Doleiijako Novico isihsjajo vsuli iiotcl; ; ako : : je ta odpisovalci 470 milijonov, sknpaj tedaj 127() milijonov kron. Ves ostali znesek, t. j. 2739 milijonov kron so pa podpisali tisoči srednjih in malih ljudi in lako se tudi v tem kaže, da sloně temelji države na širokih ramali ljudstva. Avsti'oogrska monaihija se lahko ponosno meri z najbogatejšimi državami — Francijo in Anglijo, ki morata v sedanjih stiskah iskati denaija v Ameiiki, dočim avstroogrsko ljuiistvo iz lastne moči in volje daje državi, kar je njenega. Samozavestno- lahko rečemo: Nezmagljivi snio ! Najvišje cene. Pri nobeni stvari nismo danes tako občutljivi kakor tam, kjer se gre za denar. Zaraditega je več kot umevno, da se razburjajo duliovi pri vsakem premikanju in naraščanju cen. Vsak se boji veèjih stroškov, kei- so že ti neznosni. Kdor mora danes vsakdanji živež kupovati, živo čuti kako težavna in nevzdržna jiostaja vsa življenska pieskrba. Vsako zvišanje cen spi'avlja prebivalstvo v nove stiske, v nove in hujše deiuiitie zadrege, Dana-šnje cene pa niso narastle samo za meščana, ampak tudi za kmeta, ki mora vse diiižje i)lača(i. 8troški za obleko, obntek in za gosjiodarske potrebščine so veliko večji kakor prej, tako da Čuti tudi kmet draginjo sedanjega časa v vsaki prodajalni. Najbolj se kmet jiritožuje zaraditega, kor je cetia njegovim pridelkom omejeiui navzgor z najvišjimi cenami, dočim ni za blago, ki ga on kupuje, nobenih najvišjih cen, dasi je f:o blago ravno tako potrebno in se mu cene ravno tako ali pa še bolj dražé kakor pri njegovih pridelkih. Vprašanje o maksimalnih cenah je danes za nas brez dviima luijbolj pereče, ker sega globoko v življenje in izhajanje vsakega posameznika. V takih časih, ko se bije boj za vsakdanji kruh, je nujno potrel)no, da se obrača na ui-ejevanje cen vso mogočo skrb, saj sc gre za naš življenski obstanek in za ohi'anitev tistih stanov, ki že komaj dihajo pod pezo sedanje draginjo. Dosedaj nas uČe izkušnje, da sc bo treba pri najvišjih cenah bolj ozirati tudi na krajevne, gosjjodarsko in tržne razmere, daije da jih ho treha naslavljati tudi za razne droge življenske potrebščine, in slednjič, da jih bo treba spraviti (udi v veljavq, da nam ne ostanejo na papirju. Dokler se v tem pogledu ne bo storilo vsega, kar se opravičeno zahteva, toliko časa ne bo pravega zaupanja v te eene in tiidi no pravega zadoščenja za kupčujoče občinstvo. Opozarjam v tem oziru le na maksimalne cene, ki smo jih dobili v Novemmestu n. pr. za krojnj)ir, najprej od strani okmjnega glavarstva in malo časa potem od stiani centi'alne vlade. Po teh izkušnjah, ki jih imamo danes z najvišjimi cenami, prodii'a čim daljo bolj prepričanje, da bo treba posebnih strokovnih komisij, ki naj bi posvečale svoje delo ii i' e j e v a n j ii t r ž ji i ii c c n. Te komisije naj bi bile sestavljene iz zastopnikov kmetijst va in meščanstva, ol)rti in trgovine. Zaiiteva po teh komisijah postaja danes bolj in bolj glasna po časo-pjsjn, ker le tako bo mogoče, da se bodo pri določevanju cen zadostno ozirale na ki'ajevne razmere in potrebe. Te komisije bodo morale pa tudi na to paziti, da se bo občinstvo sti'ožje držalo nastavljenih cen in da sc bo preprečilo vsako izkoriščanje odjemaicev. Vsled vojne so se pridelovalne in tržne razmere v naši državi nioČno izpre-meiiile, verular ne tako, da bi bile za vso državo opravičene enotne cene za različna živila in (iruge potrebščine. Da bi jede! n. ])r. naš osebenjek na kmetih kronjpir po tisti ceni kakor dunajski meščan, to jo težko opravičevati, dasi bi bilo to iz človeškega stališča želeti. Tudi pri najvišjih cenah je treba, da se oziramo na razne kraje in da so po raznih krajih že zaradi stroškov vožnje in prodaje i'azliČne. Najvišje cene bi moiale biti sorazmerne s povprečnimi prejšnjimi tržnimi cenami in le "zaraditega viŠje, ker so narastu tudi ]H'ide.lovalni stroški in ker vplivajo tudi druge po vojni naiastle razmere na višjo ceno. Hamo )i r i d elo v al n i stioški pa ne morejo biti merodajni za določevanje najvi.šjih cen. To stališče bi bilo sicer jako LISTEK. Zgodba na Mehovem. (Daljo.) Sedaj pa iioglejmo po našem Kunibertu. On je imel s seboj priiioročilno pismo takratnega mestnega župana .laneza Kolej' v Ljubljani na dvoi'skega svetnika Holzingerja na i)unaju tor dospel ž njim v prestolnico, Le-ta svetnik mu jo preskrb(4 tudi pi'osto stanovanje; vpeljal ga je v različne ki'oge, kjer se je zbii'ala odlična gos])ôda, in kmalu se jo razširila slava zimmenil.ega igralca na liarfo po vsem Dunaju. 1\) kratkem času pa je govoril o IvuniheHn ctdi svet, kajti grof Staiii'omberg, ki je bil velik prijatelj godbe, so je seznanil v neki pitímenítaški družbi z mladim utiiet-nikom, ko je lo-ta i)rednašal svojo utiiot-nost, ter je postal njegov pokrovitelj. Cesarski dvor, na kateretn je zavz(imal StaliiHMiihcj-g zelo odlično mesto, je tudi kmalu zvedel, da hvala o Kuniherlu ni kaj navadnega. Cesar Fi'iderik IV.. jako izobražen vladar, bil jo tudi vedno velik prijatelj in pokrovitelj umetnosti \n znanosti. Dasii'avno se vsled vai'čnosti in ljubezni do denarja ni dal lahko naprositi, l)il je venilar zozirom na umetnike in učenjake vsikdar velikodušen in radodai'en, katero lastnost je po-polnotiia ))odedoval tudi njegiiv sin l\Iaksi-milijan, pod katerim so še-le innetnosti in znanosti pi'av bujno zacvetelo, — V desetih mesecih, katere je ju'eživel naš Kunihert na Dunaju, se je zdelo, da je živel lo za svojo umetnost. Uril se je dan in noč v petju in hi'tsnkanju iti prijatelji njegovi, ki so ga v začetku slišali, so se le ču(iiti njegovemu napredku v godbi. Saj je bilo to tudi zadnje, kar je še podpiralo njegovo upanje, ediiui nj(>gova tolažba v samoti, ko so mu uhajale njegove misli k nepozabljeni EMzabeli, ki pa jo bihi tako daleč, dali;č tam gori na Mehovem. — Odlični krogi, v katerili je „harfar iz l^ranjskega", tako so sjihih Kiiniberta imenovali, kazal svojo izurjenost, naklonili so mlademu umetniku mnogo dohodkov. Ko bi ga zamogel osrečiti denar, bi so on ialiko iiticnoval srečnega, kajti tega mu ni manjkalo. Nocegajutrajiojepiišel izccrkve domov, ker hodil je večinoma vsaki dan k maši, najde na mizi pisemce svojega milost-Ijivoga pokrovitelja grofa Stahrembei'ga, ki ga nemudoma jiovabi k sebi. „l'ripi-avite se", reče Stahremberg, ko pride Kutiibert ves plašen k njemn, „kajti jutii zvečer boste broukali na svojo harfo pred cesai'jem in celim cesarskim dvorom. Upam, da mi ne napravite sramote, l'iâ-vadite se svojih najboljših komadov, a ob sedmi uri zvečer bodite pripravljeni, ko pride dvoi'ski voz po vas. Se(Jaj pa z lîogoni, mladi prijatelj, ker imam-.šo druzoga opravka. Toda jul.i i vas bom .slišal ter gledal vašo slavo." Ginjen sreče ])oda se Kunibei't domov. Doma sedi nekaj Časa zamišljen; laitein pa skoči pokoncu in vzklikne: „Končno vendarle upam doseči svoj iilejal. svoj namen! O, sveta umetnost in ti, srčnost ljubezni, ki nic obe še di'žito jiokoneu, ne zapustit.o me tudi sedaj! ."lutrajšnji dan ima bili odločilen za mene! Jutri me bode {joslušal umetnost ljubeči cesar sam in plemeniti, ognjeni i)i'ostnjo. SklatUia, ki jo je igrala dvorska godba in kantata, katero je ]iela neka mhida gos])a, bili ste nekako presli.šani radi pričakovanja, da se bo predstavljal tuj igralec. Po danem znamenju nastopi Kunihert s svojo harfo. V dvorani jo zavladala popolna tišina, ko nasto})! krasen mladenič in se globoko pi'ikloni lïajprvo cesarju in cesarskemu dvoru, a iiotein pa vsetu navzočitii. Tn nato se oglase zlate bailitte struno, enake naj- ugodno za pritldovalca, lier bi v vsakctit slučaju iiašiil kritje svojim iiridcloviilniiii stroikoiii ill Lii (Iclal v dutii'iJi iii slabili letili s lu'inici'uiiu lioliickoiii, ali ceiic jui-(lelkoiii bi se v tem slučaju preveč ine-ïijavale. Rolirinan. Velecenjeflim dopisovalcem v blagohotno uvaževanje! — Vljudno naznanjamo, da nam nikakor ni mogoče sprejeti se tako važnega dopisa v dotično številko, če prejmemo istega v četrtek, ali cld v četrtek popoldne, ko je že list zaključen in v cenzuri, Prosimo tedaj lepo, naj se nam to oprosti. V prihodnji številki pride zaostali dopis gotovo na vrsto. Dopisi. Iz Novega mesta. — V potek, 12. tiov. v noči je utiirl naiiagloina sodni svetnik g. Ivan Topoťiš. Isti dan zvečer je bil Se čil in zdi'av med svojo di'ago di'užino, brez vsake najmanjše slutnje, da se pi'i-plazi že v malo minutah bela tatira, ter naravnost ukrade iz naročja pi'esrečnc rodbine najboljšega sopi'oga in preljubega očeta. — Nepopisna žalost je zavladala v lii.Ši in splošno sožalje se je čulo drugi dan po vsem mestu, ker je tako hitro pi'oiiiinul mož v najlei)ši in iibiilonosni svoji dobi, kouiaj 4B let star, — Pokojni g. svetnik jc bil I'odoin Tj žiČaii, Kot pravni praktikant je vstopil v sodtu) službo v Ljuh-Ijatii, kjer je jiostal avskultaiit. Kot taki jc pi'iŠel leta 1898 v Novo mesto in Idi isto leto imenovan sodin'kom v Črnomlju, kjer je služboval sedem let. Potem ji; bil tri leta sodnik v Ribnici. Oki-ajnim sodnikom imenovan se je pi-eselil iz Ribnice v Kostanjevico. Ko je tukaj služboval štii'i leta, je bil prestavljen v Kovo mesto in imenovan sodnim svetnikom, kjer mu je po triletnem službovanju niiiiiila smrt prc-ti'gala nadaljno delovanje. Leta 1809 so je poroiil s bčcrko velečislane in obče-znane ]'odbÍne v Novem mestu, z g. Enio Pauser-jevo, s katei'o je živel vedno v lepi slogi in zastopnosti. Gospod svetnik Topoi'iŠ je bil tedaj izkljuOno „dolenjski sodnik" i)0 svojiii služlienili krajih. lîi! je vsepovsod obče spoštovan in priljubljen vsled svojega odkritega iti tjubeznjivega znaííaja in pravico-Ijiibnosti. Prei-ano iimi'li pa ni bil samo vesten in pi'avičen sodnik, ampak bil je tudi izvi'sten rodoljub in vedno p]'ii)i'avljen za nesebično narodno delo. Oji svojih moči in zmožnosti ni posviiČal le svojemu poklicu, marveč ji!i postavil v službo javne blaginje, kar spi'iëuje, da je bil skrbni predsednik mestne lii'anilnicc, podpredsednik pevskega društva itd. — Marsikateremu je zapel )»okojni grobnožalostinko vskupnem zltoru; zaraditega nam jc pa toliko globokejše segalo v srce prcti-esiijočc petje žalostinke ob njegovem pi'eranem gi'obii--pevcu v iiiovo in v hvaležen spomin! — Pogreb je bil v nedeljo H. novembm ob polu uri po])ohidne izvanredno slovesen, kakorsnib naše mesto le malo vidi. Vkljub najslabšetn.11 vremenu spremilo je mahjdane vsemesfo iz vseh krogov rajncega k zadnjemu počitku. Došlo je pa tudi veliko odliĚnih pogrebeev in zastopnikov iz vseli krajev Lioienjske, izkazati iim zadnjo čast in da se poslové od svojega kolege in zvestega prijatelja. — Zaslužnemu pokojniku iiajčastnejši sjjomin, njegovi duŠi rajski mir in ])okoj, zaostali prebridko prizadeti velecenjeiii rodbini pa naše prisilno sožalje! DomaČe in tuje novice. Cerkveno umeščenje. Limeščenastabila Ćč.gg. župna upravitelja: Janko li o r š t n a r na župnijo Sv. (lOia dne 8. oktobra, in Anton Porenta na župnijo llinje dne 10. novembra. Konferenca Sodal. ss. C. J. za trebanjsko dekanijo bo v sredo 24. novembra na JMirni ob 1 !. uri. Prezentacija. Novomeški kolegijalni kapitelj je kot pati'on za faro Zibika na slovenskem Žtajerskem prezcntiial i. j;, Ivana Jebšnik, kaplana v ňmartinu na Paki. Podeljen je Ravbarjev beneficij pii ljubljanski stolnici ě.g.Hiankolu Prem e i'l, stolnemu kaplanu ill vodju stolnega kora v Ljubljani. Mesto nagrobnega venca. Sodniki in državni pravdnik v Novem mestu so ob liriliki nenadne izgnbe svojega dobrega kolege, C. kr, deželnosodtiega svetnika Ivana 'J'opoi'iŠa, izi'očili 55 kron „Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Novo mesto", Čegar podpredsednik je bil pokojnik. Namesto nagrobnega venca umrlemu svojemu preseduikii, g. Ivanu Toporiš, je darovala mestna liranilnica v Novem mestu 30 ki'on kot božično darilo za vojake. Slovesni requiem po lajnem c. kr. sod. svetniku g. Ivanu Toporiš bode. v soboťo 20. t, m. ob S.uil v kapiteljski cerkvi. Imenovan je gosp. .Josip Hrstka v Novem mestu c. kr. višjim geometrom. Koncert v korist „Kdečenui Križu" se vrši v nedeljo iil. novembra v kavarni Smola pod pokroviteljstvom uniformirane meščanske garde novomeške, Vstopnina 1 krono. Začetek ob 8. uri. Sviral budc ciganski orko.ster. Izkaz cesarico Elizatiete rezervni bolnici v Novem mestu došlih darov: župljaiii župnije Brusnice; 2 vi'eči jabolk, 1 vreČo suliega sadja in 1 vrečo sočivja; gospod .T, Zupančič v MirnipeCi: 2 zavoja jabolk; g. Josip liojanc in Marija Kres v 5t. Petni: 87 glav zelja; g. Franc Somrak na Vel. Kalu: 1 voz koi'enja in 118 glav zelja; g. Ivan Vintar v Straži: SOK; g. J, Kline v Oor. Polju: 1 vrečo jaljolk; g. A. Zupan v Ljubljani: sodeč vina; g. Ana Čič v Žmibelu: 40 kg korenja; gosp. Uoriany v Uuperčvrbii: 1 škatljo čaja; TU, red Ce-geijnica-Prečiia: 1 vrečo suhega sadja; g. Jernej Fabjan tu: 1 vrečo krompii'ja. — Bog poplačaj vsem dobrotnikom stotero! Izkaz daril rezervni bolnici v Kandiji. Župnija Radovica 1 sod, litrov mošta; župnija Zagradec 100 kg suliega sadja;, odbor 111. I'eda v Mirni 1 vrečo zelenjave 7 vreč zelnatih glav, 6 vreč ki'oiiipirja' a vreče ližola, 2 vreče ]'e[)e, I vrečo korenja, 1 vrečo koiej'ab, 1 vi'ečo .jabolk, 1 vrečo luoke, 18 jajec, 1 meinik subííga sadja, 1 kg jeŠprena; g. dr. (loriany, Ruprč-vih, 2 jerliasa jab(dk in časopise; župnija .^mibel2 mernikajaljolk; županstvo(_ioi'enje polje 1 vrečo jabolk; g. Iv. Vintar, Straža, 50K; dekanat Trebnje ItlOkg jabolk in suliega sadja; g. Zamida, L^ršno selo, I'd zelnatih glav; Maiija Slak, Dvor, 1 mernik ližola, četrt mernika suhega sadja. — Ptolnica se v svojem in v imenu bolnih in ranjenih vojakov najpi-isičfieje zahvaljuje za to velikodušno podporo in se priporoča tudi nadaljni naklonjenosti. Tretje vojno posojilo so prijavili pri mestnem županstvu v Novenimestu sledeči: g. Pauser Adolf ôOOOK, g, Sbrizzai Maks 5000 K, g. bar. Rechbacli Viljem 3000 K, g. IJergmanii Josip 2OO0 K, .■^lav. „Bolniška blagajna gasilnega društva" 2000 K, g. Agnitseb Andrej iOOO K, g. Barboiic Kari lOnOK, g. Piciik Antonija lOOOK, g. Turk Jlaiija iOOOK, g. Wobner Roza (lOO K, g. Wobner Alojzija GOO K, gosp. Slane Ana 500 K, gosp. dr. Scbegula Jak. 200 K, g. Božič Kranc 1 00 K. g. Hladnik Marija 100 li, g. Mebora Elizabeta 100 K, Neimenovani i 00 K. Gostilno pri Windischer-ju v Kandiji je prevzel g. F], Perko. Pi'iporočuje se v obihli obisk, ker bode vedno točno postregel z dobro pijačo in z okusno jedjo. 1'reskrbljeno je tudi s sobami za })]'eno-čišče. Gospodje se sprejmejo na hrano po zmerni ceni. Na razpolago so veliki hlevi in tc]) prostor za vozove. Krajevni odbor v Novem mestu za iiabii'anje jirostovoljnili v privatni posesti se nahajajočih zlatih in srebrnih predmetov se je osnoval vsled odloka c. kr. deželne vlade, z dne 21, oktobra iyi5 .št. 27.980 tei' se izvoli! sledeči odbor: gg. Adolf Pausei', i)i'e(isednik ; Frane Brežiiik, podpredsednik; Ivan Krajec, blagajnik in tajnik; Maks Brunnc]', odboi'iiik; dr. Seb. Eibert, odbornik; p. (.-ioth. Porgoršek, odbornik. Mlekarna na Grmu je začela sedaj dobavljati mleko tudi iz bolj oddaljenih vasi ob desnem bregu Kike, namreč iz Smolenevasi, Žihovega sela, Potavi'ha in Vel, Slateneka. Storila je to le iz tega namena, da se Novomesto in bolnice za- čistejšim glasom zvonov; Že pi'vi udarci so [(ovedali, da igia na harfo pravi umetnik, Navzoči so si kar dihanje i)ridržavali, da bi ja ne motili. Sedaj začne igrati svojo solo-skladbo: „Ďast Bogu!" s tako veliko vnetostjo, preciznostjo in z mojstersko dovršenostjo, da si mahoma ]H'idobÍ priznanje vseh. V dvorani je bilo vse nai>eto od strmeiija; kaj tacega se niso spominjali še. Pesem, komaj končano, zahtevali so že v drngifi in tretjič, katei'a se je iJonavljala vsakokrat z enakim vspehom. Dame so si brisale solze, ki jim jih je izvabilo čaro))no b]'enkanje. Za dvema drugima godbenima točkama dvoi'skih godcev, katerih pa nihče ni porajtal, je zojjot nastopil Kunibert. Sedaj pa je začel peti, brenkajoč na harfo, pesem: ,,Ljubezen nad vse", in sicer s tako niilodonečim glasom, izrazujočim najskriv-nej.ša srčna čutila, da poslušalci niso vedeli, ali naj občudujejo brenkanje ali petje. Cesar je sedel vidno zamaknen tia svojem naslonjaču ; v očeii cesarico pa so se lesketale solze. ]\lladi umetnik je istinito dokazal, kaj premoi'e čista ljubezen, zakaj skoro nobeno oko ni ostalo sulio. — Samo udje dvorske godbe niso bili kaj zadovoljni, ker so se Čutili zapostavljene. Ljubosumnost in nevoščljivost ste pa že taki'at med godci in i>evci vladale, kakor vladate dandanes. — ]\o je Kunilx'.rt na željo cesai'ice pesem še enki-at jiouovil z isto splošno jiolival-nostjo, poniigne mu cesar, in eden dvornikov pospi'emi itdadega umetnika pred vladai'ja. Cesar vzame enemu komonnku iz rok težko zlato verigo s ])rlvezano svetinjo za zasluge in jo dene virtuozu okolu vratu z besedami : „Tako priznanje v resnici zaslužite s svojo umetnostjo!" Nato vsi čestilajo odlikovancu, ki je bil tako si'eČC]), da se je komaj držal )m koncu. Vse dvorske gosjie ga obkrožijo in obsipavajo s i)relaskavo pohvalo. Ta polivala ga je, zopet osrčila, da se je začel v odlični družbi kretati tako, ka];or IjÍ je bil že davno privajen. Po teiu dvorsktiiii koncertu je postal liunibert Avmer na Dunaju s]došno znana oseba, o kateri je govoril vsak izobražen človek. Pi-esrečni harfar bi bil sedaj kaj rad zapustil cesarsko mesto in se podal v drago svojo domovino, toda manjkalo mu je še cesarjevega iji'ij)oroeilnega i)isnia, s katerim je pričakoval umetnik še največ vsjielia ])ri svojem cilju. — Ko mu druzega dne grof Stahreniberg izroči v cesai'jevein imenu 50 zlatov, osrči se utiietnik toliko, da odkrije svojemu dobrotniku svojo srčno željo. Češ, da samo cesarjevo priporočilno pismo je, kai' si želi še dobiti. „Kaj vaiu koristi samo prijioročilno pismo, ko bi ga pisala tudi cesarjeva i'oka saitia, če pa s tem ni združeno kakšno odlično mesto? Da se oboje doseže, bo najliolj pi'av, in to doseči, ne bode niČ težavnega, ])ač je jia potrelia nekoliko potrpljenja. In poleg tega je prav sedaj tudi Čas koncertov", nailaljuje gi'of, „gotovo vas bodo jio-valjili k sodebivanju. Vse drugo [la se bo po lem vašem odlikovanju lahko dobih). Za sedaj pa pišite donH>v ter naznanite svojo srečo in odlikovanje in tudi to, da pridete, kakor hitro bodete dosegli svoj namen. To je moj nasvet." ^koqcc priiiodnjić.) dostno preskrbe s potrebnim ndekom. Ravnateljstvo šole na Grmu skuša na ta tuičiri 1)0 možnosti pomagati, da se oilpomoi'e i)omarijkanju mleka. Zaraditega dobavlja načelouia mleko le od takih strank, ki ga dosed a j niso nosile v mesto, in se hoče tega načela tudi naprej držati, l^e stj'anke, ki niso mleka dosedaj nosile v mesto, ga imajo oddajati v mlekarno. Ker se pa sliši, da so nekatere mlekaiice odpovedale svojim dusedanjim naročnikom, baje s tem izgovorom, da bodo mleko I'aje oddajale v udekartio na Gi'mu, kakor da bi trgale dragi »ljutek, se opozarjajo vse tiste stranke v mestu, katerim bi biio mleko iz Smolene vasi aii Slai.eneka od])ovedano, (lase obrnejo z dopisnico na ravnateljstvo šole na Grmu in da naznanijo imo dotične stranke, ki hoče dobavljanje mleka zanaiirej pretrgati. J\llf,kartia na Grnui nima namena deiai. [ k on-kui'ence in stranke pri dosedanji doliavi mleka oškodovali, ampak naspi'otno, namen, dobavo mleka po poln i ti iz krajev, od ko tier se mieko dosedaj ni nosilo v mesto. Zato bo mlekarna odklanjala vse tiste nilekarice, ki kršijo obveznosti nasproti svojim dosedanjim odjemalcem. Zahvala. Posojilnica in hranilnica v Kandiji je dai'ovala iio toči poškodovanim vaščanom v I'odgradu 420 kilogr, krušne p.šenićne moke. V imenu obdarovatiih se slavnemu hranilničnemu zavodu za velikodušen dar najprisrčnejše zahvaljuje Andivj Ce,šenj, župnik. Lepo izdelane spomenice je izdalo Avsti'ijsko di'uštvo „Rdečega Križa" ki naj bodo v vedni spomin na domoljubno jjožrtvovalnost, izkazano s prostovoljnim dai'om v korist našim I'anjenim in bolnim vojakom. Ciena spoitdnskega lista v velikosti 40VuX3r/acm je 2 K. Dobijo se v Novem mestn jiri gosp. Karolu GoUit, davčnem asistentu pri c. kr. okrajnem glavarstvu, solta Št. 1. Razglas, Prt e. kr. riei o.?knsiiim uradu v Rudolfovem se uraduje vsak teden ob pondeljkih od 9. ure dopoldan do 2. ure poi)oldan. Trgovci se poživljajo svoje vage, uteže in mere pravočasno i)reizkusiti pustiti. Opustitve se bodo ostro kaznovale. ki', okrajno glavarstvo Rudolfovo. Župljani v Trebnjem so dali za vojtio posojilo ijri domači hranilnici častno svoto 40.000 kron in približno toliko svoto tudi l)ri poštnem uradu. Naznanilo. V I, letnik c. ki'. Fran Josipa voja.ške akademije na Dunaju in c. in kr, tehnične vojaške akademije v Mildlingu (t.opnićai'Ski razred) se spi'ejme še nekaj leta IH'iH rojenih prosilcev, ki Še niso potrjeni, z namembo za c. kr. deželno hrambo. Prošnje je vlagati do najkasneje 25, novembra 1915 neiiosredno na c. kr. ministrstvo za domobranstvo. Natančnejši poilatki so razvidni iz i'azpisa, ki se te dni objavi v uradnem listu „Jjaibaclier Zcitung",in ki jo tudi na vpogled pri vseh c, ki', okrajnih glavarstvih, pri mestnem nuigisl.ratu v Ljubljani in pri ravnateljstvu pomožnih uradov e, kr. deželne vlade v Ljubljani. Vojni kurat g. Turšič poroča svojemu prijatelju ob Kolpi: „Dragi Jožko! Hvala za i)ismo! Ti že v ki'atkem kaj več napišem, Zdaj imam prebito malo ča.sa. ^Matrike in „nachtriigliche Protokollieriingen" mi dajejo. Lepo smo pi-a/novali verne duše; bilo je mnogo o]iravila, ko sem hodil po raznih grobiščih in klical mrtve iz vseh bitk. — Pretekle teilne smo imeli hude dneve; polentar je z vso silo naiiadal, a nič opravil, imeli smo samo pet mrtvih ((Sranat-vollti'etïer) in nekaj ranjenih. Pa saj menda sem o tem že spoi'očil, — Pošljem Ti to sliko (g, kiirat na konju, op, dop.j, da boš videl, kako se nam je v Galiciji godilo. Zdaj ni več tako! Gorska palica! Če hočeš, pa jo pošlji „Jiiistr. Glasniku", ki je Že več mojih slik priobčil, Zdaj i)ride v kratkem „Priiliga na gori" . . , itd, — Snega imamo Že do 1 m. — Prisrčne pozdrave! Polde. Iz lažkega bojišča se je zoijcit oglasil luiš (hagi (loiiisovalerssltidečitiií zíiiiiiiiivinii vj'Hticiiiiii: „Mimili so Vsi Bveti iii Veriie (luští, I>alcí 0(1 (loma, ilaltíč od vsakc vasi in cerkve, mod visolíimi goi'anii, kainoi' iiť dospe uiti glas kvoiki, sem jih (h'ciSivel letos. Na ])ra/nilí vseli svetnikov j(i [loštcno lirilo in melo, (V;l dan sem se skoro ili'žal tik lil skuko V in hil sem na vai-nem. Žalostno sem zrl na svojo ljuho bajtico, ko se je valil preko nje srditi plaz, da se je vse kadilo za njim: „Z Bogom moja kajŽica în moje dragocejiosti!" Zadnjo kepiee sose valile za plazom. Kaj vidim? Hoja kajžica še stoji dob]'o zasuta — snegu. Par mož z lopatami in kmalu setu imel dohod v njo. riaz jo je le neznatno poškodoval in odnesel sabo kos ditiinika. Po prestanotii strahu grem do ponesrečenega kadeta. Slabo je izgledal. Kako tudi ne? Izkopali so ga komaj še živoga izpod snega. Islo popoludiie smo imeli drugo nesrečo. Nek sanitejec je zdrčal po strmeru hj'egu in se močno poškodoval. Sel je, da bi pomagal nesli ponesrečenega kadela, a so odnesli zajedno s kadetom tudi njega. Deloma dež, deloma sneg sta jiobrala precej dobro sneg i)o vriiovili tako, da se zojiet počutiiim bolj varne v našili kajžicah. Na fronti je te dni ju'ecej mirno. Preveč so se uprle naraviie sile, da bi jih niogla premagati človeška moč. Sicer jia niislitu, da se sovražniku tam po nasprotnih vrhovih godi šc slabše kot nam. — Cenjenitii bralcem „Dolcnjskili Novic" pošilja srčen pozdrav Janko Muha, kadet." (prosimo, le pridno num po.^iijajtu kvoJo di)iive!o Tojnc dfifçodke. Smo Vfiiii yirav hvaležni in gotovo tudi naši bralci. Urcdtiiítvo). Iz ruskega ujetništva. Nadpoiočnik ]'avel Golia naznanja po dopisnici, oddani dné 18. oktobra 1915, da je iijegovo stalno bivališče Zarizyn na Volgi, guber-nija Sai-atov. Iz laškega bojišča. Scliweiger, cer-kvenikov sin iz Oiiiotulja i)iše še z dne 26, julija 1915 tiekemu gospodu župtiikti med ili'ugiun vrstieaun tudi sledeče; Časi, katďe sem že doživel v vojni, so bili sti'ahoviti tako, da jih pero ne luoi'e popisati. Zlasti dne od 27. junija do I 5. julija in še bolj pa zadnji dnevi. To je takšno streljanje in štui-manje po dnevi iti po noei, da je groza. Na vsak način hoče sovražnik prodreti v tem kraju, pa ne bode. Zato bodo že naši fantje skrbeli, ki se hvala liogu vkljiih tolikemu sti'cljanju vedno dobi'0 držijo in če bo treba, bomo držali ludi do zadnjega moža. Vročino imamo tukaj hudo in žalibog tudi veîiko pomanjkanje vode. —• Tako sem Vam lU'koliko razložil svoje bivanje v vojski. Ob priložnosti pišem več. Glas iz občinstva. Pri pogrebu gosp. sod.svetnika Toporiša suio slišali godrnanje, zakaj bi ne šel spi'evod ob takšnem vremenu po lepi poti skozi drevoi'ed, ko je ravno spodaj pod drevoredom na cesti vedno največje blato? Zaradi morda treh vej, ki bi se lahko odstranile kostanjeui brez škode, morajo vsi s))]'emljevalci gaziti globoko v blatu, mej tem ko radovedni gledalci stoje na lepem v drevoredu. Nesreče. Franc Janežič, hlapec v Martinji vasi pri IMoki'onogu, je prišel ])od voz in si zlomil levo nogo v goleni. Kolo ki je šlo čez nogo, mu je potegnilo tudi mišice v kosti, ktei'a mu je vsled ogolitve zamrla. Njena zrast t)í bila brez operacije izključena. Zanimivo je, da se mu je zlomila tista noga letos že drugič. Prvič si jo jc zlomil v letošnji spomladi. — Jože Macele, posesl.nikov sin iz Brezja pi'i Semiču, je pi'išei z desno nogo pod hrano, ki nui jo je raztrgala v stopalu. — Alojzij Biegar, hlapec v Maékovcu pi'i Št. Lovi'eneu se je jionesrečil pri drvarenju, Sodelavec mu je ponesreči s sekiro presekal prst desne noge. — Janez liovcan, begune iz Gorice, se je ol)strelil na nogi stoko ali s kapselnoni, — Franc Križman, poseslnik iz Premštala pri Ti'cbnjem, se jc povozil in si zlomil desno nogo v goleni. — Jože Pirnat, hlapec v ČreSnjicah pri Trebelnem, si je odsekal ju'sl. îeve noge. Vsi ti ponesreecnci se zdravijo v kandijski bolnici. Nekaj za mesarje. Kei- se je jiapir tako silovito i)odražiI, so pj-išii nekje; iiiesai'ji na dobi'0 misel, da mora vsaka ku]iovalka ali vsak kupec sol)oj prinesti krožnik za iiioso, k«r ])!ntijj;i za zavijati no iiionijo več naročevati. Poročil se je v Celovcu tudi v Novem mestu dobi'0 znani Črkostavec g, Josip ]\l a r z gpdč. Beli R u m p e 1 n i k, Prlsj'Čno čestitamo k obilni in stanovilni sreči! Tretje vojno posojilo znaša sedaj nail stili milijarde; ta svota se bo pa še znatno zvišala, ko se urede še ostali viseči podpisi. Za vojno je tedaj za nadaljno bodočnost dobi'o preskrbljeno. Umrl je v Ljubljani ] Si. novembra po kratki, niiični bolezni g. Josip K o ]■ i t z k y, c. kr, nadgeometej- v p. Naj počiva v mii'u! Padel je na severnem bojišču nad-poročnik g. Zorko. Laški aeroplani krožijo vsak dan nad vipavsko dolino in ]\rasoni. Neko letalo je vrglo 9. t. m, bombe na Spodnjo Hi'anico in Kobiljo Glavo in ranilo več civilnih ljudi. Ne dajajte ječmena in ovsa v mletev ! Pokazalo ac je, da kmetovalci po mnogih krajih dajejo oves in ječmen, deloma sam, deloma zmešan z di'ugim žitom, v mline za moko. Ivmetovalci sc opozarjajo, da je po ministrski naredbi z dne 2\. julija, drž. zak, št. 203, to prepovedano in se bo jioleg kazni oves in jeenien zaplenil, če se še najde v kakem mlinu. Kot krušno žito je določena pšetjica, rž, in kjer se je kaj pridelalo, tudi ajda, Ivdor krušnega Žita ni toliko pridelal, kolikor ga dovoljuje zakon za porabo njegovi družini, [u'ejineod Županstva potrebno množino pšeničjie, oziroma ržene moke. Od ječmena in ovsa (»a si sme obdržati vsak kmetovalec le toliko, kolikor ga I'abi vsakdo za seme in jmleg tega za ki'iiio; od ječmena Četrt od celega pridelka, od ovsa pa, kdor ima konje, po 1 kg za enega konja na dan. Ost ala množina ječmena in ovsa pa se mora odilati komisijojiarjem Zavoda za promet z žitom. Občine, ki naročajo ogrsko moko, in jilačajo denar pri svojem okrajnem glavarstvu, oziroma po ))oložnicali, ki jih pi'ejmejo iD'i svojem okrajnem gisvai-sl vn, naj o tem istočasno ohvesté tudi Zavod za promet z žitom v Ljubljani, Ce se nami'eč Zavoda o vtdačilu ni; obvesti, isti ne prevzame nikako odgovornosti, da bo jnoka pravočasno dospela. Pripominja se, da vsled pi'cvoznih težkor pi'eiihi od naročila do prejf.'uia ogiske moke 6 do 8 tednov. Vojni pregled. Laško bojišče. — Laški napadi pri Ooriei, ki so bili zelo hudi, in na dobrdobski ])lanoti, so bili odbili s strašnimi izgubami. Italijani so hoteli uprizoriti z novim napadom nekako četrto soško bitko, pa bili so hujše poraženi kot kdaj ))rej. — Tudi na Tirolskem poskuša Lah jirodreti po vsi sili, i)a krogle itaših tojniv in pušk mu to dobro zahranjujejo, — Ilalija kliče i)od orožje letnike 1890 in 1892, 1893 ter 1894. ■— Ijalti nameravajo Gorico po])ol-noma porušiti, če je ne dobe, kakor se vidi iz sledeč*^ga: Dunaj, (Koi'. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča 1 5. t, m.: Obstndjc-vati so pričeli Gorico 18. oktobra. Obstreljevali so mesto do danes. Nc.katere dni je padlo v mesto več sto krogelj vseh kalibrov, osobito težkih šra))nelov je bilo veliko. Obstreljevati so pričeli navadno v pj'vih jíitranjih urah; najhujše so streljali med 3. in 4. uro poj)oldne, zvečer je obstreljevanje ponehalo. Po uradnih izkazih je od začetka vojske ul)itih 58 civilistov, 50 jiii je ranjenih, med njimi veliko otrok. Dvaki'at je ubila graimta po štiri oti'oke, Samo.stan Sv, Gora je pogorel, cerkev je uničena. Zakristija goriške stolnice je porušena, samostan na Kostanjevici, zadnje počivališče grofov Chambord, je zadelo več gratuit in šrapnelov; streha in slike v cerkvi in v samostanu so poškodovane, V središču mesta ležeči samostan urŠulink je napol utiičen. V cerkev sv. Antona je bomba, vržena iz letala, jirebila streho. Oba kolodvora sta po artiljeriji posuta s krogljatiii. Cerkve v l^odgori, Grafenbcrgu, Pcvmi, étandi-ažu in v Osiavju so jiopolnoma raz-streijene kakor tudi večinoma dotični kraji, V Gorici je največ tipol južni del niesla. Le malo zasebnih his je, ki niso zadete. Do 300 hiš jc več ali manj poškodovanili. Krasno poslopje Avstrijsko-ogrske banke je zadelo več kosov ki'ogclj, ki so prebile strop nad stopnjicanii in jih poškodovale. Največ jo trpelo novo i)oslo])je okrajnega sodišča, ki je dozíhij desetkrat zadeto. Sovražni letalci so poleg tega večkrat metali bombe na mesto. Značilno za vojskovanje Italijanov je, ker so na dan vernih du.Š streljali isa cesto, ki vodi na pokojia-lišče iz svojih })ostojank, kjer se cesta dobro 1'azIoCi. Srbsko bojišče. — lîolgari so zasedli Prištino, — A^ mestu Niš vlada mir. Novi bolgarski prefekt, bivši glavni tajnik noti'a-njega ministrstva, Dimiti'ov, je došel v Niš. V mestu se zopet pričenja navadno življenje. Prebivalstvo je zelo ogorčeno jiroti kralju Petru in Pašičevi vladi. Jlesto Niš je nepoškodovano, samo nekaj iiiš ob periferiji jc trpelo vsled granat, — V Nišu so zaplenili Bolgari zasebne arhive kralja Pet.ra, arhive zunanjega urada in helgi-aj-skega vseučilišča. Med drugim so zaplenili Bolgai'i tudi konkoi'dat, ki sta ga [»odpisala sv. oče it) kralj 1'eter. Ditietnosti so Srbi zakopali, a neki Srh je pokazal Bolgarom, kje so zakopali umehiine, nakar so jih Bolgari izkojiali. — Angleži so se polastili solunskega kolodvora, a so to pi'eprcčile gi'ške oblasti. — Tz Pariza se poroča, da misli ententa trajno zasesti Solun, odkoder bi lahko neprestano ogrožala železnico Berolin-liagdad, V Solunu bi bilo 500.000 mož. — Rusko bojišče. — Poročevalec „Ti-mesa" v ruskem glavnem stanu ti"di, kakor l)oroča „Lokalanzi'iger" iz Berolina, da iz-kušajo Rusi z vediiimi napadi preprečiti, da bi Nemci vzeli Rigo in Dvinsk. Uuski generalni štab da zdaj sploh pripravlja ofetizivo, ki izhiuhne istočasno z ofenzivo na zahodni bojni črti, — ('ar je izdal ukaz, ki določa, naj se praporščaki pehote v štirih uK'secib jnivišajoza poročnike. — Pi i uspešnem upadu v rusko ])ost(ijanko pri Čarto-risku so ujeli naši 1500 fiustřv in zaplenili Štiri strojne puške. Turško hojišče. — V Soiijo so privedli kot vojnega ujfiiiika ruskega konzula v Skoptju, Slavrebutajcva. — Po podi-obnih porořilib loida Kitelieiieija je Angleška sklenila naznaniti ruski vladi, da se bo iz strategičnili razlogov umaknila z Dar-danel. In iz Pariza pa poročajo, da se je Francoska pridi'Užiia anghíškcmu predlogu, da tudi opusti iz istih i'azlogov darílanelske opeiaeije. Potemtakem bi bil konee vojske v DardaiH'lali, Francosko bojišče. — Na francoskeni bojišču nič posebno novega. — V mescu oktoliru je stala Francoze vojska 10;i7 milijonov. -— Francozi naglo izdelujejo nova razstreliva v plinariuib iz koksa, V tc.kočeni itiesecu mislijo izdelati vsak dan 55.000 kg razstrelil. Najnovejše vesti. Avstrijsko uradno poročilo, Dunaj, 15. nnovembra, — Sovražni napadi na bojni črti oh Soči so včeraj vidno ponehali, morebiti vsled htnlega naliva. V odseku Itobrdobske jilanote so se pa ljuto bojevali dalje. Na severnem robu gore Sv. Jlihaela se je Italijanom zopet posi'ečilo, da so vdili v neko, po težki italijanski artiljeriji prebito vrzel naše postojanke. Močne soviažne sile, ki so zvečer severno od te 'vrzeli pj'ičele izvajati napad, smo krvavo odbili. Uvedel so je nato naŠ protinapad, ki je pridobit zopet izgubljeni kos bojne črte popolnoma nazaj in ki je zadal sovražniku izredno velike izgubo. Izjalovil se je tudi, kakor vsi prejšnji, močan sovražni napad proti Griže Brdu. Pri obstreljevanju Gorice je ubitih dozdaj 58 civilnih oseb, ,">0 jih je ranjenih. Približno 300 hiš in skoraj vse cerkve in samostani so težko poškodovani. Naše zračno brodovje je zopet vrglo veliko bomb v Verono, Dunaj, 15. novembra. — Boji pri Uar-toi'isku so dovedli do popolnega uspeha, Poi'aženi sovražnik je vržen iz krivine Stii'a čez reko nazaj. Med svojim hitrim umikanjem je zažgal sovražnik vse izgubljene kraje. Vztrajni in slavni boji pi'Í Čartorisku so s lem dovedh ravnotako do umikanja Rusov v njiii prvotne postojatike kakor svojeas po ruskih četah upapolno napovedani prodiralni poizkusi pri Biemi-kovcu ob Stripi. Včeraj že navedeni jden se zvišava. Sicer se ne morejo beležiti nobeni posebni dogodki. Xaïuestiiik nuùehiika ^ene ralu ega štaba: pl. Hofer, ťiid. Loterijske Številke. Gradec, 10. novembra 25 64 49 58 44 Raznotero. Zaprt laški duhoven. IMsgr. Seottona jo vojaška oblast inteimii'ala, ker je v Bre-gan/.i na Benečatiskem imel pridigooljut)ezni do bližnjega. Rumunsko žito za Avstrijo in Nemčijo. Iz liukarešta jdšejo; Ladje, naložene z žitom za Avstrijo in NeimMjo, bodo takoj zapustile rumunska pristanišča, da odpo-tujtijo v kraje svojo namombe. Ccniralna komisija za prodajo in izvoz žita je določila, ri boljši postrežbi poiiravil ter si z umetno nogo pomagal k primernemu preživljanju v dragi dotiioviiii, po kateri nnt je hrepenelo srcc. Domoljubna vojna zbirka kovin. Prebivalstvu! Vojna je stopila v svojo zadnjo odlo-Èiltio sto))njo! Zmagoviti prapori monarhije plapolajo združeni z zastavami naših zaveznikov cdz daljne planjave niskegn carstva. Napadi na.šega prejštioga zaveznika, sedaj našega Hajziivratitojšoga sovražnika, se lomijo 3ia žolcznetii oko|»ii pogorij, na /.eleîineiti po-g-uiiiu ^ naših jutiakov. Že divja ))oj tudi zopet taiti, od koder jo iz.šel na jitg-ovzlioilu. PrLibivalstvo vseh delov monarhijo Je doprineslo poletï kt vnili žrtev tadi neizmertie žrtve na imovini. Sedaj naj sc še enkrat preizkusi njegova darežljivost. L'atrijotiùna vojna nabiraln'ca kovin se obrat'a .še enkrat do vseh onih, ki imajo ite-porabiie ali laliko ])OgreSyive predmete iz bakra ali medt s pi'osnjti, da jih blagovolijo podariti za njeno, prebivalstvu že dolgo ne več tuje nantene. liavno sodiij, ko so kiipujejo to kovine od jiroliivalstvn, navdaja marsikoga želja, [Mik Ion it i nvoj prebitek dumo v t ni kot prostovoljiti dtir, oni nas vse z enako ljubeztiijo obdajHjod domovini, iz kutcie izvira vso našo iuiL'tjii. naša obilica. Ker raliiino streljivo, še netimo napadahu» in odbijaln« (»rožje, .še ;vubim» pa tudi srcilstfv, da /ainorenio boguto ia hvaležno preskrbeti naše invalide! Kdor noče prodati, naj daruje! 8e ol>stojajo v vseh krajih monarhije za prvotno zbinmjo vjiostavtjGiii ki-ajevnl odbori, kateri bodo sprejemali vsa do.šla darila in jih oddajali njih mimemi. Osrednje vodstvo „[latrijotičiie vojne nabiralnice kovin", Kakorjeiz predstojećega oklica razvidno, obstajajo v vseh krajih oai krajevtii odl>ori, ki so biJi svoj čjiM Vj>ostav^joui za ,.patrijoti<:no vojno zbiranje kovin." Vsi tej zbirki naitieiijeni ])reduiet.i naj so tedaj kar oddajo v dotičnih nabiralnih prostorih, t^e bi posattieziit darovalci želeti, te predtiiete naravnost na Dinmj posÍHti, se moro tudi to storiti ia sicnr potom poštnine prostili jiošttiih zavitkov, katere jo nasloviti mi e.kr.vojiti oskrbovalni urad, DtiitaJ XI, lîei'ggasse Ki. ])a se ti po,Štni zavoji poštnine pro.sio odpravijo, morajo iiueti zaznaiimk,,vojna oskrba — darila." r. kr, deželno i>rcdseilii).i^tvo za Kranjsko. V Ljubljani, iiS, oktobra 1915. bonhB Slavlje Oražbcni ohlic. E ti49;i5 8 Dne 30. liticembra 1915 predpolucirie ob 9. uri bo i>ri C, kr. okroiiiciu POiltièu, v izlji it. 22, dmžtja liledei'il) iieiii'citiii'iiiti : Zeintjiíkn kiijigrt Preí-im, vi. Ètov. lOóít : liiía in zoiiiljiííe. L'uiiilita VTudnoKt: KiHSK, niijiii. poii. 1;}H2K. VI. štisv. íi.iO : kíLíon in jiniulk. Cen. vrodn. 351 K, tiajii], pon. 2iUK. Vl.ltev. lOUií; ])aíiiik. Ctniliia vtedciost rtS, níijiimujfij iionudck 'JS ti (^7 ti. Tod imjiimnjÉliii tioiindkoiii se ne jirodnja. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfuvem, odd, IV., dnu ÍÍS, oktolira 1