Januš Golec: 29 Le ozrimo se okrog po zemlji; povsod bomo zadeli na žalost in bolest. Ustvarjena ter sprejeta oblast vsiljuje na krut način nižjemu ter ubogemu ljudstvu suženjsko verigo, mu izsesava kri, nekako uničena životari uboga stvar in čaka na smrtni zamahljaj. Kakor ne prlzanaSa kosec noberii cvetlici, nobena roparska ptica ne ti.u pevcu in ne izpusti več iz krempljev najbolj pisanega ti.ka, tako ima tudi umetno ustvarjena oMast svoje »Fasighunde« (žandarje). Orožniki se klatijo noč tsr dan okrog in kjer je le mogoče količkaj, se polastijo uboge žrtve ln to seve v imenu postave in pravice. Tako dolgo, dokler sta izginila Ijubezen ter pravka — ti dve _estri in dokler se ne bosta vrnili: gorje — gorje — ubogemu zapuščenemu ljudstvu . . . Okrog razposlani žandarji so mnogo bolj kruti nego kosec, ki pokosi lepe cvetlice, ker cvetlice so neobčutljive. So pa tudi cvetlice, ki čutijo, veliko bolj žalostno, ako so izpostavIjene maščevalncsti ... 0, ko bi bilo človeško srce neob.utljivo! Orožniki ne poznajo usmiljenja. Oni vmičujejo cele družine in pahnejo toliko nedolžnih žrtev radi hudobnih jezikov v sramoto ter uboštvo. Tisočkrat slabši je večkrat žandar riego ona žrtev, katero žene pred sodišče in jo sunc v ječo. Kosec uniči cvetlico s koso, ona ovena ter usahne in pozabljena je; cvetlice s srčno občutljivostjo pa so predane v ječi počasnemu ginevanju — nobenemu ni prizanešeno, ne otroku v materine-m te-lesu, r.o onem v materinem naročju. Materprisilijoizotroškepostelje, da mora že koj prvi dan po porodu v ječo, ve.kset čisto po nedolžnem, ker so zastonj vse njene prošnje, vse s-olze. 0 ti nesrečrfa človeška zalega z nsusmiljenim ter nenri-anesliivim srcem! Strela iz neba bi m-orala ubiti koj prvi dan po porodu otroka, ki boče postati v poznejšem življecju sovražnik sočloveka. Vzemimo kot primer solnce. Solnce ne stori nikomur nič žalega. Vsakemu dovoljuje dobrohotno dnevno svetlobo, katere se veseli vsakdo, a ti človek — črv zemlje pa zamoreš biti tako krut! Pcglejmo nekoliko žrtve, ki morajo ječati zapušcene po ječah, zaničevane od vsakogar. Žandarji ne prizanašajo nobenemu, ki postane enkrat njih žrtev; kljub temu sedi tudi veliko orožnikov po ječah, ki so bili poprej največji sovražniki človeštva. Starega, že odslovljenega »Fanghunda« vjame zopet mlajši ter ga odvede v kletko. Le poglejte po jetnišnicah, našli in videli boste tamkaj več nego dovolj žandarjev in še celo oficirje. Tako je in tako se spreminja svet v najlepši smeri! Toplo solnce naj otemni in naj uniči vse od najmanjšega do najve.jegal Guraj 1. r. IX. poglavje. * ' ¦ Oblsga in smil. Guzaj je velikokrat pravil: »Le stopi gospodu ali bogatinu nekoliko na rep, bo krožil njegov krik dalje nego preko devet far. Srednji človek in siromak preneseta tudi največje gorje molče.« Zavedal se je, da bo vpil poplašeni brežiški grof in pol tucata na mošnji privitih trgovcev po celi Avstriji, kaj uganja grozni tolovaj po skoro celem Spodnjem Štajerskem in oblast pa gleda razbojništva prekrižanih rok. Nemško časopisja je beležilo v številnih odlomkih natančne opise o posameznih napadih, vlomih ter ropih s pozivi, da se bo treba lotiti v tem slučaju nekaj večjega ter resnega, ker narod je v obupu. Nikdo se ne upa več po dnevu z vozom na cesto; v no.i ne srečaš nikjer kakega potnika, kakor bi bili kraji od Št. Jurja do Brežic v obsednem stanju. Da bo prihrumel ves ta tamtam nad njega, je trdno pričakoval Guzaj, radi tega se je požuril z dobavo potnega lista, s poslavljanjem in z na- j grabljenjem za pot potrebnega denarja. Jemal je slovo za nekaj mesecev, kakor je sam naglašal radi uspavanja oblasti, pri Drobnetovih sosedih, • katerimi je največkrat veseljačil v prijateljevi krčmi. Prirejali so mu cele gostije iz hvaležnosti in navdušenja za boljšega človeka, ki se je potegoval le za pravico in dobrobit revežev. Na teh številnih poslovilnih pojedinah ]e čisto pozabil, da bi bil moral nekoliko bolj odpreti oči in ušeea, zapazil bi bil ter slišal, da zbira nad njegovo glavo oblast oblake z bliski ter gromi. V rajanju s prijatelji ni videl, ni slišal nič, bil Je Cisto uverjen, da se mu bo posrečil pobeg preko morja y Ameriko, kjer bo užival zakonsko srečo. Le iz tega vidika se da razlagati, da sdcer tolikanj previdni razbojnik ni čul zvoniti, da ]e napovedalo celjsko orožniško poveljstvo za dne 10. septembra 1880 zvečer velik pogon za njim. Bilo jim je tokrat samo za Guzaja v prepričanju, Ce bo on enkrat v kleščah pravice, se bo njegova tolpa itak raztepla ter razkropila na vse strani. Pozvani eo bili potom strogo tajnega povelja žandarji iz Celja, Št. Jurja, Planine in Šmarja omenjenega dne v Slivnico pri Št. Jurju, odkoder se bo začel pod zaščito teme pohod za Guzajem celo noč od 10. na 11. septembra. Ako bi se jim ptiček izmuznil tudi tokrat, pridejo vojaki. Omenjeno noč so nameravale orožniške patrulje pretakniti in preiskati vsa skrivališča, o katerih so tedaj že znali, da se po njih zadržuje Guzaj najbolj pogosto v noči. Predpoldne 10. septembra sta se podala iz Planine proti zbirališču v Slivnico orožniški postajevodja, 261etni Marij Grizold* in neki Stres, od Sv. Florjana pod Bočem pri Rog. Slatini. Poti iz Planine v Slivnico orožnika nista ubrala po cesti, ki se razceplja pri že večkrat omenjeni krčmi pri Leskovšeku, ampak sta krenila po pešpoti ter gozdovih skozi Loke, na Lokarno ves in sta prišla na kolovoz proti Slivnici na Spodnjem Žegarju pri snanem posestniku ¦ Marij Grizold ]e doma iz majie Grizoldove hiše na Smolniku nad Rušaml. Zlvi še vMariboru kot vpokojenec In je etar krog 80 let, a Je Be čil ter krepak in Je lansko leto celo na Poborju še srnjaka ustrelil. Vrečku. Tukaj mimo pelje danes krasna nova cesta: Sv. Urban—Lesično, po kateri vozijo osebni, tovorni avtomobili in lep avtoomnibus. Baš ob cesti pri blagem Martinu Vrečku na Žegarju stoji kamen v spomin na otvoritev te prepotrebne cestne zveze s pomenljivim v marmor vsekanim napisom, ki se glasi: »To cesto je začel graditi okrajni zastop kozjanski 1.1915. Prometu se je izročila, ko je bil dr. Fran Schaubach veliki župan mariborske oblasti, dr. Josip Leskovar -oblastni komisar. Vso pobudo za začetek sta dala in vso skrb za izvršitev sta imela dekan in načelnik okrajnega zftstopa v Kozjem in načelnikov namestnik Mart. Vrečko, stavbenik iz Žegarja.« Med baš ne kaj zložno pešpotjo od Planine na Žegar je pripovedoval Grizold tovarišu, da je kmalu za Vrečkom na Žegarju Itrčma pri Drobnetu na Kosanci, kje*-se baje Guzaj pogostoma zaSržava. Njemu, Grizoldu, je zaupal orožnik Črnčič, kako ga je spcljal na led taj>roklct_ razbojnik ravno v omenjcni gostilni. Čmči5 je izpraševal na patrulji Guzaja samega, sgve ga ni poznal, če mu je kaj znano, kod se najrajši klati, hodi, zadržava in skriva ropar, s katerim ima žandarmerija toliko posla. Guzaj je povabil Črnčiča seboj k Drobnetu, kjer mu je plačal jesti in piti, kolikor je hotel. Povrh mu je zaupal, da zabaja Guzaj kot neznanec večkrat v to krčmo. So časi, ko je celo vsakdanji gost. Pač pa zna izginiti ob prihodu žandarjev kakor senca. Čračič je zvedel šele pozneje, da je bil pri patruliranju za Guzajem z njim samim skupaj, izborno se je zabaval v njegovi družbi, jedel in pil je na njegove stroške. Kakor Črnčiču s& je godilo šq več drugim žandarjem. In ker je ravno v Drobnetovi krčmi potegnil Guzaj žandarja, sta se podala onadva danea na pot ne po cesti, ampak povprek čez šume, da se bosta lahko oglasila pri Drobn&tu, saj vedi ga Bog, le ni ropar sedajle v krčmi na Košanci. (Dalje slcdi.^