Iaiorutl ho iprojeinnjo In volja trlutopna vrsta: H kr., oo ho tlaku 1 krat, it u »» ■» ^ ,» 16 t* il n ll 3 „ IVI vtSkrntuoiu t Inku nji tiomv primerno '/.ni&njim. H o k o p i « no vračajo, nofrankovana plHina ho no sprejemajo. Naročnino urfljoniii oprnviil&lvo (»dmlnlHtraolja) In oluipodloljiuiii ■Diin^jikl oostl nI.. II) v Modija-tovl liUI, II. nadstropji. Foliticea lisi za slovenski ua rod. Po poŠti pr«|onian volja: oolo loto imllota uotrt lota 10 «1. 5 kr. r>o V RdnilnlNtrnoljl volja: Zu oolo lotu . , H gl. Z a pol lota . I ,, notri lota 9 V l,iiil>lj»iii i m dom poilJJ«; volja titl kr. voč ua lotu. VrodnIMvo jo Klorijiuiiiko ulloO Stov, 'll. I/Iki|« po trikrat uu todon In sloor v torok, čotrtok In golioto. Narodna zmaga v Ljubljani. i. K« no Slovenci prod trinajstimi loti izgubili večino v ljubljanskem mostnem odboru, ho za nje nnstoplli žalostni časi. Zapored ho izgubili večino pri volitvah v državni zbor, kupčijsko zborn co in deželni zbor. Vinoko po konci ho nemškutiirjl nosili gluve, ker ho sami gospodarili v deželi, in ni že domifiljevali, da jo slovennka novotarlja za ztnlruj zatrta. Veselili ho ho, da za Sloveuce nastopijo zopet oni žalostni 6ani, du bodo slovenski govorili le hlapci in dekle, v uradih in šolali, ter v Izobraženih krogih pa gospodarila sumo blažena nemščina. V ljudsko Šole so vrivali nemfičino. V mnog h občinah so pregovorili nekuj moiiceljnov, da ho izrekli žel o po nem-Skej Soli, in hitro so jo ustreglo njih želji, Če8, ljudstvo to želi. Da bi narodnjaki več m dobili večine, ho po njih volji predelali volilne rede in zapisnike. Volilni red kupčijsko zbornice ho je tuko predelal, da ho bili prepričani, dn nikdar več narodnjaki no zudobe večine. KupčijNka zbornica voli d v« poslancu v deželni zbor, In ima volilno pravico pri volitvi v državni zbor. '1'alto ho mislili ubiti dve muhi na enkrat. Pritožbo zastran volilno pravice v mestni zbor ho jako po svojo reševali, AII nemškutarji ho obračali, Bog pa je obrnil, in jo »slišal prošnjo zatiran h Slovencev. Ustavoverci ho po osemnajstletnoin gospodarjenji tuko daleč dognali, tla dalje več niso megli. Iz svojo sredo niso mogli več seHtu viti vlade, ki bi bila mogla vhiij životariti. V mejsebojnih prepirih no sami sobo uničili. N i vladno krmilo je prišlo TunIVejevo ministerstvo. Avstrijski narodi no hitro začutili, du po Avstriji drug veter vleče. Pri volitvah v državni zbor niso upali nnravnoHt pritiskati volilcev, iiHobito vltidu njim ui več pomagala. Ustavovernl predstojniki ho Hicer šo vodno pr tiskali nu uradnike, ali iiIho imeli več prejšnje moči. Mnenje ljudstva ho je pa prosto pokazalo, in ljudski gina jo obsodi) ustavoverco. Na Kranjskem ho nemškutarji kurHtrineli, ko ho povsod propuli rnzim v velikem posestvu Narodna zmnga v središči Slovenija jih jo po-Hibno bolela. Hali ho ho, du naposled zgubtf večino v ljubljanskem mestnem odboru, du v dt želn«m zboru več ne dobe večine, kadar bo rnzputčen; to so aiiini dobro vedeli. Hodili ti o pobiti semtrtje, in ho h tem tolažili, da TaiillVjevo ministerstvo kmalo pade, in zopet [uidejo ustuvovercl ua krmilo, in zu nemško tnrljo nastopi blažena dobo. — Toda njih želje so niao Izpolnile, ustavoverci z vsem naporom niso mogli vreči minlBterHtva, n ho celo n svojim nasprotovanjem zgubili vse zu-upanje iu milost vladarjevo. Na Kranjskem ho pn volitvah v kupčijsko zbornico propadli, prenienitev volilnega reda jih ni mogla rešiti. V ohiipiinji ho no z vho hiIo vrgli v volilni boj, da no zgube večine v ljubljanskem mostnem odboru. Poslednjlkrnt ho zbrali še v .m svoje moči, du zmagujo. Videli ho, da jim gre zu obstanek. Tuko obtipanje daje vn liko moč, zato hiiio vedeli, da bo volilni boj jako trd. Su za tretji razred ho postavili kan- didate, dasiravno niso mogli tu n č upati, da zmagujo, samo da hI no pokazali hvojo ola-boHti. V drugem razredu no postavili realki-uega vodjo za kandidata, da bi ga z dobro voHtjo volili uradniki, profesorji, češ, temu dobremu možu vendar ne morejo veljati cesarjevo besedo o fikcljozni opoziciji. Romali so od hiše do hišo, ter lovili volilce. Izdali so neko posebno brošuro, v kuterej ho bahuio kuj ho vso storili za ljubljansko mesto. So enkrat no ho zbrali nemški birokratje, privan-draul tujci, peuzijoniBti, dn rešijo nemškutur-stvo pogina, vso je bilo zastonj, bilo jih jo premalo. Uradnikov niso mogli vrč s tem strašiti, da bo TntVejeve vlade kmalo konec, ker ho jo toliko čiihii ohranila, in ravno zdaj trdnejšo Htoji nego kedaj poprej. - Narodna zmaga jo zbrisala črni madež z našega mesta — in zopot je bela Ljubljana — slovenska Ljubljana. (l)ulje prih.) Politični pregled. V Ijjubljitui 17. aprilu. AvHtrijukt dežel«. Itrlriiaeijr ho zopot zbrane, du dovolijo novih 23,738 000 gl za uduflenjo hercegovskega ustanka; in Hicer ho bo porabilo 6,090.000 gl. zu trdnjave, kosarne in ceste; oHtali znesek pa zu oskrbljevuiije vojukov( kateri morajo tuko dolgo tam na Btražt stat), dokler ho dežela popolnoma no pomiri. 'Žalost nns obhaja, čo pomislimo, kako veliko bremena nam naklada Hercegovina, in če prev-durimo, da bi so bili teh stroškov morda iz- Okrožnica Stro8maycrjcva o razmerah zapeti In o in vzhodna rurkvit. (Dalje.) 111. Omeniti ml jo dogodka, ki ho je pripetil koncem minulega stoletju. Poljubilo ho jo namreč patriarhu ciirigrujnkcuiu Klril-u izobčiti ne le rimskega papeža, nego tudi Iriin-conke kralje iu druge vludurje evropske zato, ker ne krščujejo po običaji vzhodne cerkve h potapljanjem, marveč h polivanjem; določil je tudi ob enem, da se vsak katolik na novo krsti, ki pristopi k vzhodni cerkvi. Tako ho godi v cerkvi, ki nima prave edinosti in prave vlade, da ni določeno, kuj spada k bistvu svete vero iu kuj le k cerkveni disciplini. Mi katoliki Se red a j nu vemo, nli nas po teh umikih in običajih prifltuvajo tudi Se Bcdaj poganom, ktero treba ksrtiti. — Na drugI strani pa tudi luhko vidimo, kako se v taki cerkvi sumovoljno kujejo razliko med cerkvijo in cerkvijo, tako da jim ne veš ne kraja ne konca. Ta bizantinski običaj preselil ho je žnlibog tudi med na h Slovane. Jaz mislim, da hiiio mi katoliki n nego bolj pravični proti vzhodni cerkvi, če pravimo, da med njo iu ziipiitlno cerkvijo o iivot.i veri ui razlike. Jaz mudim, du mi kn-tollki bolj prikladno delujemo poslednji volji Jezusovi, če ho trudimo, da bodo ovce enega in istega piiHtirja božjega tako meti aoboj eno, kakor je Jezus z. večnim svojim Očetom eno Ker ho vho to navedene razliko lo pretveze, du ho vtriii razdvoj med cerkvama? — c) Jedilni razlika med vzhodno in zapadno cerkvijo jo v notranji njihovi Hontavi; ker pa k bistvu sostave cerkvene spada ravno edinost, obHtoji toraj vhii razlika med eno in drugo cerkvijo v edinosti ter vprašamo: kjo jo ta edinost? edinost ne taka ali taka, marveč edinost prava in živa, ki se kaže vsemu svotu v vsakdanjem življenji cerkve posebno pa So pri onih dogodkih, pri kterih treba spojiti vse cerkvene Bile, tla se vera ohrani in ohrani tor ljudstvu prinaša nnjveči blagor; edinost delujočo in solidarno, ki združuje vae drugo cerkve po svetu v eno celoto; edinost, po kteri in o kteri ho doseže ona moč, ktero je Gospod po delil svoji cerkvi, rekoč, tla bodo ž njo do konca svetu in ktero je sozldal na skalo, ktero tudi peklenska vrata no morejo zmagati. Ta edinost pu mora biti podobna pravemu in živemu telesu, kakor nas uči apoHtol Pavel, ki ima vidno svojo glavo, od ktero jo najbolj odviHiio vso delovanje iu življenje celega telesu in v ho li njegovih posameznih udov. Po edinosti Imenujejo sveti očetje m bogoslovni edinost, živo vliiHti (tiiiituti regiminiH) brez ktero ne more živeti nobeno moralno telo. - Ako jo pa ta odinoHt najbistvenejša lastnost cerkve ua zemlji in pečat božji, v kterem se kažu vsemu svetu njen undniiravou izvir; iz tega sledi, da je tu edinost morala veduo biti v cerkvi, ker če bi njo ne bilo, bi tudi cerkvo no bilo. Mi vsi priznamo, da je obstala Hveta edinost, v skupni cerkvi, recimo, do devetega uli pa do enajstega stoletja, to jo do razdvoj« curkov; priznsmo pa tudi vhi, da te edinosti tudi po razkolu ni smelo manjkati cerkvi božji, zato je za nas važno vprašanje i od kod jo Izginila aii iz vzhodne ali zapadno cerkve po razdoru sveta edinost, edini porok oni svobodi iu neodvisnosti, onemu delovanju in življenju, brez kterega cerkev nikdnr ne moro Izpolniti Vzvišenega namena svojega. V zakonih pa, podeljenih po Bngti človeškemu uma, odseva nedvomni doku/, resnice božje; vprašam zato So enkrat, kje je po razkolu iiHtnlii do iliuitiš-njega dno edinost v cerkvi božji. J ena i druga cerkev stoji prod nami knkor odprta knjiga, v kteri je toliko kraHtiih listov, ie ognili, ako bi bili v novopridobljenih deželah več ozirali Be na želje iu potrebe ljudstvu. Zdaj ne priporoča strogo ravnanje v Hercegovini, zidanje trdnjav in kosarn itd. Nam bi bilo veliko bolj všeč, ko bi Be ravno pri her-cegoviuskoui ljudstvu poiavedelo, kteri bo bili pravi uzroki ustanka, iu ko bi ae poleni po možuosti ustreglo željam ljudstva. . Velik del k.otoi'Mkc£M okraja je zdaj brez vBega prebivalstva. Rodoviue ustašev so namreč popustile svojo domačijo iu se prese lile v Črnogoro. Zdaj pu misli nuša vlada zapuščene kraje obljuditi z Ličaui, to je b prebivalci ouega revuega, peščenega ozemlja nek dajne vojne Krajine, kjer se je nekdaj nabiral hrabri in krasni polk likauski. To je pametno, da ne pošljejo doli uemških naseljencev, ker ti bi imeli mnogo trpeti pred sovražtvom sosednih Srbov; z Ličaui pa se bodo menda ti prej porazumeli, ker govord z njimi isti jezik, in ker se bodo I/čaui lahko tudi orožjem branili proti sovražnim napadom, suj so orožja vajeni, ker 111 še dolgo, kar bo bili še vojaki. Vlada hoče bojda učiteljem petletne doklade povišati. To zvedeti bo učitelje gotovo razveselilo. Pravijo, du bodo rezervisti v kratkem iz Hercegovine uazaj poklicani. Da se je tudi pri vojakih začel ozir jemati ua oženjene može in hišne očete, je gotovo zuameujo človeškega napredka. obilno raste, ker se jej pridružujejo sosedno mesta. Neduvno Be je Pragi pridružilo mesto Vinogradi s 15,000 prebivalci, zdaj pa zopet mesto Višegrad, ki se bo odslej imenovalo C. okraj mestu Prage. Upanje je, da se bo Pragi pridružilo še mesto Smiliov b 30 000 prebivalci. I*tujMki nemškutarji podpisujejo prošnjo zoper ravnopravnost slovenskega jezika. Tudi ne posvetujejo, kako in kdaj bi sklicali nemšk „parteitag" za Bpodnje Štajersko. Poleg tega hočejo zu južni Štajer še neko nemško politično družtvo napraviti. Izvirni dopisi. 1» Selške doline, 12. aprila. (Nemško vradovanje. Bralno društvu.) Z žalostjo moramo zavoljo nemškega uradovanja našli sodnij potožiti; da si ravno je pa to glai upijočega v pušuvi, naj vendar svet ve, kuko škodo moramo zavoljo tega trpeti. Pred kakimi 0 tedni je bilo na oglu županove luše nabito nemško piuuuje, iu ua vprašauje, kuj to pove, mi župan odgovori, da je to iz Graškt; nadsodnije prišlo, in da se naznani red zavoljo novih zemljiških knjig. Vprašam vender, kako je to, da tako važna reč, kakor je tu> samo v nemškem jeziku pride slovenskim županom v roke, ter je še župaui znabiti vsi uiso razumeli V Koliko jo pač morejo umeti še le drugi? Pri uas ue ve nobeden, kaj ie bilo ukazuno. Kako je to, da tako važne reči brez prevoda pošiljajo slovenskim županom? Ali uo vedo, da slovenski kmetje ne razumejo uemški l Ali je nadsodnija samo za Nemce, uli ne plačujemo Slovenci ravno tako davku? častite poslance prosimo, nuj to nt ue zamolči', dn še najvažnejš h razglasov ue dobimo prestavljenih od naših soduij. Ravno tako nam tudi deželna in okrajna Hoduija vse spise in povabila pošiljajo le v nemškem jeziku; tako du morajo po 3 ali 4 ure daleč iskati človeku, ki jim spis rozloži, in koliko se dosti ne ruz-ume, kur ber6, koliko pravd se vsled tega zgubi, koliko denarja potrosi, in tudi pravic zapravi I Ua to je bilo že vse stokrat pove-dauo in dokazano, uli kur nas najbolj teži, ae ue more zamolčati. Zato opomnim vse tiste župane, ki še uiso njih občine poslale prošm za sioveusko uradovauje, naj to hitro storč, du ne bo prepozno; prosim tudi vso tiste gospode, ki morejo kuj k temu pomagati, naj se ue vsirašijo nobenega truda, ker to je silno važna reč, tn uas uaj bolj teži. Opomnim tudi uradnike, da se nam z nobeno rtčjo bolj ne nasprotuje in ne žali, kot z nam nerazumljivo pisavo. V'nak bi v domačem jeziku bolj ruz-uuiel, ko hi bilo (udi šu tako z novimi besedami pisalo kukor pu nemško, ker še tistih kljuk na pap rji ne jiozna. Sploh je med kmeti uezaupnost do gosposke vzrok največ tuja pisava sodnij, in temu se ui čudit1. Šu bi imel veliko o tem pisuti, toda za zdaj le tečem : Odrešite nas tujega vradovaujal To prosimo slovenski kmetje. Našo bralno društvo je imelo 10. duu tegu mesca tombolo z dobitki; čisti dohodki so se poslali za narodni dom , res da niso bili veliki, ali kar je bilo po nuši moči, smo Btorili. Naj prj ti priložnosti šu par vrstic o našem društvu omenim, mislim da mi uobeden ne bo za zlo vzel. Naše društvo ima okoli 40 do 50 udov večidel kmečkih ljudi; vsaki ud plača letnine 1 gld., to je gotovo malo. Naročeni smo nu ..Slovenca", , Novice", Danico", „Breoceljnu", „Mir", ,Eiinost', , Slov. Gospodarju", ,,Kres", „Zvon",„Vertic", na družbo sv. Mohora, M.iticj. ,,Slov. Narod" dobivamo od župana kot dar, imamo bukvarno, ki šteje 2G0 bukev raznega zapopadka; da jo pa to mogoče, za tako majhuo letuino, smo so dolžui zahvaliti častitim duhovnim pomočnikom, ki nam jirostor brezplačno prepuščajo, kakor tudi drugim duhovnim za veliko darovanih bukev, da so je društvo bolj oživelo, kakor tudi ve-čim dobrotnikom za ujih jiodporo. I« Heldke doline, 15. aprilu. Žalostna stran našega ljudstvu bo pogoBtui pretepi, ki našo deželo v slabo ime pripravljajo in so znamenja grde surovosti in divjosti. Upajmo, da bode verska nravna odgoja v cerkvi in šoli tu grdi madež odjiravila. Pa še nekaj druzega se more pri tem pomisliti. Koliko stanejo druge kom hijo, ki hodijo ranjen1) iu poškodovano ogledovati Iu kdo drugi jih plačuje kakor krvave, žuljuve roke uašega kmeta ? Zakaj naj vičkrut pretepuvci sami prav nič nimajo, da bi plačevali velike stroške komisije in kazenske obravuave. — Ljudstvo pa misli, po pravici ali ne, da so take komisije marnikte-rikrat celo nepotrebne, le težko breme zn davkoplačevalce. Zakaj ? Zgodilo se je že nekaj kra-tov v nuši okol c , da je po kakšnem malem pretepu tak težko (?) ranjeni sam šel par ur daleč v Loko tož t iu zdravniku bo skazat — i um pu se mu je velelo, nuj gre ie domu, da bo komisija prišla k njemu. Nekaj takih slučajev mi je znunih. čemu to ? Ali je postuva taka, da moru komisija iti tri, štiri in šu več ur daleč, ukoruvuo bo je poškodovani Bam Bka-zul ? čs jetuku postava, je gotovo nepotrebna. Če pa ni, zakaj Be tako ravna ? Ljudstvo ima o tem čudne misli, ki jih ne maram zapisati. kterih lahko zapazi bistro oko, kje jo prava edinost, a kje je ni. Mi katoliki smo prepričam, da ae je ohrauila ta edinost v zapadni cerkvi, ki je ostala pri starem svojem temelji, o kterem pravi slavni angleški državnik M»ruulay Vatikan je vže sedaj preživel propast mnogih ceBaiBtev, a čez tisoč let bode šo prav tako čvrst iu nepremagan, kakor danes; dasi bode morda v onem času današnji poduuik An-gležke iz skrajne Indije zastonj iskal London v Londonu ter povpraševal za Wea minster in ceikev bv, Pavlu. Tako piše učeni protestant, pria ljeu po dogodkih, ki bo vsemu svetu znani. Zapadno cerkve niso zvladule in obuicjilo ui kake časovne nezgode; ona nadaljevala je svoje življenje, p > 1 n o s cir muk in trpljenja, uli ob enem tudi polno bIuvo in zmage v občil h zborih in avojih določ lih, ki bo sevedu ne Bmejo soditi po protestantskih knj gah, marveč po narivi in obsegu svojem; potem vidimo, da so to modri zakoni in umne naredbe, e kterimi se zadostuje moralnim in pravnim potrebam v družbi živečih ljudi. Vladika za darski sicer prizna edinoBt cerkve katoliške, Bamo da jo krsti h takim imenom, kterega hi so vladika nikdar nu smel posluževati; toda prosim gu prav lepo, nuj proti temu dokaže,! du edinost pravoslavne cerkve ni gola domišljija in prazni seu, kteremu v resnici ni ne duha ne sluhu. Tuli cerkev pravoslavna leži pred nami od razlvoja do današnjega due kukor odprta knj ga, a kaj nam kaže? Vzhodna cerkev jelu se je nukuti po razkolu okoli novega središču, ki jo bilo ob času nicejskega zbora še proBtu eparhija bizantinska. To sred šče vstunovili so pozneji časi in svetni obziri, toda ga tudi tako zapleli z državuimi naredbami in odnušaji, du se jo v njih akoro popolnoma poizgubilo. Pre živelo je sicer propau vzhodnega cesurstva todu v takem stanu, da se resen človek ne more izogniti prepričanju: da se na ujem že več sioletij viši OBveta božja, ker je, kakor sv. pismo pravi, nešivuno suknjo Jezusovo razdrlo in svoji pohoti darovalo cerkveno edinost, Pač pa m u njegovega položaja svet ne more zn vidati. Kakor je to sredščo vstvaiil čas, ga bode tudi uničil čus, tako da uuo ne mori biti nikomur na svetu vir življenju in ilokuz edinosti, čudno pa je vendar, da se svet sme s tem ponašati, ker na vzhodu m vič občnih zborov; vsaj to je očevidno zuak slabosti in onemoglosti, ne pa pravega življenja in delovanja. Cerkev je b<>ž|i zavod ; v njej iu jut nje| Jezu i med nami živi in deluje. Njegove moči pa iu njegovega delovanja nu more oslabiti n zatreti noben čas. Vsaki čas in VBaki vek ima Bvoje posebne sile in potrebe, božanstveui rilec svete vere pa nikdar ne more vsahniti. Slabo iu preslabo Btoji cerkev, ki molči že sedem Btoletij, ki ne more ohraniti Bvoje svobode in neodvisnosti, ne sklicati kakega občnega zbora; a tako je stanje v vzhodni cerkvi od razdvojtt do dauašujega dne. Vzhodna cerkev jih jo tudi javno dvakrat priznala, ko je v trinajstem stoletji iskala lcka svojim ranam v zapadnih zborih lionakem in llorentinskem, ter bi gu bila gotovo tudi našla, ko bi bilo več odkritosrčnosti in ko bi ne bila že odbila ura božja, ki je obsodila vzhodno cesarstvo v Bmrt, cerkev vzhodno pa v smrtno spaiue. — Mnogo so luui govorili iu pisali, da su bode pod na-Čelnifitvom Rusije sklical občni cerkveni zbor. Kad veru.em, da se je muogim rodila ta misel, ker bila bi to vzhodni cerkvi nujveča po-treba a tudi sijajnu dokaz njonegu življenja iu delovanja ; iz srca bi se jaz rudoval, ko bi se to ugodilo; toda kdor ve presoditi duuušuje Domače novice. V Ljubljani, 18. aprila. (Slovenski državni poslanci) no bo včeraj odpeljali na Dunaj, kjer ae danes zopet prične državni zbor. Dr. Tonkli se je peljal že v četrtek zvečer skoz Ljubljano, ker zastopa Goriško v delegaciiah, ki ao ae aošle v soboto. (Kite Schneid) jo po nasvetu zdravnikov Se ostal v Gore, in so letošnjega zborovuiija v državnem zboru no bode vdeležoval. (iGlede mestnih volitev v 1. razredu) amo zvedeli, da so jo res vdeležilo '243 volilcev, ker eden izmed priSedSih 244 ni imel volilne pravico in ni amel oddati avojega listka. Toraj je g. Lukmau izvoljen z nadpolovično več no enega glani Lansko leto leiuieljo g. Fortuua 114 iu g. Guriboldi 114 glaaov, dr. Pfifftirer 113 in dr. Moše 112 glasov. Ko bi bili vsi volilci , ki so volili g. Forumu, z njim vred volili tudi dr. Mošeta, bi bila žo lani izvoljena oba našu kandidata, in g Guriboldi je lo vsled tega prišel v meatui zbor, da ata dva narodna volilca njemu dala svojo glasove. Tudi letos je le omahljivost nekterih narodnjakov kriva, da atu bila izvoljena dvu nusproum kandidata, ker izid volitvo priča, da ata Lukman lu Zupnu dobila le toliko glasov več od avojih tovarišev, kolikor ao jih njima, se ve du v škodo uuiuiu narodnima kandidatoma, dali narodni volilci. Toliko v pojasnilo nasprotnikom, da bodo vedeli, komu se imajo zahvaliti, du sta bila v 1. razredu vendar lo izvoljena dva njihova moža. (Narodna zmaga) pri mestnih volitvah ljubljanskih ui samo v Ljubljani, ampak tudi po deželi m ploh po vsih slovanskih pokrajinah zbudila veliko veselje. 01 vseh strani Kranj ske, pa tudi iz Gorice, Trsta, Zagreba, iz Češko itd. dohajajo telegrami, ki prarčuo in navdušeno čestitajo naroduim volilcem ljubljanskim k sijajnemu vapehu. Domači volilci su so bili v petek zvečer zbruli v č tulmci, s ktere ste vihrale cesursku in uarodua zastava, v tolikim številu, du je prostoru primanjkovulo. Ni uam treba pruviti, da so so med živahnimi in veselimi razgovori vršile ruznotero napitDice. Dr. Zaruik jo iiHjiil nu zdrav|o onih mož, ki ao ae največ trudili za pridobljeni vapeb, v prvi vrsti na dr. Papeža, dr. Tavčar na ljubljanske narodno vohlce, g Ilribur nu vrudnike, ki ao nam v drugem ruzredu pripomogli k zmag', g. poalunec Klun pa na previdnost in modrost, a ktero naj narodni odborniki vtrdijo pridobljeno zmago, in svetu pokažejo, du narodni odbor mč manj dobro , modro in vspešuo ne gospodari in skrbi za mestno blagoatujue, kakor prejšnja liberalua več nu, in da so smejo tudi pošteni Nemci nanj z enakim zsupanjem ozirati, kakor ua prejšuji odbor, ker ao lahko prepričajo, da so nobenemu izmed nj.b no bode godila krivica. Veselica je trajala pozno v noč, ko ao so pu oblini gostje razhajali, odine-vulo je iz Šiške še zmerom gromovito pokauje uiožuurjev, a kterim ao lum preslavljali zmago gluvnegu mestu slovenskega. Vse to je nuj bolji dokaz, da vos slovenski avet ume pomen iu važuoat zmage, ki smo jo velikonočni teden pridobili v beli Liubljtini 1 (O zadnjih volitvah) ae lažejo nemškutarji v nemške liste, du nemški volilci niso mogli skoz gnječo aloven-kegu občmatvn, ki je pred rotovžem stala, in du jo komiaiju narodnjakom na volišči preduost dn.ala, Nemce pa čakati pustila. Oboje je zlagano. Uhod na volišče m bil nikomur zabranjen, vsakemu so jo prostor naredil, sicer ao pa uieatui stražniki zraven Btuli iu bi bili lahko vsak nered zubruuili. Nu volišči pu jo bila komisija iz obth strank aoatuvljena, predsednik jo bil pu vselej od nemške stranko, iu ravno uarobo so so uekteri narodni volilci pritožili , du ao morali dolgo čakati. Tuko puhle izgovore toruj iščejo nemškutarji za avoj propad! (ljubljanski mestni zbor) je zdaj tako soatavijen: Iz 29 odbornikov so 4 doktorji prava: dr. Moše, dr. Zamik, dr. Schiiffer, dr. Suppan; 2 doktorju zdravilstva: dr. Drč, dr. Ble weis;Gc. kr. uradnikov : Potočnik, Z < glor, Bajer, Laschun, Ptrker. Cuber; 8 trgovcev: Kušar, Fortuua, Petričič, Petere«, Biirger, Dreo, Lase k, Luckmunn ; 5 obrtnikov: Begali, Gor-šič, Horak, Stupica, Doberlet; 3 hišnici: Gras-selu, Dežurno, Gariboldt; pa en privatni uradnik: Hribar. Zastopani so toraj vsi stanovi, s u m o d u h o v u i k a ni nobeno u. (Odpoved grofa Chorinskega) od mestnega odhorinšt.va nemSkutarskemu lističu ni nič prav po volji in naravnost pripoznava, da je zbudila v liberalnih krogih veliko nevolje. Tudi obeta, da hočo v prihodnjem listu obširneje govoriti o tem, kar so je godilo jirej, iu kar je iz te odpovedi sledilo. Prav rado-vedui amo ua to razpravo kakor tudi na obširneje poročilo o zadnjih volitvah, ki ga nam za prihodujo številko obeta. (O mestnem Županu Laschanu) se je govorilo, da iuia odpoved avojo že pripravljeno in du jo hočo takoj izročiti moatnemu odboru, ako narodna stranka zudobi vičiuo. To ae je rea zgodilo, ker je iiumdtijukov v moatnem odboru sedaj 16, iu aicor 3 iz prvega razreda (gg. Fortuna, Kušar in Moše), 3 iz druzega razreda (»g. Bajer, Graaaulli in Potočnik) in 10 iz tretjega razredu (gg, Blcmeia, Drč, Goršič, Iloruk, Hribar, Petercu, Petričič, IU-gali, Stupica iu Zaru k). Nusprotuikov je pa aumo 19, ker jo euo mesto vsled odpovedi grofa Chorinskega izpruzujeno. Tudi ,,Wocheu-blatt" ju p sal, da uteguejo narodni listi, pi-savši o odstopu g. županu, pruv imeti. Toda g. župan se jo uiendu premislil, iu pravilo so uam je, da ostane na svojem mestu- Hudi verjumemo da se mu silno težko zdi, ločiti ae od tnko važne in imeuitue službe, za ktero jt< dobivul po 2000 gld. nu leto, in du mu to-varši njegovi prigovarjajo, naj še ostane, ker mislijo vsaj po županu svoje strauke ohraniti nekoliko tisto moči, ki ao jo skoz 13 let imeli v mestnem zboru, dvomimo pa, bode li g. županu mogočo šo daljo poslovati z večino narodnega odbora, ki jo v bistvenih načelih drugačnih misel od njegu. Prej ali pozneje so bodo to tako č tuo kazalo, da mu ue bode kazalo drugače, kakor izvršiti avoj aeduj zopet odloženi sklep. (Fara brez fajmostra.) Pod tem nuslovom pripoveduje tukajšnji nemškiUaraki listič po judovski „N. fr. Presne'', da se za fužinsko faro nu Gorenjskem po trditvi nekega sosednega fajmnštra zato noben prosilec ni oglftBil, ker ao vsi mlujši duhovni prenapeti Slovenci, in bo bojč zameriti uarodni stranki, Bko pro-h1 jo za neuiškt VVeiasenfcla I Stavili smo, da i jo to izmislil lo dopiauik omenjenegu judovskega l atn, fuž nski furmani so pu to vendar iu verjeli iu škofiiatvu poslali pismo, ki so ga ob enem objavili v ,,Wochenblattu', in v kterem ponavljajo pravljico, da zuto noben duhoven k nj m noče priti, ker je njih fara nemšku. Nuj bodo potolaženi; ruzuu \Veisseu-folsa imiuiio tudi nu Kočovakem čiato nemško ......iii iuii ..........m ' ..............i. . iii [«»'1.1 lili.« stunjo pravoslavne cerkve, opazi hitro, da jej inunjka onih potrebnih moči , po kteri bi ae sklical občni zbor ; cerkvi vzhodni mutijku one edinosti, ono vrhovno občno priznano oblasti, ono medsebojne aolidurno-ti, brez ktero ai no moremo misliti mkukegu podjetja in skup nega delovanja. — Tuko žolje, podobno glaau vpijočegu v puščavi, dokazujejo, dii jo v vzhodni cerkvi mnogo potreb, kterim ouu no more za-doatiti. Co človek vso to natanko premišljuje, jasno mu je, da jo ona edinost, ki spuda po nauku Jezusovem k biatvu cerkvenega Bo*tuva, izginila, ali pu , ker to m mogoče, da jo tu edinost ud početku pu do današnjega dno v cerkvi katoliški. Tej logiki ae nikdo ne izogne, če mu niao predsodki popoluo zatemnili oči. Jaanejo pa So izprevidimo, kar aein rekel o edinosti, uko ae ozremo na najbistvenejše lastnosti sveto edinosti, ki ate vidljivost iu pa solidarnost. O tem toruj mi je sedaj natančneje govoriti, posebno tudi zato, ker tudi častni vlad,ko o tem govore. 1. Kar zadeva vidljivost, trdiS vladike, da pravoslavna cerkev veruje in uči, du ima cerkev ua tem svetu le nevidno glavo Jezusu; s tem pa nič druzega no pravijo, uego ono, kar ao ai proteatanti izmislili v IG atoletji, ko soj jih katoliki vprašali s Tertulijunom v krasni. njegovi knjigi „do praeseriptione": pokažite! izvire svojih cerkvu; dokažito, du ao jo vaša j cerkev pričela z Jezusom sumim uli z onimi, ki ao neposredno od Jezusa in apostolov prejeli upoatolako svojo znanje; cerkvi božji je le eno rojatuo piamo, in b cer ouo, kigujo Jezus zapečatil s svojo krvjo nu gori Kuivuriji. Cerkev, ki ho pričenja, kakor pravi Terlulijan z Murcinom, Ebionom, Valentiuianom, uli kukor so rekli katoliki v IG. stoletji: z Lutrom, Kal vinom, Z\v,ugliem itd. ue moro biti prava cer kev božja. Tuko cerkvo obsojajo že imena, kor naznanjajo čas, kodaj du so nastale. Krivo p.; mislijo protestunti, du ae bodo v tem vspešuo bojovuli proti katolikom s svojo nevidno cerkvijo, ktero so si aomi iztnialili. — Nauk toraj o nevidni cerkvi iu nevidni gluvi cerkvo porodil bo je šo lo v IG. stoletji. Cerkev božja o njem ničesar ne ve v prvih stoletjih. O njem ni pruvonluvnu cerkev nič črhuila no v 9. ne v 11. stoletji no pozneje v avojih razpravah b cerkvijo katoliško. Ta nauk so si toruj izposodili pruvoalavni vludiku iz proteatuntskih knj g. Lo aem ao se toraj zatekli vladike, da ae izvijejo iz škripca, kamor jih je položilo vprašanje o edn oati cerkvo po ru«kolu. Rea-mcu pa jo sveta, du vsuku cerkev, ki veru,o iu uči, du je Jezus pruvi , živi Bog in človek ob enem, ona tudi veruio in uči, da je tudi on noviduu glava Cerkve, ktera deluje iu napreduje le v njegovem imenu tuko : du ae imenu njegovem vkluuju vse, kur jo v nebesih, na zemlji in v peklu, iu ui ga tudi druzega imena, v kterem bi bili rešeni, ruzon imena Jezusovega. To veruje iu uči iu bode tudi verovula in učliu cerkev kutoliška na veke. Todu a tem šo ni u č omenjeno, kur bi moglo razločiti cerkev od cerkve. 8 tem ao lo pojmi o bistvu iu nurabi svoto cerkvo bož,o za teranu jej o, ker poleg vsega tega mora biti cerkev božja mi zemlji viduu v svojih lastnostih, ker uoai le v tej svoji vidljivosti nedvomna znamenja božjega svojega izvira. To nam atvar sama nepu-bitno dokazuje; ker cerkev jo očitni zavod božji, ki opravlja vidnim načinom nu tej zemlji sveto delo odrešenja in odkupljouja človeškega, to dokazuje viaka bcBeda av. piama, v kterem Jezus in apostoli govoru o cerkvi. (Dalje prih.) fare, ki imajo potrebno duhovnike. Ako ho noben prosilec za Wel»»enfelB ni oglasil, ho to pač ni zgodilo ZHrad nemščine, ampak zarad njenih pičlih dohodkov. To pa ao dostikrat zgodi tudi pri čisto hIovouhIuIi 1'nrah; toda školijHtvo v takih primerljejih Blužbeno pošlje kakega duhovnika kot oHkrbnika na tuko turo, da dušni blagor dotičnih kutolifik h vernih no trpi nobene škode. Prepričani hiiio, du hi ho bilo to tudi pri NVohuciiIoIhu zgodilo, ne da bi bili 1'uftiiiHki furmani tako po uepotrebnem obdolžili školijHtvo in slovensko duhovščino I (l.intiS ljubljanskih nemSkutarjev) ae hu duje uad narodnjaki, češ, da ho I« vsled silne agitacije jiridobili tolikanj vspehu pri mestnih volitvuh. Todu kaj zamore našim možem očitati? (1. Potočniku očita, da je vradmkom svetoval, naj vprašajo g. deželnega predsednika uli njegovega tajnika, kteri kandidatje ho primernejši. Je li to kaj tuko strašnega? G. dr. Blo;wel*a napadajo, ker je bojda nekterlm vradnikom rekel, da ho sovražniki vlade, ki no volijo narodnih kandidatov. Ali mur to ui iatina? Morejo li tajiti, da je konstitucijonalno društvo, ktero je delalo za nanprotne kandidate, Iiiiu vladi napovedalo boj do zadnjega? 6e nekemu drugemu, ki gu pa no imenuje, očita, da je tako hudo pestil nektere vradnike, da ho raje oHtuli doma, kakor da bi bili šli volit. Tomu nasproti bi mi nemčurski gospodi iz one dobo, ko je unu gospodovala, kaj lahko povedali, da se je takrat pri vradnikili vho drugači agitiralo, ker ho vrndni načelniki hvo-jim podložnim vradnikom navuilno dajali strogo ukaze, ne d u naj o s t a n e j o d o m a, ampak da morajo iti volit iu Hvojo glasove dati liberalnim kandidatom, ako ni nečejo nakopati nemilosti višjih. Lahko bi jim povedali celo imena gospodov, ki ho dobili strašansko „110-Hove", kukor pravimo, ker ao bili tuko predrzni, da ho vkljub takemu povelju gliiHovuli za narodno kandidate! In je naša nemčurska gospoda že pozabila, kako ho se za časa vitezu Vestenecka vršile glasovite volitve za kupčijsko zbornico, in kuko Hi jo ona pri zadnjih volitvuh za deželni zbor pridobila veČino? Kuj jo gori omenjena agitacija proti takemu početju! Narod") je bil v sobo 16. t. m. konfi-scirnu zarad članka, ki jo govoril o volitvi c. k. vradnikov mestni odbor. (Novi napevi, posebno pripravni za Smar niče.) Itavuo je prišlo na Hvitlo novo delo j našega priljubljenega komponista č. o. Augeliku. Naslov ima: Venec Mariji Kraljici brez madeža h počet i, zavetnicl treh redov hv. Frančišku, v spomin 7(K)letuico njegovega rojstva. Zložil in sontuvil P. Angolik Hribar O. H. K- Z dovoljenjem vis. čaHt. IcnozoSko-lijHtva, in redovnega prednika. 1. Snopič. V tej zbirki je 'it raznih Marijinih poHcm, med drugimi je tudi slavna hv. Kazimira „Horčna hvul« vedno gnala" (Omni din). Milen Htrokovnjakov, ki jo napove pregledal, zaterjuje, „da jih preveja cerkveni duh, da ho prijetni v melodifikem oziru in VHtrezajo namerni : zborom po deželi dajati proste in lahko zverfievuvne kompozicije". Tudi teksti ho pra vilni in prav primarni za cerkveno petje. Cena 75 kr. )>rl Illazmku, po pošti 6 kr. več. (Kot dodatek k današnjemu inaerntu nam porota g. Kajul), da ho podobe že na potu iii da jih bodo naročniki kmalo v roko dobili. (j- (I. Jurij Frniberger) hišni posestnik in kleparski mojster jo v petek H. t. m. v H2. letu hvojo sturoHtl umrl. Obilna množ c.a, ki ue je v nedeljo vdeležila njegovega pogrebu, je pokazala, da je bil mož juko priljubljen in«^ spoštovan. K I. P. IVO »o. I,' iiii Podoba dr. J. Bloiwoisa vit. Trslmiiškoga, kutorn jo, lialior ho Izjavili vhI Nlovsnakl li«ti In vnMokl v BlIkarHtvn, jako Izvrstno hIIIhiI iiiih do-1111101 iiiiiotiiik, nli kar g. profonor lv«n franke v Itrnnji iu koloni proilntiivlju oiota nningii narodu luildiiHon lo lili |> svoji 70l«tiilol, lin mu ga. vidlll lliijudlleliojtil mu/jo Ulliiogo llftroilli Iz I do olju tla kan u v moji zalogi, , | Naslikal jo pa naš uiuolnlk dr. lllohvolsovo |iiiilnliii gotovo lagljo Imlj prav 111 omilil pi dolino, ker jo riuij. pokojnika poznal in >, njim ven stokrat iihoIiuu ubAoval, kakor pa vnuk drugI, no tudi Izvrsten malur, lo po fntugralljl. v (iotnvo znaiuoiijo, d a jo |uiilniia I z v r sI. n a, jo tu, da jn uiiHlila viluva Jioltojnogii oOnita lluv. nu rodit (|n«pn Kiirollna Blolvvoliovn pl. TrMooltko k up 11 u ud in ono j iu prof, Krunkotll Izd o lan u r l g 111111. rioillll nillngolirujlin SllstltuUo nuol.li. nlnv. iiii ruda dr. vito/, Blolvvolsu, kutorl >,olljo voh liliigomii poknjnlkli o 11 uit o živo 11 o doli o m i p r Ido lil ti, 1 h I. o lui 01 o ni naronltl, kakor n liro inuguen. Pndoiio bodo lili mu. Široko In 7!) oni. visoko In jim jo ona oonu lu n/, okviru 4yl,n,v. liiirok okviri k toj pndulil od it gl. Titi kr. iiii proj fifi om. Alenko lu lin oni, visoko, /. luieok okvirom od ti gld. naproj. '/, oilllunlm »poJtovanjom IN nArodnl 'eiv^rin trijovoo, a tur I tro St. 30 y LJublJmiJ. % nascccocjocioo' .000 s«kxiaoaocroj jio io gid,, niiuj po 20 gl, k vorUloo okoli vriitn. i zlata remontoir ura proj po loo gid., ninf po •!<> gl. ( |) JiiiiimIvu /,n pel let. I^i-oinni, nrar nu Oliuaji. 1 Vien, gogoullhnr dor NVoll/.oiln. skoraj zmerom napolnimo iu nektere celo št prenapolnene, kakor n. pr. v Celji, od kjer ho to ni zavolj pomanjkanja prostora 20 jetnikov odpeljali v Murlbor, (i v Kozje in <> na Vran sko. V kratkem bodo pu šo nekoliko jetnikov ptiHlali nukterim okrajnim Hotlnijam. Vinska mešanja. Kdor no hočo to unučltl, mora kupiti liukvloo „riioopl.bnoli", v kt.orili Jo Biipinuiio, kilko »o iz kitdogn. vinu iiliidko nnrodl, kuko no mu mož du, linkn nn narodi vino iiron grojndja ; tudi kutin no nnrodl vino i/ tropin (po 10(10 litrov ir, 100 litrov) v. diikludn namili zdravili tvnrln , tuko ruli Ijlvo kot, vino mi dom, kukor boljia »orlu r,n ho tuljn. Tudi to bukvlco užrt, kuko ao imrodl dolini niofit ivt mulju, viimki joilh, Joilliov cvet, Sfgiii\jo, nun, llknrji, dro/i dlSuvn, v.dravnifilcn vodo, muRiln, milo in fin toOtl drugih luipiMjnkili Inlulkov, ki domiriujo v«č ko 100 odatotkov doliiekit. Omili liukvin jo !l gl., nnprnj r.n poidutl nli pu h poltlilm pov/.otjom pod nuidovom (12) Marija llrrilitilut, k. k. priv. Inliulioriii, \Vion, NVieden IliliiptltrUHiin Nr. lili, I, Stoik. lidujnt U in odgovorili urndnlk Filip Hadurlap. Portret umrlega j ii ruviiokar lušol oljinito imrviinuiii i|/n(|j] V orlgimilu iiiuillknl in v tlaku l/.vrnlno liiviSilu /it/i gu o. kr. dvorna tlsknrnu iu urlintiOni r.uvod g. lt o i ff o n h to i n a nu tlimnji. Volja pu Poilolm v oljnato barvonom tisku on om. ^ šlroku, 7'.' eni. vlnoku, ooriuputu ,'l gl. ^ Podoba na platnu razpeta v 10 om. šlroknin liaroipm okviru li gl, Titi kr. Podoba na platnu razpeta v m em. Urokom i>aroi|iii) okviru H gl,, daljo v volikoitl 65 IIM om. Podoba v oljnato bnrvonom tlaku z 10 cm. Širokim lmro(|iio okvirom 6 gl. ho kr. If^fT' Podotiu i uu d ii | u ne tudi proll plučitvl ii ii iiimcnir oliroko. (!istega dohodka teh podob namen/ena jn polovica ra ,, Na rodn i dom"' iu polovicam zidanja cerkva srca Jazusonegn. '/, odličnim apoSlovuiiJoiu K. Kolmau, (I) inloyn »Inklu In portioliinn v I juliljiinl. 3C3O0CODO o "O" O t»"0'0'0 tfji .trO-t 1. Ulaznlkuvl iitiRlednlkl v i.jiiiiijuui.