Stev. 103.
'ImmmmmmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia praznikih — ob 1. nri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. HTi zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletna K 10	, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. —
Z.' inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina sa *"	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.
  Tl       -------------------------------------
Leto I.
-----------------■■■.. i	i i i ifiir ’
Posamezna številka 6 vinarjev.
s:	Uredništvo in npravništvo:	«
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska ulica	št. 8.1
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust.	— Za odgovor je priložiti znamko.	»
Telefon številka 118.	:s
V Ljubljani, sobota dne 13. aprila 1912.
::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
Darovi.
Kranjska hranilnica je te dni podala v u-radnem listu pregled o svojem premoženju. Preteklo leto izkazuje čistega dobička 240.734 kron 77 vin. Poročilo pravi, da je bilanca preteklega leta zelo ugodna, vkljub neugodnim razmeram in vplivom. Od svojega dobička je kranjska hranilnica razdelila 153.020 kron. To je velikav svota.
Darov so bila deležna pred vsem nemška in verska društva. Kako je s kranjsko hranilnico. vemo vsi — govorimo le o darovih. Za tibožna in bolniška društva je darovala nemška hranilnica 23.100 kron. Za ubožne učence in učenke 3200 kron. Za šolo in vzgojo se je odločila svota 53.920 K, od teh je dobil »Schul-kuratorium« 22.000 K (za nemške šolske namene) filharmonična družba 4000 — Za znanstvene namene je odločen dar 3700 K. Od tega dobi potresna postaja 3000 K. prof. Paulin za izdajo knjige »Flora carniolica« 500 kron. — 7frlvPeJnost 'n umetno °brt se je položil dar Tv vy? . ^d tega dobi nemško gledališče v Ljubljani 40.000 K. Deželna kultura in promet bodeta deležna daru: 9600 K. Od tega dobi Al-penverein 2000 K (ali z liberum veto ali ne, kdo ve?) — Za razne namene se je odločilo 2;00 kron.
Kdor bi natančneje pregledal te darove, bi lahko videl, kako so previdno sestavljeni... I u in tam se da kaka malenkost za občne javne stvari, za kak oltar, cerkev, kapelico, za ubožce, klepce, bolnike — da se more zavaliti tisoče za nemške stvari. Tako je n. pr. podpora 4(1.000 K nemškemu gledališču naravnost impozantna. Ako pri tem pomislimo, koliko raznih cenzorjev, izjav in drugih priseg se zahteva pri nas. ako naklonimo gledališču par tisoč kron podpore, lahko občudujemo nemško požrtvovalnost za svoje gledališče. Bog ve, ali kranjska šparkasa zahteva od gledališkega vodstva političnega prepričanja, da naj bo klerikalno ali liberalno? Mi mislimo, da zahteva edino to — da je nemško. Za svoto 40.000 K lahko zahteva to. Enako je pri nemškem alpskem društvu in drugod.
Ako bi pregledali one podpore, ki pri tem slučajno zadenejo kakega slovenskega človeka, bi videli, da te svotice ne dosegajo niti eno stotinko onih slovenskih tisočev, ki leže naloženi v nemški kranjski hranilnici.
Kranjski Nemci so srečni, da imajo to hranilnico. Kaj bi sicer počeli brez teh tisočev Podpor, ki jih vsako leto razdele v nemške namene?
_Drugi darovi, ki so splošnega značaja, imajo svoj namen — in se menda dobro izplačajo.
Ti darovi nas le opozarjajo, kakega pomena so denarni zavodi — in kako važno je to — v cegavi roki so. Kajti: kdor ima, ta deli — m deli — komur hoče.
f Janez Mencinger.
i P,an za dnem ,Se rušijo stari stebri, ki so položili temelj novi slovenski literaturi in kulturi. .. Umrl je starosta slovenskih pisateljev ■— Janez Mencinger. Bil je najstarejši med sedaj živečimi pisatelji. Rojen je bil leta 1838. na Brodu v Bohinju štev. 20. Bil je prvorojenec premožne hiše — zato je bil odločen za šole. Prišel je v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo, odtod pa je prišel na Dunaj, kjer se je najpreje posvetil klasični filologiji pozneje pa se je odlo-
iMlIUCTltoujIl Jiii-I...-.------------------
čil za jus. Kot dr. prava se je vrnil v domovino in je bil dolgo časa odvetnik v Kranju — pozneje pa je živel v Krškem, kjer mu je zelo ugajalo in tu je ostal do konca.
Mencinger je ostal po srcu, duši in nazorih zvest sin svoje gorske domovine, pristen Bohinjec se kaže iz vseh spisov. Tudi ni pozabil, da je bil par let klasičen filolog, kajti poznal je staro literaturo in jo je visoko cenil. — Pa tudi nove in moderne duševne in literarne snovi mu niso ostale neznane — poznal jih je in je.premeril njih globino. V Mencingerju je bilo mnogo pristnega in zdravega filozofa, bil je globok mislec, duhovit satirik in krepek mož, ki se je igral s svetom ter ga obvladal s svojo stoično mirnostjo. 'Tiha mogočna in globoko zamišljena gorenjska - bohinjska narava — polna zdravja in sile — ponosna in modra — in ne brez gorjanskega dovtipa. Mencinger je začel pisati že na gimnaziji in je nosil Bleiweisu pesmice za »Novice«. Imel je sicer nemške profesorje, toda ti so mu svetovali mnogo koristnega. Prof. MolKvald mu je svetoval, naj pusti pesmi, naj se seznani s svetovno literaturo in naj se posveti estetiki. Mencinger je na ta način dobil temeljito slovstveno izobrazbo. Na Dunaju je bil Mencinger v krogu onih mladih pisateljev, ki so stali okoli »Glasnika«; Erjavec Tušek, Šenko, Valjavec in drugi.
Mencinger je poznal svet in svetovno literaturo — z dušo pa je ostal v Bohinju. Gorenjska stran s svojimi starimi trdimi, krepkimi ljudmi mu je nudila snovi za povesti. Pisal je v »Slov. Glasnik«. Letos je »Slov. Matica« izdala prvi zvezek njegovih zbranih spisov. Iz njih je lahko vsak spoznal Mencingerja Gorenjca, kakor je pisal v oni dobi. Mencinger je za Gorenjce to. kar je Trdina za Dolenjce.
Iz one prve dobe so povesti: Jerica — Vetrogončič — Zlato pa sir — Človek toliko velja, kar plača — Skušnjava in skušnje. — Po letu 1870. zapazim v Mencigerjevem življenju kratek premor. L. 1885. pa se je oglasil s svojo satiro: Cmokavzar in Ušperna, v kateri se je postavil proti »Kresovi« šoli, ki je kmečko, le preveč kmečko opisovala (usoda je hotela, da sta umrla Sket in Mencinger drug zadrugim, stala sta takrat vsak na drugi strani.) V zadnjih letih pa je podal Mencinger slovenskemu občinstvu dve posebni deli, ki kažeta moža-filozofa v najlepši luči. L. 1893. je izhajal v »Ljubljanskem Zvonu« »Abadon« (bajka za starce) — in par let pozneje je izdala »Slov. Matica« — »Hojo na Triglav«, ki jo je z vso gorenjsko šegavostjo popisal Zenaj Nemcigren. Ta zadnji spis ima mnogo osebnih spominov.
Spisi dr. Mencingerja bodo obsegali nekaj knjig; dasi so starejši spisi nekoliko zastareli — niso brez vrednosti — kajti vse povesti so čist izraz kremene gorenjske duše. Abadon in Hoja na Triglav pa sta globoko zasnovana spisa. pri katerih se bo ustavil vsak, ki bo zasledoval naš kulturni razvoj.
Janez Mencinger je markantna osebnost v naši literaturi. Njegovo delo sega od prvega začetka slov. pripovedništva do moderne dobe. Z njegovo smrtjo postane starosta slovenskih pisateljev — Stritar.
Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldne.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spjsal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski.
Dva navzoča delavca odideta po prstih. Stefčev pa je gledal ves omamljen.
»Čemu me tako gledaš, ti bedak?« zakriči nanj Jurdan; »pravim ti, da so tudi mojo družino pokvrili ti komiteti. družino čarbodži-Ja Jurdana. najzvestejšega sultanovega podložnika, pri katerem se oglašajo kajmikami* in
* Kajmakam — sedanji okrajni glavar, st‘ ^ ‘ potem še preostaja drugim, prostakom? Nekoliko pridaničev osnuje komitet .Dod našim nosom in mi gledamo na to ka-r tele nove duri, mi trobirogovi!«
Prinn čorbadži Jurdan je z naraščajočo jezo vedoval. kaj je danes odkril in doživel.
Pojdem I sen-1 se upraY danes pripravljal, da vrtu n..-k beju«, reče Stefčev. Shajajo se na jo. NaioV • .Zac^JU’ na^ ^ Polove in zasliši-izdajo vZ,t' treba P° dvesto palic in oni tei gnuw' Imel bi že P°PreJ' napraviti konec tu ni zad p™Pa£anc*i zoper državo ... Kdor mentovin?V»^jen z vlado, naj gre k daskal Kle-tu zažieii ^oskalom, namesto tega, da bi nam StefV str.eho.«
P°šepeta^ev Je oclpr* ^uri ter nekomu nekaj »Alj W N-
»Glav'?S’ M? so tj osli?<< ga vpraša test. vrže skrivi Je ^okol°v!« reče Stefčev ter nia pogled po Laiki, pri čemur se
mu lice zakremži od zlobe. V tej zlobi proti doktorju se je skrivala zatajena, toda slično žrjavici vroča strast, ljubosumnost. Njegovo kot kamen trdo srce je bilo pristopno ljubezni zgolj v tem nezalem pojavu.
»Vedno in povsod ta lopov.«
Stefčev odide na stran ter jame iskati po žepu svoje suknje.
»Evo. tu je pismo, ki sem ga včeraj našel na ulici, uprav pred vašo hišo.«
»Kakšno pismo je to?«
»Podpisano je od Sokolova ... Pošilja ga v Panagjurišče zdi se mi podobnim postopačem. kakor je on.«
»A kakšne neumnosti piše? Plen, ogenj, požar, kaj ne?«
»On piše od povsem drugih, zdelo bi se nedolžnih rečeh; toda naj propadem, ako pod njimi nima v mislih nečesa drugega!« odvrne Stefčev ter znovič razgrne pismo. »Toda Zamanov to iztuhta in pretolmači; on je v takem vesčak. da že oddaleč ovoha puntarja.«
Pri teli besedah je Laika obledela. Polagoma se je zmuznila iz sobe ter šla doli k materi.
*')e-Laika?« jo vpraša mati.
»Nič mi ni, jj odvrne s slabim glasom ter sede in si podpre z rokami glavo.
Mati vkvarjajoča se s pripravo južine, se ni brigala dalje za njo. Ona sama je bila zelo razdrazena in močno mešajoča s kuhljo po ponvi, je preklinjala svoje sinove.
»Naj propadejo, izdaiica naj jih pomete, da svojega očeta umore prezgodaj... Komaj se je nekoliko popravil, že je zopet slabo ž njim. Kako da so tako zblaznili in zbesneli. A ta spo-vržek Gina, da, še ta prazna buča Genko, celo ta dva bosta kmalu krmila s Suharjem te malopridneže. Da bi se ž njim zadavili!«
Tečaj za člane izpraševalnih komisij.
Kakor smo že poročali je priredila »Deželna zveza obrtnih zadrug na Kranjskem« dne 9. t. m. v prostorih c. kr. obrtne šole v Ljubljani enodnevni tečaj za prisednike izpraševalnih komisij. Udeležilo se je tega tečaja nad 30 gospodov, razven tega zastopniki raznih korporacij in precej številno zlasti voditelji obrtnonadaljevalnih šol na Kranjskem.
Tečaj je otvoril načelnik »Obrtne zveze« g. Franchetti. ki je v svojem nagovoru pozdravil navzoče ter jim predstavil zastopnika deželne vlade g. dr. pl. Hočevarja, zastopnika ljubljanskega mestnega magistrata g. dr.Brce-ta in g. Iv. Kregarja, kot zastopnika obrtnopo-speševalnega zavoda. — Zahvalil se je dalje zadružnemu inštruktorju g. dr. Blodigu in ravnatelju g. Šubicu za njihovo naklonjenost in zlasti za to, da sta prevzela referate za ta tečaj. Imenovani zastopniki so se zahvalili za pozdrav in želeli tečaju najboljših uspehov.
G. dr. Blodig je očrtal v svojem referatu v splošnem zakonite določbe, ki jih predpisuje obrtni red ravno glede preskušenj obrtniških vajencev. Predvsem je opozoril na okol-nost. da je z zakonito določbo z dne 16. februarja 1912 predpisano, da more biti prisednik izmed pomočnikov oni, ki je bil že 4 leta sam pomočnik in se je vrhutega tudi sam podvrgel vajenški preskušnji. Na Kranjskem žal nimamo danes mnogo takih pomočnikov, zato bo omenjena določba napravljala precejšnje tež-koče. Marsikateri pomočnik bo namreč prisiljen podvreči se izpraševalni komisiji v kaki drugi kronovini. ako bo hotel postati samostojen obrtnik. Opozarjal je dalje tudi, da se na Kranjskem danes premalo ovažuje zakonita določba, glasom katere se pri vajencih, ki se pred pretekom učne dobe niso podvrgli vajenški preskušnji. podaljša njihova učna doba eo ipso za največ pol leta.
Po tem referatu se je razvila daljša debata, tekom katere se je kritikovalo marsikatero pomanjkljivost sedaj veljavnega obrtnega reda in dalo tozadevne direktive zastopniku v obrtnem svetu trgovskega ministerstva.
Iz predavanja g. ravnatelja Šubica povzamemo sledeče:
Postopanje pri izpraševalnih komisijah ni povsod enako. Glede praktičnega dela pre-skušnje sicer ni najti kdove kakih razlik med posameznimi kraji, pač pa se iz teorije ponekod mnogo zahteva, drugod pa prav malo, ali še celo ničesar. Namen današnjega tečaja je. da se dogovori v tem oziru kolikor mogoče enotno postopanje. Tudi tiskovine, ki se uporabljajo pri izpraševalnih komisijah, niso enotne in ne odgovarjajo današnjemu modernemu času. Spričevala n. pr. bi morala biti že nekoliko okusnejše in modernejše urejena. Tudi naj bi vsaka izpraševalna komisija imela glede vseh izpričeval duplikate v posebni knjigi, česar se v praksi nikdar ne obžaluje. Znanje vajencev naj bi se klasifiralo sumarično in ne vsako vprašanje posebej. Dalje naj se oni vajenci, ki so dovršili z dobrim uspehom obrtno-nadalje-valno šolo. oproste vsakih teoretičnih vprašanj. Tako postopanje bi bilo velike važnosti za razvoj našega obrtnega šolstva.
V daljši debati se je nato sklenilo, da se naj izdajajo spričevala samo v slovenskem jeziku. Prestave spričeval v posameznih slučajih itak sodišče brezplačno potrjuje. Sklene se
dalje izdati brošuro, v kateri naj bodo navedena splošna teoretična vprašanja, ki pridejo v poštev za vse obrti, glede posameznih obrti pa naj se dajo samo direktive glede izpraševanja. Na koncu brošure naj se doda en vzgled iz gotove obrti, tako, da se bo vsak lahko iz te brošure natančno informiral, kaj vse se zahteva pri preskušnjah. Deluje naj se dalje na to. da se spopolni obrtna terminologija za vse obrti, na katerem polju že deluje več let »Slovenska Matica«.
Po zaključitvi tečaja so si udeleženci ogledali pod vodstvom ravnatelja Šubica c. kr. obrtno šolo in posamezne delavnice v njej.
Kakor razvidno, je bil ta tečaj pravzaprav le nekaka enketa. ki pa bo imela gotovo najboljše posledice za razvoj naše obrti.
Zveza južnih Slovanov.
Žalostna je zgodovina te nekdanje parlamentarne zveze južnih Slovanov. Osebna ter politiška nasprotstva so bila kriva, da se je razbil v najpotrebnejšem času skupen nastop Jugoslovanov. Žalostni dogodki v početku zasedanja sedanjega državnega zbora so pokazali malenkost naših razmer, prišlo je do popolnega razkola in preloma v jugoslovanski delegaciji, ki se je potem grupirala po posameznih skupinah, ki so se pa zopet hitro izpre-menile tako, da imamo danes dve jugoslovanski parlamentarni skupini in nekaj dijakov. Ni naš namen posegati v pravkar minole dogodke, ki so pokazali marsikake doslej točke v precej temni in mračni razsvetljavi, nočemo tudi razpravljati o vzrokih in povodih, ki so preprečili skupen nastop jugoslovanske delegacije; gre se nam za inicijativo, ki se je baje po poročilih bosanske korespondence, pojavila v Ljubljani.
Dogodki na Hrvaškem so takega pomena za vse jugoslovanske dežele tostran Litve, da je naloga jugoslovanske delegacije v avstrijskem parlamentu zavzeti energično in odločno stališče. Ti dogodki so tolikega pomena, da morajo potisniti v stran vsa strankarska in osebna vprašanja ter nasprotstva, morajo izzvati skupen nastop, skupen protest in skupen odpor!
Iz Dalmacije se javlja, da je tamošnja stranka prava, ki se njeni poslanci nahajajo v Sušteršičevem klubu, pripravljena v sedanjem bojnem času skleniti mir in podati narodni stranki in Srbom v Dalmaciji roko za skupen boj, isto je pričakovati tudi od obeh istrskih hrvaških poslancev, Spinčiča ter Laginje, kakor tudi od strani Mandiča, saj tudi ti trije po svojem politiškem prepričanju pripadajo stranki prava; da še skupni akciji pridružijo tudi trije Slovenci Ravnihar, Rybaf in Gregorin je gotovo.
Pričakovati pa je seveda, da se zavzame tudi Šušteršičev klub za skupen nastop. Ako je bilo na Hrvaškem mogoče, da so se združile stranke najnasprotnejših politiških načel, tedaj je gotovo tudi naši delegaciji mogoč skupen nastop.
Odpor proti nasilju na Hrvaškem bodi sedaj politiška parola jugoslovanske delegacije* Hrvaška je danes pod Čuvajevim komisarija-tom tako zvezana, da se ne more ganiti, zato ji morajo v ppmoč istorodni narodi v tostranski polovici, in v avstrijskem parlamentu nastopiti za Hrvaško! Tu ne velja izgovor, da je to ogrska zadeva, hrvaška sramota ie avstrijska sramota!
Vnišla je Kaka Ginka. To je bilo Jurda-nici po godu, da si je nad njo razlila svojo jezo.
»Čemu se toliko srdiš, mati? Ti bi se i-mela nasprotno radovati... Čorbadžijke imajo dajati drugim dober vzgled ...«
»Molči, Gina!« zakriči mati. »Jaz te ne poslušam več. Ti si spovržek!«
»Nisem spovržek, marveč sem bolgarska rodoljubkinja!« odvrne Gina vneto.
»Bolgarska rodoljubkinja! Ali radi tega biješ dan na dan svojega moža?«
»Bijem ga, ker je moj gospodar, to je druga politika: notranja politika.«
»Oh. ti spovržek! Ti nemara hočeš biti večja Bolagrka, nego je tvoj oče? Ko bi vedel da čitaš časopise Sokolova, vreščal bi nad teboj, brez ozira na to. da imaš že štiri križe na hrbtu ...«
»Mati lažeš kakor ciganka. O Božiču mi je minilo uprav dva in trideset let. Vem dobro, koliko sem stara.«
Služabnica pretrga ta razgovor.
»Kaka Dona. pojdite, dedu Jurdanu je slabo«. reče prestrašena.
»Na. tu ga imaš! Oh, moj Bog!« zakliče Jurdanova žena ter hiti k možu, pustivši ponvo na ognju.
Se ko je stopala po stopnjicah, je začula presunljiv krič Jurdana, katerega se je polastila kolika. Našla ga je v gornji sobi zvijati in valjati se po tleh od neizrekljive bolečine v črevah. Lice je imel spekedrano in zasanelo; kruto in obupno hreščanje je prihajalo iz starčevih prsij, vsled česar pa njegova bolečina ni polegla. Njegov krič je napolnjeval z grozo domače in ga je bilo moči slišati celo na ulico.
Urno so poslali enega izmed delavcev, da naj pokliče Janekija. ta pa se je vrnil s poročilom. da zdravnika ni našel doma. da je
bil odšel v K. Torej so se zatekli k domačim zdravilom. Toda niti obkladki, niti drgnenje, niti druga sredstva niso pomagala bolniku. On je le kričal ter se zvijal kakor klopčič ali se premetaval z enega mesta na drugo.
Jurdanica si ni znala pomagati.	.	■
»Kaj. ko bi poklicali Sokolova?« je vprašala obrnivši se k trpečemu možu.
Stefčev je nekaj zamomljal, kakor da ne odobruje tega.
»Predlanskim sem ga poklicala enkrat, sama in pomagalo mi je«, je odgovorila Jurdanica in potem se obrnila k možu: »Jurdan. pokličimo doktorja.«
Jurdan je dal s prstom zanikalno znamenje ter kričal in stokal dalje.
»Ali čuješ, jaz pošljem po doktorja Sokolova!« je ponovila Jurdanica.
»Nočem ga...« zajeclja starec.
»Ti ga nočeš, toda jaz te ne bom ubogala«. reče odločno Jurdanica; na to se obrne k delavcu:
»Čcno, pojdi, pokliči doktorja Sokolova, kmalu!«
Cono odide proti durim, toda komaj je stopil na prag, obstane ves prestrašen po joku podobnem Jurdanovem kriču:
»Za Boga. ne kličite ga!... Nočem tega pridaniča, tega razbojnika ...«
Jurdanica ga obupno pogleda.
»Nemara hočeš umreti?« zakliče.
>Naj bo. naj umrem!... Pojdite mi izpred oči. (irokleti prekletci!..« je rjovel starec.
Crez dve ure so bolečine polagoma polegle. Stefčev, videč, da je tastu postalo bolje, se je urno oblekel in odšel v konak. Zunaj je pršalo.
Na stopnijcah se sreča z nekim drobnim človekom.	.	;	^
Avstrijska vlada, dalje skupna ministrstva morajo končati nasilja na Hrvaškem, ker sicer mora jugoslovanska zbornica tudi ta dva faktorja smatrati kot sokrivca in jima napovedati boj v avstrijskem državnem zboru in delegaciji!
Stojimo pred zasedanjem državnega zbora in delegacije, in nikdar ni bila večja potreba da nastopi jugoslovanska delegacija v trdnejši in močnejši vrsti, treba bo velikega boja, zmaga je le tedaj mogoča, ako nastopi vsa delegacija skupno.
Sedaj je čas, da se pokaže, ali imamo Jugoslovani še kaj smisla z a jugoslovansko vprašanje, ki se ravno jasno odrajuje v skupnem jugoslovanskem klubu! Zato proč z malenkostmi, osebnostmi in strankarstvom. V prvi seji državnega zbora naj enotna »Zveza južnih Slovanov nastopi skupno in odločno za pravice in ustave pogažene Hrvaške!	c.
Pred skupštinskimi volitvami v Srbiji.
Pred skupštinskimi volitvami v Srbiji,
V nedeljo se vrše po vsi Srbiji volitve v narodno skupštino. O kakih gotovih uspehih posameznih strank, o bodoči večini je danes nemogoče govoriti. Z vso gotovostjo se pač trdi da si pribore staro-radikalci kvalificirano večino, dasi bo boj s koalicijo med mladoradi-kalci in narodnjaki hud in oster do skrajnosti. V navadnem času bi bilo vladi vse eno, ako ima toliko in toliko ali nekaj manj glasov večine, ali v sedanji notranji in zunanji, osobito pa v balkanski, kritični situaciji ministrskemu predsedniku ni vse eno, ako razpolaga z večjo ali manjšo večno, ker pride vsak posamezen glas do veljave in pomena. Dr. Milovanovič potrebuje kot predsednik srbske vlade in vodja zunanjega ministrstva močne in zanesljive večine, da more izvesti vse one vladne načrte, ki so potrebni v njih uresničitev v interesu vojnih priprav v Srbiji. V prvi vrsti se gre za najetje posojila, ki je potrebno za vojaške reforme in zgradbe novih železniških prog. Opozicija sedaj nasprotuje temu posojilu, zato je usoda istega tudi zavisna od rezultatov sedanjih volitev. — V staroradikalnem kabinetu, ki vodi sedaj srbske vladne posle, so se sicer v zadnjih dneh pojavila nesoglasja, zato se pa krona trudi, da poravna vse te spore, da se ne razbije vsled malenkostnih vprašanj večina, ki hoče izvesti reforme edinole v korist Srbije.
Želeti je le ,da izide staroradikalna stranka kot zmagovalka iz boja. saj to je stranka, ki je v najkritičnejših trenotkih ohranila mirno kri, ki se ni dala premotiti z demagoštvom, temveč gledala le na korist Srbije. Dr. Milovanovič ni samo previden in duhovit diplomat, on je tudi vesten in stvaren politik, zato je le želeti, da ostane ta politik, ki se je izkazal vselej kot mož na mestu, na čelu srbske vlade, da vodi tudi nadalje notranjo in zunanjo politilro srbske kraljevine.
Dr. Milovanovič je največ pripomogel s svojo razborito in odkrito politiko do vstvar-jenja dobrih odnošajev z Avstro-Ogrsko monarhijo, privedel je do zaključka trgovinsko pogodbo, ki je v veliko korist obema državama! Ze raz to stališče je želeti tudi zmage staroradikalcev.
V notranji politiki pa je prva naloga in prizadevanje dr. Milovanoviča, da ublaži politi-ške strasti in dovede vse stranke do skupnega in pozitivnega dela«
Njegov politiški, kakor diplomatski program je popolen pozitivizem in le s tem programom more Srbija korakati naprej na poli-tiškem, kulturnem in gospodarskem polju!
DNEVNI PREGLED.
Nepristransko postopanje deželnega odbora. Za občinske volitve izdaja glasovnice deželni odbor. Značilno pa je, da so te glasovnice klerikalcem in občinam, ki so v klerikalnih rokah na razpolago v neomejenem številu, dočim jih naprednjaki dobe le toliko, kolikor jim jih da milostno na razpolago klerikalni župan dotične občine. S tem, je klerikalcem dana prilika, da pri naprednjakih bodisi z zvijačo, bodisi s silo izvabijo z naprednimi kandidati
»Nu, ali si dobro videl?«
»Tam so pri Bejzadiju.«
»Zopet na vrtu?«
»Ne, ker prši, v kleti so. Zavohal sem jilf... Jaz sem zlod .. «
Ta človek je bil bivši karnarski krčmar Račko. Sedaj je služil pri Jurdanu kot dninar in pri tem bil vohun njegovega zeta.
»Prinesi mi dežnik.«
Črez trenutek je Stefčev odšel od vrat.
Laika je pri durih začula razgovor. Vrgši na moža nekak poseben, začuden in splašen pogled, je urno odšla navzgor po stopnjicah in zginila v sobi.
V.
Izdajstvo.
Ko je Štefčev prišel k beju, našel je ondi samo eno osebo: Zamanova.
Igrala sta šah.
Zamanov je bil uradni vohun turške vlade in je vlekel svoje plačilo iz plovdivskega kantona. Imel je že petinštirideset let, toda izgledal je dokaj starejši. Njegovo veliko medlo in črno lice, v katerem se je kalno bliščalo dvoje črnih premičnih očes, je bilo pokrito s prezgodnjimi vrazkami ter imelo protiven in zlobn izraz. Njegove na kratko pristrižene brke so se mu že močno pobelile, kakor tudi lasje, kateri mastni in nepočesani, so mu kukali izpod umazanega fesa; od spredaj pa je imel na glavi plešo. Imel je na sebi »šajakov« jopič vijoličaste barve, ki pa je bil že davno oguljen, na katerem se je črn suknen ovratnik odurno lesketal s svojo maščobo. Visok in vitek je navadno hodil s pobešeno glavo, kakor bi mu ta upadala pod bremenom splošnega preziranja. Vsa postava tega človeka je imela na sebi pečat bede in cinizma. Navadno
popisane glasovnice, ter jim vroče nove s klerikalnimi kandidati izpolnjene glasovnice, S tem je klerikalni agitaciji odprta popolnoma prosta pot. Pa še na drug način podpira deželni odbor to nedopustno klerikalno agitacijo, dočim povsem pošteno in dopustno agitacijo na strani naprednjakov zavira. Tako je pri občinskih volitvah pri Dev. Mar, v Polju in pri Št. Jakobu ob Savi, obe občini sta v klerikalnih rokah, deželni odbor naročil, da morajo biti glasovnice označene poleg pečata dež. odbora tudi še s pečatom obč. urada. S tem je povzročil, da so dobili glasovn le oni, ki jim to dovoljuje obč. odbor, oziroma klerikalni župan. Da ob takem položaju narodnjaki sploh ne dobijo več glasovnic, kakor potrebno je jasno, dočim so te glasovnice klerikalnim pristašem v neomejenem številu na razpolago. Drugače zopet postopa deželni odbor z naprednimi občinami. Ob občinskih volitvah v Dolskem in v Dolu je deželni odbor prepovedal glasovnice opremiti z obč. pečatom ter je deželni odbor svoj pečat pritisnil na mesto, kjer ima biti občinski pečat. Na ta način je dal deželni odbor klerikalnim pristašem v teh občinah, ki sta v naprednih rokah, priliko, da jim glasovnic ni treba iskati pri županu ali v občinskem uradu, kakor morajo to storiti naprednjaki v klerikalnih občinah. ampak lahko dobe glasovnic, kolikor jih hočejo naravnost pri deželnem odboru. Pa naj še kdo reče. da naš deželni odbor ne postopa nepristranski.
Iz magistratne seje. Včeraj zvečer se je vršila pod predsedstvom župana dr. Ivana Tavčarja seja magistratnega gremija. Gospej Ivani Rusovi se je podelila gostilniška koncesija. Stavbeno dovoljenje so dobili Rudolf in Marija Lorber za enonadstropno hišo v Ve-hovčevi ulici št. 10. Ferdinand Vrabič za enonadstropno vilo na Golovcu nad Anžičem, prezbiterij protestantov za napravo železne ograje na betonskih postavah ob Anton Knezovi ulici. Vinku Pogačniku se dovoli dvigniti za eno nadstropje njegova hša v Hradeckega vasi. Po poročilu mestnega vrtnarja Heinca se zviša dnevni zaslužek delavcem pri mestnem vrtnarstvu na 3 K. Daljšo debato izzove njegovo poročilo o vandalskih poškodbah v mestnih parkih in nasadih. Na predlog obč. svet. Kristana se bo zadeva pozneje še posebej obravnavala, zlasti z ozirom na potrebo otroških igrišč. Obč. svet. Knez priporoča napravo konjskega stojišča pred Unionom. Obč. svet. Franchetti želi. da se zboljšajo z debelim gramozom nasute ceste po mestu.
Fkserclcije za oficirje v Gorici. Ker se je ponesrečil načrt uvesti za oficirje obvezne duhovne eksercicije, se uprizarjajo za nje posebna duhovna predavanja. Tako je v postnem času pridigoval v Gorici neki tirolski jezuit, a sedaj so ga zadržali tam, da v kazini predava oficirjem. Obenem je vojaška komanda prisilila, da so se vsi oficirji vpisali kot člane te kazine ter se obvezali, da bodo obiskovali društvene prireditve! Kot prve prireditve pa so sedaj te jezuitske pridige, ki jih morajo oficirji poslušati. — Počasi bo pa menda le šlo, da se uvedo za oficirje obvezne eksercicije!
Nemška predrznost. Cisto hrvatska občina Kastav v Istri razpisuje mesto občinskega zdravnika. V Grazer Tagblattu pa čitamo poziv na nemške zdravnike, da naj prosijo za to mesto. Je pač skrajna predrznost teh Nemcev, ki mislijo, da se jim morajo odpreti vrata povsod. a Kastavska občina se bo gotovo premislila. predno nastavi kakega Nemca za občinskega zdravnika.
Posebne vrste ustanova. Na ljubljanskem magistratu je razobešen razglas, ki razpisuje posebno vrsto ustanovo — za mlade politične zločince. Kakorkoli se to čudno sliši, je vendar stvar resnična in zanimiva ter kaže plemenit namen ustanovnika. Koliko mladih življenj pade v današnjih političnih bojih za svobodo narodov in ljudskih mas — in kdo se zmeni zanje. Ustanova, ki se razpisuje — 65 K — sicer ni velika, toda sama na sebi opozarja na to, kako bi morala družba skrbeti za one, ki padejo kot žrtev današnjih narodnih in socialnih bojev. Oglas se glasi: Iz fonda Leva Uberke, prirodopisca, za podporo ubožnih političnih jetnikov, se razpisuje podpora 65 K 48 vin., ki jih dobi eden političnih zločincev, ki so bili obsojeni v ječo. Prositi smejo oni 1. ki so slovanske narodnosti sploh, brez razli-
je živel v Plovdivu, toda pogostoma je pohajal tudi v druga mesta. Bil je rojak Nove Cerkve ter je ondi poznal vse, pa tudi njega so poznali vsi. Pri njegovem pojavu tukaj v tej dobi je trepetal vsakdo, kdor je imel vzrok bati se. Bilo je očividno, da je bil poslan z neko globoko nalogo. Njegova navzočnost je napolnovala ljudi s strahom in gnusom; tudi on je to čutil, toda pri tem se ni sramoval. Prezirljive poglede je odbijaj brezobzirno in naduto, kakor bi hotel reči: »Čemu se čudite? to je rokodelstvo kakor vsako drugo, tudi jaz moram živeti.« Sešel se je z nekolikimi odličnimi meščani ter jih poprosil naj mu posodijo denarja. Razumi se, da nihče ni odbil prošnje takšnemu častnemu dolžniku in ljubeznivemu soobčanu. On je brezdvomno že vedel, kaj se kuha v Novi Cerkvi ter s satanskim smehom povpraševal: »Kako napreduje oboroževanje?« In da je spravil vprašanega še huje v zadrego, je dodal z zamolklim glasom: »Zaman se trudite«. In pustil ga je kakor poparjenega ria ulici. Tako nekako je včeraj govoril predsedniku komiteta. Radi te njegove zlokobne odkritosrčnosti in zbodljivosti se mu je vsakdo ognil s poti.
Radi tega se je Stefčevu zelo zažarilo lice, ko je zagledal tega močnega zaveznika pri beju. Pozdravil ju je smehljaje, kakor je bil navajen in stisnivši roko Zamanovu, se vsedel, da je gledal njuno igro.
Stari bej, imajoč na sebi črn jopič, je pozdravil Stefčeva in z veliko pozornostjo nadaljeval igro. Ko se je igra končala, je Stefčev brez odloga pristopil k svojemu cilju. Do podrobna je pravil o vsem, o čemur je bil poizvedel, o puntarskem gibanju, ki se je zagnezdilo tudi v Beli Cerkvi.
ke verskega izpovedanja. zakonski ali nezakonski: 2. ki niso prestopili še 24. leta; 3. ki so ubožni. Ako se priglasi več prosilcev, ima prednost oni. ki je najbolj slaboten, najmlajši ali bolan. Prošnje naj se oddajo do 31. maja na humanitetni oddelek v Pragi, ali pa na ma-gsitratu v Lvovu, Krakovu, v Ljubljani, ali v Zagrebu. — Ustanovo razpisuje magistrat glav. mesta Prage.
Za Lego v spomenik. Grob Jana Lega. ki ima za naš narod mnogo zaslug stoji še danes brez — spomenika. Ob priliki sokolskega zleta v Pragi naj tudi Slovenci pokažejo, da se znajo s hvaležnostjo spominjati mož. ki so jim posvetili svoje delo. Saj je Lega delal za nas z duhom — in z rokami, pisal je o nas in ni se strašil gmotnih žrtev, kadar je šlo za slovansko stvar, ker je treba delo pospešiti, da se pravočasno izdela spomenik, so sklenile ljubljanske gospodične, da prirede zbirko — na čelu akcije stoji gdčna Pipa Tavčarjeva. Naj bi vsak po možnosti prispeval k zbirki, da se uresniči ideja. — Grob Jana Lega stoji blizu groba Tyrša in Fiignerja in bo za vselej ostal spomenik češko-slovenske vzajemnosti. Saj je Lega širil med nami tudi sokolsko idejo. S tem spomenikom izpolnimo svojo dolžnost. Zato na delo. Prispevke pobira tudi uprava »Dneva«.
Dr. Lorkovič zbolel. Znani neustrašeni bo-ritelj za pravice Hrvatov in Srbov na Hrvat-skem. ki je bil kakor znano pod banom Tomašičem brez vsakega povoda kaznovan na tri mesece zapora in se sedaj nahaja v ječi, je sedaj nenadoma nevarno obolel. Obolel je tako zelo opasno. da so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico usmiljenih bratov. Bolnik ne more sprejemati nikakih obiskov. Dr. Lorkovič bo prestal kazen šele 27. maja.
Afera poslanca Silbererja. »Reichspost« re-tirira. Ko so začetkom letošnjega leta priobčili listi vest, da se pogreša bivši socialistični državnozborski poslanec Silberer in da je ponesrečil v gorah, so nemški krščansko socialni listi vzdignili velikanski prah in obdolžili Silbererja. da je pobegnil v Ameriko, ker je v pekovski zadrugi na Dunaju poneveril večjo svo-to denarja. Vest »Reichsposte« se je pozneje izkazala kot čisto navadna izmišljotina. Toda »Reichsposta« kljub teinu ni molčala. V oči-gled predstoječim dopolnilnim občinskim volitvam na Dunaju je hotela izrabili vso to u-mazano afero kot volilni manever proti socialistom in naprenjakom in je danzadnern prinašala nove senzačne vesti o Silbererjevih de-fravdacijah. Zastopnik ponesrečenega poslanca je zaradi tega vložil proti »Reichsposti« tožbo. Razprava se je vršila pred kakimi 14mi dnevi. Razumjlivo, da je bila »Reichsposta« pri tej priliki v veliki zadregi in ni vedela, kako bi se rešila iz zagate. Ravno dan pred razpravo je prinesla senzačno vest, da so Silbererja videli v Newyorku in navedel zato celo pričo gospo Novak. Rrazprava je bila v resnici preložena. kljub temu. da o gospej Novak ni bilo ne duha ne sluha. Toda sedaj je »Reichsposta« kar nenadoma nastopila pot retirade. Včeraj namreč prinaša vest. da je odposlala v New-york svojega »zaupnika« k možu gospe Novak, peku Francu Novaku. Ta »zaupnik« je baje sedaj telegrafično sporočil »Reichsposti». da je vest o Silbererju popolnoma izmišljena. Razumemo to krvavo pot klerikalnega lista. Gospodje so pač prišli do prepričanja, da bodo mcrali prejkoslej svoje laži preklicati in se na to že pripravljajo. Sicer nam pa vsa ta afera zopet jasno kaže, kako podlih sredstev se poslužujejo klerikalci v boju proti svojim političnim nasprotnikom.
Visok obisk v Postojnski jami. Iz Postojne se nam piše: V torek, dne 9. t. m. je prišel iz Opatije Njega ekselenca gospod minister za javna dela Otokar Trnka z družino si ogledat Postojnsko jamo. Vse mesto je bilo v zastavah. K sprejemu so prišli pred jamski vhod razen polnoštevilne jamske komisije, nji na čelu g. c. kr. okrajni glavar dr. Pilshofer, tudi gospodje župan Pikel. dekan Erzar in deželno sodni svetnik dr. Doljan. Njega ekselenca se je izrekel pohvalno o bajnem podzemeljskem svetu.
Poročil se je prof. Binder, znani vodja kranjskih Nemcev..
Nov ljubljanski odvetnik. V imenik ljubljanskih odvetnikov je vpisan deželnosodni svetnik v pok. g. Fran Koblar.
Umrl je včeraj dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubjlani.
Okrajnemu sodniku Šinkovcu v Radovljici se je omračil um. Prepeljali so ga v sanatorij za umobolne v Pragi.
Solnčni mrk in brezžični brzojav. Na dunajski meteorologični postaji, bodo dne 17. t. m., ko se pojavi solnčni mrk, delali poskuse z brezzičnim brzojavom, da se pokaže kak upliv ima solnčni mrk na brezžični brzojav. ker se je dokazalo, da je delovanje istega različno ponoči od delovanja podnevu.
Kava je ena najpriljubljenejših pijač vsakega človeka. Seveda kavno primesjo, ki si je Po pravici pridobila ime najboljšega kavnega pridatka. Kava, ki ji je pridejana Kolinska kavna primes, ima namreč izboren okus. prijeten vonj in lepo barvo, torej vse one lastnosti, ki jih od vsake kave zahtevamo. Porabi tudi mnogo manj sladkorja, kar je posebno z ozirom na draginjo sladkorja važno. Kolinska kavna primes je obenem tudi pristno domače blago, in zato jo našim gospodinjam prav toplo priporočamo, kajti dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da kupuje domače blago.
Zagonetni umor v Budimpešti. Cela Budimpešta se zanima sedaj za neko krvavo zagonetno senzacijo, ki je bila razkrita v Va-czijevi ulici. V podstrešnem stanovanju starega tesarja Lattinija so našli celo lužo krvi. Policija je konstatirala, da se je izvršil nasilen umor. Lattini je bil hud pijanec in je vse svoje premoženje zapravil po gostilnah. Pil je brez prestanka. noč in dan. V sedanje stanovanje se je preselil šele pred 14mi dnevi, a je prišel le zelo redkokdaj domov. Od preteklega pondeljka ga pa sploh niso več videli. Ko je prišla v soboto dne 6. t. m. žena hišnega gospodarja v njegovo stanovanje, da iztir-
ja stanarino, je na svoje veliko začudenje zapazila v sobi mesto Lattinija veliko lužo krvi, ki je bila že napol strjena. Policija je takoj odredila obširno preiskavo, a brez vsakega uspeha. Preiskala je vse gostilne, trgovine in zakotne luknje, kjer se je vlačil Lattini, a zastonj. Nihče ni mogel podati nikakih informacij. V Lattinijevem lavorju je bila še voda, ki je bila pomešana s krvjo, iz česar je policija sklepala, da si je zločinec po umoru še opral roke. Kam je zginilo truplo umorjenca, ni vedel nihče. Detekjtivi so preiskali vso hišo, kjer je umorjenec stanoval, seveda brez uspeha. Ravno v času, ko je policija v silni nervoznosti napravljala izvržbe. je dobila od nekega detektiva telefonsko poročilo, da je truplo Lattinija že najdeno in agnoscirano. Neki detektiv je namreč iz liste nepoznanih trupel spoznal, da je bilo pred tremi dnevi na železniških tračnicah najdeno truplo neznanega človeka v starosti 55—60 let. To truplo je ležalo. kakor je bilo konstatirano v zapisniku, na tračnicah. Vlak je šel čezenj in razbil lobanjo. Šele sedaj je bil zagonetni umor natančno razjasnjen. Policija je dognala, da je bil starec umorjen na stanovanju, nakar je morilec spravil njegovo truplo v vrečo, jo odnesel iz hiše in truplo potem položil na tračince. da bi se mislilo, da je Lattinija povozil vlak. Umora sta usumljena neki mladi delavec in neka ženska. ki sta v zadnjem času zelo pogosto zahajala v Lattinijevo stanovanje in bila ž njim v zelo tajinstvenih zvezah. Toda policija jima ne more priti na sled, četudi ji pomaga pri delu skoro vsa peštanska javnost.
Vulkanska katastrofa v Srednji Ameriki. V Mobile v Alabani je dospel neki parnik, ki je prinesel vest da je dne 5. aprila pričel vulkan Chioqui v Panami strašno bljuvati. Lava je zasula več indijanskih vasi. Na stotine lju-dij je zgubilo življenje.
Nesreča v solnih jamah v Bohniji. V Boh-niji v Galiciji se je v neki solni jami udrla zemlja. Delavce so še pravočasno rešili smrti.
Ponarejalec denarja. V Sarajevu so te dni aretirali akademičnega slikarja Miletiča, ki je ponarejal krone, italijanske lire in srbske pare. Policija mu je prišla na sled raditega, ker sta dve deklici oddali dva napačna novca. V afero je zapletenih še več drugih oseb.
110 let star. V Lugosu na Angleškem je umrl v četrtek trgovec Uihely v starosti 110 let. Starček je bil do zadnjega pri najboljši volji. Ima 10 otrok. 42 vnukov. 51 pravnukov in 8 prapravnukov, torej skupno 111 potomcev.
Strela ga je ubila. Pri Livnu vBosni je na prostem polju ubila strela nekega 151etnega dečka, ki je obležal na mestu mrtev.
Po dolgih letih. L. 1909. je bil v Sarajevu dalmatinski krošnjar Barič umorjen in oropan. Morilcu so prišli šele sedaj na sled in so ga aretirali. Orožniki so aretirali še 8 drugih oseb, ki so osumljeni, da so bili navzoči pri umoru in ropu.
Rop. Ko je prišla 201etna kajžarjeva hčerka Marija Križaj iz Gorenje vasi na Veliko nedeljo iz Medvod sama proti domu, jo je na potu napadel neznan mladenič. Hotel jo je vreči na tla. kar se mu pa ni posrečilo. Deklica se je tako krepko branila, da je ušla iz njegovih rok. Fant ji je nato sledil, jo vrgel na tla, segel v žep in ji šiloma ukradel krono denarja. Ko je prišel deklici prožni čuvaj na pomoč, je napadalec pobegnil.
Vlomi in tatvine. Te dni je neznan tat vlomil v stanovanje Antona Žerovnika v Stranski vasi in mu ukradel 10 K denarja. — Isto-tako je bil izvršen vlom v stanovanje železniškega čuvaja Ivana Omana v Otočah. Tat je odnesel 45 K denarja in par čevljev. — V noči dne 2. t. m. je neznan tat vlomil v trgovino Katarine Golmajer in ji ukradel iz miz-nice 100 K. Tat je razbil šipe, iztrgal železno ograjo na oknu in se pri tem pošteno obrezal.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto
13.. nedeljo 14. in pondeljek 15. aprila 1912: 1. Pjatigorsk v Kavkazu. (Lepa popotna slika. — Samo popoldne.) 2. Naglica uglaša klavirje. (Jako komično. — Samo popoldne.- 3. Beatri-ca de Ferrara. (Lepa drama. Italijanski umetniški film. — Samo popoldne.) 4. Moric borilec. (Velekomično. Igra Prince.) 5. Zaljubljeni Maks. (Velekomična burka; igra priljubljeni Maks Linder.) Dodatek k večernim predstavam velikanska senzacionalna detektivska zgodba »Zigomar II.č, mojstrski tat proti Nic Carterju, mojstrskemu detektivu. Nadaljevanje I. dela. (Zigomar ca. Pavel Broquet.) 6. Tat v lastnem domu. (Sijajna komedija. Samo zvečer). V torek se večja seznacija »S kapitanom Scottom na južni tečaj«.
Najboljše slovensko pivo se toči v hotelu »Ilirija«.
DRUŠTV A.
Sokol I. vabi br. članstvo na pešizlet v kroju v nedeljo, 14. t. m.: Črnuče—Soteska—(odmor) preko Št. Jakobskega mostu—Sneberje— Ljubljana. Odhod izpred društvenih prostorov (Ilirska ulica 22) točno ob četrt na 2 popoldne. Bratje, udeležite se tega izleta polnoštevilno, da pokažemo, da ako tudi zatirani in preganjani, še krepko živimo! Vabimo tudi dame in Sokolske rodbine na ta izlet v lepo Posavje. Nazdar!
Sokol I. priredi 4. maja zvečer v Mestnem domu akademijo v proslavo 501etnice Sokolstva in 51etnica obstoja društva.
Letošnje prireditve Sokola I. Dosedaj je odbor skupno z vaditeljskim zborom fiksiral sledeče prireditve: 1. 14. aprila pešizlet v Sotesko;
2..4. maja akademija v Mestnem domu; 3. 9. junija društvena javna telovadba z veselico; 4. 1. oziroma 8.septembra veselica »društva za zgradbo«. Župni zlet se vrši 14. julija v Litijo-Šmartno k otvoritvi Sokolskega doma; delni župni izlet pa na Turjak-Lašče 5. maja.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana opozarja svoje člane ter druge dobrotnike, da je razstava stik k delom H. Sienkievvicza v Mestnem domu odprta dne 14. aprila 1912 od 9. ure dopoldne do mraka. Med tem časom je tudi razdelitev 600 daril. Ker je čisti dobiček namenjen društvu za otroško varstvo, naj nihče ne zamudi priti ta
dan na razstavo. Vstopnina, ki je tudi obenem legitimacija do darila, znaša 1 K.
Veselico priredi telovadno društvo »Sokol« v .. v ne(Ieljo 14. aprila 1912 pri br. Šušteršiču p. d. pri Slepem Janezu v Žapužah v korist skladu za Sokolski dom v Št. Vidu. Začetek točno ob polu 6. uri zvečer. Vstopnina: I. sedež 1 K; II. sedež 60 v. in stojišča 40 vin. K mnogo-brojni udeležbi vljudno vabi odbor.
Proslava 501etnice Narodne Čitalnice v Celju se vrši v nedeljo 14. aprila v prostorih Narodnega doma v Celju. Ob 11. uri dopoldne je slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Ob 2. uri popoldne občni zbor » Zveze narodnih društev« v Sokolskem domu. Ob 7. uri zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma večerna slavnost s sledečim sporedom: 1. Pučik: Nastop gladijatorjev. Slavnostna koračnica. (Igra salonski orkester). 2. Alegorija. 3. Deklamacija g. R. Salmiča iz Aškerčevega »Zlatoroga« himna na solnce. 4. O. Dev: Hrepenenje (čitalniški pevski zbor pod vodstvom g. C. Preglja). F. Bizet: Fantazija iz opere »Carmen« za glasovir in harmonij. 6. Predigra k enodejanki »Luigi Arditi«. II bacco. (Salonski orkester). 7. Veseloigra v enem dejanju »Malomestne tradicije. 8. F. Gaal:	Venec	ruskih narodnih
pesmi (salonski orkester). 9. A. Nedved: Zvezna (pevski zbor). 10. V. Scitert: Venec jugoslovanskih narodnih pesmi (salonski orkester). 11. Parma: Amaconke. — Za tem ples in ljudska slavnost, pri kateri svira narodna godba. Celjski Slovenci ter oni iz bližnje in daljne okolice, pridite rnnogobrojno na to redko slavje, pri katerem se bomo zamislili v dobo našega narodnega preporoda!
Slovenska Filharmonija. Opozarjamo da igra danes orkester »Slovenske Filharmonije«, po koncertn v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnice k koncertu veljajo tudi za sestanek pri katerem bode tudi »Slavec« in »Ljubljanski Zvon« par pesmi zapel.
Koncert »Slovenske Filharmonije«. V nedeljo dne 14. t. m. se vrši ljudski koncert pod vodstvom g. kapelnika P. Tepleya v veliki dvo" rani hotela »Union«. Spored prinaša to pot dela mojstrov: Čeber, Liszt, Wagner in Dvorak. Posebno opozarjamo na krasno uverturo »Oberon«. Lisztovo »ogrsko Rapsodijo«, ter Wagnerjevi »Pevci, mojstri norimberški«. Poslednji se v Ljubljani v ljudskem koncertu prvikrat izvajajo. Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
PROSVETA.
Danes v soboto 13. tm. je koncert »Pevske iupe za Ljubljano in okolico«, vrši se ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Med skladatelji pevskega vsporeda srečamo znanega harmonizatorja srbskih narodnih pesmi St. Mokranjača, ki ga koncertno občinstvo pozna po mešanem zboru »Kozar« ki ga je svoj čas z vspehoin proizvajala »Glasbena Matica«. To pot poje »Ljubljanski Zvon« II. šopek srbskih narodnih pesmi, ki je zanimiv in jako efekten. Med najnovejše slovenske skladbe spada »Bela vrba se zdramila« Emil Adamiča. To je šestero-glasen mešan zbor z jugoslovanskim koloritom, poln kontrapunktike in zato presneto težak, da ga bomo redko slišali peti. Vendar pa je zelo lep in ga odlikuje vse ono česar smo pri Adamiču vajeni. Koncert nudi tedaj sledeče novosti. K. M. Weber: Oberon; St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi, II. šopek; E. Adamič: Bela breza se zdramila; A. Lajovic: Hi!; A. Foerster: Spak; Fr. Liszt: Ogrska rapsodija št. 2. Odbor Pevske župe za Ljubljano in okolico se je tedaj potrudil, da poda občinstvu dosti novega. V Ljubljani je do sedaj prirejala le »01. M.« koncerte in sicer navadno samo dva. Da se koncertno gibanje nekoliko poživi je sklenila »Pevska župa za Ljubljano in okolico« z preprijazno podporo »Slov. Filharmonije« prirejati koncerte z zelo nizko vstopnino, da je pristop k koncertom pristopen tudi onim, kateri vstopnin koncertov 01. M. ne morejo plačati. Sedeži so po dve in eno krono, Stojišča po 60 vinarjev, dijaška pa po 30 vinarjev. Dobivajo se pri zlatarju g. L. Černetu v Wolfovi ulici.
Idrija.
Literarni inšpektor. Človek bi se čudil, kako vsestranske zmožnosti ima naš slavni c. kr. katehet Oswald. Ne zna samo sestavljati re-kurzov, ampak prostovoljno je prevzel tudi nadzorovanje izložnega okna knjigarne Sax. V sobotnem »Slovencu« piše med idrijskimi novicami, da je dala knjigarna Sax po hišah raznašati svoj izkaz raznih knjig, ki jih ima ona v zalogi. »Sodil bi človek po tistem izkazu«, pravi doslovno, »daima samo dobre naše knjige. V izložbi pa ne vidimo niti ene, arnpak samo in vse druge«. —- Najbrže bi bilo temu literarnemu inšpektorju in njegovim prijateljem^ vstre-ženo, ako bi videli razstavljene znane škofove rdeče bukve ali pa vsaj kak ponarejen podpis!
Umazano denunciantstvo očita »Slovencev« sobotni idrijski novičar naprednim listom. Zakaj? Zato, ker ti listi opravičeno kritikujejo nekvalificirano, izzrajoče, lažnjivo in žaljivo pisavo klerikalnih listov, ki jih zalagajo s svojimi ^odukti dvomljive vrednosti klerikalni idrijski ne izvzemši klerikalnih fantičev pisarja jT* predrzni klerikalni petelini naj dajo mir, se i°v?°bro! pa ne rnorerno dopustiti, da bi ne učli ’n denuncirali naši somišljenki. Tega znani <5^° klerikalci nikoli! Sicer pa naj se dennnri °Venčev« novičar zaradi očitanega nunciral”tSvVa pr'me samega sebe za nos. De-številnok30 v »Slovencu« tega in onega ne-denumM™?*’ in v 'st* saP'> k° obsoja umazano tajnika! Z ♦Vo’ zopet denuncira občinskega L- r\ lr « — j .ato si ne moremo nič drugega misliti, dotično notico pisal na svoj naslov.
sio	*n	Primorie-
14. t. m^se^0 .8*edališče v Trstu. V nedeljo harjevo 0nP!DFizori zvečer drugič v sezoni Le-stava se vrs^° "Grof Luksemburški«. Pred-kot častni večer tržaške subrete
gdč. A. Janove. Ker gostujeta pri predstavi tudi g. L. IHčič in gdč. R. Thalerjeva iz Ljubljane, nam je pričakovati najboljših uspehov od predstave.
N. D. O. priredi 14. t. m. (v nedeljo) peš-izlet v Skedenj. Zbirališče pri Sv. Jakobu ob pol 2. uri popoldne. Odhod se vrši z godbo in društevno zastavo. Na javnem shodu v Skednju se bode poročalo: »V položaju slovenskega delavstva v Škednju in okolici«. Govori tudi dr. V. RybaF. Po shodu se vrši veselica istotam.
»Dan« v Trstu. V nedeljo bode uprava »Dana« v Trstu zopet v popolnem redu. List bode prišel zjutraj ekspresno v Trst in ga bo dobiti do pol 9. ure zjutraj po tobakarnah v Trstu in okolici. S tem odpravimo nered, ki ga je v zadnjem tednu povzročilo pošiljanje lista na to-bakarne po pošti.
Voznik podel z voza. Včeraj popoldne je peljal Anton Pirnat poln voz sodčkov pive skozi tunel. Ker se je voz nenadoma nagnil, je voznik zgubil ravnotežje ter padel na tlak. Mimoidoči so vstavili konje, stražnik pa je hitro pozval rešilno postajo. Zdravnik je konstatiral težko poškodbo na desnem sencu in pretresenje mož-gan. Z avtomobilnim vozom so ga odpeljali v bolnico.
Nesreča na parniku. 25letni Oskar Car, mornar na parniku »Evgenija« A. je včeraj delal na gornjem krovu, a pri tem padel v prvi notranji del, kjer je obležal nezavesten. Ker je zelo poškodovan so ga odpeljali v bolnišnico.
Nedolžno jagnje. »Prosim gospod komisar, zakaj so me aretirali in pripeljali semkaj?« je vprašal na policiji 241etni težak Nini Milič. »V kavarni ali Universo ste hoteli okrasti nekatere goste«. »Jaz? Sem popolnoma nedolžen. Meni so se nekateri pijani smilili, ker so zaspali za mizo, pa bi jih bil lahko kdo okral, zato sem jih hotel zbuditi«. Komisar je pa bolj verjel pričam, ki so trdile da je usmiljeni Nini stikal po žepih dremajočih gostov ter ga poslal v ulico Tigor.
Molčečnost ženske? Včeraj je prišla na reševalno postajo z potolčenim nosom in krva\ i-mi lici neka Viktorija St., da jo obvežejo. Pekla je, da jo je nekdo naklestil — a imena ni hotela povedati.
Otrokom ne orožja! V ulici Navali f«; sc otroci igrali z Zlobci t puško. Pri tem seje |.u--<ka spro>'i!a m zadela 91etnega Arturja Ver t ovca v desno sičs,.o. Krogljo ie odstranil zdravnik z res. postaje »Igea«.
O Lloydovem parniku »Gisela« smo poročali, da je izgubil pri Kaneji vijak. Te dni pripelje »Euterpa« pokvarjeni parnik v Trst. Potniki z poškodovane ladije so se odpeljali z »Bohemio« dalje, blago pa odpeljejo razni parniki na določene kraje.
Obtožena anarhista. Josip Chicco, 261etni časnikar iz Scole in Marcel Adriani, 291etni časnikar iz Trsta, sta začela maja lanskega leta izdajati list »Aurora«, ki naj bi bil nekaka socialna revija. Toda večina dopisov je imelo tako vsebino, da je tržaški cenzor zaplenil takoj prvo številko. Ista usoda je potem zadela še pet zaporednih številk, nakar se je izdavanje lista prepovedalo. Včeraj se je vršila pred okrožnim sodiščem obravnava proti zgoraj omenjenema. Prvi je bil odsojen na 5 dni zapora in 40 K kazni, drugi je bil pa oproščen.
Danes ob 8. uri zvečer v ,.Narodnem domu“
KONCERT.
Po koncertu »Filharmonija".
Resnična in pametna beseda o italijansko-slovensk. razmerju.
Ako pogledamo današnji politiški boj med Slovenci in Italijani v Primorju, moramo priznati, da je v velikih točkah na obeh straneh zagrešen! Ost narodnega odpora bi morala biti uperjena le na eno stran, proti vedno na-raščujočemu nemškemu življu. To dejstvo se pa vse premalo upošteva. Zato pa je razveseljiv pojav, ako se tudi iz italijanskih vrst oglasi mož in poštenjak, ki odločno ter odkrito obsoja smer sedanje politike.
Italijanski sociolog dr. Angelo Vivanti, ki je po politiškem prepričanju socialist, je napisal obširno študijo Irredentiomo adriatico (con-tributo alla discussione sui rapporti austro-ita-liani). V ti knjigi se bavi z vsemi aktualnimi vprašanji primorske politike.
V prvem delu knjige se obširno bavi z jridentizmom, njega načeli in zgodovino. Končno pa pride do sledečega zanimivega zaključka glede iridentističnega gibanja:
Italija avstrijskim Italijanom ne more napraviti večje usluge, nego da se častno in pošteno izjavi, da v nobenem slučaju, niti na temelju kakršnokolih dogodkov ne stremi za aneksijo avstrijske obali Adrijanskega morja.
V drugem delu knjige pa se peča o razmerju Italijanov in Slovanov v Primorju raz narodnostno stališče. Najprej konštatira, da sedanji Italijani niso potomci starih Rimljanov, temveč, da se je današnji italijanski živelj razvil potom asimilacije s slovanskim. Zgodovinsko dejstvo, ki ga ni zatajiti je. da so Slovani že nad 11 stoletji v sedanjih pokrajinah primorja. Italijani so se naselili v mestih Slovani pa v okolici in notranjosti zemlje. Italijanska kultura _ je bila nevarna za Slovane, da jih asimilira italijanski element. Ko so se pa začeli Slovani prebujati in reagirati, ter se vstavljati ti kulturni asimilaciji je nastal narodnostni boj. Zanimivi so citati, ki jih navaja pisatelj iz del Italijanov iz dobe predno se je razvila narodnostna borba. Neki Fachinetti odločno nastopa proti onim Italijanom, ki so smatrali Slovane v Primorju za manjvredne ter pravi, da so Slovani pošteno, gostoljubno in odkritosrčno pleme. ter povdarja. da tvorijo Slovani večino Istrskega prebivalstva. Dali’ Ogaro piše v listu »Faville« iz leta 1840. o Slovanih, da so plemeniti velikodušen narod! — La Gazzetta di Trieste je v letu 1848. pisala o Slovanih, da je bodočnosti Avstrije njih ter zaključuje članek
z besedami: Naprej Slovani, dovršite svoje veliko delo. ne ostanite na pol pota! Leta 1849. je priredilo »Slovansko društvo« v poslopju »Tergestea« veliko narodno slavlje, ki so se ga udeležili tudi Italijani, slovenski pesnik Vesel-Koseski je govoril pozdravni govor in omenjal tudi Italijane.
Eden glavnih propagatorjev italijanske i-deje v Primorju v oni dobi glasoviti Pacifico Valussi piše jasno in odkrito, da je treba ita-lijane opozoriti, da postanejo in ostanejo dobri prijatelji Hrvatov in Slovencev v Primorju. Njegovo mnenje je, da se bo mogel italijanski element v Primorju vzdržati veliko bolj v toleranci z Slovani nego v boju z njimi.
Od one dobe naprej se je slovanski po-kret v Primorju vse bolj širil. Tako se je znašel italijanski iridentizem naenkrat pred veliko in nepričakovano zapreko: Slovan hoče ostati Slovan! Ti procesi so se vršili in se vrše še še danes v Trstu, Pulju, Gorici in po vseh krajih. kjer se je mislilo, da so že popolnoma poitalijančeni. Italijani se jeze in zdi se, da čutijo. kako se jim podirajo njih snovi (mogoče tudi Cavavijevi ideali). Odtod ta boj in bes Italijanov proti Slovanom.
»Pojdite v Ljubljano, Zagreb. Tam je vaš dom. mi hočemo biti gospodarji v svoji hiši!« Tako pravijo, Italijani; Vivanti pa dostavlja, da je dom. ki govore o njem Italijani, in hočejo biti v njem gospodarji, skupen dom in sostanovalci pritličja ali posameznih nadstropij bi se ne mogli sel,iti po lastni volji! Ako Italijani smatrajo Slovane za stanovalce pritličja, tedaj bi bili Italijani prvi, ki bi jih klicali nazaj, ker bi hitro spoznali, da brez njih ne morejo živeti.
Nadalje govori dr. Vivante o raznih po-pojavih, ki jih je izzval politiški in narodnostni boj med Italijani in Slovenci. Duhovito se norčuje iz računa, kako se vrši v Primorju ljudsko štetje, elegantna satira je njegova študija o obsurdnosti občevalnega jezika. Prehaja na šolstvo, kjer izjavlja, da se gode Slovanom v šolskem oziru velike krivice. Značilna pa jenje-gova izjava o italijanskih in slovanskih šolskih družbah, pravi namreč: Cilj Lege nacionale je raznarodovanje slovanskega življa, v delu Družbe sv. Cirila in Metoda pa vidite en cilj in smoter, namreč ohranitev obstoječega slovanskega življa pod geslom: Slovan ostani Slovan!
Koncem svojega dela pravi, da je neumna in blazna misel, da bi se moglo Slovane v Primorju uničiti z nasilji, da bi se moglo ubiti njih slovansko samozavest. Tega bi se ne doseglo niti v tem slučaju, ako pridejo te pokrajine kdaj res pod italijansko vlado!
Spregovorili smo obširneje o znamenitem delu. ker je tudi za nas Slovence skrajno zanimivo. ker dokazuje, kako visoko stoji italijanska duševna inteligenca nad kričači in onimi. ki mislijo, da so vzeli v zakup narodnostno idejo. Knjiga je vredna študija in jo priporočamo onim. ki se zanimajo za narodnostni boj v Primorju, ker potem ga bo razumel in obsodil !	c.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Juijmarjši znesek &0 vinarjev. Pismenim vprašanjem je prilofitl znamko 20 vinarjev. — Pri niallii oglasih ni nli popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Kontoristinja s prakso zmožna obeh steno-grafij, obeh deželnih jezikov, samostojnega knjigovodstva, sprejme službo takoj ali pozneje. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
Glasben avtomat »Cecilija« z dvema valjema. skoraj nič rabljen, veljal je 3000 K se ceno proda. Naslov pove »Prva anončna pisarna.«	___________276—1
Meblovana soba s posebnim vhodom se išče s prvim majem. Ponudbe pod »Soba« »Prva anončna pisarna«.__________278—1
Mala meblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda v Salendrovi ulici št. 4.	266—1
Kupujte „Dan‘!
Viktoria Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
Največja zaloga moškib, damskih- otročjih in pristnih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Najpriležnejši čevlji sedanjosti.
2v£od:nLl salon
Pepina Ozmec
priporoča svojo bogato zalogo
damskih in dal iških modelov, športnih klobukov i. t. d. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Vsa popravila se izvršujejo točno in ceno.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesljonirani optik in strokovnjak svoj
optieni zavod. ■ TBMt Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnikl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
I>elikate»na trgovina
N. RAVTAR
Jurčičev trg štev. 3
priporoča cenjenemu občinstvu po najnižji ceni
razna zajamčeno pristna namizna in desertna
doffldča in inozemska vina.
Vedno sveže delikatese, šampanjec itd. ZitjtrkAvalnicft.	Pivnica.
Eksport kranjskih klobas
Gramofoni - automati!!
n ca a tovarniška zaloga a t=a □
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelij er
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In Šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zalogi.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah *Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
Priznano
najboljše
slovensko pivo »SSt
se toči v hotelu „ILIRIJA“.
Kavarna je vsako noč do jutra odprta.
Št. 11.942.
Razglas.
Na podlagi § 26, lit. a, b občinskega reda za stolno mesto Ljubljano odreja podpisani mestni magistrat, da Je promet po brvi čez Ljubljanico pri prisilni delavnici, odnosno pri deželni bolnici zaradi nevarnosti, da se podere, vsakomur zabranjen.
Prestopniki zapadejo zakoniti kazni.
Mestni magistrat ljubljanski
Mednarodno spedieijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTstancvljeno 1S7-©.	Telefon,	ete-v.	60.
Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.	257
r
dne 11. aprila 1912.
Župan: l>r. Ivan Tavčar 1. r.
Blagorodni gospod
ing. HUGO
stavbeno podjetje
v Ljubljani.
Pretečeno poletje od Vas projektirana in izvršena železobetonska stavba mojega velikega, modernega svinjaka za 600 prašičev prostorna in 1000 m2 tlorisne površine, zbuja splošno pozornost glede fine, moderne izpeljave.
Ob priliki skorajšnje izgotovitve stavbe, ko se uvidi Vaše solidno delo, izrekam Vam svojo popolno zadovoljnost, ter bodem priporočal Vaše podjetje vsakomur najtopleje.
Z odličnim spoštovanjem
V Logatcu, dne 4. aprila ,912.	£	JeletieC,	l.	/*.
Brez razprodaje
Namesto da veliko anonciram sem se odločil radi draginje otvorili separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°i» znižano ceno. Pošiljam na izbiro tudi na deželo.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
V„Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič, m
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.	Mj
MIHAEL KASTNER. Ljubljana!
Kongresni trg štev. 10
h
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živisi s>!; pitr>l ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi.
Tsm™: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. R“
Stritarjeva ulica štev. S2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
ki
*v.
odprto
%
odprto
41101
2 O
l§M
UČITELJSKA TISKARNA
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon štev. 118.
Jan Legova knjižnica: Bape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri St. Tilnu, llustroTana knjiga. Cena 120 K.
M. Gregorič: Otroški oder, gled. Igre za mladino. 1*50 K.
Stupar: 0 prvinah In spojinah, llustrov. Cena 1*50 K.
Brunet:	Telovadba.
Cena 4 K.
Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 vin.
Marolt:	Zgodo-
vinske učne slike. Cena 2 K.
Vizitke
Engelbert Gangl:
Beli rojaki.
Cena vezani knjigi K 3*—, broširani K 2 60.
Kuverte s firmo
Jožef Bibičlč:
Cena vezani knjigi 80 vin.
Knjižnica Učiteljskega konvikfa:	Julčka	Mišjakoiega
zbrani spisi I.» 11» in III. zvezek. Cena & 1*50 K. Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. tajil. zvezek. Cena 1*50 K.
Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin. Uradne tiskovine za županstva.
Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Vse iiajnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole.
Razni napisi na lepenkah za šole.
Stereotipija
Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.
Litografija
Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil.
Muzikalije
Trgovske račune
Žirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena k 20 vin. Vse tiskovine za knjižnice.
Založba knjig
V ..Učiteljski tiskarni^ s© tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Cčiteljski Tovariš, Slovenski Uustrovanl Tednik, »udar, Domače ognušžc, Zvonček, Popotnik, Maša Bodočnost, CJasilec, Zarja, Tobačni delavec.