v Rusiji, ■ br ■ ......... kjer je bila rojena, se ji ni izpolnila. Rodne domovine se je le spominjala, živela pa je v drugi domovini, pravi do lomovini, pravi domovini. Pri nas je namreč vzgajala otroke. borce za lepšo prihodnost, pri kot partizan nas je sodelovala kot partizanska mati, ki je pomagala borcem, jim nudila skrivališče, hrano in svoj dom. Postala je naša, čeprav ni bila rojena Slovenka. Z dejanji in vzgojo, ki jo je nudila svojim otrokom, je dokazala, da čuti in dela za novo domovino. To je dokazovala od tedaj, ko se je pred 51 leti preselila k nam, tu delala v opekarnah in živela usodo proletarke, ki se je skupaj z možem morala boriti za goli obstoj v pogojih kapitalistične ureditve stare Jugoslavije. Med NOB je pomagala, kolikor je mogla, partizanom, med katerimi sta bila tudi sin in hčerka, sodelovala je sploh celotna družina, tako mož kot drugi sin. Vse to je dala za slovensko zemljo! Zato je bilo slovo težko, še posebej težko, ker je bila Sanja mati, žena, tovarišica, mati, Žena, tovarišica, ki se je razdajala, delala in v naši revoluciji dokazala ljubezen do nove domovine. ga skušajo uporabiti za tehnični servis za raznašanje pošte. Za to so skušali uporabiti na eni mestnih KS celo predsedstvo OK ZMS. Gradimo nova naselja, za mladino pa v njih ni prostora. Kje naj se zbirajo mladi? Nekdo mora delati z njimi! Mentorjev pa ni. Le redki aktivi imajo odlične mentorje, mladi pa potrebujejo nekoga, ki jim je pripravljen svetovati, jim nuditi oporo, ne rabijo pa mentorja, ki bo to le zato, da bo imel eno funkcijo več. Za mlade je nujno treba na vsak način najti denar. Osnovne organizacije ZK naj narede analizo delovanja mladih na njihovem področju in na a konkreten program rei osnovi tega konkreten program reševanja tega problema. Večja enotnost in sinhronizirano delovanje je nujno med specializiranimi organizacijami kot so taborniki in počitničarji. Vsaka šola, vsak mladinski aktiv pa ......... .To bi morali imeti strelsko družino.' ni kaprica ali hobi, temveč ena od priprav na SLO. Posebej važno pa je dolgoročno delovanje v šolah. Šolski sistem je treba reorganizirati, vendar ne formalno temveč vsebinsko. Družbo- slovne predmete je treba poučevati v nižjih razredih srednjih šol, ne pa le v višjih. Tako bo omogočena mla-jbo dim večja aktivnost, saj bodo seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi, vendar ne le preko šolskega statuta. Konferenca je ocenila tudi aktivnost komunistov viške občine v času pred obema kongresoma. M. DIMITRlC Sodelovanje z univerzo V obdobju pred peto konferenco OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik se je NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, inž. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar-šič, Sandi Sitar in Janja Domi-trovič, odgovorna urednica. Uredništvo in uprava Ljubljana, _ ----------- . te Trg MDB 7/1., tel. 20-721 koči račun SDK ] 50103-678-51173. Rokopisov I ne vračamo. Tiska tiskarna Ljud-^ske pravice v Ljubljani. sestal komite v kratkem času kar dvakrat. Ocenjeval je delovanje članov ZK v času volitev. Sestanku sta prisostvovala tudi predstavnika univerzitetnega komiteja ZKS Ljubljana. V razgovoru so iskali skupne rešitve nekaterih spornih vprašanj, ki so nastala ob voUtvah na nekaterih fakultetah z območja viške občine. Komite se je dogovoril s predstavnikoma študentskega komiteja za nekatere skupne sklepe in ocene, posebej pa še za koordinirano akcijo v bodočnosti. Ena konkretnih oblik bodo posebni štabi za posamezne občine. Te štabe bo izvolil ob konkretnih akcijah univerzitetni komite ZKS Ljubljana in bodo skrbeli za sodelovanje z občinami in usklajeno delovanje. To je nujno zato, ker se univerza v Ljubljani veže zelo različno: po sindikalni liniji na občine, po liniji ZKS na svoj komite in nato na mesto itn. Se uspešnejše delovanje in sodelovanje bo v prihodnosti moč doseči s koordinirano akcijo in dogovarjanjem. slava dneva samoupravljavcev je bila loge za bodoče, ob tem pa tudi podeljevali priznanja najzaslužnejšim. Tako je bila v Ljubljani 26. junija v počastitev dneva samoupravljavcev svečana razširjena seja mestnega sindikalnega sveta, na kateri so bila predvsem prikazana uspešna gospodarska gibanja v preteKlem enolet- ■ nem obdobju v Ljubljani ter rezultati pri ustanavljanju in konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela, pri volitvah delegacij v zbore združenega dela, pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti ter bile nakazane naloge samoupravljavcev in družbenopolitičnih dejavnikov, ki izhajajo iz prikazanih rezultatov. Ob tej priložnosti je mestni sindikalni svet podelil letošnja priznanja za praktično delo ter izredno uspešno udejstvovanje v delavskem samoupravljanju. Tudi osrednja jugoslovanska pro- letos na dan 27. junija v Ljubljani in zbora sicer v obliki zbora približno 400 delegatov organizacij združenega dela iz vse Jugoslavije. Na tej pro- slavi so delegati na dopoldanskem delu poslušali referat Fran naj bodo mestna, obmestna ali podeželska. Denar nedvomno ni edini in vsega odrešilni pogoj, gotovo pa je eden od pogojev za uspešnejše delovanje. Pomanjkanje denarja, prostorov in opreme onemogoča ponekod boljše delovanje ali pa sploh v celoti onemogoča delovanje. Mladi si morajo večkrat pomagati na nenavadne načine: organizirati maškarado, da lahko dela aktiv ZMS vse leto, montaža vrat na garažo in porivanje avtobusa iz nje v času sestankov, saj drugega prostora ni itn. Rešitev tega je v boljšem sodelovanju mladih z družbenopolitičnimi organizacijami. Sodelovanje mladih s temi organizacijami na ravni ob- - ranceta Popita 6 izkušnjah pri uresničevanju ustave v družbenoekonomskih odnosih in prisostvovali podelitvi priznanj Skupščine klubov samouprav-Ijavcev Jugoslavije in republiškega Sveta Zveze sindikatov Slovenije najzaslužnejšim organizacijam in posameznikom za uspehe in razvoj samoupravljanja v preteklem obdobju. Popoldanski del proslave pa je bil deloven in sicer tako, da so delegati v 17 skupinah obravnavali v določenih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v Ljubljani praktične izkušnje in uspehe v samoupravljanju in sicer po vnaprej pripravljenih uvodnih referatih po posameznih temah. Proslava dneva samoupravljavcev Jugoslavije se je zvečer 27. junija zaključila s sprejemom vseh delegatov v republiški skupščini v Ljubljani; naslednjega dne pa je bila prav tam še skupščina klubov samoupravljavcev Jugoslavije. Na vseh sejah in zborih je bila sprejeta soglasna ugotovitev o velikih delovnih uspehih in pozitivnih premikih v razvoju samoupravljanja, pa tudi ugotovitev, da je pred nami obsežno in vztrajno delo za vsebinsko uveljavljanje delegatskega sistema, kar pomeni nov način delovanja organov upravljanja organizacij združenega dela in skupščin družbenopolitičnih in interesnih skupnosti, katerega bistvo je neposrednost in prevladujoč vpliv delovnih ljudi pri odločanju pri vseh družbenih zadevah. J. Čebulj Letos so bile že v četrto podeljene nagrade najboljšim delavcem na področju uveljavljanja in razvijanja ter krepitve samoupravljanja. Na listo predlaganih je vpisanih preko dvesto delavk in delavcev. Med nagrajenimi jih je dvajset. Med letošnjimi nagrajenci, ki so prejeli kipec samoupravljavca in denarno nagrado, je tudi tovariš Rado Miklič, sedaj podsekretar republiškega sekretariata za delo. Nagrado si je prislužil s svojim neumornim delom na področju snovanja samoupravnih aktov in številnih zakonov in znanstvenih del, ki so pomembna za razvoj samoupravljanja ne le za slovensko, ampak za celotno jugoslovansko območje. Tovariš Miklič je deloval ne le kot publicist, ustvarjalec, ampak tudi kot predavatelj na številnih seminarjih. Zadnje njegovo delo čitamo v določbah Zakona o medsebojnih razmerjih v zdm-ženem delu s komentarjem ter v zasnovi samoupravnega sporazuma o sklenitvi takega razmerja. V tem času pa proučuje še dalje probleme usklajevanja vseh t. i. delavskih zakonov z novo ustavo. UDELEŽENCI IZ NAŠE OBČINE 0 SVOJIH VTISIH: Kongres je bil veličasten! Na 10. kongresu ZKJ so iz naše občine sodelovali trije delegati, točneje en delegat, en gost in ena delegatka, ki je naša občanka in članica IS občinske skupščine Vič-Rudnik. Predlagala pa jo je delovna organizacija. O vtisih s tega zgodovinskega kongresa, takoimenovanega kongresa enotnosti, smo se razgovaijali z vsemi tremi. Kako so naši delegati doživljali kongres, pripovedujejo sami. in delovnimi ljudmi. To je 1$ temeljna naloga in to je poudarjeno tudi na kongresu. Kongres je bil za vsakega po“' ditev osebnega gledanja, potrh v izobraže-terneijito.J en°tn0 Povezano in Zaradi majhnega števila mladih komunistov na šolah druge stopnje, tako s strani prosvetnih delavcev, kot s strani dijakov, vzgojni sistem ne dosega tistih ciljev, ki so začrtani v dokumentih, sprejetih na področju vzgoje in izobraževanja. ciaSstičnn a*cci)a bo akcija za so-lahko vlniingazirano šolo. Le-ta osebnem ,j? .VSes(ransko razvito “Pravne ’ Je c»lj samo- Ske. Prav t«?1^1 Čiie razširi,; tV ta':o bodo poskušali nasem>0^mladih'ki se bodo 'dejnonom-A1 in ob Predavanjih kasneje , ‘ 1Č?° izobraževali ter ter drugjeSpe5no delovali v ZMS Izkušnje, pridobljene v pre-obde..................... teklem obdobju, bodo služile za še doslednejše delo na področju uvajanja samoupravnih odnosov v šolah in domovih. Preko šolskega leta bodo člani KMI večkrat obiskali mladinske aktive, se neposredno pogovarjali ter zasledovali delo in ga na koncu leta skupno ocenili. sPremljatn’, da je potrebno P0klien,> ln Podpirati akcijo o ,er o i?a^ usmerjanju mladih mar£wLUsp?hu.učenc.ev- ki aad°b- To so le nekatere naloge iz obsežnega programa, ki nam pokažejo delo nove konference. Povezala in sodelovala pa bo tudi z ostalimi specializiranimi konferencami, DPO, z zvezo študentov LUZ ter predvsem z občinsko zvezo prijateljev mladine. bo tudi'*111 jd na*°8 konference ^ ozirom’ d? spremlja, ustanav- Vključevali pa bodo mlade tudi v komisije na OK ter si tako zagotovili kader za nadaljnje delo. IGOR KREVL Miisk pri Alojzu Dimicu »ktm Priliki najSditila- J ’ atere8a je n» splošno užival, gaje po našem thi^aan|s je eboi^,Udn'k^ n^em 'zrazil željo, da pozdravi vse borce in Priliki3sn1^0mno n^svolem !*endar l.e “zredno bistrega duha in spo-92detnico tet ga obišS d0mU’ Terenski odbor ZB Rudnik se ga dravja in da bi kot tak dočakal še mnogo let. I >» roti c Iz i Terenski odbor ZB Rudnik Uspešen pohod na Igu Udeleženci pohoda so reševali taktične naloge, naloge iz vojne teorije, topografije, streljali pa so tudi z vojaško pištolo. Za izvedbo teh nalog so imeli v krajevnih organizacijah ZRVS temeljite priprave, kar je nedvomno tudi eden vzrokov dobre udeležbe. Če bi bilo vreme lepše in če ne bi tako zelo nagajalo organizatorjem pohoda, bi bilo gotovo vse še uspešnejše, kot je bilo. Priprave na terenu na pohod so bile letos nasploh bolj detajlne kot lani. Sekretar občinskega odbora ZRVS Rudi Furlan meni: ,,Kljub vsem uspehom še nismo povsem zadovoljni. Vedno hočemo boljše, čeprav je že sedaj zelo dobro. Pri reševanju nalog je videti,s da je pripravljenost boljša tako pri taktiki kot topografiji, posebej pa še pri streljanju, kjer imajo sedaj naši člani več vaje in s tem tudi boljše rezultate. Osnovno, kar bi priporočal članom ZRVS, je, da berejo revijo „Naša obramba" in tam redno in podrobno zasledujejo nove dosežke in si pridobivajo novo znanje. Ni do- bro tako imenovano kampanjsko učenje, zadnjih nekaj tednov ali celo samo le nekaj dni pred pohodom. Razveseljivo je, daje Odstotek takih, ki se uče kampanjsko, vedno manjši, vendar bo dobro šele takrat, ko jih ne bo. Vse dosežke je treba namreč sproti zasledovati in se tedaj učiti. Potrebno je čimveč individualnega študija in seveda stalnega, tako da ima član določeno kontinuiteto znanja." Občinski odbor ZRVS je zelo hvaležen tovarni Iskra iz Horjula in se ji tudi zahvaljuje za pomoč pri izvedbi pohoda. Tovarna Iskra je priskočila na pomoč z radio sredstvi in zvezami, s čimer so olajšali izvajanje nalog. Zato se Iskri Horjul občinski odbor ZRVS v imenu vseh svojih članov najlepše zahvaljuje in priporoča tudi za bodoče sodelovanje. Občinski odbor ZRVS želi, da bi udeleženci pohoda, ki so pozabili vrniti kompase, le-te čimprej vrnili občinskemu odboru ZRVS. M. D. Gremo na Kozaro Odhajamo iz Ljubljane, polni zadovoljnih občutkov. Po desetih letih se viška mladina pojavlja na zvezni delovni akciji. Pravzaprav smo zbrani iz vse Slovenije. Se več! V naši brigadi so zastopane skoraj vse narodnosti Jugoslavije. Tako gre prvikrat na zvezno mladinsko delovno akcijo brigada, ki nosi ime v NOB prekaljene Sercerjeve brigade. Vsi brigadirji si želimo, da bi se vrnili iz Ko-zare kot udarna brigada. Pokroviteljstvo nad MDB je prevzela tovarna Ilirija. O vseh dogodkih, veselili in žalostnih, pa vas bomo obvestili po vrnitvi, v naslednji ^ številki Naše komune. Do takrat pa ..brigadirski HO-RUK". Poznate vsi zakon ? Na občinskem odboru ZRVS občine Ljubljana-Vič-Rudnik so v zadnjem času ugotavljali, da nekateri njihovi člani še vedno niso povsem natančno seznanjeni z nekaterimi določili novega zakona o vojaški obveznosti. Zakon prinaša nekatere novosti tudi pri obveznostih služenja v rezervnih enotah JLA. Za kakšne novosti gre, nam je pojasnil sekretar občinskega odbora ZRVS Rudi Furlan: ,.Mladi rezervni starešina je po novem zakonu dolžan služiti vojaški rok kot član rezervnih enot do konca leta, v katerem je dopolnil starost 55 let. Rezervni oficir pa mora po novem biti v rezervnih enotah do konca leta, ko dopolni starost 60 let. Doslej so bile te meje za obe kategoriji za pet let nižje. Rezervni mladi oficirji so lahko pozvani na vojaške vaje in k drugim oblikam vojaškega strokovnega izobraževanja, kot so npr. tečaji itd., do zaključenih 50 let, medtem ko lahko na iste vaje oziroma izobraževanje pozovemo oficirje v rezervi do zaključenega 55. leta. Tudi tu se je meja obveznosti pomaknila za 5 let navzgor. Vsem vojaškim obveznikom v rezervnih enotah naše armade priznava novi zakon kot izvršitev vojaške vuje tudi čas, ko so na tečajih in drugih oblikah vojaško-strokovnega izobraževanja, ki se izvaja v organizaciji ZRVS in v drugih oblikah organizacije, ki jih odredi zvezni sekretar za narodno obrambo, če je tako izobraževanje kontrolirano s strani ciganov JLA ali štaba teritorialne zaščite in seveda, če se vse to izvaja na poziv pristojnega občinskega upravnega organa. Za en dan vojaških vaj se šteje osem ur tečaja ali podobnega strokovnega izobraževanja. Prej so šteli za en dan že šest ur," nam je ob zaključku pojasnil Rudi Furlan, sekretar občinskega odbora ZRVS. ske skupščine Vič-Rudnik. Ta zahvala je za veliko pomoč in posebno prizadevanje. Sprejeli smo delovni program na osnovi sklepov in zaključkov. Veliko je bilo govora tudi o prenašanju tradicij NOB na mladino in o delu z mladimi. Mladi so večinoma dobri in če je pri mladini kaj slabega, tega ni kriva le šola, temveč tudi domača, družinska vzgoja. Mogoče tudi premalo dela naša organizacija ZZB z mladino. Premalo je tovarištva in enotnosti, takega na širši ravni, ki bi bilo opazno na vsakem koraku. To pa mlade razočara. Naša organizacija mora biti bolj odprta, pospešiti pa je treba tudi po- litično aktivizacijo. V naši organizaciji ne sme biti nikogar, ki bi politično ne deloval. Naš program je program ZKJ, ki ga bomo izvrševali in se borili zanj. ZZB je v naši družbi sila, na katero lahko vedno računa ZK. Na konferenci je bilo precej govora tudi o problematiki ZZB. Ni še vse rešeno, čeprav je veliko. Probleme je treba tekoče reševati. Govorili smo tudi o ustanovitvi zdravstvenega dispanzerja za borce, ki bi nudil članom naše organizacije hitro in učinkovito zdravstveno pomoč," je še povedala Marija Legan, sekretarka OO ZZB Vič-Rudnik. M. DIM1TR1Č V skladu s programom, ki ga je sprejel občinski odbor ZRVS občine Ljubljana-Vič-Rudnik, je bilo v mesecu juniju pri delovanju posvečeno največ pozornosti izvedbi pohoda. Občinski odbor ZRVS je organiziral, kot vsako leto, pohod, ki je bil tokrat na Igu in je imel orientacijsko taktični značaj. Ta pohod je bil obvezen za vse člane ZRVS in članstvo se je resnično tudi lepo odzvalo svoji obvezi, saj je bilo število udeležencev pohoda izredno veliko. Udeležba bi bila seveda lahko še vedno za kak odstotek večja, saj ni bila stoodstotna, vendar je bila boljša kot lani. Organizatorji pohoda so ugotavljali, da je bil letos, za pohod večji interes kot lani. DELEGATKA MARIJA LEGAN 0 VTISIH S KONGRESA ZZB Več delati z mladimi Precej smo govorili tudi o obrambi, razvijanju tradicij NOB in povezavi z mladino in o delu s to mladino. Pravzaprav je bilo največ pozornosti posvečene resnično sodelovanju z mladino in delovanju z njo. Pri ohranjevanju tradicij NOB je bil poseben pou- V preteklem mesecu je bil kongres ZZB Jugoslavije ena najpomembnejših manifestacij naše družbene enotnosti in pripravljenosti za graditev socializma v letošnjem letu. Na tem pomembnem delovnem zboru predstavnikov ZZB iz vse države je bila delegatka iz naše občine, poleg generala Rada Pehačka, sekretarka občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik Marija Legan. Z Marijo Legan smo se pogovarjali o njenih vtisih. „Kongres je bil resnično velika politična manifestacija vseh borcev. Na njem smo se dogovorili o svojem programu v prihodnosti, o programu naše organizacije kot družbenopolitične organizacije. Kongres je ocenil tudi delo med VI. in VIL kongresom ZZB Jugoslavije. Ugotovili smo, da so bili vsi sklepi VI. kongresa pravilno, pravočasno in v redu izpolnjeni. To smo ugotovili tako za,področje družbenopolitičnega delovanja, kot tudi za področje socialno-ekonomskih vprašanj. Na kongresu pa smo delegati ugotavljali tudi, da so bile prisotne številne težave pri urejanju socialno-ekonomskega statusa borcev. Številne ovire in nasprotja so bila, kot npr.: birokratski odnos upravnih služb in organov do borcev, izrivanje bor- me cev iz vseh položajev, funkcij in sploh od povsod. Kongres pa je ugotovil, da so borci kljub temu zvesto vztrajali pri nadaljnji borbi za pridobitve naše revolucije. Sklenili smo, da se bomo še naprej borili proti tistim silam, ki so želele razbiti našo enotnost. Članstvo ZZB se bo zavzemalo za izvajanje programa ZKJ in za nadaljnjo krepitev bratstva in enotnosti vseh narodov naše Jugoslavije. darek na idejno-politični in kul-turno-izobraževalni dejavnosti. Veliko je bilo govora o šolah in pedagoškem kadru, ki je večkrat neprimeren in škodljivo vpliva na mlade. Na šolah namreč še vedno poučujejo ljudje, ki so nam nasprotni. Filmi in zgodovina so slabo podajani. Premalo je partizanskih filmov in preveč različne neprimerne plaže. Premalo filmske vzgoje je, premalo se posvečamo moralni vzgoji. Partizanskih knjig je sicer dovolj, a jih ljudje le malo kupujejo. Nimamo pa primernega priročnika, ki bi vseboval kratko zgodovino NOB za šole in bi služil kot osnova in priročnik pedagogom. Na kongresu smo ocenili, kar je že rekel tovariš Tito, da so člani ZZB močna politična sila, na katero lahko naša družba vedno računa. Razvijanje tradicij NOB ni le stvar ZZB, ampak je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij in vse naše širše skupnosti, saj je razvijanje teh tradicij ena od osnov našega nadaljnjega razvoja, saj je naš sistem zgrajen ravno v revolucionarnem boju in zato i*oramo nadaljevati tradicije tega boja. Veliko je bilo govora tudi o mednarodnih odnosih. Obsodili smo vse,*ki oživljajo fašizem, obsodili smo v tem sklopu tudi izgrede v Italiji in na Koroškem. Žal zaključkov o socialnih vprašanjih ni bilo, vsaj povsem konkretnih ne. Dogovorjeno je bilo le, da bodo na vseh ravneh formirani posebni komiteji za vprašanja ZZB, na ravni zveze, na ravni sekretariata, prav tako v republiki na ravni republiškega sekretariata itn. Na vseh ravneh se moramo zavzemati in se dogovarjati z upravnimi organi za sistematično reševanje vseh odprtih vprašanj članov ZZB. To reševanje ni le stvar borcev in njihovega kongresa, ampak stvar vseh, stvar celotne družbe. Zato je treba vsa ta vprašanja hitreje in bolje reševati!" je poudarila Marija Legan. M. DIMITRlC M. D. Vsi v šolske klopi! Zadnje dni junija je bila zaključena javna razprava in podpis družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, podpisan pa je bil tudi samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov, družbeni dogovor o kadrovski politiki na področju ljubljanskih občin in razpisani kriteriji za štipendiranje iz Titovega sklada. Vsi našteti akti dokončno enotno urejajo politiko štipendiranja z upoštevanjem študijskih rezultatov in spremljajočih življenjskih stroškov, urejajo študij ob delu in prispevajo k razrešitvi še nerešenih problemov socialnega razlikovanja na tem področju. Posebno pomemben je Titov sklad, ki je namenjen predvsem mladim delavcem in otrokom delavcev, ki dosegajo izjemne delovne in študijske rezultate, so aktivni na področju novatorstva in v gibanju „znanost mladini" ter so aktivni v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. V skladu z naštetimi dokumenti in njih izpolnjevanjem se bo vodila . . . J’ - J — uipiumua z. kut j 1U uu 1 odstotkov študentov v rednem roku. Hkrati pa je močno izpostavljena težnja po študiju ob delu, ki naj teoretske dosežke takoj nimnrpt iivnlitiizi \r «roL'ci i,_____ i. »t? . • čimprej uveljavi v praksi ter tudi tako prispeva k večji produktivnosti. Vsi zbori delovnih ljudi, ki so bili izvedeni v naši občini so tako usmeritev pozdravili in tudi sprejeli. J. DERNOVSEK OB SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU Pri odločanju ne gre le za osebni dohodek, ampak za odločanje o celotnem ustvarjenem dohodku! O dohodku odločajo vsi neposredno in enakopravno na osnovi sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov — to je ustavna obveza. Obseg splošne in skupne porabe sta funkcionalno povezana z osebnim dohodkom kot delom celotnega dohodka iz minulega in živega dela. Dohodek, ustvarjen v izjemno dobrih pogojih, je delno namenjen razvoju temeljne organizacije združenega dela, v kateri je bil ta ustvarjen. Samoupravni sporazum mora vsebovati vse kriterije jamstva materialne in socialne varnosti vsakega delavca ter določati način, namen in načela vzajemnosti in solidarnosti; posebno važen je kriterij za združevanje sredstev za pomoč tistim organizacijam združenega dela, ki zaidejo v gospodarske težave, a si tega niso same krive. Tako bi lahko dejali, da osebni dohodek predstavlja tisti del dohodka TOZD in OZD, s katerim delavci krijejo stroške osebne, splošne in skupne porabe. Osebni dohodek pa dalje tudi predstavlja rezultat vloženega delavčevega dela v združeno delo, je jamstvo za njegovo materialno in socialno varnost. Razčlenjujoč tako celotno ustvarjen dohodek se enako razdeljuje v gospodarskih in družbenih dejavnostih -to omogočata 16. in 18. člen Ustave SR Slovenije. V, naslednjih obdobjih bo potekalo samoupravno sporazumevanje po dejavnostih m družbeno dogovarjanje po območjih, pri čemer so udeleženci dogovarjanja TOZD, temeljne interesne skupnosti, občinske skupščine, občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL. Cilj družbenega dogovarjanja za območje ljubljanskih občin so v zastavljenem usklajevanje osebne, skupne in splošne porabe z družbenim proizvodom in celotnim dohodkom, ustvarjanje poslovnih skladov in pospeševanje amortizacije, pri čemer je razreševati problem razširjene materialne osnove dela, zagotoviti čimbolj neposredno menjavo dela in zadovoljevanje vseh življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov, ki naj izenačuje položaj delovnih ljudi pri delu dohodka, ki jim pripada zaradi položaja, v katerem so in po minulem delu. Nadalje moramo ustva- riti pogoje za uveljavljanje takih stimulativnih sistemov, ki so čimbližji rezultatom dela in nagrajevanja po delu. Družbeni dogovor se mora nanašati na gospodarstvo in razvitost območja, ki je osnova za zastavljeno smer razvoja v tem območju, torej upošteva elemente družbenega plana. V družbenem dogovoru bo seveda določen postopek dogovarjanja za podpisnike dogovarjanja in organ, ki bo spremljal izpolnjevanje in izpopolnjevanje družbenega dogovora ter sprejemal dodatne samoupravne akte, ki se nanašajo na družbeni dogovor. Tak organ so zbor delegatov -podpisnikov, skupne komisije in samoupravna delavska kontrola, ki bdi nad izpolnjevanjem določil družbenega dogovora o razporeditvi dohodkov in osebnih dohodkov na območju ljubljanskih (in tudi drugih!) območij. Kako pomembno je slednje kažejo podatki o organizacijah združenega dela, ki so kršile samoupravne sporazume, saj je bilo v letu 1971 takih 81, v letu 1972 kar 130 in v minulem letu 1973 že 307! V bodoči sistem delitve enotnega dohodka je nujno vgraditi soodvisnost produktivnosti dela (dohodka) in celotno družbeno potrošnjo na drugi strank V delitvi dohodka na tiste dele, ki so materialna osnova socialne politike, bo potrebno upoštevati naravo posameznih socialnih pravic, ki morajo imeti dolgoročnejši značaj. Ta del družbene politike, to je večja socialna varnost, bi tako deloval stabilizacijsko, neposredno na socialnem, posredno pa tudi na ekonomskem področju. Torej bomo sistem poenotili in razširili - ne več delitev dohodka, ampak razporejanje dohodka, ki se realizira na področjih osebne, splošne in skupne porabe v menjavi dela. Pri tem pa zagotoviti tudi preglednost nad dohodkom in funkcionalnost takega sistema. Tu je zajeto oblikovanje družbenega plana in nov korak v družbeno dogovorjene cene v vsej njihovi strukturi Samoupravno in dogovorno razporejanje pomeni odločen korak naprej in pomemben Činitelj za samoupravljanje. JOŽE DERNOVŠEK PREŠERNOVE DRUŽBE Dom da, toda kakšen? Pred časom je bilo v Vrzdencu okoli samoprispevka precejšnje razburjenje. Nekateri se namreč nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da bi odrinili za družbeno skupnost nekaj dinarjev na leto. Sloje celo tako daleč, da so po referendumu posamezniki tega razglašali kot nezakonitega, se pritoževali na različne forume itn. Veselje ljudi, ki si želijo napredek v tej vasi poleg Horjula, je bilo skaljeno zaradi takih nasprotovanj in različnih natolcevanj. Na glasovanju je zmagala težnja zdravih sil, ki želijo napredek kraja in njegov nadaljnji razvoj. O samoprispevku in načrtih smo se razgovarjali s predsednikom KS Horjul, Francem Golcem, ki je bil eden nosilcev akcije za samoprispevek. ..Krajevni samoprispevek bomo plačevali tri leta, smo se odločili z glasovanjem na referendumu za samoprispevek. Plačevali bomo 2 odstotka od čistih dohodkov iz delovnega razmerja, kmetijske dejavnosti itd. Tega so oproščene običajne kategorije ljudi z nižjimi dohodki. Na referendumu konec marca je od 220 volivcev iz Vrzdenca prišlo 186 ljudi. Za samoprispevek je glasovalo 122 ljudi ali 55,4 odstotka in je bil tako samoprispevek izglasovan. Proti je bilo 58 volivcev ali 26,5 odstotka, nekaj glasovnic je bilo neveljavnih, 34 volivcev pa se je vzdržalo. Denar, ki ga bomo tako zbrali, bomo namenili za gradnjo doma družbenih organizacij na Vrzdencu. Za gradnjo tega doma je treba zbrati tri milijone. Del denarja bomo zbrali s samoprispevkom, vendar bo tega le okoli desetino potrebne vsote. Precej bomo prihranili tudi s tem, ker bomo prostovoljno delali in prispevali tudi v materialu. Pričakujemo, da bodo dali nekaj tudi prebivalci naselij, ki gravitirajo na Vrzdenec, saj je dom tudi v njihovem interesu. S tem, ko bomo sami marsikaj gradili, prihranimo režijo in še kaj bo cenejše. Tako smo zgradili tudi osnovno šolo v Šentjoštu. OB USTANAVLJANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI O skupnih interesih bomo razpravljali vsi l Še pred sprejemom novih ustav, v teku in jeku javne razprave o njih, smo začeli graditi drug steber samoupravnega sistema: družbenopoh- tične skupnosti, vse od krajevnih skupnosti, občin, republik in pokrajin in zveze. V vseh temeljnih skupnostih so bili evidentirani možni kandidati bodočega skupščinskega sistema, ki je edinstven v svetu po svoji številčnosti udeležencev neposrednega pohtičnega odločanja in bogat po svoji zgradbi V aprilu 1974 so nove delegatske skupščine zaživele, o skupščinskem gradivu razpravljajo ne le posamezniki, ampak, če vzamemo samo našo občino, razpravlja blizu dva tisoč ljudi z vso zavzetostjo in željo po čimobolj kvalificirani odločitvi Tako imamo v temeljnih skupnostih delavske svete in krajevne svete, v občinah in odtod dalje pa skupščinske zbore: zbor združenega dela, zbor delegatov krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Zdaj pa se začenja graditi samoupravljanje na področjih zadovoljevanja splošnih in skupnih potreb, kjer je domovala najbolj očitno klasična država in njen aparat — te potrebe in družbene interese zavzemajo samoupravne interesne skupnosti: od temeljnih v občinah do vseh na višjih nivojih, ki so samo- upravno dogovorjene. Odprta je pot novim delegatskim razmerjem in delegatom, ki morajo svoje postojanke zavzeti do konca leta 1974, zlasti tam, kjer so te povezane z že vzpostavljenim skupščinskim sistemom. Toda hitimo zato, da ne bi preveč časa potrošili za vzpostavljanje sistema in se čimprej poglobili v vsebino dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti Hkrati s tem pa nekateri vzpodbujajo dileme in očitke, da smo zasnovali tu tak sistem, da nam bo preprosto zmanjkalo delovnih ljudi in občanov, ki bodo v tem samoupravnem mehanizmu lahko odločali in že spet, kakor že ob upostavljanju skupščinskega sistema, da je tako odločanje drago, da delavci in občani niso sposobni državniškega odločanja in še bi lahko našteli takih in drugih cvetk iz vrtov tistih posameznikov, ki bi radi še vnaprej sami odločali o vsem. Nq, da nam bi zmanjkalo delovnih ljudi in občanov, se ni bati Vsi družbenopolitični dejavniki v temeljnih skupnostih pa bodo morah biti zares pozorni in izredno kritični do tistih, ki teh samoupravnih funkcij nočejo in ne zaupajo delovnim ljudem in občanom. Trenutno so zasnovane na področjih družbenih dejavnosti naslednje samoupravne skupnosti: otroško ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE Prva stopnica do energetske skupnosti ? Sredi julija 1974 bo ustanovljena samoupravna elektrogospodarska skupnost Slovenije, v kateri se združujejo v neposrednem in enakopravnem odločanju delavci - izvajalci ki proizvajajo električno energijo in delavci, ki jo razdeljujejo ter vsldelovni ljudje, ki se pojavljajo kot porabniki te energije. Elektrogospodarsko skupnost bodo združevale območne skupnosti preskrbovalnih območij Celje, Gorica, Kranj, Ljubljana in Maribor. Samoupravni sporazum je v skladu z zakonom doslej že podpisalo bhzu 75 % vseh podpisnikov. Tudi ob tem je sprožena pobuda, da bi se osnovala enotna energetska skupnost, ki bi zajela naloge in soudeležbo pri premogovnikih, nafti in zemeljskih in drugih phnih. V skupščino te samoupravne interesne skupnosti voli ljubljanska regija 15 stalnih delegatov. Volilna delegatska konferenca bo opravljala temeljno delegatsko funkcijo neposrednega odločanja, ki jo bodo stalni delegati v odgovornosti do te dosledno izpolnjevali Nedvomno je, da ima energetika temeljno vlogo za vse gospodarske in družbene dejavnosti in so zato prav te osnovni nosilci njene funkcije, ki so in morajo biti zainteresirani da tako pomembno področje ne prepuste tržnim, nemalokrat stihijno delujočim zakonitostim. Prav v oblikah neposredno izraženega interesa bodo lahko zagotovili enakomerno oskrbovanje z energijo. J. DERNOVŠEK Poprečni 0 D so se povečali za več kot 10 odstotkov Informacija o poslovanju organizacij združenega dela s področja gospodarstva v prvem tromesečju tega leta, ici je bila posredovana tudi delegatom občinske skupščine, obsega tudi krajšo analizo o gibanju povprečnih osebnih dohodkov po področjih dejavnosti V prvih treh mesecih se je povprečje osebnih dohodkov dvignilo z ozirom na lansko povprečje za 12,8 odstotka, tako da je povrečni osebni dohodek znašal 2727 dinarjev. Povprečje v gospodarstvu je bilo za 562 dinarjev nižje kot v negospodarstvu, a tudi samo odstotno povečanje je ilo v gospodarstvu nižje kot v negospodarstvu in sicer 11,6 odstotka nasproti 14,9 odstotka. Struktura zaposlenih po višini čistega osebnega dohodka zajema le zaposlene s 160-200 plačanimi urami v mesecu marcu, tako, da je od vseh zaposlenih, ki so prejeli osebni dohodek, izpadlo iz izračuna 12,8 odstotka, zato so pač vsi izračuni strukture tudi nekoliko okrnjeni. V sami distribuciji zaposlenih po višini osebnega dohodka je prišlo do premika navzgor, delež zaposlenih z nižjimi dohodki se je zmanjšal, po- večal pa se je delež zaposlenih z višjimi osebnimi dohodki Težko je primeijatl če bi hoteli to primerjavo, ki je sicer izdelana, prenesti tudi na posamezne dejavnosti gospodarstva oziroma negospodarstva. Same številke oziroma odstotki so presuhoparen in premalo dorečen pokazatelj dejanskih gibanj. Podobnega mnenja je bila tudi komisija za družbenoekonomske odnose pri občinskem komiteju ZKS, ki je smatrala, da bi morali v bodoče pristopiti k izdelavi takšnih pokazateljev, ki bodo skušali kompleksno prikazati gibanje in če hočete, tudi ozadje povprečnih osebnih dohodkov v posameznih delovnih organizacijah. Mislimo predvsem na strukture zaposlenih po izobrazbi, opravljenih delovnih urah in podobno. V objektu bo pet dejavnosti: trgovina, gasilci, kulturna in telesna vzgoja, prostor za kmetijske dejavnosti in prostor za družbenopolitične organizacije. Trgovino nujno potrebujemo. Imeli smo klasično trgovino z vsem blagom pred vojno, med in po vojni do leta 1972. Tedaj je sanitarna inšpekcija zaradi neustreznosti zaprla trgovino. Tako smo ostali brez nje. Trgovina je bila v zasebni hiši, kjer lastnik ni dovolil preurejanja in smo tako že dve leti brez trgovine. Po vsako malenkost moramo v Horjul, ali pa še dalj. To je zelo neugodno! Nova stavba bo pritlična. V njej bo imela mladina svojo športno dejavnost po šoli, ker sedaj nimajo biti kje. Tu bomo imeli tudi zbiralnico mleka. Zgradba je torej resnično nujna! Mi jo lahko začnemo takoj graditi, le denar... V zvezi s tem referendumom in samoprispevkom se je nekaj občanov pritožilo. Oprijemljivih vzrokov za pritožbe ni, saj je bilo vse zakonito. Bilo je tudi nekaj anonimk. Vse to je delo posameznikov, ki so že od vsega začetka nasprotovali in prepričevali ostale za nerazumevanje za potrebe kraja. Očitno tudi oni ne razumejo svojih lastnih potreb, ali pa se za tem skriva kaj drugega. Nekateri so proti, ker želijo nasprotovati samoupravnemu socialističnemu sistemu pri nas. Njih cilj je razbijanje našega reda in socializma. Tu so se spet pokazali ti razbijači in naši nasprotniki. Ti ljudje tudi na volitve ne hodijo. Zbirali so podtalno podpise za razveljavitev. Ljudi so prepričevali, da je taka investicija prevelika obremenitev. Prav tako ni bilo prav tistim, ki imajo večje dohodke. No in prav ti ljudje, ki jim je družba pomagala šolati se in jim je veliko dajala, sedaj nasprotujejo tej družbi. Rekli so (udi, da ni bilo dovolj priprav, čeprav je bilo vse na dveh zborih volivcev. Ta referendum ni 14-dnevno delo, temveč dveletno. Naš dom naj bi bil istočasno spomin na delo Ivana Cankarja. Njegova mati, kateri je posvetil veliko svojih del, je bila iz tega kraja. Zalo bomo predlagali tudi poimenovanje doma po Ivanu Cankarju ali pa Dom matere Ivana Cankaija. Slavisti se zelo zavzemajo za to in so pripravljeni nuditi za gradnjo doma tudi finančno pomoč. Tu bi bila potem lahko šolska tekmo- varstvo, izobraževanje, kultura (telesna kultura že deluje!), zaposlovanje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, socialno skrbstvo ter invalidsko in pokojninsko zavarovanje - vse so ozko vezane na skupščinski sistem družbenopolitičnih skupnosti in vse morajo biti ustanovljene do konca leta. Na področju gospodarskih dejavnosti pa smo v snovanju stanovanjske in komunalne samoupravne skupnosti ter raziskovalne skupnosti, ki so vezane na družbenopolitično skupnost ter še druge na po- * * * * * * * * * * * * * * 4 dročju materialne proizvodnje,^ vzemimo: vodno gospodari' j gozdno gospodarstvo ter v zadafebč času osnovane skupnosti ki d%rei rešujejo področje energetike ("bri trogospodarska skupnost), proriNel (skupnost železniškega in luirtna prometa) ter ustanovljena kme#asi zemljiška skupnost. Vsem naštetim samouprav*« interesnim skupnostim je znac*s naslednje: — „dvodomnost“ dekljor skega sistema (porabniki ali nai™1 niki del izvajalci del ali sprej6"0.1 programa nalog). . _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ ist :et er UV! fcd Dri Uubllanl — telefon 76-021 Izdilui* gostinsko In trgovsko opromo. vso topolnilko liMko. sorifsko In po nnroillu. lotvo zo okvira In okvirja sliko SE NIMMOCAMO le! r Pred ustanovitvijo območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Novi zakon o gozdovih prinaša pozitivno novost, ki s samoupravno organiziranostjo ureja interesne skupnosti na posamez-nih področjih. Naša občina skupno z občinami Grosuplje, Ribnica in Kočevje tvori tako zaokroženo gozdno gospodarsko območje in se zanj ustanavlja območna, gozdno gospodarska interesna skupnost. Nosilec akcije za ustanovitev skupnosti je združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, kot najmočnejša gozdnogospodarska organizacija na tem območju. Da bi stvari normalno stekle, je bilo sredi junija v Ribnici ustrezno posvetovanje, na katerem so sodelovali predstavniki gozdnogospodarskih oiganiza<4> n občinskih skupščin, SZDL, les"81 industrije in republiškega sekri^ F tariata za kmetijstvo in gozda1-stvo. Dogovoijeno je bilo, da f8 takoj pristopi k imenovanj11 pnaiupi iv uuciiv**— 15-članskega iniciativnega odb®-ra, v katerega bi občina Vri-Rudnik do 15. julija delegiral* iiuuiuii uu juuja ucii-6“7 svojega predstavnika. Kandid*-cijski postopek izvede SZDL" sodelovanju z občinskimi skup" ščinami in zainteresiranimi org*-nizacijami. S tako izvedeno aket jo bi lahko pravočasno, t. j. d® 30. novembra tega leta, ustano-vili območno gozdnogospodat" sko interesno skupnost. Ing. ALOJZ HABJAN ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA NAŠE OBČINE Partner skupnosti železniškega in luškega prometa V začetku julija je bil razglašen in podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti >kej železniškega in luškega prometa, ki ga je podpisalo več kot 80 odstotkov partnerjev-porabnikov delovnih ljudi in občanov temeljnih skupnosti Predlog za ustanovitev te skupnosti je bil podan oktobra lani Med podpisniki so tudi organizacije združenega dela naše občine: Hoja, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, IGO, Ilirija, Kovinska industrija Ig, KZ Velike Lašče, Mercator, Silva-produkt, Tekstilka, Tobačna tovarna, TO VIL, Utensilia, ISKRA, Angora in še nekatere druge. Skratka: pri podpisu ni nobena temeljna skupnost izostala. Skupnost se je ustanovila za opravljanje zadev na področju javnega železniškega in luškega pro- luškimi delavci zato, da bi zagotovili: trajnost, varnost in *L vost javnega železniškega in in. prometa, razvoj železniških zn* vostl razvoj luke ter se dogeri za cene in tarife železniških v bil* J meta med porabniki ki ta promet koristijo in izvajalci - železničaiji in škili storitev. Povedati moramo, da so pombe viških zborov delovnu1 in tudi sindikatov usmed*” temu, zakaj se ne formira prometna skupnost, v kateri bi ževali še cestni vodni in letals* met. Toda nasproten argum® vori v prid železničaijcm, ki * , trebni tolikšnih vlaganj, da J®1 blem prometa potrebno reševa ^ cialno. Lahko pa povemo, da snuje tudi cestna in lctaS5s{ skupnost za PTT promet. skupnosti bodo imele skujmo, prometnih skupnosti SR SWV DERN0V' tNOv vanja, ki so vsako leto o delu Ivana Cankarja. Kraj bi bil zato tudi turi*1 ali privlačen. oV ^ , Dom bomo začeli graditi letos in računamo, da bo morda 89, prr ’ 100-letnicc rojstve Ivana Cankaija, kar bi bilo zelo lepo,“je zaključi Golc. Kot ima vsaka palica dva konca, tako ima tudi ta samoprispevek dv® t , Nedvomno in neizpodbitno je res, da je samoprispevek zakonit [ ves čas pravilno voden in izpeljan. Druga stvar pa ie upravičenost S liki------------ •- tako velikega objekta. " “ ‘ du(ii| ! pritožbami na račun zakonitosti ne bo nič, čeprav so nekateri obč#,ll« t>i ' ► tožbo. Vprašanje pa je seveda, kako velik dom je umesten. O tem P ,, , morale dogovoriti družbenopolitične organizacije." . . i0 r»%! * S samoprispevkom bodo zbrali prebivalci le desetino vsote, ki, | T« za gradnjo doma. In kje vzeti ostalih devet desetin? r-.. vprašanje, ob katerem pa se zastavlja tudi vprašanje o umestnosti 8 takem obsegu. Vrzdenec spet ni tako velik kraj, da bi potreboval Zanjo ni potrebe, pa tudi denatja ne. Nedvomno so upravičene ctavP i, prostorih, trgovini itd., toda vse mora biti v nekih normalnih okviru'- jdn, kakršno načrtujejo, je za Vrzdenec z 220 ljudmi gotovo prevelik* . ul,*(G bilo treba uskladiti s potrebami kraja. Megalomanski načrti na,n{7I13>js ! pripeljejo le do tega, da se ne bo nič uresničilo, ker bo premalo <** 0 f\.\, tako investicijo. Potem bo čakanje, vse se draži in vse bo Post.a'I j priP,,,!!1 vprašaj. Vprašanje je namreč, če bo katero izmed trgovskih podjerij/ CN' Ijeno prispevati toliko denarcev za trgovino in kje dobiti ostali den* ■ , stabilizacijskih prizadevanj in zmanjševanj* > • ■ ,ati veliko “aoirfc vora ni. V okviru splošnih darskih investicij je nedvomno popolnoma neprimerno vlagati veiu^ jp* ( v mnogo preveliko investicijo za ta kraj, ki v taki velikosti u® ^pri11 izkoriščena. O tem pa bi morali razmisliti v Vrzdencu in se do8 v realnejše možnosti. Le tako ne bo več prepirov in očitanj. plMl ** 1EPA NARAVA JE PREMALO Vprašanje turizma v viški občini je bilo že mnogokrat obravna- Pno pre^sen, pa d ,eti je y zadnjem času razgovor 0 tem mirni |U zamr • Urbanistično so bile nekatere stvari nejasne, ko-klTJf ",aprfe ”eurejene> denarja za kredite ni bilo .. . vse je •j ' s ,^er. “na viška občina nekatere izredno lepe predele, klenih „, ^,llL.Mub|jane turist»čno še posebej zanimivi, so avno h,,;3 V,Skl obe,Ili v zadnjem času posvetiti več pozornosti no turizmu in razvoju te panoge. pravzaprav stanje v naši ljni* Gostinstvo ie eden Doeoiev ■eipnl * st.mstvoje ecien pogojev e (4r& VUrf ?a' je, da do- ordteka?1^1 lahko privlečejo. P. ij J takih lokalov v občini res gočnih Auerspergov gospodov Turjaških, srce enega zadnjih Turjača-nov, shranjeno v špiritu v kapelici mogoče tudi v restavracijo, ki bi bila nekje tudi izhodna točka za izlete proti Črnemu vrhu in v Polhograjske Dolomite, ki so vedno bolj zanimivi. Tam je naravni park, rezervat, ki bo vedno bolj privlačen, ker bo narava ostala nedotaknjena. V občini je precej terenov, ki bi jili lahko uredili v privlačna smučišča, ki bi bila še posebej zanimiva zaradi bližine Ljubljane. Seveda bi bilo treba urediti vlečnice, dostop in seveda kak lokal, kjer bi bilo mogoče dobiti vsaj čaj. Urediti bi bilo treba tudi k%v um nunamo pa tudi v pvno v naši nh/ ,11:' ,v LJubljano P Tržaška r^bč IU: 1Dolenjska cesta dno vahin h ‘f’ P° katerih se dobe-P°^° dolge vrste vozil. “•j bi b"o mogoče t ti* !ibtr“rnipč“nPoC ielno že obnLrUa Urejena- Turiak feb a vanivhfJJaj°', vendai bi '»'o se p"J nrav t,V?lk° denana- ki /I Md leži vPy(L 8i0t°VO obrestoval. ^ količi, sredf i 'jpi m romantični Jetov v okoU|°Zd,a m ie možnost laknjen Od oi?' Je ravno Prav od- liru in obenem^nifi Ceste’ da Je v Vreden ogled — znameniti baročni vodnjak v Polhovem Gradcu. nedaleč od gradu, mogočno več sto let staro drevo, ki ga opeva že Prešeren itn. V gradu bi bilo mogoče urediti restavracijo, hotel, v obsežnih kleteh bar, poleti mogoče celo letne viteške igre kot jih imajo npr. v avstrijski Ostrovici itn. Možnosti je skratka nešteto, le primernega investitorja bi bilo treba najti. Denar bi bil nedvomno dobro naložen, saj so znani primeri investicij v gradove (v hotele!) v Sloveniji, ki so sc poka- zgodovina mo- Turjak obnavljajo Grad T..-! , . občini h'1 mn°ga le*2 privlačna izletniška točka v naši urejen, niti a Pa Je to vsc manj. Že leta grad ni več niti minimalno Zavod za < aostoPen kot celovita stavba, temveč le kot ruševine. Pripravljen ^ varstvo je dolgo časa iskal botra, ki bi bil nekatere obi!!Iv.ncirat‘Johnovo gradu, pa ga niso našli. Bile so dali grad jn le do trenutka, ko so interesenti zagle- je graščina propadalasredstva b’ bda treba vanj vložiti Zato varstvo sele^rn^^n le zadeb obnavljati Zavod za spomeniško vzdrževalna dela kot^c mv,esticij°, ki Pa Je namenjena bolj za zidovi vsai mair« za ka! drugega. Streha na gradu je nova in Portal. SGP zavarovani. Nova so vhodna vrata, kot tudi lep V ^ _ ' Sti,i- V*P? ‘“di Slovencu je znano, da hrani i.itle,;,- ,P'ritu srce ki » A“»w'ld j.VTefISj.rj fi > fethveč V mu tudi hoohim3 j?' vsa-i srcc Prinesli v domačo ^ ^ c Počami i ki ga nn^0^111 ^ ^ePrav srce ni ravno v zemlji, <: S r-JSBf;T- “ J : kt vellkih biKS zamnmos. s prizvo Tako ta zani-saj le redko kdo čep^ je nedvom^ Pr‘de k> n'alokdo. saj le redko I ° f*“ sr avtobusne zveze. Take možnosti so proti Črnemu vrhu, Krimu, kot tudi proti Grosupljemu in nad Velikimi Laščami. Izredna priložnost bi bila Krvava peč, kije le 32 km oddaljena od Ljubljane, tereni pa so izredno lepi. Tam je 17 lepih posestev, ki pa so skoraj povsem zapuščena, saj živi na njih le 21 ljudi Tam je povsem neizkoriščena šola, ki je zapuščena in bi jo bilo mogoče preurediti. Kar zadeva zimski turizem pa je nedvomno najbolj privlačna Rakitna. Na Rakitni bi bilo treba uresničiti načrte, ki so bili izdelani že pred leli, vendar so ostali neuresničeni. Ponovno bi bilo treba usposobiti zimski športni center z vlečm-eami in drugimi objekti Cesta je dobro plužena in pozimi lahko dostopna. Rakitna nudi obširne možnosti tudi za rekreacijo poleti, le urbanistično bi bilo treba Rakitno urediti, pa tudi komunalno seveda. Zrak na tej višini je tudi primeren za bolnike, saj je na Rakitni tudi srednje-višinsko klimatsko zdravilišče. Velike možnosti so povsod za razvoj izletniškega turizma in seveda tudi kmečkega turizma. Istočasno pa bi bilo treba usposobiti za številčnejši turizem Kurešček in planinske domove v občini. Položaj turizma v občini torej ni posebno rožnat, kljub velikim možnostim, ki jih nudi narava. Ker za turizem ni dovolj le narava, pa bo treba precej' investirati v njegov razvoj. Za to je treba čimprej poiskati ustrezne investitorje in začeti z razvojem turizma, izdelati pa je treba tudi podroben program razvoja. Turistični priliv je lahko znaten vir dohodkov, kar nedvomno pospešuje razvoj občine. Pri turizmu v naši občini pa je treba imeti pred očmi tudi dejstvo, da je zaradi bližine lepih predelov samemu centru možnost za razvoj poceni turizma, saj niso visoki stroški s prevozi in so torej lepe možnosti tudi za delavski turizem. Zato se bo morala naša občina na tem področju v prihodnje znatno angažirati MILOVAN DIMITR1Č zale kot zelo uspešne npr. Otočec, Mokrice, Snežnik itd. Za obnovo turjaškega gradu so tekli že nekateri razgovori s Slove-nijavinom, vendar žal niso bili uspešni Zelo lepo bi bilo mogoče izkoristiti v turistične namene tudi grad v Polhovem Gradcu. Urediti bi ga bilo Kolišča na Barju v prihodnosti Občinska skupščina si prizadeva ustvariti pogoje za delavski turizem Na razvoj turizma v občini Ljubljana Vič-Rudnik računajo že mnogi vrsto let. Kakšni so realni načrti in v katero smer bo prvenstveno usmerjen razvoj turizma v tej občini, smo se razgo-varjali z načelnikom oddelka za gospodarstvo in članom izvršnega sveta občinske skupščine Jankom Šolmajerjem. ,,Za našo občino je najbolj zanimiv kmečki turizem. V to smer bomo tudi precej vlagali. Zakaj, je jasno: bližina Ljubljane in privlačna narava. Na Rakitni bi lahko bil po mojem mišljenju turizem bolj pospešen. Rakitna je zanimiva za kratke izlete, predvsem enodnevne. Toda tudi za take izlete je treba urediti nekatere stvari, ki jih tudi bomo skušali spraviti v red. Kot prvo stvar bi bili treba urediti vodovod in kanalizacijo, s čimer bomo poskrbeli vsaj za minimalne higienske pogoje. Na Rakitni je sedaj že vrsta vikendov, ki pa so zgrajeni na črno. Dovoljenja za njih ni mogoče dobiti, ker urbanistično Rakitna ni urejena, možno pa tudi ni dobiti komunalnih pri- ključkov, ker tega omrežja ni. oke Rakitna nudi široke možnosti za rekreacijo in je dosegljiva tudi delavcu in sploh vsem tistim slo- jem, ki imajo nizke dohodke. Vs /sak si namreč ne more privoščiti izletov v tujino ali na morje in ne vem kam še. Tudi za zimski čas je zanimiva Rakitna, le smučišča bi bilo treba spet urediti. Mnogi bi se odločili zanjo, mnogim pa bi omogočili z ureditvijo smučanje. Zato se bomo trudili, da bi Rakitno čimprej' uredili in tako omogočili rekreacijo tudi tistim s plitvimi žepi Tudi v bodoče bo pozimi cesta redno plužena, in bo tako zlahka dostopna. Že sedaj mnogi Ljubljančani hodijo pozimi in poleti na Rakitno. Pozornost bomo posvetili v naših programih razvoja turizma tudi jezeru v Podpeči, kije zanimivo zaradi ribolova. Za ribolov zanimiva področja imamo še tudi drugje. V Želimljah npr. je mogoče loviti postrvi, ki so pravzaprav že redkost, saj v kalnih vodah blizu Ljubljane. Z lovom pa stoje zadeve slabše. Zajcev skoraj ni več nikjer. Tudi divjih rac in gosi, ki so bile prej stalno na našem področju, ni več. Prav gotovo bi bilo turistično zelo privlačno, če bi uredili načrt o kolišču, ki so ga namera-vah postaviti na Barju. Tako kolišče bi bilo prava turistična atrakcija, saj bi bilo edinstveno pri nas, pa verjetno tudi v Evropi Ko bodo izdelovali prostorski načrt Ljubljanskega barja, bodo verjetno spregovorili tudi o tej odlični zamisli Ko bodo pogozdovali s topoli okoli 300 ha barja, bi bilo mogoče uresničiti tudi to idejo. Ves nadaljnji razvoj turizma v naši občini bomo urejevali v okviru družbenega plana. V teh mejah iščemo tudi investitorja za hotel ob Tržaški cesti, raz--mišljamo pa tudi o hotelu ob Dolenjski cesti. Naredili bomo obširnejši splošen program, kasneje pa še konkreten program. Naše osnovno vodilo pa bo urediti čimveč takih objektov, kjer bo moč razvijati delavski turizem. Naša usmeritev je torej turizem za de- lavce.1' M. D. Kmečki turizem počasi prodira Tako imenovani kmečki turizem je namreč vse bolj zanimiv, posebej Še ker težijo k tej obliki turizma v veliki meri prebivalci velikih mest, kjer pogrešajo zelenje. Tako si tudi že mnoge slovenske družine, posebno pa še iz „bctonirane“ Ljubljane zažele vsaj nekaj dni letno preživeti v zelenju na deželi Za tak dopust pa ima naša občina odlične pogoje. Obsega pa tudi veliko število kmetijskih predlogov, kjer so naravnost idealni pogoji za razvoj kmečkega turizma Pomembna je bližina sami Ljubljani, za kmetije pa pomeni na- za kmečki turizem. Taki predeli so v Polhograjskih Dolomitih, Črni vrh, vasi okoli Polhovega Gradca, Krvava peč, Rob, Ze-limlje, nad Velikimi Laščami, predek in boljše finančno stanje, ' .............Itko saj je taka oblika turizma lahk postranski zaslužek marsikateremu kmečkemu gospodarju. V naši občini unamo obširne predele, ki so še povsem kmetijski in kjer so odlične možnosti okolica Turjaka, različne vasi pod Krimom itn. V naši občini so se že odločili, da bodo intenzivno pospešili kmečki turizem v bližini Ku-reščka in Velikih Lašč. Občinska skupščina se zelo zanima za ta razvoj in je pripravljena nuditi tudi nekaj sredstev v obliki kreditov. Nekaj denarja za te namene je že pripravljenega. Na polhograjskem območju so že pričeli z načrtovanjem in tudi urejanjem sob za kmečki turizem. Za tak turizem so lepe možnosti, saj je kraj blizu Ljubljane, mnoga opuščena posestva pa bi lahko- preuredili za to vrsto turizma. m. D. * * * * * * * * I* * * * * / * ¥ * * * * * A * * * 1 £ * * * * f * * * * * * * $ * / / / <» 4 Tovariši, spočijte se, čaka nas mnogo dela! Smo že sredi počitniške sezone! Ljubljana se prazni, ponekod so že začeli kolektivni dopust in stroji v tovarnah so povsem utihnili Na ulicah srečujemo vse več turistov, ki jih zanima vse in vprašujejo o vsem mogočem. Cesta proti morju nenehno brni in ponoči je kokar da bi stekla razžarjena reka proti morju. Zdaj garajo gostinci, saj je njihova sezona dela za višku. Sobe so zasedene, avtomobilski campingi kot živo mravljišče. Da, pri tolikih tujcih, kam se bo dal naš delovni človek? Široko paleto možnosti letovanja nudi ALPE-ADRIA, za 7 in 10 dni, v Novem gradu (od 1070 din dalje na odraslega in po popustom za otroke), v Herceg-novem v hotelu Riviera in pav Medulinu v hotelu Mulila. Tudi zdaj že ugledna agencija ATLAS nudi ugodno letovanje v svojih bungalovih na Špadičih, Adrii in Laguni -vse v Poreču! Paket obsega 8 in 10-dnevne počitnice od 750 do 1050 dinarjev in tudi tu je popust za otroke. Poleg tega pa lahko s to agencijo poletite na počitnice tudi v Španijo. Številni delovni kolektivi pa med počitnicami domujejo v svojih počitniških hišicah. Tako kolektivi Iskre, Ilirije, Utensilie, Tobačne tovarne, Hoje in Ljubljanskih mlekarn. Za delavce HOJE je poskrbljeno v Pelegrinu pri Umagu, kjer imajo svoje hišice. Letos je tako veliko zanimanje, da morajo skrčiti bivanje v hišicah z 10 na 7 dni. Prav tako je naraslo zanimanje za hišice v Selcah in v Portorožu ter Strunjanu. Sindikalni delavci so ponekod najeli celo zasebne sobe za svoje delavce. Delavci Hoje pa bodo lahko del počitnic prebili tudi v svoji koči na Krvavcu. In drugod? Oglejmo si, kako so poskrbeli za letovanje delavcev v Ljubljanskih mlekarnah! Letovali bodo v svojih hišicah v Umagu - 24 družin v počitniškem naselju Zlatorog in poleg hišic so si letos dokupili še šest avtomobilskih priklopnih hišic pri IMVNovo mesto. Tudi v IGO smo povprašali - imajo dvoje prikolic in še nekaj najetih sob. In kako ste vi letovali? Sporočite nam svoja doživetja in tako boste dvakrat letovali. J. DERNOVŠEK S s s 5 N * S S * * $ S s * s ? * I S 5 S n. s * s * * * * N s 5 1* s s s N * * * * S s s s s s s s * * Na Raščici so zaorali ledino Ko so lani v nemškem Derendin-genu, kjer je deloval oče slovenske književnosti Primož Trubar in kjer je pokopan, odkrili doprsni kip temu pomembnemu Slovencu, so se slovesnosti udeležili tudi vaščani Raščice, Trubarjevega rojstnega kraja. Ta obisk je bil povod, da so Ra-ščani sklenili ustanoviti organizacijo, ki naj bi pomagala tudi doma širiti sloves njihovega velikega rojaka. In sklep je postal dejanje - januarja letos so ustanovili turistično društvo, ki je močno zaživelo in se lahko že pohvali z začetnimi uspehi. Raščico sicer že zdaj obiskujejo mnogi častilci Primoža Trubaija, predvsem še mladina, saj je tu vsako leto velik obisk šolarjev iz vse Slovenije. Prav zaradi tega so člani turističnega društva, teh pa je 60, kar dokazuje resnično zavzetost vaščanov, odločeni najprej urediti okolico Trubarjevega spomenika in celotno vas. Poleg tega bodo naprosili nekatere slaviste, da bi vaščanom nekajkrat predavali o življenju in delu Primoža Trubarja, to pa bo pripomoglo, da bo lahko vsak Rašči-čan obiskovalce njihove vasi vsaj delno seznanil s svojim velikim rojakom. Vas, ki ima komaj 27 hiš, seveda ne razpolaga s posebnim prostorom, v katerem bi uredili vsaj skromno spominsko sobo, kot je to na primer ponekod drugod, zato je tudi to ena od prihodnjih nalog turističnega društva. Za Zdaj mu je prostor odstopilo vaško gasilsko društvo, vendar zgolj za društvene seje. Med gosti, ki jih je turistično društvo doslej lahko že pozdravilo na Raščici so bili pastor Detling e De-rendingena, mnogi slovenski literati in prevajalci ter kot ljubi obiskovalci učenci slovenske šole v Bazovici pri Trstu, kjer so šolo poimenovali po Trubaiju in mu na šolskem dvorišču tudi odkrili doprsni kip. Tudi slovesnosti ob odkritju tega spomenika so se udeležili člani turističnega društva. Otroke in njihove starše z Bazovice pa so med obiskom v Velikih Laščah pozdravili tamkajšnja mladina in njihovi učitelji. Ob tej priložnosti so laščanski otroci izvedli enourni kulturni program, bazoviški šolaiji pa so zapeli dve pesmi od katerih je bila ena posvečena prav Primožu Trubaiju. Turistično društvo na Raščici je torej zaoralo ledino, za kar mu gre vse priznanje. Še posebno pa je razveseljivo, da v društvenem delu zelo prizadevno sodeluje mladina, kar je porok, da bo raščansko turistično društvo v prihodnje dosegalo še lepše uspehe. FRANCE MODIC I s h s s n n 5 S N s * * * * S $ S I S v N I S s s s Želja po široki, sivi cest Največja želja prebivalcev Želimelj je že dolga leta cesta. Seda nja je namreč ne le slaba makadamska, temveč tudi tako ozka, da je srečanje na njej skoraj nemogoče. Zato je dnevno nekaj ur tud enosmerna, v tistem času, ko vozi po njej avtobus. Ker je cesta tako občasno zaprta, je to zelo neugodno, pa tudi nevarno saj ji mimogrede mogoče spregledati znak in nesreča je tu. Zadevo skušajo prebivalci reševati tudi sami pomočjo občinske skupščine. Cesto želijo razširiti in z deli so začeli že pred časom. Prvi rezultati so že vidni, saj je cesta zadnje kilometre pred Želimljami že pravcata avtocesta, čeprav še vedno makadamska. O prizadevanjih vaščanov za novo cesto smo se pogovarjali s predsednikom KS Želimlje JANEZOM PAZNERJEM. to položili asfalt. To so naše želje, finančne zmožnosti pa so mnogo manjše. Precej smo se že menili o asfaltu, pa ne vemo, kako bo šlo. Posebna delegacija je šla zaradi tega asfalta že na občino, pa so tudi tam v finančnih težavah. Obljubili pa so, da bodo do jeseni našli v kakšnem skladu nekaj denarja, če ne pa prav gotovo prihodnje leto. Naša želja je bila to že pred petimi leti, pa je doslej kljub vsem prizadevanjem nismo uspeli uresničiti. Vsa marljivost in prostovoljno delo ne pomagata dosti, če ni vsaj nekaj denarja. Vs^j tako cesto bi radi imeli, da ne bi bilo časovnih omejitev, da bi lahko stalno vozili po njej, ne pa da moramo čakati, ko gre' avtobus. Da bi te razmere uredili smo sklenili razpisati referen- riiim rro o-irvitAf\ a: ? i _v. dum za samoprispevek. 140 tisočakov smo zbrali,^občina pa^ie primaknila 250.000 in začeli--------T'1 ' • — - • - ------ _ .„— smo graditi. Dela izvaja GG Ljubljana, kije tudi samo prispevalo za to cesto 20 tisočakov. Želeli smo tudi sami prostovoljno z delom pomagati, pa to tehnično ni bilo smotrno. GG je namreč poslalo svojo gradbeno ekipo s stroji in v tako organizirano delo se težko občasno vklopi posameznik za nekaj ur prostovoljnega dela. Gradnja te ceste je za našo KS, ki je najmanjša v občini, precejšnja obremenitev, vendar bomo sčasoma tudi ta problem rešili. Delali bomo in se trudili, pa bo! Saj prej cesta ni bila tako slaba, dokler niso gr tu v naši vasi. Tedaj so vozili gradbeni material ; ;radili verske šole ■ ■ —— —jv t aaiuivAiai za to šolo in so cesto grozno uničili. Ni bila primerna za tak promet. Mi moramo pa sedaj to popravljati. Precej nam sedaj uničujejo cesto tudi avtobusi s cerkvenimi izletniki, ki prihajajo pogosto v versko šolo, pa tudi promet z osebnimi vozili je močan. Ce tega ne bi bilo bi’ bjja cesta precej boljša, saj naši vaščani ne vozijo toliko," nam je ob zaključku povedal Janez Pazner. M. DIM1TRIC Želijo graditi, pa ne smejo oziroma za novo; ker —• gradbenega dovoljenja. «a iva z.eumoe zatrjujejo, da imajo težave z urbanizmom, ki ga kroji za Želimlje LUŽ. Na KS je trenutno 12 vlog za gradnjo hiš, vendar prošnjam ne morejo ustreči. KS se zavzema za določen red, kar je nujno, vendar se obenem zavzemajo tudi za to, da bi lahko občani gradili. Jasno, da ne vsak po svoje, ker so potem problemi s komunalnim urejanjem. Kaj meni o tem problemu predsednik KS Želimlje Janez Pazner? „Mi smo za to, da se odobri gradnja, seveda načrtna. LUZ je doslej vse vloge zavrnil, ker Želimlje po njihovem niso zazidljive. Urbanistično namreč niso obdelane. Na LUZ so prosilcem rekli, n4j se obrnejo na občino, da je odvisno od nje. Zato so sedaj vloge še enkrat na občini. Pri nas je zazidljiv del Želimelj, oziroma ozemlja, ki spada pod to našo KS. Tam stojita dva vikenda, za katera sta lastnika pred časom izsilila dovoljenje s svojim vpli-yom. Tam nima smisla graditi, saj zemljišče skoraj ni dosegljivo, ker je preveč od rok. Zato se zavzemamo, da se tudi bližje cesti dovoli zazidava, ki pa mora biti urejena." M. D. Odslej trden most Do Skopačnika, zaselka nad Želimljami je sedaj mogoče varno priti tudi z avtom. Sedem hiš je bilo do nedavnega le težko dostopnih, saj je bil lesen most skoraj porušen, cesta pa tako slaba in strma, po dežju pa sploh le hudourniška struga. Prebivalci tega zaselka pa so pot in most uredili sami s prostovoljnim delom. To je zelo lep uspeh, če pomislimo, da so v teh sedmih hišah le še stin gospodarstva in da je treba za tako cesto in most precej delati. Marljivi prebivalci pa so s prostovoljnim delom naredili vse občinska skupščina jim je pomagala le s 25 tisočaki dotacije za gradbeni material, delali pa so vse občani sami. Cesta in most sta že skoraj dokončana. Mostu manjka le še ograja, tako da sedaj ponočfza pijanca ni ravno varen, cesto pa je treba malce posuti. Prebivalci Skopačnika zatrjujejo, da bodo vse to takoj uredili, le da morajo dobiti gradbeni material, ki jim trenutno ni dosegljiv. M. D. Skopačnik je žejen Skopačnik, ki sicer ima sedaj nov most in cesto, pa se bori s težavami zaradi preskrbe z vodo. Vodovod je zastarel, saj je star prek 60 let in že razpada. Preskrba s pitno vodo je zato izredno slaba, kar gotovp ne vpliva posebej stimulativno na mlade, ki naj bi ostali na teh posestvih. „Ce ne bo vode, bodo mladi ušli," menijo prebivalci Skopačnika in zaskrbljeno ogledujejo svoj zaselek. Letos so planirali v proračun KS denar za obnovo vodovoda za Skopačnik, pa ni bilo denarja. 20 tisoč bi potrebovali, vendar jih niso dobili, ker je toliko potreb, denarja pa tako malo. „Ce bi ta denar dobili, bi že letos lahko naredili nekaj," pravi predsednik KS Želimlje Janez Pazner, „sicer nam bo prej vsa mladina ušla." M. D. Dolenjka v novi preobleki Pravo _yeselje za naše voznike je dejstvo, da imamo pri nas turistično ah, ker se le redko sezono. Tedaj se namreč vsaj nekaj naredi na naših cest; kdo spomni kakšno razkopavanje izven te sezone. V okvir teh sezonskih prizadevanj lahko uvrstimo tudi prepotrebno obnavljanje Dolenjske ceste. Dolenjsko cesto že dalj časa rekonstruirajo, nov asfalt pa polagajo okoli dva tedna. Ojačitev vozišča izvaja Cestno podjetje Ljubljana. Ceste pa niso le ojačali z novo plastjo asfalta, temveč so jo tudi razširili. Pločniki so sedaj ožji, saj so robnike prestavili bolj na notranjo stran. Cesto bodo obnovili do Lavrice, do novega asfaltnega traku. Kakšna je bila doslejDolenjska cesta od Lavrice do Ljubljane, je bolj ali manj jasno vsakomur. Ce komu ni, potem naj povemo, da je bila milo rečeno grozna, saj je bila skrpana kot beračeva malha. Investitor obnavljanja Dolenjske ceste je republiška skupnost za ceste. Dolenjska cesta bo tudi po tej obnovi ostala zaenkrat dvopasnovna. Obsta- jala so namreč različna tolmačenja različnih organov, da je Dolenjska cesta do štiripasovnica itn. Zaenkrat bosta torej dva pasova, dokler ne bodo urejeni dovozi na cesto. Ko bodo urejeni dovozi in izvozi, pa bo Dolenjska cesta postala štiripasovna. Dovoz in izvoz bo potem na tej cesti dovoljen le z desne strani. Zato je treba čimprej urediti stranske dovoze in stranske ceste, tako, da bo lahko promet nemoteno potekal. Na Dolenjski cesti bo treba urediti tudi štiripasovne semaforje. Avtobusne postaje bodo poslej na Dolenjski cesti izven vozišča. Združitev 5 TOZD V Mercatoiju je bil pred kratkim podpisan samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij ,,Jelka" Gornji Grad, Veleblagovnica Beograd, .... ~ " ‘ " "• —ZD .................... Litija, Polje in Logatec v Skupnost TOZD Detajl Ljubljana, Aškerčeva 5. Pred tem je teh pet TOZD tvorilo eno TOZD Detajl. V uresničevanju ustavnih dopolnil pa je bilo iz teh na novo organiziranih pet TOZD. V okviru skupnosti bodo opravljali organizacijsko-kadrovske posle, neka-:e komercialne posle, urejali pa bodo tudi vprašanja skupnega izobraže-nja - osnovnega in dopolnilnega. In končno, te TOZD združujejo na ravni tete vanja skupnosti vse administrativne in nekatere pravne posle. D združujejo i MILE BITENC Asfalt in tiri vzporedno Sedaj ko obnavljajo Dolenjsko cesto in jo pripravljajo za štiripasovno vpadnico, ki bo imela izvoze in dovoze le z desne strani, je treba pospešeno reševati vprašanje Ceste ob dolenjski železnici. Ta cesta je sedaj makadamska, ponekod je celo prekinjena itn. Cesto ob železnici je treba sedaj čim prej urediti v celotni^dolžini, ker bo prevzela del prometa po obnovi Dolenj-ske ceste cesta ob železnici. Ker na Dolenjsko cesto ne bo mogoče več zavijati na levo, bo treba priti na Dolenjsko cesto pri semaforju v križišču. Do tam pa -naj bi vsi tamkajšnji prebivalci vozili do Ceste ob železnici, ker ni mogoče reševati tega z nadvozi ali podobnimi rešitvami. Da bo zmožna ,,požirati" tak promet in da bo sploh možna vožnja po Cesti ob železnici jo je potrebno asfaltirati. Kdaj bo to izvedeno, še ni znano, je pa povsem odvisno od občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik oziroma njenega ustreznega sklada, saj je investitor za to gradnjo glede na kategorijo ceste občina. Kdo bo investitor, občina ali sklad se je treba še dogovoriti. Ko bo Cesta ob y T | . . :------. ’ jv, O*, vv^i lil. IXVJ UU dolenjski železnici rekonstruirana, bo navadna dvopasovna asfaltna cesta. Kdaj bo vse to izvedeno, je odvisno od denarja, ki ga bo imela občina. Z rekonstrukcijo Dolenjske ceste in obnovo Ceste ob dolenjski železnici bo treba iskati povezavo tudi na Galjevico, ker na levo na Dolenjsko cesto ne bo mogoče zavijati. Ce bi bil že zgrajen nov Karlovški most, bi lahko Cesta ob dolenjski železnici znatno razbremenila tudi novo Dolenjsko cesto. Tako pa bo prometna gneča pri uvozu v mesto ostala, dokler ne bo zgrajen novi prepotrebni Karlovški most. Požirati prah ali ne? Vprašanje asfaltiranja oziroma ureditve Večne poti do Zoološkega vrta je že na dnevnem redu prebivalcev ob tej cesti. Prah, ki ga morajo požirati tamkajšnji prebivalci, je neznosen. Očitki, da cesta še ni asfaltirana, letijo na vse strani. Rako je z zadevo? Lani je občinska skupščina že imela pripravljenih 20 tisočakov za pripravo cestišča in asfaltiranje Večne poti. Ker je povsod zmanjkovalo denaija in ker ni bilo še vse dokumentacije, so to odložili. Kasneje seje pokazalo, da lokacijskega dovoljenja za tako asfaltiranje sploh ni, ker ga ni mogoče dobiti. Republiška skupnost za varstvo okolja namreč ni pripravljena dati soglasja k tem delom, ker so mišljenja, da mora biti Večna pot pešpot in torej zaprta za ves promet. Kot pešpot pa lahko ostane makadamska. Skupnost za varstvo okolja ne dovoli tega posega motorizacije v zelenje Ljubljane in zato ni mogoče asfaltirati. Ker republiška skupnost za varstvo okolja ne izda soglasja za asfaltiranje, LUZ ne more izdelati lokacijske dokumentacije, pa tudi dovoljenja za gradnjo ni mogoče dobiti. Projekti so sicer že vsi narejeni, pa tudi denar je občinska skupščina že zagotovila za letošnje leto. Občina ima pripravljenih fic.* EoltŠrOntA ♦ > t it' ♦ /1 f 1 f t A .. 1. .. ...A« 1. t I I I ^ .. _ _ I'.. I A * A * J TT M . za asfaltiranje te ceste 400 tisočakov. Cesto bi bilo treba asfaltirati od Kik-Ijeve ceste do Ceste XV. Vse bi se dalo urediti tudi tako, da bi bilo vozišče asfaltirano in hkrati še pešpot. Prerekanja okoli tega: asfaltirati ali ne asfaltirati, se nadaljujejo, prebivalci ob Večni poti pa požirajo prah. Skrajni čas je, da se odgovorni dogovore, kaj bodo storili. Ali naj cesto asfaltirajo, da ne bo več prahu, ali pa jo naj □ouo siomi. ah naj cesto asialtirajo, da ne bo več prahu, ah pa jo naj zaprejo za ves promet, da vozila ne bodo dvigovala prahu. Sedaj so namreč prebivalci ob tej cesti v brezupnem položaju, bližajo pa se prašni letni dnevi. M. DIMITRiC Rekonstrukcija Dolenjske ceste bo končala preklinjanje šoferjev zaradi slabega cestišča, ne bo pa rešila prometne zmede. Tudi štiripasovna Dolenjska cesta pri uvozu v mesto ne bo pomagala zaradi ozkega grla, to je Karlovškega mostu. Ta prometni čep bo namreč ostal še potem, ko bo Dolenjska cesta že zdavnaj popravljena in razširjena. M. D. Dolenjsko cesto - drugo največjo vpadnico v naši občini - »f dnevi na novo ..preoblekli" Želijo trgovino in še kaj za prodajo. Prav pa bi bilo, samem kraju uredili tudi pro*J artiklov suhe robe, kar bi membno tudi s turističnega S pospeševanjem izdelovanja, robe so v občini rešili nMI®H socialni problem. Preko "T kmetje nabavljajo tudi rep1?! cijski material. Zadruga se«jlj skrbuje kmetom posojilo zaP“: hlevov in tako so se zopet nej-mlajši kmetovalci oprijeli djja zemlji. Sedaj razpolagajo kin?M, že z triintridesetimi traktorji ijj ključki. Večina mladih pa »S odhaja iz teh krajev, ker ni/n nobenih večjih industrijskih tov. Tudi kmečki turizem je * j ivv. i uui KiiieuKi luiizcjij vojih, vendar bližina Ljubija^, znana privlačnost Lašč in 0j|i Niko Valjcvec — direktor šole v Velikih Laščah ter predsednik tamkajšnje KS nam je v razgovoru omenil nekatere probleme, ki so specifični za Velike Lašče in okoliške kraje. Pogovor je potekal v stari zgradbi šole, ki je sedaj preurejena v otroški vrtec. Nekoliko višje na robu Lašč pa je postavljena nova osnovna šola. Z ureditvijo zvez z Ljubljano zagotavljata, da se bo sedaj*Ju urejene cestne zveze med šte'*J vasmi, tudi tu premaknilo n* V Laščah in okolici je mn0?, ristično in kulturno zgodovS pom em on m dokumentov, j bodo v nedeljo 26. maja Rašico, rojstni kraj TrubaiM skovalci iz Tuebingena, iz t« kjer je Trubar pokopan, da h’. obisk Rašici. Raščani so bili P?, (vsake pol ure pripelje avtobus) so rešili tudi problem stanovanj za vzgojiteljice, ki je bil zelo pereč. Se- slav bisk Rašici. Raščani so bili Tuebingenu ob priliki lansK1? av in so doživeli izredno Pr„ ■lil" daj se namreč učitelji lahko vozijo v Lašče iz Ljubljane. V okviru šole so uredili tudi prehrano za vse učence, ki pa bi morala biti še okrepljena. Pereča je oskrba z prehrambenimi artikli in zato težko zagotovijo pestrost prehrane, ki bi bila potrebna. V kraju so namreč samo manjše kmečke trgovine i n nobene večje samopostrežbe. sprejem. Obisk bo sovpadal* otvoritvijo slovenske šole V pri Trstu, ki se bo imenovala P: možu Trubarju. Otvoritve s« udeležili tudi Raščani. V času so obnovili tudi lijev ki je sedaj tak, kot tedaj, konjem pisal Levstik. Za doKJ obnovitev in ureditev vseh kul’ Krajevna skupnost Velike Lašče obsega enainštirideset vasi, ki so raztresene na obsežnem področju. Vzdrževanje in obnavljanje poti je kar bo gotovo privabilo v te več obiskovalcev. do sedaj zahtevalo precej stroškov ob................................. Ob zaključku nam je Niko Ijevec dejal, da je zelo važnoj. vendar so sedaj ta problem rešili tako, da lahko vse kraje obišče zdravnik, gasilski avto ali veterinar. Zdaj pripravljajo tudi dokončno rešitev izgradnje vodovoda, pri kate- svetljevanje ljudi, predvsem L spremenjenega načina Predvsem pa bi morali pd * načrtneje privzgajati ljubezc ( zemlje in brisati razliko m®0 j rem sodelujejo občani s prostovoljnim delom in sredstvi. Ceste in vo- stom in vasjo. Trudijo se, da bi j t dovod predstavljajo osnovno strukturo, ki šele omogoča nadaljnjo izgradnjo. V ta namen so porabili večino razpoložljivih sredstev. Kmetijska zadruga je uredila večji objekt za zbiranje suhe robe in skrbi tudi pridobili strokovnjaka - <>£•-1 da bi pomagali kmečkemu čj" ki se čuti zapostavljen. TnidiJ0j tudi, da bi občanom lahko P°y vali več kulturnih vrednot, ščah sedaj že deluje glasbena v okviru matične glasbene s°le B. VlSNO Konj - žrtev Barja Nenavadna nesreča se je pripetila vozniku iz Vrbljenj, ki je v itenski cesti blizu križišča z Ižansko cesto zašel s konjem v obcestni matenski cesti blizu križišča z Ižansko cesto zašel s konjem v obcesu''^ poln vode. Kljub prizadevanju voznika in konja samega, da bi se jarka, se je le čedalje bolj pogrezal v mehko banansko zemljo in h011-' utopil. Voznik je utrpel 12.000,00 din škode. , f) V PRIHODNJE VEČ DENARJA ZA ORGANIZIRANO VZDRŽEVANJE CEST! Ceste v nezavidljivem položaju Priče in tvorci smo velikanskih sprememb naše družbe, ki prehaja v moderno industrijsko družbo. Ta nagli razvoj pa ne bi bil mogoč, če ne bi stočasno razvijali tudi prometa, zlasti še cestnega. Za to so potrebne dobre, solidno grajene in vzdrževane ceste, ki dovoljujejo transport najtežjih bremen in ki so dovolj široke za varen promet. Lahko trdimo, da j e tudi na območju naše občine porast števila motornih vozil enak ali močno podoben porastu vozil na območju mesta Ljubljane 15 do 30 odstotkov letno), fa trditev je utemeljena, če upoštevamo še močan porast stanovanjske gradnje in priselitve v istem obdobju. Vzporedno z naraščanjem prometa bi morala rasti tudi vlaganja v modernizacijo in vzdrževanje cest. Vemo pa, da temu ni tako. Za osnovno dejav- Popolnoma drugačna je zadeva pri neorganizirani individualni grta“|(ot. novanj. Gradijo sc nove ulice, vendar skoraj nikjer niso grajene morale biti. Večji del so napravljene iz neustreznih odpadnih ina|llr|flov^ trenutno zadostujejo za dovoz gradbenega materiala, ko pa so s'a^ dograjena in ljudje vseljeni, pa zahtevajo sodobno dostopno pot, plačali ..komunalni prispevek". Vsaka modernizacija takih cest bl ^javlj* tično popolna novogradnja. Najbolj pereči problemi takih cest » na predelih črnih gradenj (Pot na Rakovo Jelšo, ob Jurčkovi poti- T j nost, to je vzdrževanje cest na vseh nivojih, že vseskozi primanjkuje finanč n ih rvjirr^m a JiK r*. ____________________: n ib sredstev, oziroma jih enostavno ni bilo. Ceste, neprimerno grajene za vedno hitreje uničujejo ter naraščajoče obremenitve in sodoben promet, se o nekatere skoraj v popolnem razpadu. Res je, da smo po osvoboditvi zgradili mnoge nove ceste in ulice, obnov-enih je bilo mnogo objektov, vendar nihče ni računal na tako močan porast irometa in na tako hude obremenitve cest. Tudi v novejšem času zgrajene este zaradi pomanjkanja finančnih sredstev gradijo v nezadostni utrditvi z lementi, ki ne ustrezajo niti tehničnim pogojem. Vzemimo npr cesto Vrzdenec - Šentjošt, zgrajeno v letih 1960-1970 z majhnimi sredstvi in ^predelih črnih gradenj (Pot na Kanovo Jelšo, ob Jurčkovi pu»*> ^ Velik problem vseh cest na našem območju predstavlja neprint^got^ le r*. _a .1 tiniArtill o cm m ♦«« Dnrin in if.TBŽ* .d 8 po katerih potekajo. Imamo dvoje tipičnih nasprotij. Barje in izr*2'1 ^ ceste. • JjjJ' Na barjanskih tleh je gradnja cest izredno zahtevna in draga* ugotovimo, da se je v zadnjih 10 letih zgradil organizirano ,nnVS rez potrebnega tehničnega nadzora. Grajena je bila z elementi gozdne ceste, endar s premalo utrditve. Ko je po njej pričel voziti avtobus, je cesta po sredini razkopljejo, meteorne vode to zamočijo, zimske svoje, tako da so ceste spomladi po končanem kipenju n^PJjen ropadla, tako da so stroški vzdrževanja vsako leto zelo visoki. Podobnih rimerov je še več, pravzaprav na vseh cestah, na katerih so bile v zadnjem asu uvedene nove avtobusne proge. Posebno kritične so: Ig - Golo Rob, rn ^nCJtd Karlovica’ 15ka Loka _ Matena - Tomišelj - Vrbljenje, Dolžine oziroma vozne površine cest iz leta v leto naraščajo nezadržno aradi intenzivne stanovanjske gradnje. Legalizirana in organizirana novogradnja stanovanjskih sosesk sicer zadnje čase delno prispeva k izgradnji in modernizaciji cestnega omrežja, vendar pa med časom gradnje gradbena pod- vuuc ,ui uiiuuacija cestnega leicsa s ramo ali stoječo , ja Ul tako občutno zmanjšanje nosilnosti tal in zgornjega ustroja^cc«*^ za .n A 10 letih so bilj šele lansko,leto očiščeni nekateri jarki na BarJa; ji ^ danes obstaja spor, kdo naj jih čisti: podjetje, ki vzdržuje ceste Iv skupnost. Nesporno pa bi ti jarki sodili med del melioracijskih naP .,le™* skupnost. Nesporno pa bi ti jarki sodili med del melioracijskih nai^vjc*' čen primer take ceste je črnovaška cesta. Zaradi zaraščenosti J-1’, vo0,!] talne vode v jarku višji, s čimer se je dvignil tudi nivo kaP.‘„rhVfu . - je dvignil tudi nivo KJP‘ " jg cestnem telesu. Ta voda pride v cono zmrzali, kar pa ob doloCe »el0, skih prilikah (odjuga, preobremenitev) zopet kvarno vpliva na cest Sprejet je nov zakon o gozdovih Po uspešni javni razpravi je bil v republiški skupščini starega sklica v zadnjih pomladanskih zasedanjih sprejet nov zakon o gozdovih. Nov gozdni zakon, kot ga na kratko imenujemo, zapolnjuje ^zel, ki smo jo imeli na tem področju in uvaja red pri gospo-daijenju z gozdovi in prometu z lesom. Uvaja nekaj novosti, ki Jul prinaša čas in naš družbeni razvoj. Zakon že v prvem členu go-; vori: Gozdovi so zaklad svojih ^ splošnih koristnih funkcij, do-rina splošnega pomena in so Pod posebnim, s tem zakonom določenim nadzorstvom. Last umska pravica ima v novem za konu sekundami pomen. Z za 'J °n.om Se zagotavlja uresniče i ;anJe splošnih in skupnih inte d J',Srov Pri gospodarjenju z go ^ r* V?’ določajo osnove izkori a n * 3 gozdov, ukrepi za traj 1 ri?St ®ozd°v. postavljajo se me 17r|^’ ,na Podlagi katerih se go-ijt 0 Jf1 ra2glašajo za varovalne ali 0 ® ove s posebnim namenom. ,’j ? sPlošne koristne funkcije j sn. °v,se štejejo funkcije kot 1 rljoi ^drološka, klimatološka, Ž n® ^.ko'zdravstvena, turistič-,1 Ln|ekr?ativna' družbeno goji rP°iarsk^ poučna, znanstveno i n kovalna in ljudsko obramb-{' ga značaja. Dejavnosti družic zS^aurPerena S°,: g0jenje 8°- stva ’ HreJanJe gozdov, semenar-}! va3, drevesničarstva, odkazo-drevja za posek. s*p.,a bl 8°spodaijenje resnično '* se organizirajo samo- 1 uodročeni11 tereSne skuPnosti P« i 0CJin, oziroma ena repu- bliška. Po novem zakonu gospodarijo z gozdovi delavci in kmetje organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, primarne, mehanične in kemične predelave lesa, ki so zainteresirani za razvoj gozdov in prede- , lave lesa. Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdno gospodarski načrti, ki so obvezni za gozdno gospodarske organizacije. Lastniki gozdov imajo pravico do lesa za neposredno uporabo v njihovem gospodarstvu in gospodinjstvu ter za potrebe domače lesne obrti v okviru donosnih možnosti njihovega gozda. Les mora biti posebno označen, kar opravi gozdno gospodarska organizacija. Imajo pravico do dela cene lesa, posekanega v njihovem gozdu, sodelujejo pri odkazilu ter drugih ukrepih. Smejo grabiti stelje in listje oz. izkoriščati druge gozdne proizvode. Pravica je tudi to, da so redno obveščeni o poslovanju gozdnogospodarske organizacije oziroma obrata za kooperacijo, o uspehu, doseženem dohodku oziroma stroških. Gozd je tudi možno odprodati po posebnem predpisanem postopku. Lahko se izvede arondacija gozdov, če to narekuje smotrnost gospodarjenja. Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov gozdnega zakona in gospodarjenjem opravlja gozdarska inšpekcija. Za slabo gospodarjenje in neizvajanje predpisov so predvidene kazenske sankcije. Ing. Alojz Habjan Gradili bomo stanovanja pod ugodnejšimi pogoji dna Prispevkom želimo naše bralce opozoriti na pravilnike o SrNmJ.1vai!iu Posojil iz različnih naslovov, ki bodo izšli v prilogi Dom h 11 sredi j.u|ija 1974 v DELAVSKI ENOTNOSTI. Kaj ^skihhišic'/>raV'*n',C* Za za*nteresirane graditelje stanovanj, dru- ni*.a^nik0 dodeljevanju stanovanjskih posojil delavcem v orga-dohfn i Zdruzenega dela govori o sredstvih za gradnjo, ki jih (4S «.\0e avec 'z sredstev OZD: s katerimi ta sama razpolaga sta™, “Sodstev anuitet, ki se OZD vračajo;iz posojil OZD pri izloči Pzak]j>ueki ^ ‘č sredstev °ZD’ ki jih v ta namen °^D dru»n'^?n'kT ? varčevanju in posojilih pri stanovanjski banki (po-Varčev * 4ubljanske banke, Šubičeva ulica!) graditelja na pri-uto,Ja1a sredstva z obrestmi in posojilo banke na ta sredstva na ^an^. Pogoj6 vračanja. samoun * ° krodhiianju stanovanjske gradnje v okviru temeljne PosoiiinVne stanovanjske skupnosti, kjer bo tudi moč dobiti osnutek Za ^“doje iz sredstev, ki jih združuje ta skupnost (glej Opravn samouPravnega sporazuma o ustanovitvi temeljne samo- ’ »itsas ss.IJub**“ VB’R“d,"k- obj,,'i“ vanje vsH? Pravilniki so med seboj usklajeni in omogočajo združe-vtednost''ma5t?t-1' sodstev. Tako bi za primer vzeli stanovanje v Cev na čLr,0 ojiiipnov starih dinariev in tam kjer dohodek zakon-družine vS dr.uzine ne presega 254.000 starin dinarjev na Člana 25 iet| r,1 dobili: lastna udeležba 40 %, vsi drugi 60 %, vračanje teženj ne ^restna mera z uP°5tevanjem vseh inflacijskih —------- JOŽE DERNOVSEK Moli oglas in urban kr?* zamenjam 1.700 kv. m veliko parcelo (blizu jezera po5ijjte na ured ^delano) za manjšo parcelo v dolini. Ponudbe in ?** leK,Cdstva' H* 50 s'cer namenjena za rekonstrukcije, še t staja ,neugodnes:i ."° sanac'jo posameznih cest in cestnih objektov. Žara k tud; k^Vedno velika ju3^ po katerem potekajo večinoma lokalne ceste, r a hrilnn ^1 • 9. dn i-r n a P? vsakem večjem deževju in neurju. Tako je bi " stovi n°v ^ din škr,H»' 1^^^, ko je bilo samo na cestah za približno ■ ^ 2a ae’ Če ne računamo poškodovanih cestnih ot)jektov(n S Iiar™° “^delanih?’t??neje ’c,a. 80 bilc na nekaterih dosedanjih pr Ji Vanja’* a Zaradi nenrl? naPravljene nove asfaltne prevleke, vendar ugoi «4?%®^ ‘P1 •*«* dtlav^^nih Za redno^^l?!* vzdrževalcev cest (cestarjev) na višino sredsi psebnjk ^dasno zaDo«I^Ji»?^njC. cest’ mora Komunalno podjetje Vič •ovnj m d°hodkov tliiki11 Pr.l.rck°ns,rukcijah. Zaradi tega in zaradi niz °dsekamesta zelo težk„ *ik ,uac,Ja delavcev izredno velika in izpraznjena o Je ob dejstvu, da je preko Cestane 5 km n0 i a,adam,sklb. izredno veliko. Nonnativi predvidev ev (sedaj 44) ccs,ai)a, kar bi pomenilo pri naši kilometraži cca Zakon o firmi in imenu organizacij združenega dela med drugim določa tudi obvezne napise za prodajalne. Za prodajalce Mercatorja je značilni zaščitni znak — oranžni „M“. Odslej to ne bo dovolj. Dodati bo treba napis, ki mora vsebovati več elementov. Za primer navajamo naslednje: Mercator Ljubljana n. sub. o. TOZD „Hrana“ Ljubljana o. sub. o. Prodajalna Trg MDB 1 Vesti iz KS Trnovo TVD PARTIZAN: MANJKA VADITELJEV Dejstvo, daje TVD Partizan zaseden od jutra do večera, priča med drugim tudi to, da stoji za vso to športno razgibanostjo sposobno vodstvo. Številni športniki pa zahtevajo tudi vodilni kader, ki ga žal v tem društvu pošteno primanjkuje. Upajmo, da bodo ta problem kmalu rešili, saj so imeli prav te dni občni zbor, kjer so se pomenili o svojih najaktualnejših nalogah. 0 DELAVSKEM NASELJU NE VEMO NIC O nameravani gradnji novega „Hotela za samce" KS Trnovo ni bila do nedavnega niti neuradno obveščena. Odborniki menijo, da nova funkcija KS zahteva, da.občinska skupščina in investitor ta družbeni organ obvesti, kaj namerava graditi na njihovem področju. Taki veliki objekti s povsem specifično sestavo prebivalstva niso le stvar občine in bližnjih sosedov, ampak se tičejo tudi drugih prebivalcev, ker ima KS že zdaj pritožbe prebivalcev s področja KS zaradi neurejenosti samcev, hrupa, ki ga povzročajo, nadlegovanja mimoidočih, obstaja bojazen, da bi postal Hotel za samce leglo novih in novih sporov med KS, občani in bodočim vodstvom naselja Tehnike. DEVETKA - DALJŠO PENTU0 Po 21. obrača „naš“ avtobus pri kozolcu. Potniki, ki prihajajo iz železniške postaje, so tako prisiljeni (pogosto obloženi s kovčki) hoditi do avtobusa peš. Ali ne bi bilo mogoče, da bi vodstvo mestnega prometa podaljšalo obračalno pentljo mimo kolodvora do Bavarskega dvora. Razen tega bi lahko Viator resno opozoril tudi svoje šoferje, naj dosledno ustavljajo na avtobusnih postajah. Nemalokrat se namreč dogaja, da peljejo prazni avtobusi mimo čakajočih potnikov. Take primere so opazili na Opekarski cesti pred trgovino Mercator in pri bencinski črpalki. VZORNI TRNOVSKI GASILCI Trnovska gasilska organizacija je letos proslavljala jubilejno obletnico svojega obstoja. Ta vzoma organizacija, ki izredno dobro gospodari tudi s svojim premoženjem, je pred kratkim dobila od mestne poklicne brigade skoraj nov gasilski voz. UREJENO GOSTIŠČE Gostišče pod Vrbo ne le da ima lepo urejeno notranjost, tudi zunaj je vse tako, kot bi si želeli še marsikje. Pred lokalom so položili asfalt, ob zgradbi so posadili drevje in uredili prijeten vrt. Ob tem pa se vprašujemo, kako dovoli KS Trnovo, da v okolici obratujejo razni vinotoči dvomljive vrednosti? Geje namreč uspelo zapreti gostilno ob Gradaščici, bi bilo prav, da ustrezne inšpekcije temeljiteje nastopajo proti takim „lokalom“ na najnižji ravni. Sploh pa, ali Trnovo potrebuje toliko točilnic? ELEKTR0M0NTAŽA, Ljubljana - VIC, ROŽNA DOLINA C. VI/36 razpisuje 10 UČNIH MEST ZA: - ELEKTR0M0NTERJE - INŠTALATERJE POGOJ: dokončana osemletka in starost do 17 let. Štipendije oziroma vajenske nagrade v skladu s samoupravnim sporazumom in statutom podjetja. V času prakse dajemo posebno nagrado, odvisno od letnika, lahko tudi do 100-odstotno višjo kot v času šolanja. Povrnemo tudi stroške prevoza. Pismene prijave pošljite na gornji naslov, prav tako se obračajte za vse ustne informacije na isti naslov. Prekopi cest, prekomerna uporaba ter neupravičena oziroma nedovoljena uporaba cestnega sveta pa predstavlja še slabšanje obstoječega fonda cest in mestnih ulic ter nemalokrat povzroča hudo kri pri občanih ter povečuje nevarnost za uporabnike cest; tako motoriziranih kot pešcev. Transportna in gradbena podjetja vse več uporabljajo težko mehanizacijo, težka vozila, s čimer pocenijo prevoze. Naše magistralne ceste so grajene za 10-tonski osni pritisk, ostale lokalne pa za 4,6 in 8 ton. Jasno je, da nastaja ogromna škoda pri večjih obremenitvah kot so dopustne. Izračun ZRMK je pokazal, da naredi vozilo češke proizvodnje ,,Tatra“ na 8 t lokalni cesti cca 60.000 S-din škode pri vsaki vožnji, če je predpisano obremenjeno. Inšpekcija je že večkrat nakazala problem preobremenitve cest, ki je sicer kaznivo do enega milijona S-din, vendar kontrole v ljubljanskem območju praktično nihče ne izvaja. Inšpekcija je sicer posamezne primere preganjala, vendar je pri tem ugotovila, da je na tem področju toliko prekrškov in neskladnosti že pri izdaji dovoljenj, da kontrola brez posebno organizirane službe ne bo uredila sedanjega stanja na cestah. Zakon pa že od leta 1965 občine zavezuje, da to službo organizirajo. Z omejitvami na cestah, ki so neprimerne za težji promet ter s primerno kontrolo na cestah ter s posebnimi izrednimi dovoljenji bi lahko dobili dodatna sredstva za vzdrževanje. Odlok o cestah že od leta 1968 dovoljuje zaračunavanje odškodnine za prekomerno obremenitev cest in za posebno uporabo cestnega sveta, vendar to sedaj praktično še ni bilo izvedeno. To je bilo le nekaj misli in problemov, ki se vsakoletno pojavljajo na cestah. Problematika cestno-vzdrževalne službe je mnogo večja in obširnejša ter bo v bodoče terjala večja prizadevanja vseh odgovornih, seveda ob primerno večjih vlaganjih v cestno mrežo. Za današnji promet ugotavljamo, da so tako ..ravninske" kot .gorske" ceste po svoji konstrukciji in s svojimi vozno-tehničnimi lastnostmi večinoma neprimerne in niso dovolj vzdrževane. Kljub temu, da sc v zadnjih letih vlagajo za vzdrževanje cest razmeroma precejšnje investicije, stanje še vedno ni zadovoljivo. Dejanske potrebe in zelje so večje. Pri vzdrževanju cest pa ima gotovo pomembno vlogo tudi organizacija vzdrževanja cest. Ne glede na to, kako je vzdrževanje organizirano, sodim, da biga bilo možno v marsičem izboljšati, seveda ob danili boljših pogojih. Na vsak način bo treba v bodoče pospešeno vlagati čim več sredstev v modernizacijo vozišča in oiganizirano vzdrževanje cest, kar je edino gospodarno. Kolikor več bo sredstc/ za razširjeno reprodukcijo, toliko kvalitetneje bo redno vzdrževanje cest in ulic, toliko manj bo pritožb uporabnikov cest in občanov. ALOj z GEPON Nova ljubljanska avtobusna postaja Vse kaže, da se ljubljanski avtobusni postaji na Trgu OF in ob Masarykovi cesti iztekajo zadnji meseci. V Ljubljanskem urbanističnem zavodu so namreč že pripravljeni načrti za novo avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti. Trenutno sta za novo avtobusno postajo dva najbolj resna načrta. Po prvem naj bi jo postavili na prostoru med Titovo in Vilhaijevo cesto, po drugem pa na drugem koncu Vilharjeve ceste, bliže Topniški ulici. Prometni strokovnjaki menijo, da je druga lokacija primernejša od prve, ker bi dobili z njo več prostora, pa tudi sicer med Titovo in Vilhaijevo cesto v bližnji in daljnji prihodnosti ni mogoče računati na gradnjo večjih stanovanjcih in poslovnih objektov. Prav tako bi bila avtobusna postaja na tem prostoru v neposredni bližini železniške postaje, s katero bi jo, podobno kot je to z načrtom z Masarykovo cesto, povezoval podhod ali nadhod. Avtobusno postajo na otoku sredi Trga OF in Masarykove ceste so uredili pred več kot desetimi leti. Že takrat pa so se dogovorili, da bo na tem mestu le nekaj časa, nakar bo treba postaviti novo. V zadnjih letih pa se je avtobusni promet v Ljubljani že tako povečal, da odpelje in pripelje nanjo vsak dan 1500 avtobusov, v katerih se prepelje tudi do 50.000 potnikov, kar je brez dvoma število, ki vzbuja spoštovanje in zaskrbljenost obenem. Zato je torej več kot na mestu upravičena zahteva, da Ljubljana čimprej dobi novo, sodobno urejeno in dovolj prostorno avtobusno postajo. (iv) Murgle potrebujejo igrišče Društvo stanovalcev Murgle se je v zadnjem času spet dvakrat sestalo. Obakrat je bil sestanek posvečen obravnavanju popravkov zazidalnega načrta Murgle (oktober 1973) in obravnavi izrabe površine namenjene VVZ ob cesti Pod topoli, ter seveda tudi o drugih objektih. Na društvu stanovalcev je bila kot vedno živahna razprava s kopico predlogov, ki so se izoblikovali v več zaključkov. Društvo stanovalcev Murgle je sklenilo, da je najbolj primerna lokacija za osnovni objekt Murgle tista lokacija, kije zahodno od Mokrške ceste, ter južno od ceste v Mestni log. Ta lokacija je v samem središču bodočih Murgel, ter v bližini avtobusne postaje, kjer je tako omogočena večja možnost osebnega in dostavnega prometa, ter tudi parkiranje. Pri gradnji take ustanove je treba namreč upoštevati, da bodo cestne površine primerno urejene, saj bo promet zaradi VVZ gost zaradi dovažanja in odvažanja otrok. Stanovalci Murgel pa so v razpravi o tem VVZ predlagali tudi, da bi kuhinja v tem bodočem vrtcu nudila tudi možnost družbene prehrane, torej obroke tudi zunanjim, kot je to urejeno npr. v prulskem vrtcu. Pomožna lokacija Pod topoli naj zaenkrat odpade, zaradi neprimerne ceste, ki je ozka in ne bi prenesla gostega prometa, ki bi se dnevno povečal za okoli 200 avtomobilov. Tak gost promet bi spremenil prčmetni režim naselja in tudi bistveno posegel v mir. Začeta dela pri gradnji otroškega oziroma športnega objekta, to je igrišča Pod topoli naj se dokončajo, tako da se vse dogradi, vendar v manjšem obsegu. Nekateri so želeli, naj bi se to igrišče preneslo na južni del te ceste ob Mah graben, kjer so predvidene ogromne površine za športna igrišča, vendar še lep čas ne bodo urejena. Tako so nekateri želeli rešiti nekatere konflikte, ali naj bo na mestu Pod topoli VVZ ali igrišče, čeprav je prostora za oba in je torej vsaka panika odveč. VVZ bodo gradib kasneje, sedanja igrišča pa bodo potem lahko služila VVZ, če se bodo odločili zanj. Nekateri pa tega nočejo uvideti in lokaciji športnega igrišča nasprotujejo za vsako ceno. V tem primeru je to odgovorni projektant Murgel ing. arh. France Ivanjšek. Ta je sicer v začetku z vsemi spremembami soglašal, čeprav jih ni bil pripravljen sam zarisati v načrt, ko pa je prišlo do premaknjenja igrišča za nekaj metrov (bliže njegovi hiši) je v hipu začel nasprotovati celotni gradnji, češ da mora biti tu VVZ in ne športno igrišče. Jasno je, da ne gre tu za stalno športno igrišče, temveč le za začasno rešitev, pa tudi ne v smislu nekega športnega parka, temveč površine, kjer se bodo otroci pač lahko igrali. Očitno si torej nekateri to športno igrišče napak predstavljajo, morda zaradi pomanjkanja informacij ali pa namenoma. Igrišče za mlade je v Murglah nujno, saj ga ni. Od vseh nekaj deset igrišč, ki so zarisana v projektu oziroma kasneje vstavljena v zelenice, ker igrišč prvotno ni bilo načrtovanih, ni niti eno zgrajeno. Zato je zadnji čas, da mladina v Murglah dobi primerne športne prostore. Večji del stanovalcev stanuje v Murglah že 10 let. Otroci teh stanovalcev že nekaj let zaman iščejo krpico zemljišča za vsaj eno gugalnico in en koš. Mladi so si postavili sami že trikrat na različnih mestih koš, pa so jim ga vedno podrli. Od vseh načrtovanih lokacij za igrišča ni torej nič, ker obstajajo le na papirju. Ker bodo v bodočnosti večji športni parki za naselje na jugu, predlagajo prebivalci pomaknitev južne obvoznice čim bolj na jug. Zbor je tudi ugotovil, da trgovina ob cesti Pod topoli in v Mestni log ne ustreza, obenem pa so priporočili gradnjo prostorov za uslužnostne dejavnosti. Zbor je istočasno ugotovil tudi, da je proti gradnji enonadstropnih hiš severno od Javorjevega drevoreda. Na tem prostoru bi bil mnogo bolj primeren pomožni vrtec. Za prebivalce ob cesti V Murgle je nesprejemljiva dodatna lokacija za garaže v že naseljenem delu, kjer naj bi dodali sedaj še prek 40 garaž, tako da bi jih bilo skupaj preko 70. Kaj to pomeni je jasno: večji hrup, smrad in koncentracijo izpušnih plinov v stanovanjskem naselju. Vse to je spet na svojo roko načrtoval ing. arh. France Ivanjšek, ne da bi se prej posvetoval s projektantom urbanističnega dela za vzhodni del ob cesti V Murgle, ki je bil potrjen pri skupščini mesta Ljubljana. Tu gre za bistveno spremembo zazidalnega načrta, ki jo je opra.il na svojo roko ing. arh. Ivanjšek. Taka koncentracija garaž ni bila doslej predvidena še v nobenem načrtu Murgel in tudi ni jasno, kdo je naročil Ivanjšku, naj jo izdela. Očitno gre tu spet za enega posegov odgovornega projektanta Murgel ing. arh. Ivanjška, ki so ga označili že pred časom prebivalci in krajevne družbenopolitične organizacije kot krojenje naselja po lastni volji. To pa je nesprejemljivo in tega bi se končno moral zavesti tudi ing. arh. Ivanjšek. M. DIMITRlC Kdaj parkirišče? Sprehajalci in obiskovalci Rožnika so vedno bolj besni zaradi parkiranja okoli znanega gostišča Pod Rožnikom oziroma po domače pri Gadu. To priljubljeno gostišče je skoraj povsem brez parkirnih prostorov in zato obiskovalci parkirajo vsepovsod. Prometna gneča pri parkiranju je neznosna, sedaj pa se je povečala se pri dovozu. Dovozno cesto do gostišča so zaprli zaradi bližine TRIM steze in so sedaj uredili makadamsko Kikljevo cesto kot dvosmerno. Kikljeva je mnogo preozka za dvosmerni promet, pa tudi urejena ni primerno. Zato bi bilo treba cesto in kanalizacijo v tem predelu urediti. Gostišče Gad pa bi moralo urediti parkirišče za svoje goste na travniku poleg gostilne, kjer je dovolj prostora. To bi bilo prijetneje za goste, da ne bi bilo več mrzličnega iskanja parkirišča, saj avtomobili, ko iščejo parkirišče, dvigujejo prah in povzročajo neznosen hrup. ..KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA PRI LJUBLJANI objavlja prosto delovno mesto tajnika krajevne skupnosti s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: Srednja izobrazba. Prijave z življenjepisom sprejema Svet KS 15 dni po objavi. Nastop službe takoj ali po dogovoru." Iz dela občinskega odbora Rdečega križa V drugem tromesečju letošnjega leta je občinski odbor RK Ljublja-na-Vič-Rudnik izvajal obširen program akcij na vseh področjih svoje dejavnosti. Ker v letošnjem letu RK Slovenije praznuje 30-letnico obnove RKS v novi Jugoslaviji, je vse leto 1974 v znamenju čimvečje delovne angažiranosti vseh struktur, ki delajo v Rdečem križu. Obeležje 30-letnici obnove RK je naš občinski odbor dal s konkretnim delom in vrsto akcij, ki so se dosedaj že vršile. Občinski odbor RK je v sodelovanju z ZMS-Vič-Rudnik in DPM-Vič- Rudnik organiziral široko akcijo izobraževanja ekip PP v skoraj vseh osnovnih in srednjih šolah naše občine. Pri pripravah za občinsko tekmovanje v prvi pomoči je sodelovalo deset osnovnih šol, tri srednje šole, ena poklicna šola in en internat. Na tem mestu naj se zahvalimo vsem mentorjem in strokovnim sodelavcem, ki so pomagali pri usposabljanju ekip. Za nudenje osnovne rve pomoči smo usposobili preko 00 učencev, 200 najboljših pa je tekmovalo na občinskem tekmovanju. V kategoriji mladih članov RK je prvo mesto osvojila osnovna šola KONEC PRIHODNJEGA LETA BOMO ZACELI GRADITI Dom upokojencev Marsikdo bo dejal, končno, ko bo prebral ta naslov, saj na ostarele ljudi vse prepogosto pozabljamo in jih, če se le da, potisnemo ob stran. To pa je napačno m vsega obsojanja vredno ravnanje. Prav za te ljudi, ki so pretežni del svojega življenja in dela posvetili izgradnji naše socialistične samoupravne družbe, bi morali žrtvovati kaj več kot pa le gole obljube. Tako je napočil čas poln pričakovanj za ostarele na južnem področju našega mesta, to je v občini Vič-Rudnik, kjer bodo zanje zgradili dom počitka. Pripravljalni odbor se je dokončno odločil za lokacijo med Zeljarsko in Kopališko ulico ter Gradaščico. Kapaciteta doma bo okoli 150 postelj, nudil pa bo razne usluge tudi starejšim prebivalcem v neposredni bližini. S tem je mišljena prehrana, čiščenje stanovanja in razne druge oblike pomoči na domu. 14 hišic v Koleziji bo nekakšna depandansa tega doma. Sčasoma naj bi se vanje vselili le starejši - upokojenci, predvsem tisti, ki imajo veselje do vrtičkarstva Zelo ugodna je tudi zamisel sprehajalne poti, ki naj bi tekla ob Gradaščici, od trnovskega mostu navzgor. Ti ljudje pa bodo tudi blizu kulturnih središč kot so kino, gledališče, drama, opera, galerije ipd., pa tudi s prevoznimi sredstvi ne bodo imeli večjih težav. Idejni projekt je sicer že naročen, v ;ndar pa se bo njegova izvedba po vsej veijetnosti zavlekla, zaradi različnih stališč glede na standard samega doma. Tako se pojavljajo tudi težnje po bistveno manjših stanovanjskih sobah, kot pa bi bile primerne za normalno bivanje in zato lahko pričakujemo še nadaljnje razgovore v tej smeri. Štiri petine sredstev bo finančno kril za ta projekt mestni sklad za gradnjo domov, eno petino potrebnih investicij pa bodo morale prevzeti samoupravne interesne skupnosti. Razen tega je skupščina občine Vič dolžna pripraviti zemljišče. Sem pa sodi tudi rušenje treh stanovanjskih hiš. V ta namen pa je trenutno na razpolago le 105 milijonov starih dinarjev. Načrti bodo razgrnjeni in na vpogled konec tega leta, nakar bodo začeli z gradnjo glavnega projekta približno konec leta 1975. Naj omenim še to, da je v teku tudi gradnja takšnih domov v Šiški in Bežigradu, medtem ko je prizidek k domu na Poljanah že v zaključni fazi. ANDREJA ŽNUDERL Tečaji o sosedski pomoči so vedno polno obiskovani. SKUPNOST ZA VARSTVO 0K0UA LJUBLJANA Kakšen Rožnik, kakšna Večna pot? Povojna Ljubljana se je močno povečala in zgostila; pa se ozrimo nanjo z Rožnika ali Gradu, sprehodimo se od železniške postaje proti središču, pojdimo v nova naselja! Bukarešta ali Moskva ali Sofija tonejo v morju zelenja; Ljubljančani se morajo boriti za posamezna drevesa, da jih ne bi zadušil beton ah kratko malo posekal človek zaradi novega — betona! Rožnik s Tivolijem je že od nekdaj pojem, nerazdružljiv z imenom Ljubljane. A kaj se tu dogaja? Če boste šli v nedeljo na Cankarjev vrh po Cesti na Rožnik, se boste morali umikati avtomobilom in goltati prah za njimi. V Tivoliju, ob Iliriji in letnem telovadišču boste videli razstavo avtomobilov. Za zimsko kopa-lišče, kije že samo pogoltnilo dobro tretjino severnega Tivolija, terjajo novih 160 (!) parkirnih mest, čeprav so prej trdili, da je namenjeno ljubljanskim otrokom in da bodo zadoščala parkirišča pod dvorano Tivoli. Ni se dokončano zimsko kopališče, že je na vrsti novo poslopje v Tivoliju - pokrita telovadnica, še več: Dom športov. Zdaj slišimo glasove, naj bi tudi Večno pot asfaltirali za avtomobilski promet, za povezavo med Šiško oziroma bodočo obvoznico in Vičem, oziroma središčem mesta. Neko ljubljansko podjetje si je poželelo zeleni travnik pod gostiščem Podrožnik (nekdaj Gadovo gostilno), da bi tam postavilo hotel... Mar res ne gre drugače? Pač! So namreč tudi drugačni načrti in zahteve: naj sicer Večno pot obnovijo, vendar od živalskega vrta do Mosteca le za potrebe pešcev in kolesarjev; površine med Rožnikom in Večno potjo naj bi hortikulturno uredih (z zglednim vrtom oziroma hortikulturno razstavo); območje Rožnika in Tivolija naj bi tudi zavarovali kot krajinski park za vse čase. Smo torej na razpotju: ali bomo Rožnik z zelenim pasom, ki ga obdaja, ..civilizirali" in urbanizirali, ali pa bomo zavarovali to naravno celoto za pešce, za otroške vozičke, za stare, rekonvalescente, bolnike (np. očesne) - in tudi za vse druge, ki želijo ohranjati zdravje in obnavljati svoje moči sredi lahko dostopnega zelenja. Na način, ki bi ga morala priporočati in omogočati naša družba! (To bi seji bogato povrnilo tudi pri izdatkih za zdravstveno varstvo.) Občani krajevne skupnosti Zgornja Šiška so se že izrekli za prepoved motornega prometa po Večni poti, med Mostecem in biotehnično fakulteto, prav tako gozdarski inštitut in biotehnična fakulteta. Reka nedeljskih sprehajalcev in naraščajoči obisk Tivolija in Rožnika med tednom, vsi ti tisoči Ljubljančanov dejansko že glasujejo za mir in čist zrak na tem območju. Ljubljanska skupnost za varstvo okolja se odločno zavzema za zaščito Rožnika in zelenega pasu ob njem, vse to naj bi v duhu zakona o varstvu narave razglasili za krajinski park. Samo tako bo to območje - od Mosteca prek živalskega vrta in Rožnika do Tivolija - ohranilo ter razvijalo svojo biološko, rekreacijsko in kulturno vrednost. Neprecenljivo za Ljubljano! Svojo besedo bodo morah izreči tudi občani Rožne doline in Ljubljančani sploh. Saj je to zadeva vseh njih in ne morda le nekih ustanov, podjetij {ali športnih organizacij, ki - razumljivo • - zasledujejo svoje specifične koristi. V ustavnih in kongresnih dokumentih smo zapisali, da se morajo ozke, posebne koristi umakniti splošnim koristim delovnih ljudi. Tu je priložnost in nujnost, da to načelo tudi uresničimo. A. BRATKO Bičevje, pri mladini RK pa Tehniška šola KMRLP stroke. Obe ekipi sta tekmovah tudi na republiškem tekmovanju v Gradcu in v močni konkurenci 42 ekip osvojili sedmo in deseto mesto. Omenimo naj vsakoletno akcijo zbiranja oblačil in obutve. V letošnjem letu so naše osnovne organizacije RK ter mladina in mladi člani RK zbrali rekordno število vsakovrstnega materiala. Zbrah smo preko 13.000 kg oblačil, obutve in posteljnine. 9.000 kg smo oddali šibkejšim občinam; Kočevje, Vrhnika in Grosuplje, 1.500 kg smo porabili za kritje lastnih potreb, 2.500 kg pa smo oddali v mestno skladišče Ljubljana. Skupno s Svetom za zdravstvo, krajevnimi skupnostmi in osnovnimi organizacijami RK smo organizirali akcijo čiščenja v mestnih predelih naše občine. Za dober uspeh akcije - saj smo industriji vrnih 35.000 kg surovin, okrog 10.000 kg odpadnega materiala pa odpeljah na za to določena odlagališča, so zaslužne vse organizacije RK ter krajevne skupnosti, ki so vseh primerih ob podpori ostahh organizacij vzorno izvedle akcijo. Ne smemo mimo široke akcije RK Slovenije za pomoč afriškemu prebivalstvu, ki ga je prizadela huda suša. Tako posamezniki kot organi- zacije združenega dela ter razne družbenopohtične organizacije v naši občini so v akciji pokazale veliko humanost in solidarnost do soljudi V aprilu mesecu je bil seminar za izvajalce sosedske pomoči, katerega se je udeležilo preko 100 seminari-stov iz osnovnih organizacij RK, krajevnih skupnosti, šol in patronaže. Na seminarju so priznani strokovnjaki obravnavali probleme starostnikov iz različnih aspektov nii-hoveg-' življenja. Sklenili smo, da še v letošnjem letu začnemo z organizirano sosedsko pomočjo v naši občini Na področju zdravstvenega pro-svctljevanja smo organizirah 72 filmskih predstav povezanih s predavanji o zdravem in čistem okolju, higieni in zdravi prehrani Intenzivno smo se vključevah preko svojih aktivistov v vse razprave o ustavnih spremembah, ter po svojih močeh pomagali pri izvedbi volitev. To je le kratek izsek iz naše tro-mesečne aktivnosti Za obširnost in uspehe pri našem delu se moramo zahvahti vsem aktivistom RK, šolam, delovnim organizacijam ter Skupščini občine Ljubljana Vič Rudnik, predvsem pa SZDL, za vso moralno in materialno podporo. Občinski odbor RK Ljubljana-Vič-Rudnik Prijeten izlet starejših članov Rdečega križa Osnovna organizacija Rdečega križa „Milan Česnik" je 18. junija priredila tradicionalen izlet starejših članov na Vrhniko. Udeležencev je bilo nekaj nad sto. Kljub slabemu vremenu so se vrnili domov polni lepih vtisov. Najbolj je izletnike zanimal bivši grad Bistra, v katerem je sedaj bogat prometni lovski gozdarski, lesni in ribiški muzej, katerega so odprli leta 1949; pred dvema letoma pa še kovaški muzej, ki vzbuja pozornost z velikimi kladivi (imenovanimi ,norci') in kovaškimi mehovi kar je vse gnala voda. Vsi številni razstavljeni predmeti so bili prepeljani iz Mute, kjer je bilo že od nekdaj razvito železarstvo. V prometnem muzeju so se čudili prvim ogromnim dvokolesom, starim vozovom, kočijam, prvim avtomobilom, gasilskim brizgalnam; v gozdarskem oddelku so videli star način spravljanja lesa po drčah, vodi, z zapornicami (klavžami), kar je bilo nazorno prikazano z maketami in slikami v lovskem oddelku pa življenje v gozdu, na polju in močvirju. Soba tega oddelka je bila imenitno preurejena v ,,gozd“, nagačene živali v njem pa so pritegnile pozornost in občudovanje vseh navzočih. Na Vrhniki so izletniki obiskali Cankajjevo rojstno hišo, bolj prožni pa so se podali na „sivo golobico" Sv. Trojico in kljub dežju ogledovali Vrhniko, Cankarjev ..prečudni kraj". V hotelu Mantova so bili postreženi z enolončnico, v Močilniku pa z malico. Vsi udeleženci so bili dobro razpoloženi Kaj več bi bili radi izvedeli o zgodovini Bistre, tem ogromnem poslopju z lepim parkom in velikim ribnikom, v katerem je plavalo nešteto starih in mladih račk. Ker ni bilo vodiča, ki bi vedel obiskovalcem kaj povedati naj bralci naknadno zvedo nekaj o Bistri: Bistro je ustanovil leta 1255 koroški vojvoda Bernhard in vanjo pripeljal menihe iz žic. Njegov sin Ulrik pa je samostanu podaril zemljišča od Podpeči pri Ljubljanici do Rakitne, Cerknice in Dolenjega Logatca. Samostan je bogatel in vzdrževal stalni potniški promet in ladje za blago po Ljubljanici od Vrhnika do Ljubljane. Imel je živahno trgovsko zvezo s Koprom, kjer je imel svoj dvor, oljčne nasade in mnogo vrtov. Samostan je dvakrat pogorel in tudi mnogo pretrpel v dobi turških napadov. V času protestantizma je samostan začel propadati, menihi so postali protestantje. Pozneje so samostan obnovili in pridobili so še posestva v okoliških vaseh, na Gorenjskem, v Istri in Vipavi kjer so imeli tudi vinograde. V samostanu so imeli veliko knjižnico in šolo. Sa- mostan je znova pogorel. Toda Po obnovitvi ga je cesar Jožef II. leta 1782 razpustil kot tudi mnogo drugih, ki so se ukvarjali bolj s posvetnim gospodarstvom kot verskim življenjem. Leta 1808 so cerkev podrli poslopje s posestvom je kupil 1826 Franc Gale. Sedaj je v gradu obrat Gozdarskega gospodarstva in muzej, katerega urejenost in zanimivost je obiskovalce zelo navdušila. Videli smo veliko lepega, za kar smo vodstvu Rdečega križa zelo hvaležni DRAGO VONČINA Jubilejno srečanje 23. maja je RK Podpeč-Preseije v okviru Krajevne skupnosti organiziral deseto, jubilejno srečanje vaščanov starih nad 70 let. Srečanje je bilo, kot vsako leto, v gostilni „Pri Koširju", kjer se je veselih obrazov zbralo 48 dedkov in babic. Nikdar si ne bi mislila, da so vsi še tako živahni v pogovoru in zabavi Za slovesen začetek praznovanja je zbrane na srečanju pozdravil in jim zaželel še veliko srečnih in sončnih dni predsednik RK Podpeč-Preseije, Franc Kocijan. Za boljše počutje in dobro voljo je poskrbela osnovna šola iz Preserja s pestrim programom recitacij in narodnih pesmi ob spremlja vi malega orkestra. Seveda si udeleženci srečanja niso mogli kaj, da ne bi ob zvokih znane narodne pesmi tudi zapeli Za zabavo in za ples je poskrbel harmonikar Janez Košir, ki je s svojim igranjem pritegnil tudi tistega dedka in babico, ki se že dolgo nista vrtela. Skratka, razpoloženje srečanja je bilo na višku in stari občani iz KS Podpeč-Preserje si jih želijo še več. Sredstva za pogostitev so prispevale vse organizacije na našem terenu, sindikat predelovalnega obrata „Hoja“ iz Podpeči in seveda RK in KS. Kot sem že napisala je bil glavni organizator RK, ki deluje na terenu Podpeč-Preserje že polnih 29 let. Od 2116 prebivalcev KS je kar 880 pre bivalcev članov RK, to je nekaj več kot vsak tretji prebivalec, če pa k temu prištejemo še podmladek na osnovni šoli, nam številke povejo, da je sedaj že vsak drugi vaščan član te humane organizacije. RK je pri nas že vseskozi aktiven. Za letos so si poleg nalog iz občinskega programa RK zadali še veliko nalogo in sicer razširiti krvodajalsko akcijo, vendar ne samo po delovnih kolektivih, pač pa tudi med ostalimi vaščani MARIČKA JARC Takole so se pomerili pioniiji — gasilci v vaji z vedrovko. IMA POMOČ! Pionirji iz Kozarij osvojili prehodni prapor Dne 19. 5. 1974 je gasilska zveza mesta Ljubljane organizirala tekmov®1 irtnirim/ — crricilrm/ v Riilrra/ir*i nri TVLrmnvnruu cr» ia iiHftl&ZllO * pionirjev — gasilcev v Bukovici pri Vodicah. Tekmovanja se je udeležilo J iljana-Bežigrad, Ljubljana-Most* desetin iz občinskih gasilskih zvez Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Center in Ljubljana-Vič-Rudnik. Prvo mesto in s tem prehodni prapor ter plaketo so si priborili P>on111 gasilskega društva Kozarje, drugo mesto in plaketo so osvojili pionirji P5 j skega društva Brezovica in tretje mesto ter plaketo pa pionirji gasilski J društva Dobrova pri Ljubljani T CIUHA FRANJ Ljubljana, Kosovo polje U/1 j Delovne zmage gasilskega društva »Veliki Osolnik« Gasilsko društvo Veliki Osolnik bo 21. julija ob 14. uri priredilo v kraju veliko proslavo v počastitev dneva vstaje 22. julija. Ob 25-letnici velikega požara, ki je 29. julija 1949. leta un^^asu„ polovico vasi in je bil povod, da se je štiri leta pozneje ustanovilo i jC1 HniStvn hnmn irmčili svoiemu namenu nnvn mntnrnn hriraalno. TOJ J društvo, bomo izročili svojemu namenu novo motorno brizgalno. lt tretja v teh dobrih dvajsetih letih. Prva je bila še ročna, druga „Savica > pa bomo kupili „Rosenbaverco“. Velikega pomena za~gasilsWO otvoritev vodovoda za vseh pet vasi, ki jih povezuje društvo. Se pomena pa je vodovod za našo vas, saj je bila prav ob velikem pož-pt vode. kaiti tn leto ie hilo 7eln institucijam, športnim društvom, kulturnim dru- miadiPrav v počitnttl11 za vltUučevanje mladih v njihove aktivnosti. Škoda . n0, Kem dasu prav ta društva premalo storijo za otroke in M4nala|«® .............. ,, . v Ljubljani, ki jo je pripravila Prij^elj^mi1 iiv|jenju o4rok v I Jra*Ubi i«, *Vl del poč tni,™6 je razvidno, da le približno 1*5 odstotkov otrok ?VxanJ- Starši in m^,rju’ medtem ko ostali otroci nimajo organi-r^itilicaLV *°teh. V/roki * Cl ^a^cjo premalo interesa za podaljšano biva- anas sss sv: atea: sam, treba delati šolskih nalog. Se je čas, da ^ Ob sobotah, nedeljah in v počitniških dneh imajo največ možnosti in priložnosti, da preživljajo z otroki skupne dni. Družinsko življenje lahko popestrimo z neštetimi oblikami enodnevnih letovanj, izletov v naravo, prirejanje medsebojnih srečanj s prijatelji in znanci, skratka nešteti je možnosti, le vsebino jim moramo dati. V šolah je treba podaljšano bivanje vsebinsko obogatiti, upoštevajoč otrokove interese in želje, ki bodo privlačne večini. Šole so lahko centri zbirališča za krajše oblike letovanj in izletov. Telesno vzgojne organizacije imajo na razpolago več objektov (telovadnice, bazene, športna igrišča in podobno), zato imajo tudi več možnosti za množično udejstvovanje mladih. Društva, hišni sveti, starši v skupnih naseljih lahko organizirajo izlete in razne oblike zabavnih iger za otroke. V Ljubljani imamo tudi Pionirski dom, ki ima prostore in kadre za razvijanje interesnih vzgojnih oblik za otroke in mladino. Prav gotovo je potrebno seznaniti starše s programom Pionirskega doma v počitnicah. Za organizirano dejavnost pa potrebujemo mentorje, vodiče, vzgojitelje, športne učitelje, ki se bodo z interesom posvetili počitniškemu delu za otroke. Poleg pokhenih vzgojiteljev je vedno bolj zaželeno, da v društvih in klubih sodeluje več staršev in drugih občanov z različnimi poklici. Prav tako je potrebno organizirati dobro informacijsko službo, ki bo pre* *"■' tiska, radia, časopisov in drugih obvestil seznanjala starše in otroke z vzgojno rekreacijskimi obhkami. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana je pokazala velik interes do teh dejavnosti in bo tudi letos financirala uspešno organizirane oblike. Pri vključevanju otrok v te dejavnosti moramo upoštevati načelo prostovoljnosti, razvitost otrokovih interesov, njegovo potrebe in sposobnosti glede na starostno stopnjo. Z vsaj malo prizadevanja bomo lahko starši in drugi odgovorni družbeni dejavniki vsakemu otroku nudili vsaj eno vzgojno-rekreacijsko obliko. Tako bomo vsi skupaj zadovoljnejši in bogatejši z novimi spoznanji in doživljaji. ANGELCA ŽIBERNA STRAN 10 m r«WSA KUMIfflA »Tf GLASBENA ŠOLA Sl ŽELI KONCERTNE DVORANE, POSLUŠALCEV IN UČENCEV IZ BLIŽNJE OKOLICE IN ŠE KAJ Razmišljanje ob 25-letnici Glasbena šola, ki deluje v naši občini, je proslavila konec maja svoj srebrni jubilej. Ob tej priložnosti je priredila slavnostni koncert v dvorani ZGBI - Zavod za glasb, izobraževanje. Na prireditev so povabili predstavnike družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine ter javnost z namenom, da jih seznani s pedagoškim prizadevanjem šole. Koncerta so se udeležili podpredsednik skupščine Franc Krumberger, podpredsednik izvršnega sveta občine Janez Vrhove in Anton Bregar, svetovalec za šolstvo. Nastopa so se udeležili tudi starši nastopajočih in nekateri ljubitelji. Šola je predstavila učence iz vseh instrumentalnih oddelkov (trobenta, čelo, kitara, flavta, violina, klavir, harmonika) solo-pevce in klavirski trio. Podobnih javnih koncertov je bilo v letošnjem šolskem letu deset, vedno v drugi sestavi in z drugim programom. Učitelji v svoji dolgoletni praksi prav radi pestrijo spored po stilih in dobah (npr. barok, klasika), po narodnostih skladateljev (Slovenci, Čehi, Francozi), po zasedbi instrumentov, ali pa po profesorjih, ki prirejajo s svojimi učenci samostojne koncerte. Odlični učenci se prav radi prigla-šajo k radijskim snemanjem, nastopajo na šolskih nastopih, ki jih je bilo letos 22, sodelujejo na slavnostnih akademijah, na reviji harmonikarskih solistov in orkestrov ali na republiških tekmovanjih učencev glasbenih šol. Koncertna dejavnost pa je na glasbeni šoli Vič-Rudnik resnično tako razvejana, da je ni moč zajeti v kratko poročilo. Pri tem so aktivni domala vsi oddelki. Pogosteje so na sporedih učenci tistih oddelkov, ki imajo več učencev. V tem primeru prednjači klavirski oddelek, ki je po številu učencev najmočnejši. Vsak učenec mora nastopiti pred komisijo na tako imenovani izbirni vaji in na šolskem nastopu, ob prisotnosti staršev šele potem nastopa javno. Tako so učenci skoraj redno skrbno pripravljeni in v izvajanju zanesljivi. Šola je dala v tem času številne učence v poklicni študij na srednjo glasbeno šolo. Ko so končali Akademijo za glasbo je postalo nekaj izmed njih prav znanih v kulturnem življenju doma in po svetu. Tu naj omenimo trio bratov Lorenz, violinistko Nevenko Rovan, ki je danes koncertni mojster Slovenske filharmonije, Marjanco in Marjetko Korošec, Andreja Jarca, Olgo in Sabino Skalar in še vrsta drugih, ki delujejo kot orkestraši ali pedagogu V zadnjih letih je dotok iz glasbenih šol - ne samo z viške — nekoliko bolj skromen, kar pa je posebno opazno pri vpisu učencev na godala. Vzrokov za to je več. Še vedno je poklic glasbenega pedagoga v primerjavi z drugimi poklici premalo stimuliran, medtem ko zahteva po drugi strani ogromno truda, saj poteka študij vzporedno z obvezno osnovno šolo, ali kasneje z gimnazijo ali kako drugo šolo srednje stopnje. Tudi zato je poklic glasbenega pedagoga za mlade ljudi manj privlačen. Samo velika ljubezen do glasbe in glasbene vzgoje lahko odtegne mlade od privlačnejših poklicev, kot so tehnika ali medicina. Poleg tega pa današnji čas potenciramo usmerjen razvoj otrokovih inteligentnih dispozicij in sc čustvene zavestno zanemarjajo. Posledice ne-vključevanja mladih v glasbeni poklic so opazne že danes, a se bodo razbohotile v prihodnosti še mnogo bolj. Pomanjkanje glasbenih pedagogov je tako občutno, da presega mejo zdravega ravnotežja s predmeti eksaktnih ved. Primanjkuje jih v glasbenih, a kar je še mnogo bolj katastrofalno, primanjkuje jih tudi v osnovnih šolah, od koder beže v varnejša zavetja raznih ustanov, kot je to radio, kjer se ni treba ukvarjati z disciplino in drugimi nevšečnostmi, ki tarejo živce in rahljajo zdravje. Tako stojimo trenutno pred vsaj dvema resnima problemoma: kako urediti kadrovsko pomanjkanje v osnovnih šolah in kako urediti problem godalnega oddelka na glasbenih šolah. O težavah, ki žulijo glasbeno šolo Vič-Rudnik je podpisani že večkrat pisal in javno dopovedoval. Ker pa mora kot pedagog razumeti tudi druge osnovne probleme šolstva, kot so npr. otroško varstvo, investicije osnovnega šolstva itd. se ne upa dvigniti glasu za to obrobno in „ne-bodigatreba" glasbeno šolstvo. In vendar bodo objektivni razlogi prisilili k razmišljanju še tako za glasbeno šolo malo občutljivega občinskega delegata, da bo moral slej ko prej prisluhniti tudi temu glasu, ki trenutno morda ne seže do preddverij občine, a se bo kmalu moral razlegati tudi v skupščinski dvorani in TIS Ljubljana. Zato naj ne zveni preveč disonančno, če glasbena šola zahteva od družbe nič manj kot dvorano, brez katere svojega osnovnega poslanstva kratko in malo ne more izpolnjevati Žano je, da potrebuje dvorano tudi občina sama. Zato bo treba najti neko skupno rešitev, ki bo zadovoljila potrebe občine, glasbene šole, ZKPO, saj tudi ta potrebuje za svoje revije primeren „občinski“ prostor. Problem je vsekakor kom-leksen in ga je treba verjetno tudi ompleksno obravnavati. Ce ni mogoče uskladiti iste dvorane za seje in koncerte, bo pač treba misliti na dve dvorani. Kaj bo ceneje, naj po- SEPTEMBRA TUDI V KRAJIH NAŠE OBČINE Knjižnica na kolesih Pred nedavnim so se mnogi občani, ki jih je pot zanesla po Prešernovi cesti mimo tedaj še zaprtega kopališča Ilirija, radovedno ozirali v tamkaj parkirano vozilo, čigar svetlorjavi lošč se je prijazno bleščal v soncu. Pravzaprav ne bi bilo na velikem zaprtem avtobusu nič nenavadnega, ko se ne bi z njegovega boka veselo smejal živorumen napis: Potujoča knjižnica, Ljubljana. Vozilo, ki smo ga pravkar omenili, je v resnici bibliobus, torej kot knjižnica opremljen avtobus in pripada bibliobusnemu oddelku, ki deluje v okviru skupnosti splošnoizobraževalnih knjižnic Ljubljane. Bibliobus lahko sprejme 3500 do 4000 knjig, opremljen pa je s poseb- stavljal v Dvoru, Brezju, _Iški vasi, omišlju, Skrilju, Golem, Želimljah, akitnici, Lavrici, Pijavi Gorici, Tur-iku in Karlovici. Ker sta Babna ara in Belica nedostiopni, bo posta-dišče za prebivalce teh dveh vasi v irovnik-Hruševem; iz istejja raz->ga bo za prebivalce krajev Zažar in entjošt bibliobus ustavljal v Vrz-encu, za prebivalce Osolnika v neju, za prebivalce Dvorske vasi pa Mali SlevnicL Izbor knjig bo izredno pester, saj o obsegal vse zvrsti domačega in njega leposlovja, poljudnoznanstve-io in znanstveno literaturo, pri-očnike, enciklopedije, učbenike tn. Bralec bp lahko naročil tudi njigo, ki je v bibliobusnem izboru nimi policami, ki omogočajo bralcu prost dostop in hkrati preprečujejo, da bi knjige ob premetavanju po slabih cestah pometalo po tleh. Vozilo sta izdelala Tovarna avtomobilov in Karoserist iz Maribora, sredstva zanj in za osnovni knjižni fond pa sta zagotovili kulturna skupnost Ljubljane in skupščina mesta Ljubljane. Bibliobus bo služil kot povezava med kulturno skupnostjo Ljubljane ter ZKPO Ljubljane na eni strani in odročnimi kraji, ki so preveč oddaljeni od knjižnic in ljubljanske kulture sploh. Na širšem ljubljanskem področju je za enkrat predvidenih štirideset krajev, ki jih bo potujoča knjižnica obiskovala vsak mesec ob točno določenih dnevih in urah. Ker pa so nekateri od teh krajev zaradi slabih cest za bibliobus nedostopni, bo le-ta ustavljal v najbližjih naseljih, do katerih je cesta še prevozna in bo tam na razpolago bralcem iz nedostopnih krajev. V občini Vič-Rudnik se bo bibliobus ne bo, saj mu bo na osnovi medknjižnične izposoje dostopna vsaka knjiga iz ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic. Ker otroci in mladina sploh čutijo odrezanost od knjige najbolj boleče, bo še prav posebna skrb namenjena mladinski in otroški literaturi, zlasti slikanicam, s katerimi bo bibliobus bogato založen. Vendar pa bibliobus ne bo posredoval le knjige, marveč bo skušal povezati omenjene kraje z ljubljansko kulturo v celoti. Do septembra, ko bo akcija stekla, bodo morali v zvezi z biblio-busom rešiti še nekaj organizacijskih roblemov; za zdaj velja pohvaliti olektiv Javnih skladišč, kije bibliobusnemu oddelku dovolil parkirati vozilo na njihovem prostoru, kjer je, čeprav žal na prostem, vsaj na varnem. Upati je, da bodo temu zgledu sledila tudi nova vodstva krajevnih skupnosti, politične organizacije in šole - na njihovo podporo namreč knjižničarji še posebej računajo. vedo ekonomisti in gradbinci. Ce je pa gradnja dvorane in glasbena šola samo stvar TIS Ljubljane, potem bo pač ta morala prisluhniti upravičenim potrebam glasbene šole, kot je ugotovila komisija za verifikacijo šole. Naj navedem samo še eno željo glasbene šole. Glasbena šola se želi še tesneje povezati z ožjim okoljem in širšim zaledjem in to v dvojnem smislu: v pritegovanju učencev v glasbeno šolo in v vzgoji poslušalstva, ki si pravzaprav nerado odteguje svoj dragoceni čas za obisk vsaj nekaj večjih koncertov, ki jih prireja šola. Brez posebnega besedičenja je treba ugo- toviti, da viški občani le niso preveč zavzeti za uspehe glasbene šole, ker bi sicer v večjem številu obiskovali njene prireditve in se tako podrobneje seznanjali z njenim poslanstvom, ki ni samo v tem, da daje mladini določnejši vpogled v glasbeni svet, ampak predvsem v tem, da s svojimi vzgojnimi vrednotami, ki jih vsebuje študij glasbe - kot so: vztrajnost, premočrtnost, natančnost itd. - oblikujejo mladega človeka, da ne bo zdolgočasen in apatičen slonel ob zidu in sanjal o minljivosti tistih, ki so ga spravili na svet in o družbi, ki mu bojda ne zna pokazati smisla življenja. CVETKO BUDKOVIC Na sliki je del ansambla blokfavt iz podružnične šole Velike Lašče, ki je že večkrat uspešno nastopal. Nagradni natečaj za spise na tematiko NOB Združenje borcev NOV „Milan Česnik" razpisuje knjižne nagrade za najboljše spise o NOB. Letos so pri tem sodelovali dijaki 3. in 4. razreda VII. gimnazije Vič kot prva skupina in druga skupina učenci 7. in 8. razreda osnovnih šol Bičevje, Trnovo in Vič. Dijakom VII. gimnazije so bila postavljena v razmišljanje vprašanja: a) Kako je narodnoosvobodilna borba vplivala na naš mladi rod? b) Kakšne zglede nam je dala NOB za današnji čas? V oceno za knjižno nagrado poslani spisi so bili vsebinsko odkriti in dokaj kritični do NOB in do gojitve njenih tradicij. Naloge so verna izpoved generacije, ki stopa v življenje in ki se srečuje na eni strani z načeli naše revolucije in NOB, na drugi strani pa s stvarnostjo, s katero se vsak dan sooča tudi gimnazijec. S kompletom Svetinove „Ukane“ je bil nagrajen spis dijakinje 4/d razreda gimnazije Vič Jane Miš. Prepričljivo nam pravi, daje bila NOB svetla luč naše zgodovine. Svoje razmišljanje zaključuje: „Mi mladi moramo nadaljevati delo stare generacije, katere cilji še niso povsem uresničeni." Iz osnovnih šol Bičevje, Trnovo in Vič je bilo poslanih v oceno 12 izbranih spisov. Učenci so napisali svoja mišljenja na vprašanja: a) Kaj meje vselej najbolj navduševalo iz NOB? b) V čem bi posnemal udeležence NOB? Vse naloge so bile iskreno napisane. Iz njih veje vse tisto, kar šolska mladina čuti v svoji notranjosti do priborjene svobode. Vendar pa so spisi v precejšnji meri otroško izvirni in so prav zato dosegli svoj namen. Žirija je ocenila za najboljšega spis učenca 7 /a razreda osnovne šole Bičevje Dejana Šinkovca, ki je za nagrado prejel ilustrirano knjigo ..Ljubljana v ilegali". Spis je izviren, jedrnat v stavkih in izraženih mislih. Partizanski dogodki in partizani pa za njega vzori, ne želi si vojne, le v miru hoče dograditi tisto, za kar so dali svoje življenja številni naši borci. Spis je objavljen v današnji številki „Naše komune". Nagrajena sta še bila spisa učenke 8/b razreda osnovne šole Trnovo Spele Soklič in učenke 7/b razreda osnovne šole Vič Minke Benčina. Zveza borcev NOV bo tudi v bodoče razpisala nagradne natečaje za najboljše spise o NOB ter pričakuje, da bo odziv pri šolski mladini enak kot je bil letos. 1 JUBO TIPLlC V CEM BI POSNEMAL UDELEŽENCE NOB? Kadar se spomnim na udeležence NOB, me spreletava srh. In lenega in povprečnega učenca postajam povsem drugačen. Vse naloge izpolnjujem. Hraber sem. Prenašam pošto iz postojanke v postojanko. Opravljam sabotaže. Zasledujem izdajalce. Trosim listke in pišem po stenah proti sovražniku. Potem se mi zdi, da sem nenadoma zrasel in postal borec: ležim v puškomitraljeznem gnezdu in: tatatatatatatatatata. Mečem bombe. Nastavljam mine. V prvi vrsti tečem in kričim: juu-riiiiiiš! Nato se mi zdi, da sem na sestanku: Sprejemajo me v SKOJ. Do- bim orden hrabrosti Pohvaljen sem pred bataljonom. Nenadoma zaslišim glasbo in pohod: Živela svoboda! Živeli naši borci! Smrt sovražniku! Nihče ne ve, ali se bodo moje želje kdaj izpolnile. Bolje bo, če bomo živeli v miru in bom s pridnim delom pomagal graditi domovino. Toda, če bo potrebno, bodo moje sanje in vzori postali resnica. Sledil bom vsem svetlim zgledom iz NOB. Dajem pionirsko besedo, branil bom domovino! DEJAN ŠINKOVEC 7 /a r. o. š. Bičevje Vpis v glasbeno šolo Glasbena šola bo vpisovala stare in nove učenec, kakor tudi učence za predšolsko glasbeno vzgojo (od 5. do 7. leta) v dnevih od 2. do 4. septembra 1974 od 9. do 11. ure dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne Na novo vpisani učenci morajo opraviti preizkušnjo posluhain ritmičnega čuta. Pouk predšolske glasbene vzgoje traja po 45 minut (dvakrat tedensko), pouk instrumentov 30 minut, solopetja 45 minut dvakrat na teden. Obvezen predmet je nauk o glasbi, po 90 minut enkrat na teden. Učni prispevek znaša od 35 do 50 din mesečno in je odvisen od instrumenta, za katerega se učenec odloči. Enkratna letna vpisnina je 30 din. Podrobna navodila o študiju, dolžnostih in pravicah učencev j daje ravnateljstvo šole. RavnatejGj prof. CVETKO BUDKOVIC Mladi pevci z Viča navdušili z nastopom v Festivalni dvorani Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Vič-Rudnik je priredila v počastitev dneva mladosti dne 22. in 23. maja že 14. srečanje mladih pevcev. Prvi dan so nastopili otroški zbori iz osnovnih šol Polhov Gradec - zborovodja Nadja Založnik, Ig -lleana De Fabrizio, Bičevje - Zinka Oven in iz osnovne šole Brezovica -Jožica Ogrin. V kategoriji mladin- aili ciznosti v izdelavi Iraz, ntinjjj intonančne točnosti, in C glede discipline v dvorani, pri tako številni mladini vS' od 7-15 let naravnost vzorčili, ta moment je pomemben P® Jllo ni iznhra^hi mlaHpan C skih pevskih zborov pa so nastopi! pevci iz osnovnih šol Bičevje - Teja Šavor, Vrhovci — Boža \Vostner, Ig ni izobrazbi mladega nara« zato ne velja podcenjevati. Jle Razprava z zborovodji p°' iv koncertu je omenjeno p potrdila. K strokovni oceni JL ifi dodati, da so se tudi letos °~ilM nam že iz prejšnjih let zn^j tia - lleana De Fabrizio, Trnovo -Majda Hauptman-Jemec, Brezovica - Jožica Ogrin. Tega dne je nastopilo 413 mladih pevcev. Drugi dan so nastopili otroški zbori iz osnovnih šol: Škofljica — zborovodja Vera Holc, Velike Lašče - Marjan Sajovic, Vič — Zlata Križ, Oskar Kovačič - Tatjana Požar in mladinski zbori iz osnovnih šol Škofljica - Vera Holc, Horjul -prof. Albin Weingerl, Vič - Zlata Križ, Oskar Kovačič - Tatjana Požar, Velike Lašče — Marjan Sajovic. Tega dne je nastopilo ca. 500 pevcev. Zelo mogočno in slavnostno je zadonela ob zaključku vsakega koncerta skupna pesem Marjana Kozine „Slava tebi domovina". Nastopilo je skupno 913 pevcev, nekaj manj kot lansko leto. Na odru se je zvrstilo 8 otroških in 10 mladinskih zborov. Slišali smo 54 umetnih narodnih in borbenih pesmi, pretežno slovenskih in jugoslovanskih, pa tudi tujih skladateljev, pretekle, polpretekle in sodobne glasbene ustvaijalnostl Poleg številnih težav, s katerimi se ubadajo zborovodje po osnovnih šolah, pa moramo vendarle ugotoviti, da se na pododročju občine Vič-Rudnik vsi ravnatelji osnovnih šol zavedajo pomena otroškega in mladinskega petja in zato v mejah svojih možnosti podpirajo prizadevanja Med njimi je pokazal Pose?fV°P teten skok mladinski Pev, Lii Pr' osnovne šole Horjul, ki ^ idjs - ■ -"ang5 »Dl pevss; -Jpr: , ki vodstvom prof. Albina WcijK ipr ne dve leti. Z viške občin*.(je so sc prijavili tudi trije zbot ,0j publiško revijo otroških j(hlai škili zborov v Zagorju, kPjj, :8e del mladinski pevski zbor iz 0) ak Šole Trnovo, pod vodstvo"1 ^ ški •JVJlv I 111VJVU, JJUvi V v/«4* a J])’ Hauptman-Jemec odlično z- iya v hudi konkurenci s prvot-r.^h mladinskim zborom iz ga vodi Branko Rajšter. S h^jns zborom sta se ugodno P^esf gorju tudi otroški zbor kJr šole Bičevje, ki ga vodi ZjJ*- 3 (ta je nastopil na repub11 prvič), in otroški zbor iz % sole Brezovica pod vodstv^a zborovodij. Ti so letos povečini ob sodelovanju mentorja Mira Kokalja pokazali več uspeha kot druga leta, pa bodi to glede izbire programa, izvedbe in interpretacije pesmi, pre- Ogrin. Zato lahko z zadov T ugotovimo, da je bil prisp®* ,^ je dala občina Vič-Rudn* 1 V1" številu pevcev, kakor tuth P^jj! teti zadovoljiv in opazen v skem prostoru. Vi* V bodoče bo treba vZpcf' a' pevcev v občinskem mer!v;s|iiina dalje negovati, strokovno ' in nuditi prizadevnim P več družbene podpore inK,; ^ za njihovo težaško delo. A ^ nihče ni spomnd, da tuj’ občine vzporedno z drufpn j; nostmi - telovadna drustVKJ _ izrazila kakšno priznanje k ^ delavcem, ki se ukvarjajo Hp'se vzgojo. Morda bi majhnLVbre podkrepila njihovo Pnzal: sta^Oif je včasih, pod težo raznicn )0S( ušnio. „, dvakrat za svoje pi ■'a vrtec Malči Belič Tu deluje športno °2 a tekmovanju med učenci sami. V okviru prireditve ob zaključku meseca mladosti je ta skupina pripravila res veličastno predstavo v operi, na katero so bili povabljeni predstavniki vseh slovenskih pionir-skili odredov pa tudi gostje iz drugih krajev Jugoslavije. Baletniki tako najmlajši kot tudi malo starejši so s precejšnjo gracioznostjo izvedli vrsto uspelih točk. Poleg tega je nastopila tudi ritmična skupina, ki je s javnosti trakovi in krogi ustvaril« na tekmovanju sedlo 5. mesto. . , Izšla pa je tuiBJ. d njihovega glasila m jeiu uredniškem odboru * tžfi Tako' raznovrstna ,ed. lahko samo dober za d m ge osn°vn jn j ;ne eh n samo za druge gi ■- t ESTS ? skrbijo za kontinuit ANoinSinM afilmacij0 v na5i iaHl rta K Mn°81 » ZC Ugoto- kiva ^^,a teče 0 21-letnem ij»Vntu , ,^nu Kunčiču, štu- ilesnn i. 'f.tnika Visoke šole za v4 nmrAUlturo v Ljubljani. Naj '‘Vprav l!r nazačetku-dase mu avn„ eUIlI|iKa, uvrstitev ■Jod v n f®Pf.e«ntanco. Svoj n iiVavičnJ2sJ •' čianski vrsti je : diskom 25‘ln 26- maja v prij 8efprczemmedllaroJnem srečen V Nicins FranCije in Jugos' >0iih rt . cer Pa je Kunči gladin«? danJih nastopih jfgel neka?JVfje?h raZreda Tako j« , ai ,leP‘h rezultat E J®‘e‘a 1972 postal rep ■JvakP^Snat0 Pa Je drža tnah Ljfrf je Po njegovih l-^jšpeh \P0V dosedanji naj i,,?™''*?™ „^no 4. mesto. Na OdliA ^ ” '+fy\soiur an in Dii „.Kai?adi v Idriji (obe , Ul1 *«-MTajVU V J mn «„ai?adi v Idriji (ob< »ešnem bUi leta l973) nem nastopu v -- SRUi*.”« trtoda, to mD segel sen » u^hr ‘ v državno ^ državno 'ečjo a^ažb aj° od 'adbe. 8a|lranost) še ta,a dve Zt? seZor tamenL1 j?lov°yen?jl Za del° n‘ P >riti, ^P^ojih je b, dobi*86 f,lkc Razprave o finančnih načrtih V mesecu juniju so se na svoji drugi seji sestali tudi delegati skupščine TTKS Ljubljana Vič-Rudnik. Potem, ko je predsednik te prvo ustanovljene temeljne interesne skupnosti v občini, Dušan Dobrovoljc v bistvenih potezah orisal pomen uveljavljanja družbenega dogovarjanja v tej dejavnosti, so poročila podah predsednik IO TTKS Tomo Ogrin ter predstavniki posameznih delovnih komisij. Vsa poročila, če jih združimo pod skupni imenovalec, so vsebovala oris trenutnega sta-nja telesne kulture v občini. Marsikje stanje še ni zadovoljivo, predvsem kar se tiče vzdrževanja in stanja športnih objektov kot tudi pomanjkanja kadrov. Vse to je povezano tudi s financiranjem samim. Ob obravnavi finančnega načrta te občinske temeljne interesne skupnosti so delegati po kritični razpravi sprejeli predlog, da se del sredstev odstopi krajevnim skupnostim za ureditev igrišč ter da se sredstva namenjena strelstvu v bodoče delijo na predlog občinske strelske zveze posameznim strelskim družinam v občini. Delegati so ob tej priložnosti podčrtali tudi pomen množičnega športa, ki ga bo v bodoče potrebno v raznih oblikah razvijati tudi na iz-venmestnem področju in to ne samo med odraslimi pač pa tudi med mladino. Posebno slednje je važno za otrebe splošnega ljudskega odpora ot tudi za zdrav razvoj otrok. Te seje seje udeležil tudi predsednik 10 MTKS Janko Popovič, ki je v svojem uvodu orisal nekaj značilnosti finančnega načrta mestne temeljne telesne kulturne skupnosti. V razpravi na to poročilo so prisotni opozorili predvsem na številne anomalije kot so previsoka sredstva za trenerje, močna diferenciacija v fi- nančnih sredstvih, ko gre za enakovredne klube, financiranje objektov iz dveh naslovov, vprašanja hrana-rine, investicij... Precej kritik pa je bilo izrečenih na račun „predpi-sanih“ oziroma kar določenih z5 odstotkov namenskih sredstev. Zato so umestno opozorili delegati na dejstvo, da smo se v Ljubljani odločali za razpon med 20 in 30 odstotki in ne za že konkretno številko. Strinjali so se sicer, da so določena sredstva namenjena tudi za vrhunski šport, vendar v nekih realnih okvirih in ne na račun množičnega športa. Saj se navsezadnje vrhunski šport lahko razvija le iz množičnosti Zato raje vrhunski šport „za dva koraka nazaj" in pristopiti k reševanju množičnega športa. Skupščina je finančni program MTKS skupno s predlaganimi pripombami delegatov sprejela in sklenila posredovati mnenja in dopolnitve TKS Ljubljana. Delegati so razpravljali tudi o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi TKS Ljubljana in predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v TKS Ljubljana kot tudi o programu, finančnem načrtu in samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev v TKS SR Slovenije. V soboto, 22. junija so pripadniki civilne zaščite krajevnih skupnosti Brdo in Vrhovci ter osnovne šole Vlada Miklavca na Vrhovcih pripravili ogledno vajo. Enote civilne zaščite so skupaj s prostovoljnimi gasilci z Brda, Kozarij in Viča ter skupin prve pomoči z Doma Bokalce uspešno prikazale, kako bi pomagale šolaijem v primeru bombnega napada, oziroma hudega potresa. Vajo, ki je dobro uspela in je pokazala, da so vsi sodelujoči odlično izutjeni ter pripravljeni, da vsak trenutek učinkovito pomagajo, si je ogledalo več sto prebivalcev obeh krajevnih skupnosti in šolarji. Vajo sta pripravili skupaj KS Brdo in Vrhovci. — Foto: Evgen Batič Mercator: športna tekmovanja ob 25-letnici Letos je v Mercatoiju vzklilo tudi aktivnejše športno življenje. V počastitev 25-letnice podjetja je bilo v marcu prvo športno tekmovanje. Na Clovki nad Vrhniko se je v veleslalomu pomerilo kar 80 smučarjev iz več naših TOZD. Mesec dni kasneje je bilo na vrsti kegljanje. Zanimanje za to tekmovanje je preseglo vsa naša pričakovanja, saj se nismo niti malo nadejali takšnega odziva V predtekmovanjih, ta so bila po skoraj vseh naših TOZD, je sodelovalo kar 519 delavcev. Izmed teh pač ni bilo težko izbrati 134 najboljših, ki so se potegovali za lepa priznanja No, tudi tretje tekmovanje je že za nami. V začetku junija je bilo v Tržiču organizirano streljanje z zračno puško. Omeniti moramo tudi to, da za prvouvrščene zmagovalce seveda pripravimo lepa priznanja; pokale in diplome. In malo za šalo, malo pa zares, ne pozabimo ..primerno nagraditi" tudi tiste, ki so pristah na repu. Po zaključku vsakega tekmovanja pripravimo za vse sodelujoče in ostale goste tudi družabno popoldne z raznimi nagradnimi igrami, ki jih pripravijo sodelavci naše ekonomske propagande. Naj ob koncu zapišemo, da so športna tekmovanja v Mercatorju pridobila širok krog ljubiteljev športa. Do konca leta bomo pripravili še tekmovanja v balinanju, namiznem tenisu, malem nogometu in šahu. Z veseljem lahko ugotovimo, da je zanimanje za športna tekmovanja izredno. Računamo, da bo do konca leta v vseh disciplinah sodelovalo Plavalni tečaji V sklopu republiške akcije: ..Naučimo se plavati", bo PK Ljubljana skupaj s TTKS Vič-Rudnik tudi letos organiziral plavalni tečaj za šolsko mladino m odrasle. Kakor vsako leto, se tudi tokrat pričakuje lepa udeležba, saj predvidevajo, da se bo naučilo plavati preko 300 mladih in okrog 100 odraslih. Zanimiveje, da je cena tečaja 100 din za mladino in 150 din za odrasle, vendar pa prvi plačajo le 20, drugi pa 50 din, ostalo pa prispeva Tudi Partizan Vič bo v sklopu s TTKS organiziral na svojem bazenu plavalni tečaj, vendar le za šolsko mladino. Tečaj, katerega se bo udeležilo tudi 30 otrok iz osnovne šole Brezovica, bo trajal skozi vse šolske počitnice. Na Podpeškem jezeru bo plavalni tečaj organiziralo SD Pod-peč-Preserje tudi v sodelovanju s TTKS. Cilji teh akcij so več kot jasni. Vsem je dobro znano, kako koristno je za mlade, pa tudi za odrasle, športno udejstvovanje. Plavanje je vsekakor ena od športnih panog, ki daje telesu moč in energijo, s tem pa tudi pravilen in zdrav razvoj, predvsem mladih. Ob uspešnem tečaju (kjer se skoraj vsi naučijo plavati) se torej prijetno združi s koristnim! Prijave za tečaj sprejemajo: PK Ljubljana, Hajdrihova 21 a, Partizan Vič, Tržaška 76. okrog 1000 športnikov, kar pa praktično pomeni, da se s športom bavi vsak peti delavec Mercatorja. In prihodnje leto? Nadaljevali Ljubljanske občine Bežigrad, Center, Šiška, Vič-Rudnik in mestna skupščina so v čast dneva mladosti odigrale turnir v malem nogometu. Zasluženo je zmagala ekipa delavcev občinske uprave občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je v štirih tekmah trikrat zmagala in enkrat igrala neodločno. Rezultati: 1. kolo: Vič : Bežigrad 4:1, Šiška : Center 3:2 2. kolo: Vič : Šiška 2:0, Bežigrad : Mestna skupščina 3:3 3. kolo: Vič : Center 8:0, Mestna skupščina : Šiška 3:0 4. kolo: Vič : Mestna skupščina 2:2, Bežigrad : Center 3:3 5. kolo: Mestna skupščina : Center 3:0. LESTVICA: 1. Vič-Rudnik 4 3 10 16:3 7 2. Mestna skupščina 4 2 2 0 11:5 6 3. Bežigrad 4 2 11 10:7 5 4. Šiška 4 1 0 3 3:10 2 5. Center 4 0 0 4 2:17 0 Naš komentar: Z osnovanjem aktiva mladih delavcev pri občini Ljubljana Vič-Rudnik je zaživelo tudi rekreativno udejstvovanje delavcev občinske uprave. Tako je omenjeni aktiv organiziral in opremil ekipo za mali nogomet, ki je z uspehom zastopala barve naše občine na medobčinskem tekmovanju v počastitev dneva mladosti. Čeprav je bila ekipa sestavljena na hitro in zaradi različnih ovir ni bomo s podobnimi tekmovanji in k sodelovanju povabili tudi druga trgovska podjetja. MILE BITENC imela zadovoljivih priprav, je vendarle dosegla lep uspeh, ki naj bi bil spodbuda za nadaljnje rekreativno udejstvovanje tudi na drugih področjih. Osvojitev prvega mesta je rezultat izredne resnosti, borbenosti in posebej še discipliniranosti vseh igralcev. Ekipo so sestavljali: Bavcon, Zorn, Vidic, Petrič, Peterlin, Klaus, Čepon in Goleč. Že na prvi tekmi smo naleteli na odlično ekipo bežigrajske občine, ki so jo upravičeno šteli za glavnega favorita tekmovanja, saj ima v svojih vrstah nekaj aktivnih nogometašev. Zmagali smo zasluženo, posebno pa seje odlikoval naš vratar Bavcon. V nadaljevanju smo premagali ekipo občine Šiška, nato pa še ekipo občine Center z visokim rezultatom 8:0. Vzporedno z nami je dosegla odlične rezultate tudi ekipa Mestne skupščine in ravno zadnja tekma z njimi je odločala o prvaku. Pred to tekmo smo imeli velike težave, saj zaradi poškodb nista mogla nastopiti Bavcon in Zorn, pa tudi drugi so se pritoževali na poškodbe. Čeprav oslabljeni smo na koncu le uspeli in z rezultatom 2:2, ki nam je zadoščal za prvo mesto, uspešno zaključili turnir. Tokrat se je izkazal Čepon, ki je nekaj minut pred koncem tekme z lepim golom izenačil rezultat na 2:2. Za dosežen uspeh gre zahvala vsem igralcem, posebej pa velja omeniti tovarišico Zgonikovo, ki je bila organizator, ekonom in tehnični vodja ekipe, skupaj s tovarišico Pavlino pa tudi edini navijač na vseh naših tekmah. KAPIDŽIČ NOVI TRENER MERCATORJA: V SNL na 1. mesto Nogometaši Mercatorja so se poslovili od tekmovanja v II. zvezni ligi Po dveh letih uspešnega nastopanja so tokrat morali priznati, da s takšno igro in doseženimi rezultati ne morejo konkurirati ostalim moštvom, ki jim je uspel obstanek v ligi Ne bomo iskali vzrokov njihovih slabih iger in rezultatov v tej sezoni, kajti sami igralci so se že sprijaznili z usodo in dejstvom, da bodo v novi nogometni sezoni nastopali v slovenski ligi. Že precej pred zaključkom prvenstva v II. ligi (ko je že bila zapečatena usoda Vičanov), je bilo jasno, da bo trener moštva Andjelo Zikovič zapustil to sredino. Tako se je po zadnjem kolu tudi zgodilo. S klubom je ta sicer zelo znani in cenjeni trener z Reke sporazumno razvezal pogodbo in je že odpotoval iz Ljubljane. Skoraj zagotovo bo na njegovo mesto prišel dolgoletni igralec prvoligaša Olimpije, nazadnje pa tudi Mercatorja, Mahmut Kapidžič. Zanimivo je, da bo večina dosedanjih igralcev tudi jeseni zastopala črno-bele barve. Mnogo je bilo govora o tem, da bodo klub zapustili Darko Bajec, pa vratar Borut Škulj in mnogi drugi. Toda, razen Janija Zavrla, ki bo poskušal z nadaljnjo kariero pri Olimpiji, nihče ne zapušča Vičanov. Torej bodo v slovenski nogometni ligi igrali skoraj povsem isti igralci, ki so nastopah tudi v II. ligi, kar pomeni, da je njihov cilj jasen - osvojiti prvo mesto in se zopet uvrstiti v drugoligaško elito, kjer so z velikimi uspehi nastopali dve leti. To so seveda le želje in njihov zastavljeni cilj, počakajmo pa do jeseni ko se bo začel boj za točke ... NIKO ŠOŠTARIČ Turnir v malem nogometu OBVESTILO STARŠEM Dnevno varstvo otrok Občinska zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik in Temeljna telesnokulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik obveščata starše, da bo za šolsko mladino občine Ljubljana Vič-Rudnik organizirano varstvo otrok v času šolskih počitnic od 1. Vil. 1974 vsak dan od 9. do 13.30, razen nedelje na naslednjih krajih: 1. ) Na telovadišču TVD Partizan Trnovo Ljubljana, Borsetova 2. ) Na telovadišču TVD Partizan Vič Ljubljana, Tržaška c. 76 3. ) Na telovadišču osnovne šole Vrhovci Otroke bodo nadzorovali vaditelji in športni vodja. Otroci se bodo lahko v tem času seznanjali z raznovrstnimi aktivnostmi, med drugim tudi športnimi igrami - badminton, tenis, namizni tenis, košarka, odbojka, streljanje in drugim. Občasno pa bodo organizirali krajše dopoldanske izlete v okolici. Otroka lahko vpišete za varstvo, ki je brezplačno, vsak dan na objektih, kjer bo varstvo pri vzgojiteljih. Starši, zaupajte svoje otroke strokovnemu vodstvu Zveze prijateljev mladine in Temeljne telesno kulturne skupnosti in jih spodbujajte, da bodo redno prihajali na igrišče. Sekretar: JOŽE MEŠL Športno srečanje mladih delavcev Aktiv mladih delavcev Tobačne tovarne je pod pokroviteljstvom OK ZMS Vič-Rudnik organiziral športno srečanje aktivov mladih delavcev v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Srečanje je bilo 25. maja 1974, otvoril pa ga je predsednik OK ZMS Stojan Gomazelj. Po svečani otvoritvi je preko 300 udeležencev odšlo na igrišča, na katerih so tekmovanja potekala ves dopoldan. Ob 15. uri je bilo srečanje zaključeno, podeljeni so bili pokali za prvouvrščene in diplome za drugo in tretjeuvrščene ekipe. VP - 6550 — kasarne „Ljubo Šercer", kije nastopila izven konkurence, pa je za svojo uspešnost na tekmovanju prejela pokal za sodelovanje. In rezultati? KEGLJANJE - ženske: 1. Iskra - raziskovalni institut, 2. Angora, 3. igo. Moški: 1. Slovenijaavto, 2. Hoja — predelava lesa, 3. Igo. ROKOMET: 1. Kovinska industrija Ig, 2. Iskra - raziskovalni institut, 3. Tobačna tovarna NAMIZNI TENIS: 1. Tobačna tovarna, 2. VP 6550, ker pa je igrala izven konkurence, je drugo mesto osvojila Kolinska - vinocet, 3. Ilirija STRELSTVO: 1. Igo, VP 6550 izven konkurence, 2. Tovil, 3. Tobačna tovarna ŠAH: daleč najboljša je bila kasarna „Ljubo Šercer", 1. Žičnica, 2. Tobačna tovarna, 3. Tovil Vsi sodelujoči šobili s srečanjem zelo zadovoljni in si v bodoče želijo še več podobnih prireditev. Mnenja so, da se le tako lahko aktivi spoznajo med seboj in se še tesneje povežejo. IGOR KREVL Tale dekleta so prišla na tekmovanje v streljanju z zračno puško celo iz Beograda. In ni jim bilo žal, saj so s seboj odnesla kar dva pokala. Iz ŠSD naše občine Košarka Tudi prvenstvo osnovnih šol v košarki je končano. Poglejmo končni vrstni red: Dečki I. skupina: osn. šola Bičevje in Vič 14 točk, Oskar Kovačič 6, Trnovo 4, Brezovica 2 točki. Dečki II. skupina: osn. šola Polhov Gradec 6 točk, Dobrova 4, Preserje 2, Horjul brez točk. Deklice: osn. šola Bičevje 12 točk, Polhov Gradec 8, Brezovica 4, Oskar Kovačič brez točk. Med dvema ognjema Končano je občinsko prvenstvo osnovnih šol v igri med dvema ognjema. Tekmovanje je bilo 8. junija na igrišču osnovne šole Vrhovci Pri pionirjih so zmagali igralci osnovne šole Polhov Gradec, pri pionirkah pa osnovna šola Vrhovci. Vrstni red: pionirji: Osn. šola Pol- hov Gradec 7 točk, Brezovica 5, Horjul 4, Vič 2, Bičevje 2, Oskar Kovačič 1, Ig 1, Dobrova in Vrhovci brez točk. Pionirke: osn. šola Vrhovci 5, Polhov Gradec 5, Bičevje 4, Vič 2, Hotjul 1, Oskar Kovačič 1, Dobrova in Brezovica brez točk. N. S. Športne vesti ROKOMET Končano je prvenstvo v ljubljanski rokometni ligi Vse do predzadnjega kola so igralci Mokerca imeli isto število točk kot prvoplasirani Šešir, vendar pa so nato nepričakovano izgubili proti Olimpiji (22:27) in osvojili drugo mesto. NAMIZNI TENIS V Ljubljani je bilo od 30. maja do 1. junija 28. državno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice v članskih in mladinskih disciplinah. Igralki in igralci Olimpije so dosegli tele boljše rezultate: Bojan Rak je v konkurenci mla-dinci-posamezno osvojil 3. do 4. mesto, pri članih pa se je uvrstil med osmerico najboljših jugoslovanskih igralcev. Eva Jeler je pri članicah izgubila v finalnem srečanju, prvo mesto pa je osvojila skupaj z državno prvakinjo Palatinuševo v dvojicah. V igri članskih dvojic sta v finale prišla Vecko in Uroš Rak, kjer pa sta izgubila s 3:2. NOGOMET Nekoliko manj uspešno kot prejšnja leta so letošnjo sezono v ljubljanski podzvezni ligi zaključili nogometaši Krima. Zasedli so osmo mesto (12 moštev), osvojili pa 19 BESEDO IMAJO OBČANI • BESEDO IMAJO OBČANI • BESEDO IMAJO OBČANI • BESEDO IMAJO OBČAN Zastrupljen potok Pred tremi leti so po potoku Horjulki prvič priplavale zastrupljene ribe, celo do meter dolge ščuke, ki so jih ubile odpadne vode horjulske tovarne. Takrat smo bili prepričani, daje bil to nesrečen, enkraten slučaj, ki se ne bo več ponovil. Ko sem nedavno zagledala v Horjulki nešteto mrtvih postrvi, ki so ležale na dnu potoka in z belimi trebuhi mrtvo obtoževale brezvestnost odgovornih, ki uničujejo z malomarnostjo našo živo prirodo, sem se spomnila skrbnih ribičev, ki so pred časom vlagali v ta potok nov zarod postrvi, danes pa v tej vodi spet ni živega bitja. • Mar je mogoče nekontrolirano spuščati odpadne snovi v potok, ki je še do nedavnega veljal za enega najbolj čistih? Nič več se ne čudimo, zakaj so naši otroci poleti v gnojnih tvorih, ki se le težko zdravijo. Starši jim ne moremo zabraniti kopanja v potoku, v katerem so se vedno kopali. Vemo: lažje je plačevati poginule ribe kot urediti čistilne naprave. Zdravljenje naših otrok pa plačuje družba, ki ne zahteva odškodnine. Tokrat javno vprašujemo: Kako dolgo še do spoznanja, da je takšno onesnaženje vode zločin proti ljudem in naravi? MINKA KRVINA Še enkrat: nevarni ovinek v Brezjah Ko smo pred časom objavili vest o nevarnem ovinku v Brezjah, smo bili prepričani, da se bodo odgovorni zganili v zaščito človeških življenj ter nam na nevarnem mestu postavili vsaj cestno ogledalo, da bi minimalno preprečili grozečo nevarnost. Na tem mestu je bilo že več kot deset nesreč, zadnja celo smrtna. Pred časom je prav na istem mestu spet zdrknil v potok neki tuj diplomat in le za las ušel smrti. Njegov avtomobil sc je kot puščica zapičil v spodnji rob potoka, ko ga je zaneslo na ostrem, nepreglednem cestnem zavoju. Prazen tovornjak Gozdnega gospodarstva z dvigalom, ki so ga ljudje ustavljali, da bi pomagal izvleči avto, je odpeljal naprej in prekršil nenapisani zakon šoferjev, daje treba v nesreči pomagati. Tako pa se je ljudem šele po daljšem času posrečilo spraviti tujca iz potoka. Spet naprošamo odgovorne, naj zaščitijo vsaj naše malčke, ki morajo prek tega nevarnega mesta v šolo. MINKA KRVINA POJASNILO Pred dnevi so delavci Komunalnega podjetja Vič na tem Dvinku postavili cestno prometno ogledalo. Upamo, da bo postavljeno ogledalo opozorilo vsem voznikom, ki vozijo po tej cesti. Želimo odgovor Prosim, da objavite v glasilu „Naša komuna", kaj bi radi vedeli stanovalci blokov ob Dolenjskem kolodvoru in Dolenjski cesti! Zastavlja se vprašanje, kdo je odgovoren za naslednje: - da je med naseljem blokov kemična predelovalnica „Silva produkt" z zelo vnetljivimi surovinami; - da s predelavo zastruplja vso okolico; - da je dovoz z največjimi tovornjaki v „Silva produktu" ob stanovanjskem bloku št. 46, s čimer ogroža prebivalce, posebej še otroke. Da ne govorim o poškodbi samega balkona bloka št. 46; - da še blok poka, ker se temelji usedajo; - da cesta, ki pelje med bloki h kolodvoru, še do danes ni asfaltirana, ko pa po njej vozi dnevno več deset tovornjakov od odpada „Surovina“ in še drugi z lesom. Zaradi tega je ves dan v zraku toliko prahu, da pri zaprtih oknih zapraši vse stanovanje. Balkonov praktično ni moč uporabljati, da ne govorim še 'o hrupu in smradu. Pred leti smo zbirali podpise stanovalcev, napravili skico o stanju ceste in okolice, jo poslali na pristojno mesto, pa se še do danes ni nič spremenilo, niti odgovora ni. HEUFFEL JOŽE, Ljubljana, Dolenjska c. 46 ODGOVOR „V začetku tega meseca je podjetje Silvaprodukt začelo z gradnjo novih prostorov na Igu. Dela na objektu bodo po predvidevanjih končana konec letošnjega leta. Takrat pričakujemo tudi preselitev tega obrata, tako da bo dokončno preseljen v začetku prihodnjega leta. Omenjeno vprašanje je bilo zaradi sporov okoli nove lokacije dalj časa odprto in večkrat preloženo." „Ccsta, za katero sprašuje vaš bralec, še vedno ni asfaltirana, ker za to ni denarja. Cesta je povsem lokalnega značaja in zato doslej še ni prišla na vrsto, saj je asfaltiranja potrebnih več cest. Prebivalci imajo seveda vse možnosti, da v kratkem dosežejo asfaltiranje svoje ceste, če bodo seveda sodelovali pri tem sami s 40 odstotki sredstev. Ostalo pa bi kot vedno prispevala občinska skupščina. Pobuda za to mora seveda priti iz vrst stanovalcev te ulice. Svetujemo prebivalcem, da se dogovorijo s podjetji, ki to cesto največ uporabljajo, da sofinancirajo asfaltiranje. To cesto redno vzdržuje Komunalno podjetje Vič in jo v skladu s programom tudi sedemkrat letno luži." Občinske strokovne službe Predlogi za nove rezervate obvoznice in avto ceste Prebivalstvo naše občine je ob času javne razgrnitve mestne prometne študije široko sodelovalo ter prediagalio spremembe in dopolnitve. Največ kritike je bilo izrečeno k predlogu trase avto ceste preko Novih Kozarij, ki bi zazidljive površine in obdelovalno zem-(jo zelo razkosala. Ta trasa je sedaj iz predloga za rezervate umaknjena. Med rezervati je ostala tudi trasa za zunanjo avto cesto, ki bi potekala iz Mengša preko Mednega mimo Dobrove in Stranske vasi ob Podsmreki in preko Brezovice proti Vrhniki oziroma preko Baija proti Zagrebu. V veljavi je še vedno rezervat za preložitev železnice Ljublja-na-Trst iz Rožne doline zadaj za Rožnik in rezervat za mestno obvoznico po generalnem urbanističnem programu Ljubljane. (GUP je še vedno veljaven.) Prikazan je rezervat za skupno obvoznico in avto cesto ob zapadni strani travnikov, zadaj za Rožnikom in opekarnami z variantno povezavo proti severu v smeri Mednega in Mengša ob Podutiku, Delnicah in Glincah ter proti jugu z možno obvoznico ob južni strani Malega grabna ali bolj po Barju speljano avto cesto južno od Plutala. Zbrisana je tudi Še trasa avto ceste preko vodovodnega rezervata in Dravelj, ki pa je zelo močno kritizirana s strani občin Šiška in Bežigrad, predvsem pa razprave Mestnega vodovoda in Društva za varstvo okolja. Odseku mestne obvoznice, ki bi potekala po sedanji Cesti v Mestni log in Opekarski cesti ter Privozu do Ceste za Gradom ugovaijata občini Center in Vič-Rudnik z vsemi prizadetimi krajevnimi skupnostmi. Obe predlagata takojšnjo izgradnjo mestne obvoznice južno od Malega grabna vsaj od Dolgega mostu do Ižanske ceste Po vseh teh študijah, predlogih, variantah in kritikah je sedaj pred nami povsem nova trasa, ki poteka kot avto cesta od severa preko Domžal-Gameljnov-V ižmarij- ob Pržanju se priključi Podutiški cesti v skupni koridor z novo traso mestne obvoznice ob zapadni strani travnikov za Rožnikom - poteka mimo Bokale in starih Kozarij, ima glavni razcep avto ceste proti Novi Gorici in mestne obvoznice ter ceste proti Zagrebu v sedaj veljavnem zelenem pasu med Tržaško cesto, Malim grabnom in starim Kozarjem na še dokaj nepozidanih površinah. To traso, ki jo zagovarja Republiška skupnost za ceste in kot kompromisno občina Vič-Rudnik, je izdelal dipl. gradb. inž. Pečar - Projekt nizke gradnje. Za to traso smo orisali vse že predlagane priključke na obstoječo cestno mrežo in predvideno mestno obvoznico. Ker se bodo morale občine odločiti že to jesen, katero traso oziroma varianto osvajajo za dokončno, potem je pravilno, da prebivalstvo še enkrat preuči, katera vairanta bi najbolj ustrezala skupnim interesom republike, mesta, občin in krajevnih skupnosti. Za izbrano varianto bomo potem uzakonili rezervat in tako dopolnili sedaj veljavni generalni urbanistični program Ljubljane in širše okolice. Članku smo priložili plastičen prikaz obstoječe naselitve v Šiški in na Viču z železnico, tovarnami, vodami, gozdovi, rezervati, zavodi, naselji, travniki itd., tako da lahko vsak prebivalec poljubno predlaga, preuči ter dopolnjuje. „Naša komuna" bo spremljala vse nadaljnje predloge, ki bodo v eni ali drugi obliki obravnavali prikazani načrt ter jih bo v dopolnjeni obliki posredovala neposredno občini, mestu in republiki, za lažje nadaljnje presoje in odločitve. Enako bomo objavili tudi vse potrebne dopolnitve, ki obravnavajo desetletni program gradnje mestne obvoznice in ostale važnejše mestne ceste, ulice in mostove. CIRIL STANIČ Skrbimo za naše okolje! Ob naglem naraščanju mestnega prebivalstva, hitri motorizaciji, ob kopičenju gmotnih dobrin in podobnem vse preveč pozabljamo na našo nadvse dragoceno prirodo. Ne zavedamo se namreč, da je oskrunjena narava nenadomestljiva za vsa živa bitja in torej še posebej za človeka. V sodobnem hitrem tempu življenja vse premalo vzgajamo v duhu varovanja našega okolja, vendar pa to ne more biti opravičilo za takšno ravnanje. Nekaj povsem normalnega je, da si človek, ki se mu tako grozno mudi v službo, pot skrajša, kjer sc le da, za njim pa ostajajo pohojene zelenice. Toda te ..zelenice" niso samo pohojene, ampak tudi posipane z papirčki. Seveda je laže, da papirček spustimo na tla, kot pa da ga damo v žep ali pa odvržemo v najbližjo košarico za smeti. Teh pa nikakor ne primanjkuje, le skoraj prazne so! Mogoče pa sta jih knjigi Poslednji tango “j | Boter. Kajti o svojih napakah K radi slišimo. Pa vendar sejevf" kronana s precejšnjim usP^j Akcija Bela Ljubljana, ki.sojo«.; nizirali tudi pretekla leta, J? ; 2! letos nove razsežnosti, saj vključile vanjo tudi krajevne« nosti (teh je bilo 10 na naW dročju), šole in organizacije z „ 0| nega dela, obsega pa tudi 'j p pa mu. ~|R akcije - tako delo na terenu vzgojni učinek. Koordinacijski odbor za ... Še Ljubljano na področju občin ijj, Rudnik ocenjuje, daje bilaak L sj, redno uspešna. Velike zaslug ^ ^ pri tem prav gotovo Dinos, Ki J organiziral celotno akcijo in v; njem lahko izrazimo le pohvalne- ^ ‘R se zdi nekaterim ta koš previsok. Le kdo bi se tako visoko stegnil? Raznoraznih plinov in drugih vonjav pa smo se že tako navadili. da je postal glavobol popolnoma nja stvar in človek lahko Kot je že znano, je ta .^ol akcija potekala v dneh od ^ maja, podrobna pojasnila m Iji Hila pa je dobil vsak občan J , i dila . dom. vsakdanja samo čaka na večer, da se hrup in prah poležeta. Šele tedaj si lahko privošči nekaj vdihljajev malo bolj svežega zraka. O vsem tem pa lepo priča tudi perilo, ki je vedno bolj sivo in je že zdavnaj izgubilo tisti prijetni vonj po pralnem prašku. Toda ljudje, saj smo vendar v 20. stoletju! Ista situacija, če ne še hujša je tudi drugod po svetu in mi se tako radi zgledujemo po drugih! dom. Namen te akcije je “ ^ vsem to, da ne samo odpelj ^ odpadni in drug material1111 (tjjj lišče, marveč da vrnemo int*u j | usce, marveč ua vincii.u vedno uporabne surovine. padno železo in pločevino. ■> ' pa je posebej potekala akcij _ čega križa za zbiranje stare in obutve. Končni rezultat te akcjj\ 35.000 kg surovin, katere je 0“^- Največja sramota za nas vse pa je odlaganje smeti na ,,zasebnih" smetiščih, po možnosti v kakšno reko ali potok. Se sreča za nas, da ne znajo ribe govoriti, revice znajo le poginiti! O malomarnosti in brezbrižnosti sodobnega človeka bi se dalo napisati cele romane, ki pa verjetno ne bi dosegli tolikšnih ponatisov kot JJ.UUU MlIUVUl, J-' - . Dinos, za 10.000 kg odpadn«P ^ teriala pa je poskrbela Snaga-.J pa sc predvideva poleg P0^ prej naštetih odpadkov tudi tl starega pohištva in lesa. Vse o , gradbenega materiala in morajo pospraviti koristniki Občan in občanka, le ,a^fl amisopta prej! ++++ \eiMVMza _ „ PgELOŽ-ITEV ŽELEZNICE MERILO /:sooo koza^; M //'