Dam
V Cjuhliani. 14. septembra 1938
£el® 51 m Štev, 37
in posojilnice
Nase .posojilnice so hvala Bogu po prestani dolgi denarni krizi pokazale lep razvoj. Nekatere poslujejo že čisto normalno, druge prihajajo korakoma v redno poslovanje. Poročila se glase ugodno in poudarjajo, da je tislo silno nezaupanje, ki je poprej begalo in mešalo vlagatelje, skoraj popolnoma minilo. Veseli moramo biti, da se je znova začelo delovanje naših podeželskih denarnih zavodov in da se je ljudstvo po tako težki preizkušnji še dosti hitro umirilo.
Nezaupanje in vznemirjenje, ki je bilo med ljudstvom v tako dolgih letih denarne krize, je bilo razumljivo. Vendar moramo na tem mestu poudariti, da je najbolje izvozil iz tega položaja tisti, ki je ohranil mirno kri. Tisti, ki je zaupal našim posojilnicam kljub temu, da so morale skozi tako dolgo preizkušnjo, si je prihranil razburjenje in marsikatero »škodo, ki so jo utrpeli tisti, ki se dali po raznih nepotrebnih hujskačih zmešati. Pokazalo se je, da velja pregovor: »Zaupaj, toda vedi komu!«. »Domoljub«, ki je o teh stvareh večkrat pisal, je ljudstvu povedal polno resnico in opominja! k zaupanju in potrpljenju Pokazalo se je, da je imel prav. Naši kmečki denarni zavodi, ki so bili vodeni pošteno in previdno, so prebili težko dobo, ko mnogi dnini veliki zavodi tega niso zmogli. Nezaupanje se je terej v glavnem poleglo, treba pa bo seveda še nekaj časa, da pridemo zopet v tiste razmere, ki smo jih bili navajeni pri posojilnicah pred zadnjo denarno krizo. Vsaka stvar ima pač svoj čas.
To priliko, ko moremo z veseljem poročali, da se razmere dobro razvijajo, porabljamo, da ponavljamo nekatere stvari, ki naj bi jih vsi naši kmečki ljudje upoštevali. Cim prej bo vse ljudstvo sodelovalo zopet s svojimi res domačimi zavodi, toliko prej bodo oni v polni meri mogli razviti svoje poslovanje in toliko bolj se bo pokazala naša zavednost in naprednost.
Ponavljamo tarej, da je denarna kriza bila svetovna kriza. To ni zrastlo na naših tleh in ni imelo vzrokov samo pri nas doma. V glavnem je danes ta kriza povsod premagana in tudi pri nas, Nikakcga povoda ni, da bi so povrnila in ponovila.
Druga stvar, ki naj bi jo vsi upoštevali, je ta-le: V vseh posojilnicah, v tistih, ki so bile pod zaščito in v tistih, ki niso bile, so vse nove vloge vedno izplačljive. Kar torej sedaj vložiš, tudi vedno lahko dvigneš. Stare vloge bodo postopoma vedno bolj proste, in upamo, da ni daleč ti»ti čas, ko bodo povsod popolnoma oproščene. Tisti, ki se vprašuje, zakaj niso naenkrat vse vloge oproščene, naj
pomisli, da je bilo mnogo, mnogo posojil, ki se jih tudi ne da kar naenkrat izterjati.
Tretja stvar je ta-le: Danes se mnogo govori o kmečki zavednosti in kmečki skupnosti. Pregovor: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« velja za kmečki stan kot velja za druge stanove. Zato pa bo kmet vedno potreboval domače denarne zavode. Vedno bo prišel za nega ali za drugega čas, ko bo treba posojila. Zato glejmo, da okrepimo domače kmečke posojilnice, da nam bodo te mogle takrat pomagati, ko bo sila. Ali naj zaradi nezavednosti kmečkega ljudstva kmet zopet zaide v zanke oderuhov? Ali bodo kmetu pomagali tuji denarni zavodi? Tujina je bila vedno mačeha! Mesto nikoli ni imelo polnega razumevanja za kmečke težave Ali naj res sami nosimo svoj vrat ped jarem, ki nas žuli? Kmečki denar mora v domačo kmečko posojilnico in nikamor drugam!
Še o eni stvar; spregovorimo, četudi ni prijetno o njej govoriti, Težko je danes komu dopovedati naj varčuje. Vsak' vam pove na-saj, da nima kaj shraniti. Pa vendar ostane živa resnica, da je dolžan vsakdo skrbeti za svojo bodočnost. Čebela in mravlja zbirata za zimo, človek mora za svojo starost. Brez čuta za varčnost nima noben narod bodočnosti! Četudi tedai v kmečki hiši ni velikih vsot, iudi z malimi je treba prav postopati. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
V zadnjih tednih so se šasopisi mnogo pečali s Slovensko banko v Ljubljani. Ta je dajala posojila na hranilne knjižice, pa se je mnogim zgodilo, da danes teh knjižic ne morejo več dobiti nazaj in so ob visoke vsote denarja. Banka je danens zapečatena, njen glavni vodja pa sedi v zaporih in čaka obravnave. Ta zgodba ni osamljena. V zadnjih letih smo imeli že mnogo podobnih primerov. Čudovito je pri nekaterih ljudeh, da zaupajo laže in prej zgovornim tujim agentom iz mesta kot pa domačim ljudem in domači posojilnici. Ali res še vedno velja pri nas tujec za neko višje bitje kot domaČ človek? Vse te skušnje, ki so jih napravili naši ljudje po'voj-
ni, naj bi že vendar naučile naš narod, da za-t upa v svojo lastno moč in svojim lastnim Ijiu dem. Zgodba o Slovenski banki uči, kaj je mesto za kmeta.
Druga zgodba, ki priča o naši nezavednosti, je ta-le: Neka kmečka liiša je v dobi krize dobila visoko vsoto denarja. Domači posojilnici ga niso zaupali. Nesli so ga v bližnje mesto in 'dali spraviti brezobrestno enem« tamkajšnjih trgovcev, še danes leži ta denar pri tem trgovcu, ki se kmetu I alt o smeje v pest. Naj je trgovec ta denar nesel v bližnjo mestno hranilnico ali naj ga uporablja za svoj obrat, njemu nese obresti, kmetu pa nič. Ali je to kmečko hišo posojilnica kdaj ogoljufala?, O oderuštvu trgovcev pa je bilo slišati že don volj. Ali naj res zaradi sladkih besed vse za* upamo tujcu? Ali ne priča ta zgodba o čudoi viti nezavednosti, da ne rečemo neumnosti po* sameznih ljudi? In Ia zgodba ni osamljena.
In še tretjih se dotaknimo, to je emih, ki več zaupajo svojim skrinjam kot posojilničaini blagajnam. Ni tedna, da ne bi slišali o tatvinah. Neprestano se ponavlja zgodba, da tatovi odnesejo lepe tisočake ljudem, ki s« skoraj sosedje posojilnice. Ce bi ta denar; nesli v posojilnico, bi jim nesel celo obresti* Ce se spravijo tatovi nad posojilnico, ne zgubi nihče ničesar. Tudi posojilnica ne, ker ja zavarovana. Tudi te žalostne .zgodbe, ki jih je toliko, neprestano vpijejo o nezavednosti naših ljudi. Nikar torej ne delajmo za tatove in ne hranimo zanje, ampak nesimo tudi male vsote v domačo posojilnico. Da, tudi male vsote! Ce leže doma, niso na razpolago saino tatovom, ampak tudi domačim zapravljivcem. In iz malih vsot se zbirajo polagoma veliki zneski. Iz malega raste veliko.
Našteli smo nekaj stvari, ki bi ji radi glo« boko zapisali v zavest našega kmečkega ljudi stva. lladi bi, da bi naš narod modiro gospodaril s svojim ne velikim premoženjem. Itadl bi, da ne bi noben meščan imel nikdar vefl prilike govoriti o neumnosti in nezavednosti našega kmeta. Iztrebimo sami iz lastnih vrst taka nespametna postopanja kot smo jih zgo« raj nekaj našteli. Mi ne moremo drugega, kot da povemo, svarimo in opominjamo. Na naših bravcih pa je, da to v življenju izpeljejo.
Po naših taborih
Jesen je tu. Krajši in hladnejši dnevi že nastopajo. Številni, skoraj da preštevilni letošnji tabori so menda že vsi pri kraju. Fantje so prišli na svoje, dekleta tudi, kmetje so taborili, otroci so tudi marsikje zborovali, na narodne tabore smo hodili in se navduševali za naš narod, za lepoto naše zemlje, državi in kraljevi hiši smo vzklikali povsod.
Jaz, podeželski opazovalec, pa sedaj po že domalega vseh opravljenih taborih premi« šljujem in preudarjam, koliko bomo imeli čix stega dobička od teh taborov. Ne mislim, ko« liko je zaslužila o!) tokih dneh železnica, u« koliko je odnesel avto, tudi ne, koliko so spri* vili gostilničarji, pač pa koliko smo mi ode nesli
Tele misli mi vstajajo po glavi: 1, Mi današnji čas vse prehitro živimo. Malo čudna bo morebiti moja beseda, resnična pa precej zelo, da mi govore im besede na taborili kar na debek) po«živamo in požiramo, premalo jih pa prebavimo. Ploskamo, da pridejo govorniki komaj do besede, prekinjamo jih a iavkt-kMo! ki končano je njih i® še marsikatero dejanje. Prenekateri govori so bili izgovorjeni in bodo ugasnili in bodo pozabljeni' do škode. Vzemimo govor našega škofa na kmetskem taboru pri Mariji Pomagaj. Ta govor bi zaslužil, da ga ne objavlja samo naše dnevno časopisje, morebiti še naši tedniki, — tudi sCvetje z vrtov sv. Frančiška« ga je objavilo: ta govor t>i moral priti v vsako kmet-»ko hišo, gotove pa v vsako društveno dvorano, brati bi ga morali kot pastirski list po naših prižnicah, večkrat bi ga morali navajati v pridigah, postati in preiti bi moral v meso in v kri ne samo naših kmetov ampak ' tudi naših delavcev in obrtnikov, zlasti pa še naših veletovarnarjev, ki so se lotili Gospodovih dni kar na debeio, in vprezajo naše delavce prav po suženjsko v nedelj-^ko in praz-niako delo. Kaj pa so naši tovarniški in drugi delavci drugega kot sužnji kapitala in kapitalistov! Kaj pa pomeni marsikje izgovorjena tista grožnja: j Če ne prideš na delo (v nedeljo namreč ali na zapovedan praznik), si pa ob službo!« Ali ni to kakor v. tistih tlačanskih dneh valpetov bič! Kolikokrat se zgražamo nad suženjstvom v Afriki! Kar evro-pejsko suženjstvo poglejmo! In tudi njega prekletstvo. Čim več dela, tem manj. denarja, tem več revščine in beraštva! Kaj povejte mi, če ni vsaka teb besedi za sto odstotkov resnična!
Tako bi moral še nekateri govor letošnjih taborov preiti v naše društvene dvorane in bi ga bilo treba tam premlevati večere in večere. Vzemimo Finžgarjevo besedo v Kamniku o ljubezni do domovine. Premalo je še med nami resničnega domoljubja. Za domovino delati, za njeno čast živeti, ae pa se samo za domovino zadirali. Več domoljubnih delavcev pa malo manj kričačevl Naj si to zapomnijo tisti, ki ob vseh mogoči prilikah državi in domovini napi ja jo. Manj pitja in vpitja, pa več dela!
Če bi takole naše letošnje tabore izrabili, potem ne rečem in ne trdim, da bi ne bili brez koristi. Bolj na globoko! Ne samo tako. kaor pravi sveto pismo: In ga je videl in je mimo šel.
2. Pojdimo stvari do dna! Kako pa mi poslušamo govore in besede naših učiteljev in voditeljev? Preveč giedamo na to, kako kdo govori, a® pa kaj govori. Za zunanjost nam je, za lupino, za jedro pa ne pograbimo. Govornika hvalimo, da je dobro govoril, da je lepo govoril, da ima lep in močan glas, da ima krasen nastop in bi ga lahko noč in dan poslušali... Da bi pa poprijeli za njegovo besedo, da bi jo v dejanje postavili, to se pa zdi marsikomu preveč. Tako ob sami zunanji praznoti besede ne pridejo do resničnega življenja. — Hočemo živeti bolj od besed nego od dejanj. Nesrečna površnost današnjih dni!
Tabori so minuli. K j© ps doloi Delo nas še čaka, Naj bi ne čakala predolgo!
Doccnf dr. Ivan Mit
-perijallst za notranje bolezni in šef internega oddelka ordinira v Ljobljam, Gledališka ulica 4
od '/, 11. do 1. in od 2.-4. ure popoldan.
2"
18.000 ljudi je pozdravljalo
voditelja slovenskega narodu
Krasni so bili letošnji tabori slovenskega ljudstva, vendar je neizpodbitno, da je bi! zbor slovenskega naroda v nedeljo 11. septembra med veličastnimi najveličastnejši, ia-ko po ogromni udeležbi, kakor tudi po pristno domačem navdušenju. Do 18.000 ljudi, največ iz Slovenske krajine, se je zbralo v Čren-sovcih, da pokaže' svojo zvestobo do slovenskega naroda in Jugoslavije. Na tabor je prispel — viharno pozdravljen — tudi voditelj slovenskega naroda dr. Korošef, ki je povedal med drugim tudi tole:
Nekateri mislijo in trdijo, da smo mi slovenski JRZ-ovci pričeli s svojimi tabori in govori nekako volivno borbo. Daleč od cilja! Kdor tako misli, se zelo moti. Mi ne stojimo v volivni dobi. Tabori nam ne služijo za volitve, četudi to ne bi bilo nič hudega, tabori nam služijo, da vsemu svetu dokažemo svoja narodna in domovinska čustva, da pred vsem svetom priznamo svojo slovensko in jugoslovansko zavednost ter da izjavimo vsem in vsakemu svojo zvestobo in vdanost našemu kralju in vsemu kraljevskemu domu. Te tabore prireja naša stranka JRZ sama, oprta na svoje lastne ljudi in moči, to pa zato, ker nočemo in ne moremo skupaj sedeti z našimi starimi ovaduhi, ki so nam »pljuvali našo vdanost do države, do naroda in do Cerkve, nočemo pa tudi skupaj sedeti z mednarodnimi 'brezboštriki, brezdomovinci in preku-nubi. Mi pa srno, hvala Bogu, tudi močni in Številni dovolj, da sami lahko prirejamo tako veličastne narodne in državOljulme prireditve, kakor so _ naši tabori.
Slovenska krajina je, kakčr že ime samo kaže, slovenska zemlja Imamo pa na tej zemlji tudi nekaj tisočev Madžarom, po' letopisu 76OT, a Slovencev je 83.110. Toda teh Madža-iov mi ne pritiskamo, ampak jih upoštevamo. Mislim, da se noben Madžar, ki živi pri nas v Jugoslaviji, ne pritožuje in ne more pritoževati. Mi smo polni obzirov do narodnih manjšin in izpolnjujemo njih upravičene želje
Mi pa imamo svojo kri tudi onkraj jugo-slavansko-madžarske meje, in to Slovence Hrvate in Srbe, torej sestavne dele Celotnega jugoslovanskega naroda. Te krvi ne zatajujemo in je kot čisti naconalisli tudi ne moremo zatajiti. Naj govore številke: Slovencev je na Madžarskem 6087, Bunjevcev in Sokeev 150.312, Srbov 6078, tako da je jugoslovanskega rodu v Madžarski nad 160.000 duš.
Ti naši bratje v manjšini si želijo isto, kar želijo Madžari v Jugoslaviji zase. Obojestransko upoštevanje teh želj bi .nedavno sklenjeno prijateljstvo samo utrdilo in poleni bi bila Madžarska še bližja mirotvorni čini-teljici Male zveze.
Vaše glasilo, vaš časopis >Novine Slovenske krajine« od 4. seplembra, je navedlo lepo število razlogov, zakaj ste sklicali današnji tabor. Iz teh razlogov, ki jih navaja vaše glasilo, se razvidi, kako ste veseli, da vam je sedaj v Jugoslaviji omogočeno, da se v popolni svobodi lahko poslužujete milega materinega jezika v cerkvi, šoli, uradu in vsepovsod. Razen tega neprisiljeno in iskreno priznavate, da niste v stotini let prej dobili toliko pripomočkov za svoj narodni in kulturni razvoj kakor v teku 20 let, odkar sle sinovi in hčere velike Jugoslavije.
Še" dva razloga, ki sla navedena v jNovi-nah« za obhajanje današnjega tabora, to je hvaležnost, da vas je Bog rešil boljševizma ?n hvaležnost za 25 letno delovanje >Novin«. — Časi, ko so tudi. pri vas kakor po vsej Madžarski zavladale boljševiške oblasti, so brli strašni. Zato si jih tudi nihče več ne želi naaaj. In bodite mirni, oni se tudi več ne vrnejo, kajti Jugoslavija skrbno bdi nad tem, da se pri nas vse razmere razvijajo mirnim potem. Jugoslavija je dovolj močna, da na svoji zemlji ohrani red in niir.
Popoldne je bil telovadni nastop, ki je sijajno uspel. Množice so se proti večeru razšle, polne navduešenja za bodoče dni.
Proč s sovraštvom in surovostjo
Pri telovadnem nastopu v Dolu pri Ljubljani je povedal ban dr. Natlačen tudi tele značilne stavke:
Dragi fantje! Draga dekleta! Pozdravljam vas kot vaš prijatelj, a tudi kot ban in predstavnik najvišje državne oblasti v naši banovini. Storim to zaradi tega, da vam s tem izkažem javno priznanje za vaše delo, ki je velike vrednosti in važnosti za narod in za državo. To se je pokazalo na nedvoumen način" letošnjo spomlad ob priliki znanih dogodkov ob naši severni meji. Med našimi ljudmi, ki so zrasli v društvih, včlanjenih v Prosvetni zvezi, ali ko so se udejstvovali v bivši orlovski organizaciji, kakor tudi med našo mladino, ki je organizirana v fantovskih odsekih in dekliških krožkih, tedaj ni bilo nikakega kolebanja, nikake nejasnosti v presojanju položaja in orientacije; iskali niso niti navodil o tem, kako se jim je zadržati Samozavestno in z dostojanstveno mirnostjo so ostali trdno usmerjeni tako, kakor se to zavednemu Slovencu in zavednemu Jugoslovanu spodobi. Lahko rečem, da se no-
bena druga ustanova ni tedaj boljše izkazala kot zanesljiv državni činitelj, kakor so se izkazale naše prosvetne in mladinske ustanove.
Ob tej priliki pa naj še v priznanje vaši mladinski organizaciji poudarim, da ste doslej z vsem svojim nastopanjem in udejstvo-vanjem dokazali, da hočete resnično z resnim in smotrnim delom izobraževati sebe duhovno in telesno in s tem graditi domovini slavo in čast V svojih vrstah gojite plemenitost in pobijate surovost, gojite ljubezen in trebite
(Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj!
Dobro 11* poceni
kupite vsakovrstno oblačilno blago pri staroznani manufakturni trgovini
letnico ČeSnilc
Ljubljana, Lingarjeva ulica 1.
Močni beli zobje brez zobnega kamna!
Sargov
KALODONT
protf zobnemu kamnu
Stav- ___
kaj je
ZAHVALA
Podpisani ae zahvaljujem Upravi *Domolju-b<« v Ljubljani za požarna podporo 1000 din, ki mi jih je po župnero uradu v Stopičah poslala Uprava -Domoljuba«, ker mi je kot rednemu naročniku požar uničil hišo. Ta tisočak ie bila edina pomoč "V nesreči, ker drugje nisem bil zava-ravan Ostal bom zvest naročnik »Domoljuba« in tudi drugim ga bom priporočal.
Stopiče pri Novem mestu, 4. aept. 1938.
Matija Bukovec, Sela pri Zajčjem vrhu št. 17.
OSEBNE VEST!
o Z redom sv. Save III. stopnje je odlikovan stolni kanonik Alojzij Stroj. Gospodu, ki ima velike zasluge za rokodelsko proaveto in vzgojo obrtnega naraščaja, iskreno čestitamo tudi mi!
o Idrija je dobila novega dekana. Naslednik nepozabnega msgr. M. Arka je postal msgr. Lojze Filipič, župnik in dekan v Grgar-ju. Ko novemu idrijskemu dekanu čestitamo na odličnem, a težavnem novem mestu, moramo s priznanjem pohvaliti pravično zadržanje rudniškega oblostva.
o 60 let ie služi pri Zarnikovih na Krtini Rotija Požar. Delu slava, delu čast!
o 80 letnico rojstva je praznovala oni dan Homcova mama Marija Seljak iz 2irov. Na mnoga leta!
o SO letnik je postal Ivan Ločniškar za Bežigradom v Ljubljani. Bog živi jubilanta še mnogo let!
o Zlato poroko sta obhajala Ivana in Lovro Tršar v Logatcu. Kolkor kapljic, tol'-ko let!
o Upokojen je ban primorske banovine
dr. Josip Jablanovič.
DOMAČE NOVICE
d 700 letni jubilej obstoja je zraznovala 8. septembra proštija v Dravogradu,
a Slomškov prosvetni dom so blagoslovili in izročili vzvišenemu namenu 4. septembra v Selnici ob Dravi. Navzoč je bil med drugimi odličnimi osebami tudi mariborski podžupan Zebot, ki je govoril o prosvetnih domovih kot naših ljudskih vseučiliščih. Z državno himno je bila lepa slovesnost končana.
d Zadružna gola v Ljubljani. Prvi in drugi tečaj Zadružne šole se začne 17. oktobra.
sovraštvo, učite strpnost in zatirate mržnjo. Zavedate se, da se'z zagrizenim sovraštvom do drugih organizacij in do ljudi, ki ne pripadajo vašim frstam, da se z izzivanjem in s surovostjo, s tuljenjem in žvižganjem po ulicah, kar smo na .svojo veliko sramoto te dni doživeli, ne gradi veličina države. Vodilno geslo vseh organizacij, ki hočejo res uspešno služiti državi in dinastični misli, mora biti: proč s sovraštvom, proč s surovostjo! Namesto sovraštva in surovosti mora zavladati v vseh ustanovah, ki se hočejo prištevati med državotvorne, duh medsebojne strpnosti in plemenitosti. Ob teh mislih vas, dragi fantje iri draga dekleta, prisrčno pozdravljam 2 vašim lepim pozdravom: Bog živil
Do 18000 Prekmurcev se je v nedeljo udeležilo velikega narodnega tabora v Ofensovcih. kjer sta ""	govorila dr. Korošec in voditelj Prekmurcev župnik hlekl.	^
novega
Turčiji. Pogoji bi bili za Jugoslavijo lažji kot za Turčijo. Naša vlada se še ni odločila, ali sprejme ponudbo, vsekakor pa se želi pogajati z omenjeno bančno skupino naravnost, to je brez posredovalcev
d Ne govorite samo »Kmet je steber države«, ampak dajte mu tudi, kar mu gre. Ne pustite, da bi zgaran »steber države« umiral brese potrebe v premajhnih in nezadostno urejenih bolnišnicah! Odpravite takoj neznosne razmere zlasti v ljubljanski bolnišnici!
d Bauovinske elektrarne bodo zgradile 23 km dolg daljnovod do Litije, S tem je elektrifikacija Litije zagotovljena.
d 175 francoskih bojevnikov iz solunska fronte v svetovni vojni je prišlo v četrtek 8. septembra v Ljubljano, kjer so jih lepo pozdravili. Francoski bojevniki so nato odpotovali v Bitolj, da si ogledajo bojišča, kjer so se bojevali pred 20 leti.
d Nevarne srečanje z ledeno goro. Letoa je bilo v domovini'na obiskih mnogo naših slovenskih rojakov iz Amerike. Ko pa so se vračali v novo domovino, jih je na poti sre-
Prošnje na Zadružno zvezo je treba vložiti do 26. septembra. Vsak prosilec naj se oglasi pri domači zadrugi za priporočilo Vsa pojasnila daje Zadružna zveza v Ljubljani.
d Novo krasno šolsko poslopje so blagoslovili 8, septembra na Homcu pri Kamniku. Bar. dr Natlačen je pozival učiteljstvo, naj svoje mišljenje in delovanje spravi v sklad z mišljenjem slovenskega ljudstva, da ne postane tujec med narodom.
d Nov prosvetni dom so blagoslovili te dni na Ljubnem v Savinjski dolini. Ban dr. Natlačen je lepo pozdravljen govoril o veri v Boga in o ljubezni do naroda in države. Popoldanski telovadni nastop je gledalo nad 2000 ljudi.
d Krasen mladinski tabor je bil v nedeljo 11. septembra pri Sv. Križu zraven Rogaške Slatine. Zborovanju je prisostvovalo nad 2300 ljudi, popoldansko telovadbo pa je občudovalo nad 3000 prijateljev naše katoliške mladine.
d Tudi v Dobrni so so ono nedeljo postavili. V zastave, zelenje, cvetje in slavoloke odeta je sprejela Dobrna katoliške taborjane. Ljudstvo je bilo navdušeno nad lepo prireditvijo in mladini hvaležno.
d Pri zaprtju sli pa pri motnjah v preMvs vzemite sjutraj na teši« kozarec naravne »Fratu-josel« vode
d Lepo prosvetno prireditev so imeli 4. septembra v Bogojini v Prekmurju. Predvečer je bil posvečen spominu mož, ki so se žrtvovali za katoliško prosveto v Bogojini, zlasti rajnemu g. župniku Iv. Basu. Na nedeljske slavnosti se je zbrala več tisoČglava množica. Mogočen sprevod je krenil k sveti maši, riato pa je bilo zborovanje, kjer so govorili poslanec dr. Klar, župnik Klekl in ban. svetnik Bajlec. Popoldne so fantje in dekleta priredili lep telovadni nastop.
d Denar nam ponujejo. Časopis »Jugoslovanski Kurir« poroča, da je skupina angleških bank ponudila Jugoslaviji večje posojilo. Gre za isto bančno skupino, ki je dala posojilo tudi
čala velika bela nevarnost, ki bi bila utegnila poslati zanje tudi bela smrt, ko se ji ne bi bili mogli »ogniti. Nekako sredi Atlantskega oceana so nekega jutra zagledali velikansko ledeno goro, ki je plula od severa proti jligu ter se bližala njihovi ladji »Nor-mandie«. Ledena gora je bila iz vode 241 m visoka, pod vodo pa je molela še 950 m globoko. Okoli in okoli je imela 1100 m obsega. Rojaki, ki so to doživeli in ki so poslali v domovino tudi slike o tej veliki nevarnosti, pravijo, da je sreča, ker so goro srečali ob belem dnevu. Ko bi jo bili srečali ponoči, bi se ji ne bili mogli ogniti in nesreča bi bila tu. Kakor znano, je pred svetovno vojno prav laka ledena gora sredi Atlantskega oceana sredi noči ugonobila največji tedanji parnik »Titanic«. Tudi največji pomorski orjaki, kakršna je na primer »Normandk, niso nikdar varni pred ledenimi gorami.
d Pri težki siolici, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja, očisti esa do' dve časi naravne »Frauz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže in jo imajo za dobro.
0(.1. rm a S«, as47UU.
d Preporoditelj naroda skoraj povsod duhovnik. Te dni je minulo 50 let, odkar je umrl preporoditelj katoliških Bunjevcev nadškof Ivan Antonovič. To obletnico bodo v Sa-botici letos slovesno proslavili. Sestal se je Že odbor, ki naj priredi to proslavo. Kot glavno nalogo si je prirediteljski odbor stavil, da prenese posmrtne ostanke nadškofa Ivana 'Antonoviča iz Kolače, kjer so ga pokopali leta 1888 v grob njegove matere, v Subotico. iV Subotici nameravajo postaviti Bunjevci temi; svojemu preporoditelju spomenik. Zdaj delajo na to, da bi bila proslava 50 letnice nadškofa Antonoviča čim veličastnejša. Zato so razposluii vabila vsem Bunjevcem, ki žive po Vojvodini, da se tega slavja udeleže, če ne drugače, pa vsaj po nekaj svojih zastopnikih.
d Ali bi nekaj podobnega pe bila tndi v
Sloveniji mogoče. Sveže grozdje se boljše proda kot vino. To kaže med drugim tudi sklep Zveze hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev. Ta zveza je namreč sklenila, da bodo po vseh mestih Hrvatskega Primorja, kjer je tndi vsaj nekaj tujcev, velike propagandne manifestacije za potrošnjo svežega grozdja.
d Usrooviči stikaj« p« kmetih V okolici Okrog gkocijana pri Mokronogu so rasne tatvine in vlomi, zlasti zadnji čas, skoraj na dnevnem redu. Tako je bilo v soboto popoldne v Dobrnžki vasi pri bolem dnevu vlomljeno k posestniku Fabjanu Janezu. Tatovi
AH bo vojna ali ne?
Tako se spričo čedalje bolj nengodnega razvoja spora med ČSR in sudetukimi Nemci oziroma nemškim rajhom sprašuje ves svet. Nemci so zapovrstjo odklonili do sedaj vse predloge praške vlade o enakopravnosti su-detskih Nemcev z utemeljitvijo, da Nemcev ne zadovoljujejo in da praška viada sploh resno in odkritosrčno ne misli. Ko se je posredovanju lorda Runcimana, za katerim stoji z vso svojo avtoriteto Anglija, končno posrečilo, da je dr. Beneš, ki je sedaj vse vprašanje vzel v svoje roke, Nemcem predložil načrt, ki se zelo bliža njihovim zahtevAm, so sicer Nemci izjavili, da so pripravljeni pogajati se na tej podlagi, so pa obenem dali vedeti, da ne bedo odnehali, preden ne dosežejo vsaj 90 odst. lega, kar zahtevajo. In ko se je vprav v imjkočljivejšem trenutku v Moravski Ostravi pripetilo, da je češkoslovaška policija zaprla in pretepla večjo skupino Nemcev, je sudetska stranka to vzela za povod, da pogajanja prekine, oziroma odpove. Od
tega trenutka se vprašanje ne prema k ne naprej in se mednarodni položaj od dne do dne
poslabšuje. Francija je napol mobilizirala, boječ se napada Nemčije na CSR, Rusija pa dela na to, da bi se iz Poljske in Romunije izsililo dovoljenje, da dovolita rdeči armadi prehod skozi njuno ozemlje, ako bi bilo treba, da Rusija priskoči Češkoslovaški na po-moč. Vojne pa kljub temu nihče noče, razen ruskih sovjetov, ki hujskajo vso evropsko levico, da bi se zopet vnelo krvavo svetovno klanje ko! zarja bodoče revolucije vsega sveta. Po vsej priliki bo Evropa še dolgo živela v nestrpnem pričakovanju in strahu, kako se bodo stvari končno razvile, ker bržčas tudi dr. Benešov govor, ki je napovedan v soboto, 10. sept., ne bo evropskega ozračja izjasnil, ampak je treba čakati sklepov angleškega ministrskega sveta. O Hitlerju pa menijo, da bo povedal svojo zadnjo besedo 12. sept. na nurnberškem kongresu.
sc odnesli nekaj moške obleke, ženckega perila, več parov čevljev, nekaj svinjske masti in še več raznega drugega blaga v skupni vrednosti okrog 1600 din. Takisto je bila odnesena vaškemu pastirju Rodiču vsa obleka, klobuk, čevlji, tako da sedaj revež nima dru-gegp., kakor tisto, kar je imel na sebi. Poslu-žijo se pa radi še drugih stvari. Posebno jim
To poimeni zopet nov napredek v industrializaciji naše države, ker sc bo kovnica lahko pečala tudi še z drugimi posli, ne samo s kovanjem denarja. Vsekakor je važnost te nove industrijske naprave jasno razvidna in bomo t dobili še drugo napravo, v kateri bomo izdelovali ve« potrebni denar doma. Zakaj Narodna banka ima že dalj časa v obratu
diši žganje in vino. Pred dnevi je tudi bilo I Zavod za izdelovanje bankovcev, ki je naj
odneseno na Stari Bučki posestniku K, J. okrog 30 litrov žganja. Podobno se je zgodilo še na več drugih krajih.
d Slinavka in parkljevka v Sloveniji. Po najnovejšem poročilu kr. tonske uprave v Ljubljani za 25. avgust je bila slinavka ugotovljena še v naslednjih krajih: Krašna (Kamnik), Konjice in Prihova (Konjiči;) Brezovica (Ljubljana), Ljutomer, Hoče (Maribor desni breg) in Ljubljana mesto. Zlasti se je razširila bolezen v Dobrotniku (okraj Lendava), kjer je bilo.dne 10. avgusta okuženih samo 9 dvorcev, dne 25. avgusta pa že 204 dvorci. Znatno se je razširila tudi v radovljiškem okraju, kjer je v Bohinjski Bistrici okuženih 60 dvorcev.
d Lacina kovnico - denarja *mo . dobili. Zadnjo sredo dopodne je bila v Belgradu svečana otvoritev nove kovnice, ▼ kateri bomo odslej kovali ves kovani denar doma ia nam tega dela ne bo treba naročati v inozemstvu, kakor smo to morali večinoma delati doalej.
Tako Nemci, kako pa mi Slovenci
Zamejni Nemci imajo najsilaejšo oporo y organizaciji AO — organizaciji Nemcev v inozemstvu, ki skrbi za nemške državljane Izven državnih meja. Vsako leto ima ta organizacija svoj občni zbor v Stuttgartu. Na letošnjem zborovanju sta imela glavna govora minister Bohle, vodja AO, in namestnik Fiihrerja in kanclerja minister Ileso. Pozivala sta Številne zborovalce, naj ohranijo zvestobo narodnemu socializmu in domovini in tako množijo ugled nemškega naroda. K zborovanju vobče je zapisal ljubljanski »Slovenec« med drugim: Organizaciji za nemške državljane v tujini se je posrečilo, da je
4*
dvignila narodno samozavest in narodni ponos svojih ljudi kar do najvišje mere in da oboje z načrtnim delom vzdržuje. Danes je konec odpadanja med nemškimi državljani v tujini, danes je konec prestopanja nemških državljanov v tuja podanetva. AO je ohranila 8 milijone nemških državljanov skupni nemški domovini, a ne samo to, napravila je lz njih disciplinirane in pokorne ter navdušene proslavljal ce nemške kulture. Naj mislimo o nemškem narodnem socializmu kar hočemo, pred takim delom in takimi Uspehi moramo nemo kloniti v spoštovanju.'
moderneje opremljen.
d Naše konje kupujejo nekatere sosedne države. Med prvimi so v tem oziru Nemci, Grki in Turki, ki stalno križarijo po .Vojvodini, kjer je konjereja pri nas najbolj razvila. Samo pretekli mesec so Nemci kupili v Vojvodini okoli 500 konj, in sicer ne samo prvorstaih, pač pa tudi slabše, ki jib potrebujejo za vojsko. Orki so jih zadnje čase nakupili že okoli 800, radi bi jih pa imeli še okoli 400. Vojvodinski konji tndi niso tako poceni, saj je to Cisto razumljivo, če je pa toliko povpraševanja. Plačujejo jih okoli 6 do 6 tisoč dinarjev, najlepše plemenske konje pa tudi do 10 tisoč dinarjev. Turčija nabavlja pri nas konje za svoje topništvo. To pa sin no od 4 do 7 let stare. Turčija bo kupila zdaj pri nas okoli 1000—1500 konj. Zanje bo plačala 50.000 din takoj, ostanek pa v naslednjih treh letih vsako leto nekaj. Ali smo tako revni?
d Odpiranje in zapiranje trgovin od 1 septembra dalje. Po naredbi o odpiranju in zapiranju trgovin smejo biti od 1. septembra trgovine v Ljubljani odprte od 7.45 do 12 in od 14 do 18.30.
d Novo šelemiško postajo bodo sezidali v Novem Sadu. Kdaj pride na vrsto Ljublja-ijana, ki je eno najvažnejših mednarodnih križišč v Srednji Evropi?
d 50 parske jitajiike Rdečega križa. Poštno ministrstvo-je na podlagi zakona o društvu Rdečega križa odredilo, da se mora v času od 19. do 25. septembra plačati za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete ter za telegrame v tuzemskem prometu obvezno posebna pristojbina m Rdeči križ v znesku 50 par.
d Ono nedelje so blagoslovili »oVo Selško poslopje v črmičah. Cerkveni obred Je
opravil g. dekan Zabret. Na slavno«! jo prijel tudi ban dr. Natlačen a soprogo. Govorit žujmn Sever, nazadnje se je oglasil k besedi tudi ban dr. Natlačen, ki je zlasti po* udarjal, da bi se moralo učiteljstvo zavedati težkih Jfrtev, iti jih slovensko ijudstvo duprf-naša za ljudslcoSolsko izobrazbo. O. ban je v krepkih stavkih tudi končal svoj govor. Kaj je nazadnje povedal, pa vprašaj, Če se zanimaš!, tiste, ki bo bili pri lepo uspeli slav-noati navzoči.
— Pri ljudeh viija »tarosil, ki irp* ait nfredusns iišieaja, nudi pogosto naravna >Franz-Jo«e*ov»« grenka voda, zaužita »kozi osem dni dnevno po kozarce »aželjeno od-prtje !n 5 tem trajno poiajžanje. Zahtevajte povsod tfr«8Z-joae{ovo« vedo, Kpo (nt*. M. la au. Me. 1-ter. U4M, ». t. » d Zal«. V Ljubljani je začela mestna ob-fina zidati mrliško vežo, to Imj cel« vrst« med seboj ločenih kapelic, kjer bodo legali zakonito dobo ljubljanski mrliči. Zale, kakor se bo imenovala mrliška veža, zidajo po načrtih mojstra Plečnika ter bo stavba zelo veličastna. Veljata bo okoli 2 milijona din Hkrati tudi polagajo tramvajski tir k pokopališču in bo proga še letos izročena prometu.
d Odkrita beseda. Pod tem naslovom v »Trgovskem listu« čitarno: Ko je bila zadnjič v Ljubljani kraljica Marija, se jo ustavile, v mnogih ljubljanskih trgovinah in v vsaki je nekaj kupila. To je dokaz, da nttdljo ljubljanski trgovci blago, ki more zadovoljiti tndi — kraljico. Posebno med »boljšimi« ljudmi ps je vse polno ljudi, ki mislijo, da ne morejo dobiti v ljubljanskih trgovinah dovolj dobrega blaga in ki zalo redno naro-fujejo v tujini svoje potrebščine, Kakšno ceno plačajo ti ljudje z« v tujini natočeno blago, to jih sploh ne zanima, dočlm pa jim je vaa^o blago, ki ga prodajajo domači trgovci, mnogo predrago. Ni malo celo takšnih, ki so kar veseli, Če je tuje blago prav izredno drago, ker si potem domlšljujejo, da so dobili posebno odlično blago. Naj bi si li ljudje vzeli ža zgled našo kraljico, kateri je blago naših dotnačlh trgovcev dovolj dobro. Menda
Spori
|e *drav, pe vendar «0 lahko *godl. d« te prehladit« »uradi »«ajhn« neprevidnosti, Zato mis-
lite ža pri prvih tnamsnjlh bolezni na Aspirin tablete In na „Sayer"-l«v kril, ki jamči zaprlstnottl
aspirin
TABLETE t BAVEA-JEVIM KRIŽEM?
Oijl«, n|. pod S. br. U7 od 10. !. t»H.
si Ie ne domišljujejo, da ni za nje dovolj dobro blago, ki ustreza celo kraljici. Celo državni uradi naročajo dostikrat v iujinl blago ki bi ga lahko dobili denta, Zakon sicer določa, da morajo državni uradi predvsem naročati vse doma, toda ta predpis velja dosti' krat le na papirju.
d Dobri gospodarji. Nova občinska uprava v Sibeniku je baje našla kakor poroča »Jugoslovanski Lloyd< v blagajni samo 000 dinarjev gotovine ter okoli 15 milij. dolga.
d Nad en milijon ljudi je doslej obiskalo grob kralja Aleksandra na Oplencu.
d Nekaj neverjetnega. Zadnje čase so se razširili glasovi o nameri ukinitve hrvatskih šol na Gradiščanskem O tem piše zagrebški »Obzor« takole: »Ako bi se to zgodilo, bi Izginilo 50.000 gradiščansklh Hrvatov, ki žive
Tudi druge države bodo morale uredili stična vprašanja
Dne 10. septembra je govoril predsednik češkoslovaške republike dr. Be.ieš po radiu. Povedal je med drugim tudi sledeče:
»Naš predlog (četrti sudetskim Nemcem) stoji na načelu: »Dajte državi, kar ji pripada in narodnostim, kar jim gre». To stališče odgovarja našim demokratičnim načelom in na temelju teh načel hočemo dati vse pravice tako poedincem, kakor tndi vsem narodnostim. To velja za Cehe, Nemce, Slovake, Ru-tene, Madžare in Poljake. Vsem narodnostim naj bo dana dejanska enakopravnost in to naše stališče »Ioni na naših demokratskih načelih. V tem smislu bodo urejena pozneje tudi vsa vprašanja, ki se posebej ličejo Slovakov. V narodnostnem vprašanju moramo torej delati hitro in se moramo pri reševanju teh vprašanj postaviti na čelo vseh. Mi pa ne bomo zadnji, ki naj skrbe za ureditev manjšinskega vprašanja v svojih državah. Tudi druge države bodo morale urediti slič-»a vprašanja. Torej v teh težkih trenutkih ne doprinaiSamo majhno žrtve za mir, postno Še žato, ker delamo to zavestno. Ho-
čemo mirno sodelovanje z vsemi, posebno pa v prvi vrsti z našim največjim sosedom, z Nemčijo. Prepričan sem, da bo vladna večina zajamčila miren razvoj republike. Če bomo to vprašanje uredili mirnim potom, tedaj bo naša domovina najlepša, najbogatejša in najboljše urejena država na svetu. Ali si lahko kdo sploh obeta lepšo bodočnost kot pn je ta? Jaz sem prepričan, da nas taka lepa bodočnost najbolj veže. In če bi nam kdo pri tem grozil, tedaj naj ne bo nikogar med nnmi, ki ne bi hotel z vsemi sred? t vi odbiti take nevarnosti. Ne govorim zaradi tega, ker bi me bodočnost skrbela. Nikdar v življenju se nisem bal. In jaz sem danes večji dobrogled, kot pa kdaj koli. Zanesem se na moč države, na njeno organizacijo, na njeno vojsko in na vdanost vsega prebivalstva. Jaz sem prepri-čan, da bo naša država Vse Izkušnje zmagovito' prestala. Zanesem se torej, da bomo vse težav« premagali. Verujem, da i» naše zaupanje tisto, ki prestavlja gore in dn se bomo otresli vseh težav.
že stoletja na Gradiščanskem. Taka politika raznarodovanja pa nasprotuje nacionalistični miselnosti. Bila pa bi nasprotna tudi ponovnim izjavam nacionalističnih voditeljev, da se bodo spoštovale narodne pravice gradiščansklh Hrvatov in koroških Slovencev. Ker ni dvoma, ako bi se pričelo tako raznarodovanje gradiščanskih Hrvatov, bi doletela enaka usoda tudi koroške Slovence, Gotovo je, da hI izzvala taka raznarodovalna politika negodovanje v hrvatski in slovenski javnosti, a gotovo tudi v srbski in bi bila nazadnje bolj škodljiva Nemcem kakor Hrvatom in Slovencem.«
d Slabo pospeševanj« tujskega prometa. V zagrebškem »Jugoslovanskem Lloydu« beremo pritožbo nad nemogočimi razmerami, ki vladajo v nekaterih gostinskih podjetjih na našem Jadranu. V letošnji letoviščarski dobi so se namreč ponovili žalostni nrtmeri, da so zboleli gostje za zastrupljenjem s pokvarjenimi ribami. Dočim se je zdravnikom posrečilo večje število zastnipljencev še pravočasno rešiti, sta dve osebi vendarle umrli. Taki primeri našemu tujskemu prometu naj-brže ne bodo koristili In se zato ne smemo Čuditi, da tujski promet v najlepših krajih naše domovine neprestano nazaduje.
d Sporazum r tranzitnem prometu preko Trsta. Po uradnem poročilu nacionalnega odbora jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice je bil glede našega tranzitnega prometa preko Trsta dosežen sporazum. Za natovarjanje našega blaga na ladje so bile dosežene znatno nižje cene, kakor so veljale doslej. Jugoslaviji je bila zagotovljena tudi možnost, da bo izkoriščala dosedanjo avstrijsko svobodno luko v enaki meri. kakor jo je Avstrija
d Proč s krivcem nereda. »Trgovski list« piše: Vso našo javnost je presenetil klic naših sadjarjev In izvoznikov, da ni na razpolag« dovolj vagonov in p« da jim grozi nevarnost od kotebaoja nemške marke nasproti dinarja Nepričakovano je na večini nakladalnih poslaj že zmanjkalo tovornih voz. Naročeni vozovi ne prihajajo in je treba čakati nanje jw> več diri, kar je *a vsttfc sadež dolga
NESREČE
doba, hit mi i pa se s tem motita odvoz in pio-dajn |«> tudi sama trgatev. Kot druge žrtve najbolj prizadeti trgovci in izvozniki, k; imajo že sklenjene terminske kupčije. Pri-piavljeno blago že čaka na postajali 111 kupec v tujini pritiska. Nervozni so posebno Nemci, ker imajo le časovno omejena dovolila za uvoz. Izvozniki in sadjarji na Štajerskem so znto naprosili železniško upravo, naj nujno oskrbi in pošlje zadostno število voz ter upamo, da se Ijonio tudi letos zakasnili in zamudili najbolj ugodne trenutke za p rod njo blaga in za uspešen izvoz.
d Angleščino uvedejo na srednjih šolali na Sušakti z novim šolskim letom in sicer od B. rezr. dalje kot obvezen predmei. Staršem pa je prepuščeno, da odločijo, če se naj dijaki uče angleščine ali nemščine.
d Skoraj en milijon din je poneveril v Belgradu zbiratelj državne loterije Gjorgje Odavie. Dokler bodo v Belgradu take tiče samo zapirali, ne pa obesili, ne bo boljše.
d Novi sladkor pride v kratkem na lig, ker so sladkorne tovarne že začele izdelovati rovi sladkor. S tem je odstranjena nevar-jiosi. da bi manjkalo sladkorja.
il Nemški konzulat je začel poslovati v Ljubljani, Bleivveisova cesta 34. Vodstvo konzulata je poverjeno konzulu Hansn Bern-bardtu.
<1 Obrtnike hočejo zamenjavati. Osrednji zavod za pospeševanje obrti v Pragi se je nj<oiazumei z jugoslovanskimi obrtniškimi zbornicami o posredovanju medsebojne zamenjave mladih obrtniških mojstrov in pomočnikov. Prva zamenjava naj bi se izvedla ie lo jesen. Upoštevali bi se v prvi vrsti sinovi obrtnikov. Na ta način bi se poglobili popodarski odnošaji med našo državo in Češkoslovaško, naši obrtniki pa bi se na Češkoslovaškem marsikaj naučili.
d Na 6 mesreev zapora je bil obsojen tfiaiodni poslanec Baševič, ker je v skupščini napadel bivšega ministra generala Marica. Razprava je trajala tri dni in o njej listi niso poročali.
n Ko je kotel prekoračiti železniško progo 84 letni prevžitkar Mališ Peter iz Brega pri Polzeli med postajama St. Peter in Polzela jc pridrvela po progi lokomotiva, ki ga je zbila in v velikem loku vrgla na tla. Pri padcu si je starček zlomil obe nogi in dobil težak pretres možganov, da je nezavesten obležal. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je umrl.
n V vreli lug je padel. V Ribnici na Pohorju se jc igral 2 letni sinček posestnika Ambroža Gregorja, v kuhinji pa je pri tem padel v Skal vrelega luga, katerega je njegova mati
V nemSkrni .Niiriibergu s« le dni velike parade Hitlerjeve stranke, ki jim poioriio sirili cel svet. Biia« sani kale kake deliiira aemtka >delo'«a vojska« a lopatami uu ramah mimo vuilj« Hitlerja, j
Angleži sii na vojsko dobro pripravljeni. Slika kaže. kako se vadijo angleški težke obrežne baterije v streljanju in iihriimlii pred sovražnikom.
IZ DOMAČE POLITIKE
p Minister dr. Korošec o Židih. Na nedeljskem taboru v Crensovcih je minister dr. Korošec povedal tole:
Drugod v Sloveniji nimamo Židov, pač pa jih je malo število tukaj v Prekniurju, vsega 476. Vseh Židov imamo v Jugoslaviji približno 70.000. Zato naj nekaj besed izgovorim tudi o danes perečem židovskem vprašanju. Pri nas v Jugoslaviji, čemur sle vsi priča, ne obstoji židovsko vprašanje. Jugoslavija je izmed redkih držav, katere to vprašanje ne vznemirja. To je najboljši dokaz, da židje pri nas uživajo polno zaščito zakonov, da se židje pri nas smatrajo kot ravnopravni državljani. Vse dobrote zakona se delijo enako Židom kakor drugim državljanom, kajpada tudi vse strogosti zakona. Kar pa se
tiče priseljevanja Židov i/, drugih dr/.a\, kar je danes na dnevnem redu, pa se držimo tf-ga načela: Nobena država na svetu v današnjih prilikah ne želi, da se ji poveča šleulo njenih manjšin, naj si bo to manjšina jezikovna, verska ali draga. Tega načela se drži tudi kraljevina Jugoslavija. Mislim, da je to v sedanjih prilikah pametno in zelo trezno stališče.
p Biigrajski časopis t Pravilo«: je ustavila pristojna oblast. V prostorih tega lista so našli letake, ki so sramotili visoke državne einitelje. Preiskava je tudi neizpodbitno ugotovila, da je »Pravda« dobivala denar i/, tujine. V zadnjih 15 dneh je i-Pravda* preko raznih belgrajskil) denarnih zavodov dobila iz inozemstva okoli 3 in pol milijona dinarjev.
p Voditelj Slovenske krajine župnik Jožef Klekl, ki 11111 je dolžno prekmursko ljudstvo največjo zahvalo za osvobojeuje in -e marsikaj, je na shodu v Crensovcih spregovoril tudi tole: Bratje in sestre! Obhajamo praznik ljubezni. Ljubezen je delala in trpela, se je žrtvovala, da bi Slovenska krajina piišla do svojih pravic, ki ji gredo po božjih zakonih. Ker ljubezen nikoli ne umre, je morala zmagati in prišli smo s svojimi brali v lastno narodno državo, v kateri smo prišli do pravic in dobrot v 20 letih obstoja, kakršnih prej tisoč let nismo mogli dobiti. Zgled dr. Korošca nas je potegnil za seboj, da smo začeli borbo ter smo se zbrali okrog istega dr. Korošca danes, da se zahvalimo dobremu Bogu za dobljeno zmago. Naša proslava je zahvalna proslava za podelitev svobode.
pripravila za pranje. Fantek se ;e sicer še sam izkobacal iz vrele tekočine, a je dobil smrtno nevarne opekline po vsem telesu. Prepeljali so g s takoj v mar iborsko bolnišnico, kjer pa je že po nekaj urah izdihnil.
n Zopet jte vlak povozil orožnika, Orož-niški kaplar, 35 letni Temnikar Franc, v službi pri orožniški postaji Zagorje, je moral v torek, 6. septembra, proi večeru z nujno pošto na Polšnik. Ko se je ponoči vračal na postajo Savo, je malo pred 11 še govoril s službujočim prometnim uradnikom Dobičem na Savi, kateremu jc izjavil, da bo šel peš po progi nazaj v Zagorje, ter se odpravil po progi proti Mošeni-ku. Tam ga je pri km 526.2 brzovlak št. 4, ki ob tem času vozi iz Zidanega inosta proti Ljubljani, zadel tako nesrečno, da je obležal na progi nezavesten. Vsega okrvavljenega je našel na nasprotnih tračnicah, kamor ga je pahnil vlak, progovni obhodnik Šuštar Anton. Ta je z znamenjem ustavil sredi proge osebni vlak, ki vozi iz Ljubljane v Maribor. Nezavestnega orožnika so naložili ter ga prepeljali v bolnišnico v Celje, kjer pa je poškodbam podlegel.
n Zavozil je ▼ železniško zapornico. Pri postaji na Drenovem griču se je hudo ponesrečil zasebni uradnik Oton Gagel, zaposlen pri tvrdki s kolesi in šivalnimi stroji Ignaciju Voku v Ljubljani. Reševalni avto ga je kmalu nato nezavestnega pripeljal v ljubljansko splošno bolnišnico. Gagel se je vozil od Vrhnike proti Ljubljani. Na Drenovem griču pa je zavozil v železniško zapornico z motornim kolesom. Na mestu je obležal s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami.
n Razgreta zmes mu je brizgnila v oči. Karel Završtiik, 28 letni delavec iz Podgore, ki je uslužben v livarni »Zvon« v Št. Vidu nad Ljubljano, je vlil neko raztopljeno kovinsko zmes v model. Ta model pa je bil najbrž še moker in razgreta zmes je z veliko silo brizgnila Zavrnišku v oči. Reševalni avto ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico, toda. bati se je, da bo ubogi delavec ostal vse življenje slep.
n Vse je pogorelo pri Ribču in Toncu v Bregu pri Breznici.
n Težak voz mu je šel čez nogo. Za tovarno Doctor in drug v Mariboru je našel stražnik na Studenški cesti nezavestnega fanta, nedaleč proč pa je stal v par konjev vpre-žen težak, s premogom naložen voz. Fant, ki je bil nezavesten, je bil 15 letni hlapec Feliks
Neurje nad Moravsko kotlino
' nedeljo, 28. avgusta je povsod močno deževalo, tako je tudi v Sv. Križu pri Litiji ves dan deževalo. Popoldne nekako ob 4 pa se je nad Moravsko goro, kjer imamo vinograde, kar naenkrat stemnilo, pričelo se je bliskati in grmeti, med nevihto je padala debela loča, ki je v trenutku napravila po vinogradih, ki so prav dobro kazali, ogromno škodo. Tri dni nato, v sredo, 31. avgusta, pa se je nevihta popoldne ob 5 nad Moravško dolino ponovila, napravila pa je še mnogo večjo škodo. V petih minutah je izpod Ga-brovške gore prišlo toliko vode, da je na polju stalo 1 m vode. Utrgal se je nad goro oblak, ki je z velikansko silo nosil v strugi Mirenskega potoka kamenje, ki je zasulo pri Borštnarjevi gostilni banovinski most, del prizidka tega mosta pa razbil.
Posestniku Janezu Ovnu iz Gabrovke je voda prinesla na njivo, kjer je ravno v naj-
lepšem cvetju ajda, kamenje in blato, uničila otavo, tako da ima najmanj 2000 din škode. Trgovcu Robertu Vidmarju pa je uničila raz-sežen vrt, voda pa mu je odnesla tudi 20 komadov perutnine, vdrla v hlev, tako da trpi nad i000 din škode. — Najbolj prizadet pa je posestnik Jože Pipan iz Cepelj, kateremu je neurje gladko postrgalo polovico orala vinograda ter ga odneslo za zidanico, tako da se na prej iepem vinogradu pozna samo šei rjava lisa. Mož ima najmanj 0000 din škode. Poseslnici Franci Medved je deroča voda odnesla precej zemlje. Veliko škodo trpi tudi dolski župnik gosp. Vaclav Filler, ki ima v Gabrovški gori vinograd. Odneslo mu je skoraj ves vinograd pod Valnerjev vinograd, tako da trpi najmanj 5000 din škode. Veliko škodo trpi tudi posestnik France Borštnar, kateremu je toča uničila oba vinograda.
Marakuti, uslužben pri posestnici Rozi Mosch v Studencih. Marakuti je peljal voz premoga po Studenški cesti, pa je šel ria levi strani tik voza. Zaradi neprevidnosti je dobil levo nogo pod kolo, ki mu je stopalo zdrobilo ter je padel nezavesten na tla. Fanta so odpeljali v bolnišnico.
n Strela jc divjala v Splitu. Šestkrat po vrsti je udarila strela v hišo skladatelja Ha-tz.ea v Splitu. Zaradi strelovoda pa ni naredila posebne škode. Le precej strahu so ljudje, ki stanujejo v tej hiši, prestali. V ponedeljek je divjala nad mestom in okolico Splita silovita nevihta z gromom in bliskom. Toliko škode menda v Splitu strela še ni naredila kot tokrat. Udarila je najprej v električni vod visoke napetosti ter je pretrgala vseh šest debelih žic. V trenutku je bilo vse mesto za nekaj ur v temi. Druga strela je udarila v nek transformator ter tudi tu pretrgala vse žice, poleg tega pa še v nekaj hiš, na katerih ni bilo strelovodov, in jih je tudi zelo poškodovala. V Splitu takšne hude ure ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
n Smrtna nesreča v kamnolomu. Nad 300 metrov daleč je priletel 25 kg težak kamen ter zadel v glavo delavca Jožefa Gašperja, ki
Nedavno je bila v Belgradu seja Vs.e-državne zveze gostilničarskih združenj, na kateri so razpravljali o raznih vprašanjih. Gostilničarji so mnenja, da naj se odpove pogodba glede Višine in načina plačila avtorskih honorarjev. Nadalje se zavzemajo gostilničarji za znižanje sedanjih taks, odnosno so proti uvajanju novih taks. Ker se izdaja preveč dovoljenj za gostilniške obrate malega obsega, je upravni odbor mnenja, da se nepristransko ne izvršuje ocenitev krajevnih potreb za take obrate. Zato pozdravlja z zadovoljstvom ukrepe donavske in savske banovine, ki so že ustavile delno izdajo novih dovoljenj. Ker bo letos letina grozdja zelo dobra, se že sedaj opažajo znaki oživljene tihotapske delavnosti in neopravičenega točenja vina in žganja: Zafo naj se omeji neopravičena prodaja vina in žganja. V veliki meri pa bi se dalo pobijati tihbtapštvo z znižanjem banovinskih in občinskih trošarin.
Zahteve gostilntčariev
Prineslo pa bi to tudi korist državni blagajni
ker bi se povečala potrošnja vina m zganja v gostilniških obratih. Gostilničarji bodo izdajali posebno glasilo, ki bo organ zveze, in se zavzemalo za pavšaliranje pridobnine za gostinske obrate z malim prometom. Nadalje pravi spomenica s seje zveze, da neka viteška, prosvetna, dobrotvorna in druga društva, čeprav hočejo pobijati alkoholizem, odpirajo svoje gost. obrate, odnosno izsiljujejo pred svojimi' prireditvami od lastnikov gostinskih obratov čisti dobiček, ki ga bodo imela na dan* prireditve na ta način, da groze z bojkotom. Zato je bilo sklenjeno pod vzeti vse korake, da se gostilničarji zaščitijo od tega in da se proti takim društvom postopa. — Na nekaj so gg. gostilničarji pozabili: Izvolili naj bi odbor, ki bi skrbel za to, da bi se po vseh gostilnah točilo zdravo vino, ne pa za drag denar prodajala neredko neumna. '/d'raV-ju škodljiva brozga.
je bil zaposlen v kamnolomu cementne tovarne v Podsusedu pri Zagrebu. Drugi delavci so bili oddaljeni od njega nekako 300 metrov ter so z dinamitom razstreljeivall skale. Ena teh eksplozij je bila tako silna, da je 25 kg težak kamen na tolikšno razdaljo zadel v glavo delavca Gašperja, ki je ostal na mestu mrtev.
n 8 m globoko je padel. Te dni je plezal na Mrzlo goro v Savin. planinah čez Hudi prask 26 letni pogodbeni poštar iz Radrnirja Majcenovič Oskar, Pri plesanju mu je spodrsnilo in je padel S m globoko. Zlomil si je desno ključnico, dobil pa je tudi težke poškodbe po glavi in vsem telesu.
n Nesrečen dan za koledarje je bila ona nedelja v Mariboru. Pred gostilno Kreuli v Košakih se je zaletel 25 letni Ivan Gasner iz Kungote zaradi prevelike brzine s tako silo v hidranl, da ga je vrglo več metrov daleč v železno ograjo ter je obležal nezavesten. — Na Teznem pr: vodovodu se je ponesrečila 23 letna Marija Ploj iz Hoč, Pri zaletu v ograjo si je zlomila desno nogo. — V Rušah si je zlomil desno roko, ki se je zaletel s kolesom v ograjo, 14 letni Žnidarič Stanislav. Na vogalu Maistrove in Koroščeve ulice je povozil neki kolesar 8 letnega Fedorja Pernata, sina mariborskega odvetnika dr. Pernata. Fantek je za-dobil zelo hude poškodbe na glavi in na rokah.
n Vlak ji je zdrobil obe nogi. V. soboto 10. sept. ob 3 popoldne se je na železniški progi v Ribnici na Dolenjskem zgtodila velika nesreča. Tri hčerke delavca Zbačnilta so se peljale na vozu s kravjo vprego, natOvorjeniin s str niš čem od onstran proge, ko je ravno vlak premikal. Na prelazu se krave splašijo pred vlakom. Milka, stara 11 let, je k sreči še pravočasno skočila z voza, da se ji ni zgodilo nič hudega. 8-letna Kristina je tako nesrečno padla z"voza, da je močno potolčena po obrazu in kolenih, pa je vendar upanje, da okreva. lOrletna Tončka pa je tako usodno padla ua progo, da jo je premikajoči se vlak zajel in ji zdrobil obe n<*i nad kolenom. Dasi ji jo zdravnik taikoj nudil pomoč, je vendar zaradi poSkddb izdihnila.	< .-.
n Razne nezgode. Levi kazalec je /.mečkal stroj 46letni delavkiv tovarni MajdiČ/ v Škofjl vas! Krempuš Ani iz Borovja pri Vt>j-niku. — V Nazarju pri Mozirju je padel s
razgled po svetu
!!■ ii ■»iibiimuiiimi ..................mi—ii—i—»mi—mu----———————
Vojna na Daljnem vzhodu
Japonski napadi so v zadnjih časih osredotočeni na glavno me«to Hankau. proti kateremu Japonci napredujejo v več sto km dolgem krogu. S tem napadom mislijo Japonci kitajske čete razkropiti na številne točke in razbiti obrambno črto svojega nasprotnika. Kitajski položaj pri Ha n kovu ni neugoden. Kitajci razpolagajo z večjim številom vojaštva. imajo mnogo vojnega materiala in zadosti letal. Baje je v vodstvu vsake kitajske
KATOLIŠKA CERKEV
s Nova rndrius oidravljcnja j Lorda. — Predsednik stalnega zdravniškega urade v l.urdu dr. Vallet je objavi! podatke o raznih ozdravljenjih v Lurdu. ki so se dogodila med francoskim romanjem letošnjega leta. Iz podatkov posneman>o tele podrobnosti: Omere Debuisson, ki je bil zaradi otekline v možganih že 19 let popolnoma hrom. se more spet gibati in govoriti. Gospa Dockx, ki je že leta trpela zaradi bolečin v trebuhu, je nenadoma ozdravela in je brez bolečin. Pri Jeanu itojeju, ki je trpel zaradi revmatične bolezni na srcu. so mogli dognati znalno izboljšanje. Gospa Deladriere-Crespel, ki je imela oteklino v spodnjem životu, je popolnoma ozdravela. Gospa Lerev, ki je imela od L 1930 hudo trebušno bolezen, je nenadoma začutila, da je povsem zdrava. Gospa Louise Marin je ozdravela od bolezni v grlu. Vse te primere je najprej preiskai zdravniški urad in je šele čez dalj časa in po temeljitem proučevanju bolezni in opazovanju bolnikov in bolnic v zdravem stanju izda! to poročilo.
s Po misijonskem svetn. Pri polaganju temeljnega kamna za neko bolnišničo za zamorce v severnem Transvaalu v južni Afriki, je izjavi! vladni zastopnik sledeče: s Ne mo-
mi »mini«—ml............. ...ilb ' iii .ju—mm—a—
klopi Unk Avgust in si zlomil roko v členku. — V Dogošah pri Celju je šel 24 letni hlapec Bleltn Kamer na skedenj po seno. pa je padel skozi odprtino v hlev na cementni tlak ter si je prebil lobanjo.— Na Zakotnikovi tparm žagi za ljubljanskim Bežigradom se je primerila nesreča 43 letnemu delavcu Štefanu Šabrasiu Iz Dolnjega Mihaelovca. Pri prevažanju hlodov mu je po nesreči padel na aogo precej težak voziček in mu močno po-ikodovai stopalo.
NOVI GROBOVI
m........... ii m i ■	........
n Ak, prijatelja aiaaj nikdar »ei ae 5x» (V Mariboru so pokopali trgovca in hišnega posestnika Franca VVešlerja. — Na okoli-tkem pokopališču v Celju »o djaJi v grob 79-letno vdov« Terezijo Jezernik. — V Ljubljani so nmrli: okrajni eolski nadzornik v pok Josip Turk, vdova počtneg« poduradnika Neža Ropič, dolgoletna kuharica Katarina Rob-Ijek, vdora po železniškem uradniku Josipi-naHerič. Marija Urankar vdova Periiaj. me-Mrica in posestuica Ivan* Zupančič in vdova po polic, nadstrazmiku Marija Plevelj. Naj počivajo v miru!
divizije okoli 30 sovjetskih častnikov. Število vseh Kitajcev ob Hankovu znaša nad milijon. silo japonskih čet cenijo izvedenci na 700.000 mož. Baje sta dve japonski koloni že obkolili 400.000 kitajskih vojakov, kateri se bodo ie težko rešili iz pasti. Odločitev glede Hariko\a pade v tednu aii dveh. Kitajci dostavljajo: in če bi padel tudi Hankov, vojno bodo končno izgubili Japonci. Tako upajo Kitajci.
renvo računati s trajnim delom domačinov, če jih ne opreminvo s potrebnimi ustanovami, ko! so šole. bolnišnice in podobni zavodi. Narodno blagostanje sloni na zdravem, zadovoljnem in napredujočem domačem prebivalstvu. Čeprav skoro vsi žive v večjem ubo-štvu. so sorazmerno obreninjeni z večjim davkom kot ostalo prebivalstvo. Poleg tega ie domačin bolj izposiavljen boleznim kot beli človek, deloma zaradi silne revščine, deloma zaradi nezadostnih zdravstvenih pripomočkov. Bolan, obubožan in zatiran proletariat je nevarnost za vsako državo.. .< — Vsa šol ska poslopja s kapelo vred je uničil vihar Marijinim frančiškankam v Ugandi v Afriki. — Število katoličanov v Indiji znaša sedaj nad 4 milijone duš. — V Indiji je eno glavnih misijonskih sredstev šola. Fo šoli more misijonar najlaže vplivati na posameznike in družine. Zato je razveseljiv pojav, da se šok množijo in da cek> ljudje sami zahtevajo, da misijonarji ustanove šole. — Vedno globlje prodira vojna vihra v osrčje Kitajske. Razdejanje, revščina, požigi rišejo njeno pot Pol milijona otrok je brez staršev. V bitki pri Sueovu je bilo po japonskih podatkih 1G3.000 Kitajcev mrtvih, še več kot toliko pa ranjenih. Beguncev je na milijone. Cenijo, da je samo v porečju reke Jankce izginilo 10—30 milijonov ljudi. Bombni napadi na Kanton v juniju so zahtevali na tisoče človeških žrtev in napravili ogromno gmotne škode. Japoncem se kljub velikim vojaškim uspehom ni posrečilo streti kitajski odpor. Maršal Cang-kajšek se je izkazal kot izvrsten vojskovodja. Zdaj so Japonci z vso silo pritisnili na Hankov, katerega Kitajci junaško branijo. Mi ne želimo — tako pišejo misijonarji — zmage ne temu ne onemu, ampak mir. — Nedavno je izgubil življenje pri neki eksploziji smodnika italijanski misijonar p. Balderi. Na Kitajsko je prišel šele pred dvema letoma
NEMČIJA
s Ta in ene i« Koratena. Posebno družinsko podporo dobijo svojci k vojakom vpoklicanih, če dokažejo, da jim je z vpoklicem njihovega sina. moža ali očeta ukinjen tudi njegov mesečni zaslužek. Podpore glasom predpisov ne dobijo bratje in sestre, neporočene družice in starši žene vpoklicanega. — V Borovljah so pokopali Marij« Rus p. d. Rožanclo. — Na cesti proti Šmihelu pri Pli-berku sta se nevarno poškodovala trgovski potnik Mftsoler iz Celovca, katerega avto se je dvakrat prekotalil, ir. 13 letna kolesarka hčerka posestnika Neuberscha iz Podkrnja
pod Peco. — Z drevesa je padel 9 letni Aloji Srienc iz Klanč v Galiciji in si zbil spodnjo Čeljust. Isti dan se je zaradi padca z drevesa nevarno poškodoval 9 letni Francej Vauti is Repi pri Šmihelu. — Vse samostanske šole v bivši Avstriji je ukazala nemška oblast za-preti, tako tudi znamenito gimnazijo na Dunaju jSchottengvmnasium«, ki so jo obisko. vali tudi Masank ter cela vrsta znamenitih mož Tudi sinovi znanih avstrijskih narodnih socialistov so obiskovali to šolo, tako sinovi Seyss-Inquarta ter rektorja dunajske univerze- Menghina.
s Iz dežele naših bratov. Kmetu Istimi Lebnu iz Voglavrjev je požar popolnoma uničil hlfv z vsemi pridelki. — Iz Trsta je odpotovalo te dni v Nemčije 1000 delavcev /industrijske stroke«. — V Tržiču pri Trstu -o spusliii v morje spet novo podmornico sMo-rosini«. ki je dolga 73 m. — Modras je pičil 9 letnega Kavčiča Viktorja iz Renč pri Gorici: ».travniki so fanta rešili smrti. — Granata je ubila malega Stanislava Tofola iz Loke pri Grgarju. — V Trstu so zgradili in blagoslovili krasno stavbo za vseučilišče.
FRANCIJA
s Na straži za vsak primer. V francoskem pristanišču Brest, ki leži ob Atlantskem oceanu je postalo pretekli teden zelo živahno. S kolodvora in pristanišča se vračajo na svoja mesta častniki in mornarji, ki so bili na dopustu. Istočasno pa je atlantsko b rodov je vrkcavalo strelivo in hrano. Častniki so pravili, da bodo natovorili na te vojne ladje hrano in municijo, da jim bo zadostovala za 60 dni. ne da bi se povrnili po nov material in hrano. Hrana in strelivo je natovorjeno. ni pa znano, če so ie ladje zapustile takoj Brest in se podale na odprto morje. Tudi ni znano, na katerih mestih bodo te ladje stale v pripravljenosti. Vojaške priprave so sedaj končane in je pripravljena mornarica, letalstvo, kakor suhozemna vojska za primer, če bi bila češkoslovaška republika napadena. Poislužbeno se poroča, da so mnogi vojaški ukrepi za sedaj končani in da so bili poklicani zadnji rezervisti za Maginotovo črto. ki leži ob francosko-nemški meji. Konec tedna je imela Francija 1,200.000 vojakov pod orožjem, ki so popolnoma pripravljeni na vsako presenečenje.
AMERIKA
s Drobiž. V Clevelandu je umrla 25 letna Marija Lefevne roj. Zaje; njeni starši so bili iz Molkarjev pri Krki na Dolenjskem. — V Chicagu III. so pred kratkim našli mrtvega Karla Jegliča iz Tržiča na Gorenjskem. — V Denver Colo. je odšla v večnost 58 lelaa Ivana Lunka iz Vel. Poljan. — V Pitsburghu so pred kratkim umrli: Alojzij Fabec iz Rateče-vega Brda na Notranjskem, Terezija Zbašnik iz Loškega potoka, Peter Grabin iz Alešiča pri Vinici, Samuel Mihelič, Jos. Štrckelj in stari priseljenec Andrej Goghe iz Tolmina na Goriškem, ki je živel v Ameriki okrog 50 let. — V Lost Creek W. va. je zapustil solzno dolino Janez Kerlišnik iz Smrečja na Gorenjskem. — V Jolietu III. so djali v grob 66 letnega Janeza Venišnika, 62 letno Marijo Grahek iz Bele krajine. — V Rockdalu je na veke zatisnil oči John Šetina it Križa pri Zu-
semberku. - V Snarbsburghu je bii povožen do smrti 351etni Fran Šumič, nekje j i Bele krajine. — V Newyorku je zaspala v Gospodu 80 letna Marija Danič, nekje z Gorenjskega. Bila je izvrstna kuharica. •— Prav tam je izdihnila BI letna Polda Volkar roj. Kvas iz Domžal. — V Chikagu je bil pri avtomobilski nesreči na mestu ubit Peter Ga-j,rj£. _■ Na Tamaracku Mich. je pred kratkim umrl 71 letni rojak John Medv.ed; je 49 let d^i v ameriških rudnikih. — V Moon Humi Pa. so spremili kvečneniu počitku 49-letnega Andreja Mlekuža iz Bovca na Primorskem. „ Ameriški državni predsednik Roosevelt je izjavil časnikarjem, da po njegovem mnenju mednarodni položaj v svetu, zlasti pa v Evropi, še nikdar ni bil tako napet in nevaren, kakor je danes.
DROBNE NOVICE
»Vojaške vaje« imajo ne samo v Nemčiji, ampak tudi v Franciji in sovjetski Rusiji.
185 Arabcev, 81 Judov, 17 Angležev je
postalo žrtev nemirov v Palestini meseca avgusta.
104,%8.000 litrov mleka je porabila če-Ska Praga v letu 1937.
20.000 Judov mora zapustiti Italijo v šestih mesecih.
4000 bombnikov je naročila angleška vlada v Kanadi in Združenih državah Severne Amerike.
V primeru vojne Madžarska ne bo pomagala nobenemu, je izjavil madžarski ministrski predsednik.
Amerika bo posegla v vojno, če pride do nje, je povedal ameriški minister.
Skoraj 150 milijonov dinarjev dnevno velja Nemčijo vzdrževanje pod orožje poklicanih rezervistov.
764.000 članov je štela po uradnih podatkih konec avgusta italijanska fašistična milica.
Hitler je govorit
v nemškem Niirnbergu je bii te dni velik zbor bitlerjevske stranke. Zadnji dan zborovanja, 12. septembra, je podal vodja nemškega naroda izjavo glede nemško- češkega spora.
Na naslov državnega predsednika češkoslovaške republike je Hitler rekel sledeče:
Gospod Beneš, vi govorite samo taktično in hočete vse zavesti na pot postopka in ženevskega slepomišenja. Toda, gospod Beneš, to ne gre več naprej. Ne gre za leporečje. ampak gre za pravico, ki je bila prekršena, Kar Nemci zahtevajo, je pravica samoodločbe. Gospod Beneš nima dajati nikakih darov su-delskim Nemcem. Ce pa demokracije hočejo ščititi to tlačenje, tedaj bo to imelo strašne posledice. Jaz nisem nikdar zahteval, da naj kdo tlači tri in pol milijona Francozov in Angležev, pač pa zahtevani, da naj Cehi ne tlačijo tri in pol milijona Nemcev na Češkem. Gre za nemške sodržavljane. Nikdar ne bom dopustil, da bi s posredovanjem kakega dobrodušneža nastala ob Nemčiji druga Palestina, kjer se Arabci branijo brez orožja. Nemci v CSR niso brez obrambe in tudi niso prepuščeni sami sebi. Jaz mislim, da lahko ravno pred navzočimi Avstrijci rečem, kako
Boj ob Ebru v Španiji divja z nespremenljivo odločnostjo naprej; odločitve pa še vedno ni.
Velike utrdbe je začela zidati Italija na francoski meji.
Strahovit vihar je razdejal japonske mesto Hiti; več kot 2000 hiš je porušenih.
V Rimu je nenadoma umrl kardinal Ca-millo Laurenti.
Japonci so zasedli vojaško silno važno mesto Kvangsi, ki zapira pot proti Hankovu.
Tudi Belgija je zasedla utrdbe na nemški meji.
težko je rojaku živeti izven domovine. Mislim, da mi boste vsi pritrdili, če rečem, da mi ne bi zaslužili biti Nemci, če bi kaj takega dopustili.
Hitler je povedal tudi te ostre besede:
Versailski mirovni dogovor je dal češki državi pravico, da drugim svojim narodom odvzame vse pravice. Ce bi se pa kdo temu uprl, tedaj pa lahko Cehi takega kar pobijejo in umore. Ce bi šlo za tuje zadeve, tedaj bi lahko šli preko tega. = Toda tudi v tem primeru nas ta stvar zanima zato, ker gre za tlačene narode, predvsem pa za tri in pol milijona Nemcev, to je toliko, kolikor je vsega prebivalstva na Danskem. Bog teh Nemcev ni' ustvaril zato, da bi bili zmeraj pod tujo oblastjo in zaradi versailske pogodbe izročeni na milost in nemilost sedmim milijonom Cehov, to pa samo zato, da bi teh sedem milijonov Cehov mučilo tri in pol milijona Nemcev. Te resnice nikdo ne more zatajiti. Dejstva to dokazujejo Trpljenje sudetskih Nemcev je strašno Hočejo jih uničiti. Prepevati ne smejo svojih pesmi, zato, ker le pesmi Čehom niso všeč. Pozdravljati se ne smejo s svojimi pozdravi, dasi pri tem ne pozdravljajo Cehov, ampak se pozdravljajo med seboj. Ne smejo nositi belih nogavic, zato, ker to ni všeč Cehom. Ce jih Cehi preganjajo, se demokracije sploh nič ne razburjajo. Mi pa lahko odtod rečemo demokracijam, da nam to ni vseeno. Če si ti ljudje ne bodo mogli pomagati sami, tedaj bodo to pomoč dobili* od nas. — Pri tej priliki nam prihaja na misel, koliko bi lahko storila Rusija za svobodo slovanskih narodov, če bi ne bila sovjetska. Tako pa v imenu demokracije podpira —< češki centralizem.
VINA
za vse priložnosti naročile pri
Centralni vinarni v Liubiianf.
RAZNO
70 m visoka trava. Kdo pa je že kaj takega videli Sploh nemogoče! In vendar je res. V Indiji rasle, in morda ie kje drugod, pri nas pa gotovo ne. Imenuje se bam-l)U6. Vsak lahko pozna bambusove palice. In bambus je neke vrste trava, ki zraste 30 cm na dan. Torej le ni lako neumen tisti, ki »vidi travo rasli«, kakor ljudje na splošno mislijo. Samo v lak kraj mora iti, kjer raste hambus. Iz mladega bambusa, ki ima nežno in sočno ctebelce, kuhajo na vzhodu priljubljeno jed. Nekuhan P« povzroča hujše opekline kot koprive. Kakor rečeno, porabljajo bambus za palice, ki «o zelo močne in lahke; iz njega delajo tudi preproge, rajne posodice, kozarčke, kible, glasbeno orodje, .'lile za gramofone, cevi, ["pe, peresa .ograje, sulice in sto drugih reči.
Popotnik, ki tehta 7
"lotov. Nedavno smo či-Z motorno ladjo *yakland« potuje potnik,
tehta 7 stotov. Ladja
L. Ganghofer:
94
Martini klošter
Roman Iz tačelka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlft
Vedno više se je dvigalo sonce, vedno bolj je pojemal v koči prasket ognja. Z drhtečima rokama ujčka-joč dojenčka, je sedela žena vsa zbegana na hišnem pragu Po licih so se ji udirale solze in venomer se je ozirala dol proti dragi, v katero sta bila izginila Ebervajn in Švajker. Čas je ginil, sonce je kazalo, da se blua poldan. Tedaj Hincule ni več strpelo. V skrbeh je šinila na noge in stekla čez košenico.
V dragi je zagledala prosta, sedečega na podrtem deblu, in njemu ob strani svojega moža s povešeno glavo in ohlapnimi rokami. Ebervajn je sedel z rokami na kolenih in medtem ko je od daleč gor iz Lok.jevega lesa zabrisano donel glas zvona, so se upirale prostove oči na proti daljni dolini Melinjega loga. Med zeleno odejo gozdov je videl široko rjavo progo, segajoče nizko v doline: po povodnji opustošeno pobočje Zbrisane Ahe MM vzdihom se je menih dvignil, stop.l k H.nculi ,n se zagledal v rožnati otrokov obraz. »Ah je lejek?«
Ni mu mogla odgovoriti in je samo prikimala. Tedaj jo pa oživeT tudi dolgin na deblu, »Pove vendar,< ,e zaieclial »kako je najinemu fantku ime«' Z J Plaho se je ozrla Hincula kvišku, kakor bi se bala izgovoriti ime svojega otroka, »Ebervajnčekd
Boiazno je upiral Švajker oči v prošta, da bi uganil, kaj" bo gcwpod storil. Toda Ebervajn je samo odmajal
z glavo, jlme mi ne ugajal Spremeniti ga boš morala, Hincula! Prinesi mi jutri dečka v samotorico, da ga krstim. Ime mu naj bo kakor onemu, ki je za vaju prosil; Hiltišalk!«
Da bi skril svojo ginjenost, se je hitro obrnil nazaj proti domu. Toda ni še prišel daleč, ko je na ves splav pritekel za njim švajker in zajecljal: »Gospod, iz srca te prosim, reci mi eno samo besedico, da se ne srdiš na mene!«
Ebervajn ga je strogo in resno pogledal. »Tega ti ne morem reči, zakaj srdim se. Toda kar se je zgodilo, ne moreni več predrugačiti. Za to si dobro preskrbel že sam! Molči in se ne opravičuj! Vrni se domov k svoji ženi! In da ti ne bom kradel spanja, kakor praviš, se bom oglasil kdaj pozneje, da blagoslovim na tihem vajino zvezo. Planšar mora znati spati, njegov dan zahteva trdo delo!« t »Gospod —«
»Molči, ti pravim in ne dotikaj se me! Ako se pa želiš zahvaliti, naj bo tvoja prelomljena zaobljuba prva in zadnja nezvestoba, ki si jo zagrešil v življenju!«
Ebervajn je krenil dalje po svoji poti. Za njim gluha tišina. Toda čez nekaj časa, ko se je bil že precej oddaljil, se je razlegel z rebri vrisk, da je bobneče odmevalo od Sten.
Dve uri pozneje je dospel prošt Ebervajn v Benav« Ko se je bližal županovemu ogradu, je zagledal brata, ki je že čakal nanj, sedeč na skali kraj pota. Ob me-nihovem prihodu so se Zigenotove oči in njegove blede
poteze toplo poživile.	■
8
po domovin ii
h raznih krajev
Moravče. Do 1000 zavednih mož an fantov iz moravške dekanije je prihitelo na Mali Šmaren na Limbarsko goro, kjer so se jx>klonili opominu preroditeljn verskega življenja, pokoj. kardinala Missia ob 100 letnici njegovega rojstva. Krasen je .bil cerkveni govor g. župnika Cegnarja in veličasten pogled na procesijo z Najsvetejšim, ki se jo razvila po trati okrog romarske cerkve. Mogočno ■Je odmevalo ubrano ljudsko petje. Pred cerkvijo „pa nam je g. ravnatelj Capuder pokazal v glo--4»oko zasnovanem govoru pravega katoličana v ■javnosti. Lepo uspeli verski tabor, ki ga je priredila Kat. akcija, je vodil dekan g. Št rekel j iz Blagovice. — V Hrastniku pri Moravčah se je nedavno zgodila smrtna nesreča. Posestnik LipovSek Alojzij je šel dopoldne v gozd po steljo. Ker ga dolgo časa ni bilo cjpmov, je žena prosila sosede, naj gredo pogledat, kaj se mu je pripetilo. Voz, v katerega sta bila vprežena vola, je bil prevrnjen nekje med potjo in kolo zataknjeno za drevasom. Gospodar .pa je ležal pod vozom mrtev. Nesrečo si razlagajo tako, da je pokojni Lipovšek opiral med vožnjo naloženi voz, pri čemer mu je spodletelo in vsa teža se je nanj zvrnila.
Leskovec pri Krškem. Vinska letina pri nas lepo kaže. Portugalka in drugi zgodnji pridelek je pa že v sodih, kajti zgodnje grozdje je kljub deževnim dnem lepo dozorelo. — Potres smo .čutili pri nns zelo močno. Marsikdo je pretekli petek bežal iz hiše. To se je zgodilo zvečer ob 8 in 28 minut. V soboto zjutraj ob 5 pa so tisti, -ki so že vstali, čutili zopet nov sunek.
Naš fantovski odsek bo imel v nedeljo, dne #!18. septembra, svoj občni zbor. Vsi člani vabljeni po deseti maši v dvorano »Pod lipo«.
Mengeš. V nedeljo smo imeli v Mengšu slovesnost pred Marijinim spomenikom v spomin 80 letnice Marijinega prikazovanja v Lurdu, — Oh 2 je bil pri spomeniku govor, nato pete lir itanije z ljudskim petjem, katero je spremljala •mengeška godba Slovesnosti so je udeležijo le po .število ljudi in tudi društvena dvorana je liila napolnjena, kjer se je vršilo predavanje s film-om o Ilirskih čudežih. Spomenik je bil zgrajen lefa 1857. v spomin proglasitve Brez-
madežnega spočetja za versko resnico in da ki Marija varovala prebivalce pred vsem hudim .Stoji sredi mengeškega !rga iu je eden najlepših spomenikov te vrste v naših krajih Kip Marijin je bil vlit na Dunaju iz brona i« je letošnje leto na novo pozlačen. Veljal je 400 goldinarjev iu ga je kupil tedanji mengeški nad-župnik Kurait. Spomenik sam. visok 6 m, pa so nabavili trzani in je veljal okrog (800 goldinarjev.
Novice z bohinjskih hribov. Družina Bežni k a Lovrenca ua Gorjušah šteje 14 otrok. — Zato je -oče ob krjtu 14 otroka poprosil za botra ministra Kreku, ki se je prošnji radevolje odzval. Pri krstu je g. ministra zastopal župan iz Srednje vasi Joie Mlakar. — Planina Gore-Ijek na Pokljuki postaja vsako leto bolj vabljiva. S »športhotelom« bo kot kaže postalo tu kmalu gorsko letoviško središče. Ono nedeljo }e bila zadnjič v letošnjem letu služba božja v. kapelici na Pokljuki. — Vreme pa letos kmetu nagaja. Prve dni septembra smo imeli že dvakrat slano.
Sv. Jurij ob juž. železnici. Franc Skoberne, posestnik v vasi Hrušovec, dolgoletni naročnik »Domoljuba«, je v svojem 78. letu za vedno zatisnil trudne oči. B>! je plemenitega značaja. Bil je do zadnjega krepka kmečka grča ter zelo priljubljen pri vseh sosedih. — Naj počiva v miru!
Dobrepolje. Ono sredo ponoči je bilo vlomljeno pri posestniku Glaču Francu v Bruhanji vasi. Hišo niso mogli zakleniti, ker so vrati napravljena ria zapah. To priliko je izrabil prebrisan vlomilec in je iz male zidne omarica odnesel 800 din. Pobral bi gotovo ves denar, ki ga je bila večja vsota, le k sreči, da je bil po-polrioma na dau. omarice in ga nočni gost ni opazil. NaSi ljudje se še nočejo spometovati in varno ter dobič-kanoano vlagati denar v našle hranilnice, kjer ga prejmejo z obrestmi nazaj, kadar koli želijo. — Zagoriško prostovoljno gasilno društvo si je pred kratkim nabavilo novo motorno brizgalno, katere svečana blagoslovitev je bila na praznik Malega šmarna. Ob tej priliki je imel naš župnik Mrkun lep nagovor, na kar se je vršila neprisiljena ljudska
najboljši in najlepšo opremljeni nabožni mesečnik v naši državi Ima vedno lepe slike v bakro. ti3ka. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jagoslov. tiskarna.
veselica, ki je lepo uspela. — V nedeljo, dno
11. septembra, je pa obrtniško društvo za sodni okraj Velike Lašče priredilo v Ponikvah zelo dobro uspelo kolesarsko tekmo. Prvi dve nagradi po 300 in 200 din sta prejeia zastavna fanta iz Turjaka, tretja 100 din je pa ostala v Ponikvah.
Smihel pri Novem mestu. Blagodejni dei zadnjih dni je zbudil tudi jurčke in 4r"g« gobe po naših hostab. Na prav čudne -gobe« je naletel v hosti med Stranska in Birčno vasjo železniški delavec Bartol Ivan. Ko je brskal za gobami, je zadel s čevljem na trd predmet, ki se je zasvetil kot zlato. Bili »o delt razbite monštrance Birtol je zadevo takoj prijavil orožnikom, ki so izkopali vse dele. Zdaj poizvedujejo, kje b! bila monštran-ca ukradena, domnevajo pa, da so to ostanki pred leti ukradene frančiškanske monStrance it Navega mesta — V Birčni vasi smo imeli tudi hujšo prometno nesrečo. Trčila sta avto in motor in le sreča ie bila, ds je njogov vozač Saraida Franc, iz Mal. Rigija, odnesel le lažje poSkodbe, Zdravi se v kandij^ki bolnišnici.
Stranje. Da leta 1913 smo imeli v Stranjah še kar zasilno šolo, na kateri so poučevali po večini. tukajšnji župniki, deloma tudi organisti. S« sedaj živeči župnik Molj je bil zasilni učitelj aa tukajšnji šoii, zadnji zasilni učitelj pa je bil v Smledniku- umrli župnik Jos. Cegnar. Ta je bil tudi poleg sedanjega župnika edini veroučitelj na sedanji osnovni ljudski šoli. Šolski upravitelj, ki je v vsem tem času šolo modro vodil, je bil pa ves čas le en tam, namreč g. Kamaa Maks, po rodu Ljubljančan. Drugih učiteljev in. učiteljic j« p?, delovalo aa naši šoli ke večje število. Šola se je začela kot dvorazrednica, sedaj imamo v Stranjah šestrazredno šolo. Tretji spominski dan bo pa stopetdesetletnica naše župnije. Tudi ta »pp-min je vreden, da ga dostojno popraznujemo. Veliko se govori o električni razsvetljavi vsai ene-
>Zakaj pod m'lim nebom? Čemu ne pod sestrino streho?«
»Gospod! Tu notri danes nimajo zame prostora. V Skrbeh in veselju tekajo ljudje sem in tja: Rotica bo mati.«
Ebervajn se je nasmehnil. »V moji deželi se drami življenje!« Sedel je poleg Zigenota, si odvezal s pasa usnjen tok ter ga izročil bratu. Poleg obilne potnine v denarju je bilo v njem se pismo, ki ga je bil napisal Ebervajn ponoči. »Resna dolžnost je, ki ti jo nalagam in izbral sem tebe za to dolgo pot, ker poznam tvojo zvestobo!«
»Komu naj odnesem sporočilo?«
»Cesarju, katerega prosim, naj sprejme pod svoje varstvo moj samostan in deželo.«
Zigenot se je prestrašil, da mu je vzelo besedo. Molče je poslušal navodila, Id mu jih je dajal prošt.
»Toda gospod!« je končno zajecljal, »kako naj pridem k cesarju v njegovo hišo? Jaz, kmečki človek!«
»Obleko Cerkve nosiš. Slehernega velikaša vrat» ti bodo odprta. In cesar naj vidi, da nima moj samostan samo menihov, tudi svetne može, ki jih diči zvestoba.«
Zigenot se je dvignil; trdneje je prijel palico in njegova upognjena postava se je počasi vzravnala; zdelo s« jo, da jo je prešinila nekdanja moč. »Pa naj odidem Se to uro!«
»Da, Zigenot!« Ebervajn je objel bratovo dlan in jo dolgo -stiskal, medtem ko sla si oba moža gledala v oči in se molče poslavljala. ■
Skozi odprta ogradna vrata je z rdečim Obrazom prišel Rudlib, Smejoč se, je pritekel k obema menihoma in v Svojem veselju pozabil pozdraviti profila. »Ali sta V
videla rojenico? Pravkar je bila pri meni v hiši s košem otrokk
»Deček, Libli?«
»Deček, da! In za nameček še-deklica!« se je žareč od veselja ponesel mladi gospodar. »In prav je tako! Gaden potrebuje zopet ljudi. Toda stopi 7. menoj v hišo, Zigenot, sestra te kliče. Njena prva beseda je bila: jeii, Libli, Zigenot bo ime fautku in Reka deklici?« Obrnil se je nazaj proti ogradnim vratom- in Zigenot je urno krenil*za r.jim.
Smehljaje se je gledal Ebervajn za bratom. »Vzemi s seboj to veselje, ki ti bo lajšalo pot. In kadar se vrneš, se boš vrnil zdrav in močan na duši in telesu! Iz tebe se bo-r^dil še duhovnik, kakršnih potrebuje Bog.« Pa se mu je obraz zopet zamračil. Daleč onkraj gorskega gozda je zagledal Falkenštaju z njegovim zapuščenim zidov-jem. V dolgih tednih dela, ki so sledili tistemu pogubo-nosnemu dnevu, je bil obiskal vse opustošene kraje v okolici, le tega se je izogibal. Zdaj ga je vkleklo nekaj tudi tja.
Ko je stopal navkreber-med ruševinami in polomljenim drevjem, ga ni vodila nobena steza; jezdna pot je bila zasuta, nobena nova utrta, prekletega kraja so se ogibali vsi ljudje. Tesnoben občutek ga je prešinil pri pogledu na odprta grajska vrata. Spustni mo3t je pre-penjal jarek, toda mostnice so bile ognite in posejane z gobami. Na zapuščenem dvorišču so se ob krožnem zidu videli še ostanki hlevov, medtem ko so kamnito grajsko podzidje pokrivali puščobni kupi pepela in zoglenelega tramovja. Povsod je bohotejo neko velikolistno Sčavje z dolgopeceljatimi cveti in po zidu se je spenjal bršljau, zajedajoč se po regah med kamenje. Tudi nekaj
plove iz Hamburga proti zahodni ameriški otiali Potnik«, ki je komaj dva leti star, so prepeljali iz Stellingena, kjer ima lla-genbeck svoje vrtov«, v ogromnem zaboju. Je to 1.35 m visok slon, doma iz Rangoona v Indiji. Pred seboj ima dolgo potovanje. Z »OaklandoiiK se vozi do San Franci-sca, kjer ga bodo preložili na drugo ladjo, ki (ja prepelje na rajski otok Honolulu. V parku bogatega moža ho našel svoje drugo domovanje. Med potjo nui bodo morali dnevno dajati 60 funtov krme.. Pitali ga bodo z ovseni) rezanico, repo in senom. Brž ko bo ladja dosegla toplejše kraje, bodo ogromni zaboj prenesli na krov. Odprli bodo vrata in slon se bo lahko do ljube volje na-užil sonca, svetlobe in zraka. Srečno poti
50 letnica avtomobila. Prvi avtomobili so s® pojavili leta 1888. v Parizu. Meščani »o se iz-prva posmehovati vozilu, za katerim se je vlekel gost oblak .dima, k' je smrdel po bencinu, d« so PariŽanke morale tiščati svoje noske v žep-
. dela »»ie župnije. Naj bi bili vsi stranski žup-Lii vsaj toliko uvidevni, da bi to prilik« izrabili 23 to, da župno cerkcv, župnišče in mežnarijo oDiemijo * električno razsvetljavo. Koristili bodo, tem darom le sebi in nikomur drugemu. Za trikratnega Abrahama se tak dar ie spodobi, V cerkvi bomo pa ta spomin popraznovali j>rav točno Ba dan slopetdesetletnice, to je na nedeljo, dne j6. oktobra. Dne 16. oktobra 1. 1788 je bil namreč podpisan cesarski odlok, katerega vsebina je kila la, da ne sedanja župnija Stranje izloči iz malere-župnije kamniške jn se v Stranjah ustanovi samostojna lokalija. Sn prav tega dne je bil imenovan za Stranje prvi duhovnik, irančiškan p. Bogomir (Godelrid) Žnidaršič za samostojnega dušnega pastirja. Tistega dne bomo opravili v naši župni cerkvi zahvalno službo božjo s slavnostnim govrom, katerega bo govoril sedanji flranjski župnik. K tej službi božji ie sedaj va-fcimo in riajo opozarjamo vse sUanjske župljane, domače in tudi tiste, ki žive sedaj zunaj naše župnije in njenih meja.
Dobrepolje. V poletnem času se je gladilo v naši, vedno za napredkom stremeči župniji, mno-jjo novih stavb. Vse večje stavbe so se gradile po zamisli našega organizatorja župnika g. Mrkima. V Ponikvah tik zavoda sv. Male Terezike je zrasla nova kapela, ki jc že skoraj izgotov-Ijcna. V njej bo prostora za 800 ljudi. Prav tako naglo napreduje gradnja Jakličevega doma, ki bo ena največjih stavb na Vidmu. Kakor kaže, bo dvorana ie pred zimo izročena svojemu namenu. Ker bo v tej stavbi tudi nekaj stanovanj in javno kopališče, bo vsaj deloma omiljena tukajšnja stanovanjska kriza in bo tudi poskrbljeno za splošno higieno vaščanov, — V zadnjem ča6u se neprestano čujejo pritožbe prebivalcev vasi Ho.čev-ja in gozdnega naselja Vodic iu drugih selišč, da jim delajo divji prašiči velikansko škodo na poljskih pridelkih, ki jih je že itak tako malo. Ljudje komaj čakajo, da bo končno le uspelo našim lov-ccm, da bodo škodljivce zatrli in rešili našega nbupanega kmeta te nadlege. — Premeščena jc po prošnji na našo ljudsko šolo učiteljica gdč. Ambrožič Branislava iz Velikega Gabra.
t reska. V Preski tostran želez, kolodvora Me-ilvode-1'reska postavlja tvrdka Miklavec-Medič novo tekstilno tovarno. Z velikimi težkočami je občina preskrbela zemljišča za zidanje tovarne, ker ji je Ivrdka daia besedo in se zavezala pismeno, •In bo jemala v delo le domače delavce in to iz domače občine. Ker se tega Ivrdka ne drži, in jemlje v delo v večini tuje delavce, in to celo druge državljane, domačih pa le malo, so se do-
mva ,brSP°9e.lni <le,ari P"10*1* ™ ok,. načel-
sivo za posredovan e. Ljudstvo je po pravici raz-
drž lVr Vi,di'-k"1<0 kapital že%Su"e
di /.r dane besede, in ve, da mu ni nič za zaupati Ha burjeno je pa tudi zalo. ker je zvedelo? kako se )e neki gospod iz župana, ki se je potegoval za domače brezposelne^ delavce, na najbolj priproTt ~ n<"Ceval. Kaj lakega se ne bo pozabilo!
, , Semif- Ne. mine dan, da se ne bi zgodila kaka nova tatvina Zdaj je vlomljeno v zidanico, zdaj posekanih nekaj smrek v gozdu; drugič zopet odnešeno meso ter druga jedila iz shrambe; zdaj je potrgan fižol na njivi, zdaj obrano sadje na vrtu; tam js zmanjkalo kar čez noč poljedelsko orodje, tu obleka iz hiše in tako dalje brez konca in kraja. Niti skromne kapelice niso več varne pred drznimi uzmoviči. Orožnikom se je sicer posrečilo že dobiti nekaj teli tičev. ali kijub temu mora obstojati še več teh tatinskih tolp v naši okolici. Ne mine teden, da ne bi koga peljali zvezanega na železniško postajo. Zanimivo je, da so se oprijeli tega nečednega posla celo ljudje, o katerih 1)1 človek kaj takega najmanj pričakoval. -• zdikovci vrže svoj posel že kar pri belem dnevu. Nedavno je prijatelj tuje lastnine vdrl v vinski hram zasebnice, ki stanuje eno uro stran. Odprl je vezna vrata, nato odmaknil skrinjo, ki je bila v veži, in skozi tla vdrl v klelne prostore; natočil si je nekaj vina in zopet po isti peti odšel na pro-
sto. Ker se je to zgodilo po dnevi, je imel smolo. Istočasno, ko jc zapira! vežna vrata, je šla mimo neka žena in spoznala tatu, ki je sedaj že v rokah pravice. Že itak je revščina velika, pa ti zmanjka edini pridelek, za katerega si se Irudif vse leto. Starši, pazile na svoje otroke, da ne bodo prišli na slaba pota in ne bodo nekoč delali sramoto vam ter vsej župniji! — Dolgo časa je pritiskala suša, sedaj pa že več dni neprestano dežuje. Lani smo predčasno potrgali grozdje zaradi manevrov, letos bo pa deževje zopet pokvarilo kakovost vina. — Novo župnišče je že pod streho. Sedaj čistijo že notranje prostore. Bo lepa stavba, ki bo ponos vse tare. Tudi nergači so prišli že do spoznanja, da je bilo staro poslopje res neprimerno. Prihaja jesen in zima ter z njo dolgi večeri. Vsi, ki še niste naročeni na naše časopise, storite to čimprej 1
Velesovo. Na Mali šmaren je bila tu sklepna slovesnost 70<)-letnice Marijine božje poti. Krasno vreme ob tem dnevu je veliko pripomoglo, da se je zbrala ogromna množica vernikov — najmanj 5000 po številu iz vseh župnij širne Gorenjske. — Celo iz zasedenega ozemlja je prišel Slovenec, ki je bi! po časopisih ojiozorjen na ta božje-potni kraj. Ob devetih je opravil sveto daritev g. knezoškof in imel pred sv. mašo lepo pridigo. Posebno težko so ljudje pričakovali popoldanske slovesnosti. Ob pol treh je bila pridiga g. kanclerja •foža Jagodica. Veliko ljudi je moralo ostati zu-
\ovo mvUcruii šolsko |iuslopjji- mi iiiio nedeljo slovesno blagoslovili in odprli v Homcu pri iviimliku.
ne robčke. Manj 6o se razburjali Angleži. Policija je imela z avtomobi-listi prvotno mnogo opravka. Ljudje, psi in mačke, drevesa in hiše niso bile varne pred prvimi avto-mobilisti. Ni minulo desetletja in avto se je udomačil v mestih, postal tam vsakdanje vo-? žilo ler izpodrinil konje in nosače. Le na deželi so še z debelimi očmi gledali čudo. Za stoletnico mu prorokujejo, da bo avto izpodrinil vsakršno drugo prometno siedstvo.
Otrok žrtev očetove
pijanosti. V malem kraju srednje Poljske jc gostoval potujoč cirkus. Stvar si je ogledal tudi pijan možak, ki je za roko vodil 9 letnega sina. Obstal je pred kletko, v kateri je bil lev. Pijanec je odpri vrata, <ia bi leva bolje videl. V tistem hipu P« je lev otroka zagrabil J" ga potegnil k sebi v kletko. Predno je prišla Pomoč, je bil otrok raztrgan, zverina pa je nato mimo pijanega očeta planila skozi odprta vrata "» prosto in ušla. Ujeli 90 )o po nevarnem lovu.
dreves je še ostalo, po deblih ovešenih z lobanjami divjadi in preperelimi rogovji; veje so bile gole in suhe, ožgane od požarnega ognja. Toda na mnogih mestih sivih tal, kjer je rastlo ščavje bolj redko, je uzrl Ebervajn majhne svetlozelene lističe: mlade poganjke bukvi-nega semenja, ki so ga bili natrosili jesenski viharji. Sto let — in na kraju, kjer se je dvigal Vacemanov grad, bo zelenelo visokodebelno bukovje z gostimi vejami!
V vrtincu misli in premenljivih občutkov je stopil Ebervajn okoli kupa pepela, ki je bil nekdaj hiša. Pod njegovimi koraki se je prašila mel in ko je prišel do mesta, kjer so se pod sivo odejo dali uganiti še sledovi odprtih stopnic, je odgrebla njegova noga iz pepela majhen zapogrijen predmet. Ali ji bi! koščeni držaj ščita ali uho lesenega vrča? Ebervajn se je sklonil, iztegnil roko in osupnil. Strmo zroč na uganko, ki jo je bil dvignil iz prahu, je segel z drugo roko na prsi po sveti spominek, ki ga je nosil na vrvici okoli vratu. Zdaj je držal en del te uganke v desnici, drugega v levici 111 njegov zbegani pogled je blodil od enega do drugega. Oba konca sta si bila podobna kakor polovici razpočene zapestnice. In vendar tudi ne! Ena polovica, k. jo je nosil na prsih, je bila trda kost, samo orumenela od starosti, z vražami na notranji strani. Druga je bila pre-perela in brezbravna, od trohnobe tako razjedena, da se je dala na njeni notranji strani razpoznat, komaj sled nekih znamenj. S trepetajočima rokama je staknil oba kosa. Prilegala sta se liki dela neke celote. In vendar tudi ne. Ena polovica/njegova, je bila na P-clon.u ost.o nazobčana, druga pa na okroglo razjedena od gnilobe.
Težko dihajoč je zmajal Ebervajn z glavo in že hotel sivo uganko vreči »azaj v pepel. Toda pogled mu je
iopet obvisel na trhli kosti, zopet je staknil oba kosa! Ali sta bila dela celote? Kako je prišla ena polovica na Rimsko cesto v Partnahgav, druga sto ur drugam, sem pod pepel od Vacemanovega gradu? In ko sta bili še celota, čigava je bila koščena zapestnica? Kdo jo je nosil na topli, živi roki?
Vroča groza je obšla sprašujoeega meniha. Težko je dihal, po žilah mu je viharno plala kri. Z dlanjo si je zakril oči, kakor bi jim hotel zabraniti, da bi reševalo temo to uganke, kakor bi hotel ubežati vsemu, kar mu je burilo dušo. jMar naj se razvname v meni znova stari boj, ker mi bega glavo in misli nerazumljivo naključje?«
Povesil je roko in se zagledal Ija čez prostrano dolino. Rahel nasmeh se inu je prikradel na lice in kri mu je toplo zaplala iz srca, ko je v razžal jenem odsevu večera uzrl po vseh potih ljudi, ki so po storjenem dnevnem delu hiteli liki drobne mravljice proti samo-torici, tja k svojemu ,dobremu gospodu'. »Vidim jih, pa iščem svoj rod in dom, brate in sestre? Mar jih nisem našel že davno, sto in sto? Ali jih ne ljubim s isto ljubeznijo, s katero ljubijo oni mene. In jaz še stojim —<
Pohitel je k obzidju in je iz obeh rok hkrati zagnal polovici obročkov dol v globino. Videl ju je padati, hitreje in vedno hitreje. Zdaj sta se dotaknili svelle jezerne vršane. Dva bela pramena sta brizgnila kvišku, dva vodna kroga sta se zlila v en sam rahlo se razblinjajoč kolobar — in zopet je gladko in blesteče počivalo jezero in zrcalilo v svojih zelenih valovih gore in ožarjeno nebo
Konec.
naj cerkve, Po končani pridigi se je takoj začela pomikati procesija, Zastopana jo bila šolska mladina z zastavo. Nato so se uvrstili fantovski odseki in dekliški krožki ter narodne noše v procesijo. Zelo močno so bile zastopane dekleta Ma-rijih družb iz raznih župnij za svojimi zastavami. Godba Iz Cerkelj je svirala Marijine pesmi menjaje a cerkvenim zborom. Lep je bil pogled na zbor 29 duhovnikov in bogosiovcev s Škotom na čelu, ki so na glas molili sv. rožnivenec v procesiji. Za njimi so tiesli bogoslovci Marijino ini-lostno podobo, Marijo ao spremljale belo oblečene deklica z lilijami v roki. Nad vse pretresljiv je bil prizor, ko so prinesli Marijino podobo iz cerkve po stopnicah na cesto. Navzoči gledalci so biti do solz ganjeni, celo moški se niso mogli zdržati sol«. Vsa procesija ie polek!« v prav Vzornem redu, z« ksr so skrbeli številni reditelji, ki so svojo dolžnost tzvrSili prav vestno. Po povratku v cerkev so bile slovesne pele lllanije Matere božje in zahvalna pesem. Z pesmijo »Povsod Boga« so 99 Številni romarji poslovili od Marijinega svetišč«. — Mali božja velesovsk* ja ta dan obhajala svoj? zmagoslavje.
Raka pri Krškoin. Prošli petek malo pred pol 9 zvečer nas Je iznenadil močan potresni sunek, kakršnega ne pomnijo niti stari ljudje. Čuti je bilo vršanje v zraku, pod zemljo pa bobnenje tudi 5e pofem, ko je sunek že prešel. Povarocil je dokaj vznemirjenja. Marsikje je pustil sledove na zidovih ter zmetal opeko in omet na tla. — V ponedeljek »o ao vrnili v domovini na oddihu so mudeči naši izseljenci, v Francijo. V borbi za njih obstanek jim Želimo polno uspehov,
Viairrh pri Amafj«4i. V nedeljo 18. septembra ob 9 dopoldne bo fia prijaznem gričku Vlnl-vrh pri Šmarjetl ljudski tabor «a občine Smarjeta, Bela cerkev, ftt. PelBf, ikosjan, 61. Jernej, Mirna peč, Novo mesto Itd. Govoril« bosta gg. minister v p. ia senator dr. Kulovec in bano-vinski svetnik Dom. Webla. Dolenjci, ta dan na .Vini vrh t T*ho? bo v vsakem vremenu.
Al. Riipttrt na »olaujsk«™. N* Vel. Cirniku je bila 12. septembra »a slovesen način blagoslovljena nov* Šola enorazradnica, M katero SO preuredili bivaš Nahtigalovo hišo. Ljudstvo j« vsem, posebno p6 banski upravi zalo hvaležno, — Z letino smo kar zadovoljni. Tudi vinogradi lepo kažejo. Ce nam Bog nakloni soflSne dni, bo Izvrstna kapljica. Le Mdj* tts lK» ia Živinske krme Je ta leto bolj ms In, pa še te zaradi slabega vremen« ne moremo pospraviti.
Slovenski dom
JB NAS CENENI POPOLDNEVftlft, KI G& SVOJIM fiSTATELJEM TOPLO PllIPOfeOČlA-MO, IZHAJA VSAK DELAVNIK 0» iS IS STAR8 ifESEČSO SAMO ll DIKAiUJCV. tk ONEGA, KI Si M MOKE KAKOOITI »SI Al-VENCA« /B tšbovmmi DOM« P0POLHO nadomestilo. pišite na DOPISNICI GPBAVf »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB-UANO, »AJ VAM POSLI B NBKAJ STBVlLK LISTA NA OGLED,
St. Andrai pri Velenju. Že od nekdaj je bila Želja vseh faranov, da bi se uredilo tukajšnje pokopališče, ki je Že imelo žalostno sliko. Zato »a je cerkveni konkurenčni odbor z Vnemo lotil dela, da se ta stvar enkrat uredi. Gabrov plot smo podrli in liarneslo njega ntoji sedaj krasna ograja. Na vsaki strani vhoda pa so vdelane marmornate plošča i napis! vojakov, padlih v svetovni vojni. — Kljub temu, da se je mnogo del iivršilo na tlaki, so Vendar stroški precejšnji, ki so pa deloma Že poravnani in niso faranov prav nič obremenjevali. Ves potreben denar se je dobil od dohodkov raznih prireditev, Dolžnost konkurenčnega odbora pa bo, da uredi ludl notranjost, (Ia bo potem v skladu f. lepo ograjo.
Sv. Barbara v Naleteli. Zadnje poročilo o toči v Halozah se sedaj lahko krivo tolmači. Sporočamo, da j« napravila toča le malo škode. Edino v enem delu Cirkuljan se hudo pozna na koruzi in ajdi, drugod pa ni tako hudo. Ljudje so se le hudo prestrašili, ker Je silno neurje bilo ponoči in ker jim je še vedno v spominu grozna toča leta im.
Zrial*. Zaspal J« v Oospodu najstarejši občan Franc Rodinan it Zdol, aiar M let. Bodi mu lahka zemlja. — Dn« '?. septembra »o naznanili zvonovi pretresljivo novico, da Je umrla po dolgotrajni bolezni mlada Sena lo mati B»n Antonija, ki zapušča muit In 5 malih otrok. Drag* mati
počiva v miru, molu ia otrokom naie šote! je!
LesfcavM pri Kfgkenb . Lepo vreme, ki je ftasfopilo. daj« novega upati]* Jiftiim kmetovalcem,
da se vsaj nekoliko nadomesti škoda po suši lile uničila dober del naših pridelkov, največ živinske It mm. Tudi aroždje bo pridobilo na ij» liflni in kvaliteti. -- Bela Žena al Ja Izbrala tanta ki Jo lan! novembra prišel po 28. istih i* fike. Jetika, ki Jo je prinese! Iz tujine, nI dimu stila, da hI vsaj eno leto tolažil svojo 88 let star« lnater, stanujoio v vasi Vlhf-e. Pokojni Franc It*. Ji® Je nov dokaz, kaj dS našim izseljencem tujina Dne 9. septembra ob pol 9. zvečer nas je pr«! strašit potres. Škode ni naredil, pač pa je 1K)! vzročl! mnogo strahu.
Bela cerkev. Precej močan potresni sunek smo čutili v petek 9. septembra ob pol zvečer, ki ba je trajal le malo časa. Po nekaterih vasel, je padala opeka s streh. Večje škode ni naredil,
Preska. V letošnjem letu kosi stnrt v na3i tupnijl kar preveč. Do 9. septembra Jih Je uinrlo Že 17. Zadnjega smo pokopali 23-letnegs fanta Albina Bečan Iz Seniflce. Kal bolettnl ie prinesel od Vojakov. Veličasten pogreb je pričal, kako so dobrega mladeniča vsi spoštovali ir. ljubili. — Roj. stev je pa do sedaj Sele 22 doma in 3 v Ljubljani. — V nedeljo, 18. septembra oMinj* pri nas bratovščina Žflloaltie Matere božje svoj glavni družbeni praznik. Popoldne ob 2 le slovesna procesija ler pridiga in pete litartije. Častilci Žalostne Matere božje pridite! Nekdaj se je Iflo pobožnih obiskovalcev. Za spoved je poskrbljeno.
Duplja. V nedeljo 4. septembra smo tudi pri fms odkrili spominsko ploščo v svetovni vojni padlim rojakom naše f»re. Plošča je Vzidana na cerkveno steno. Ob 10 smo ifneii »v. mašo r.a padle vojake, katero je daroval bivši vojni kiirat d. Cegnar, župnik v Trnovem. Po m*Si »a je velika množic« faranov zbrala pred ploščo. Po blagoslovitvi je imel na zbran« najprej nagovor domačin Franc Snedic, t s njim pa je spregovorit Župnik J. Cegnar tako lepo, da se fllfto mogli Zdržati solza niti možje, ki so prestali vM gorja svetovne vojske. Nato j« spregovori! Se zastopnik bojevnikov iz Ljubljane. Med slovesnostjo »o <lup-Ijsliski gasilci lepo zapeli tri žalostinke. Vsi pošteni farani pa so s studom obsojali obnašanj« nekaterih ljudi, ki niti take stvari, kakor je počastitev spomina vojnih žrtev, no morejo pustiti V miru in s surovim obnašanjem motijo slovesnosti, ki bi morale bili ie tako propalemu človeku svete. — Oospod urednik, že o prireditvi našega Društva kmečkih fantov in deklet bi vam radi nekaj napisali, pa vem, da imate že vi in
L i m ba raki >
Razdejanje
(Povest Iz domačega Življenja.)
»Red mora biti,« so kimali možaki.
Svetlin jim je trobil, da je treba dvigniti živinorejo. Priporočal je umetna krmila. Poslušali so ga i. odprtimi ušesi.
Mati Svetlinka se je ogrevala za umno kurje-rejo. Jajc je dovolj, zato pa nimajo prave cene. Občina bi morala nabaviti stroj za valenje piščat. To bi bi! napredek!
Pivci »o pričeli gledati tia nro. »Kaj, ali j» že res toliko?« so se ustrašili nekateri, ki svojih skrbi za dom še niso utopili v kozarcu. »Pa smo kar obsedeli!«
»V prijetni družbi Čas hitro mine,< je menil krčmar, vedoč, da je ur« prakesn«. Pomaknil Jo je nazaj, isko da gostje tega niso opazili. Ali pa jo je kar ustavil.
»Kam se vam pa mudi?« je »topila med goste krčmarica, da bi jih šs pridržala. Pomagale so Ji živahne kretnje, mežikanje t očmi, dreganje s komolcem in prijaznost, oblečena v sladke besede. .Vse to jo delovalo očarujoče.
Toda možje se niso dali premotiti. Plačali ao ter se poslovili. »Pa že kaj pridite!« sta jim segala v roke. »Takoj po večerji se vrnil«!«
»Kftdar bo spet prilika nanesla,« so popravljali tisti, katerim je bilo Skoda denarja.
Fivei, ki bo Se ostali za mizo, niso bili že vei za resen pogovor. Vidmar je slonel na oglu in dremal, Lovrinc pa jokal, kauar se Je spolhtill svdj« rfljrfe, kakrSrte ni falo nikjer pod božjim eotttemv Florla je pel, da }» tropetal« luč v svetilk:; kogar jo dosegel, ga je objel in pritisnil k sebi. Jerač pa ščipal in. zbadal, kdor mu Je prišel »sid roko; kadar je bil vinjen, ledaj se k njim *^lo!i ni dala govorili.
V
»Tone, kadar boš ti župan, todaj bo bolje,« je silil v Rožanca.
»Tebi (ako ni sl!e,< mu je odvrnil porogljivo.
»Pa kreda ae bo podražila,. «
»Zakaj?« ga ni povsem razumel.
»Zato, ker jo bodo krčmarji več porabili...«
»Ali misliš zares?« je zategnil na kratko.
»Stari Rožahc ni hodil V gostilne. Ssilte hruške je glodal, a ti ae mastiS 9 pečenko...«
»Tebi ša nisem nobene pojedel,« mu je zabrusil.
»Stari Je posojal, ti pa dolgove delaš...«
»Ti mi Se nisi nič posodil.« — RoŽanc je Že vihal rokave.
»Mir!« je Svetlin zapovedal obema.
V veži so se začull drobni koraki. Ida sa Je vrnila z Rožanko, ki je široko odprla vrata In stopila v sobo. »Ton«, domov »e ml epravil« ja zarohnela. »Alt si sedel na smolo? Ves popoldan si ža tukajl Kdaj boS pa živino opravil?«
»Ali je niso oče?« so je skoraj ustraši!.
»Saj veš, kaj so oče! Nanje se ni treba zanašati.«
Vstal je, da bi sa izmazal H*.& miz«, a Svetlin mu je namigni!, naj ostana in pritegne ženo zraven sebe.
Rožunc je odrinil soseda in nalit kozarec.
»Domov pojdi!« Je prezrla njegovo vabilo. »OČe že ves popoldne godrnjajo.«
»Saj pojdem!« — Rožanc je proseče gledal krčmarja, naj posreduje, Sain je brez moči, ker mu je žena vajena kljubovati.
Svetlin jo je prijel za rame. »An«, tak h» bodi vendar taka! Zraven moža boS p* !o nedela, in če so nekoliko pomitdiš, ie zato u» bo treba plačati davka t«
Njegove beeed« so zalegle. Vdala se je, čeprav nerada, in sedla k možu.
»Pa pij!« je mož potisnil prednjo kozareo.
»Nisem žejflaft jo Odklonila.
»1'a š« boš I c ao jo pošalil Svetlin, da bi jo
spravil v dobro voljo. »Ako zvečer mavrica vitd» pije, naznanja lepo vreme.«
Dotaknila se Je t ustnicami kozarca in vsi!;-nila nekaj kapljic, pri tefner se Ji je grozoviti spačil obraz in streslo jo ja po vaem telesu. »Klal« je!« Postavila je kozarec na mizo.
»Izvrstno vino, čeprav ja okus nekoliko osterlt
—	Krčmar Je udaril ob čelo, ko! bi sa bil nekaj domislil. »Ida!« ja poklical svakinjo. »Tistega i i kota ji prinesi, ki priveže dušo!«
Rožanka sa ja branila, da ji ni treba ničesar nositi. Toda Ida je smuknila skozi vrata in že ja stala na mizi steklenica, ki sa je prijetno rdečila. Svetlin je natočil čašo ter ni odnehal poprej, dokler ni bila prazna. »No?« je nato pogledal Ann.
»Ta pa grsl Slad! in greni,« se je oblizovala.
»Taka pijača je za ženske,« je hvalila Svetliu-ka. >In zdravilo za bolnike!« — »Prav za zadnja uro!t je dostavila Ida s porogljivim nasmehom.
»Tako Vino boš pila, kadar boš županja,« ja Jerač iztegnil svoj dolgi jezik.
»Kakšna županja?« Rožanka ni razumela šale.
»Takšna, da se ti bodo odkrivali iu pa takole«
—	je cmoknil z jezikom ter si poljubil reko.
»Tiho!« ga je pokaral Svetlin kot razposajenega jiaglavca. »Nocoj ge ni nihče župan, prijatelji atno In flosedja.«
»Tone!« -- Rožanka Je nekaj zaslutila. »P« ns, da bi so ti kam vtikal? L« poskusile
Mož ji je hitro odkimal in napolnil čaSo. »Pij, Ančka! Saj pozriaS JeraSa.f
»Siten je, silen,« je rekla in napravila flekaj krepkih požifkov. »Rad nagaja, a na misli hudega.«
»Izplj, Ančka, »ko so ti prileže.« — Bolanca je bila sama ljubeznivost.
Ana je pila ia postajala zgovorna. Na dom )» pozabila. Svetlinka se ji jo prikupila * okusno večerjo. »Saj niso taki kakor mislimo,« jo sodda Svetlinove, ko je obirala goeko. Kcsala »o jo, ker sa je proti očetu precej drugačo izrazila-
m! braici Domoljuba o tej organizaciji pravilno imenje. Le to bi radi pribili, da je izšel v Kme-i«kem listu ° tel Prireditvi dopis, ki ni niti v raidaljSem sorodu z božjo hčerko resnico. Sicer ' linijo tudi pri nas ljudje take dopise prav brati i" vedo kam pes taco moli.
Siiiarjcta na Dol. Dne 20. septembra bo pri „a9 velik kramarski in živinski sejem (tudi za konje in svinje). Kupci in prodajalci, vabljčni! — v naši občini bo sejmi vsak kvatemi torek.
Kresnice. Žitna letina je bila letos dobra kot to več let ne. živinske krme pa je rnalo. Žalosten pa je pogled po naših vrtovih. Spomladanski mraz [e precej škodoval, kar je ostalo, pa so uničili sadni škodijivci. Za našega kmeta pomeni dobra sadna letina veliko, saj je sadje eden največjih virov dohodkov. Letos no bo sadja niti za dom. Dela je pri nas obilo. Zlasti železnica in apnenice zaposlujejo veliko ljudi. Da bi le tudi preko zime mogli ljudje dobiti primerne zaposlitve.
Vrliovci pri Ljubljani. Ob jugozahodni meji Ljubljane, kjer gospoduje nad prijazno dolinico daleč znani Boli ni S k i grad, smo dobili novo se-lišie z imenom Vrhovci. Stanovalci tega kraja so doslej pogrešali cerkvice. Našli so skromen izhod in ei z bornimi prihranki in s pomočjo dobrotnikov postavili lično kapelico Matere božje. Sve-tišJe. grajeno v prikupljivem modernem slogu, dela časi graditeljem in okolici, njeno notranjost pa krasi velika Marijina soha, delo kiparja Ko-((ovška. Blagoslovitev kapelice bo v nedeljo 18. septembra ob 3. Po končanem obredu in litaniiah ho darovanje. Vabimo vas, da se v čini lepšem številu zberete k redki slovesnosti in poniorete po svojih močeh k dovršitvi tega zglednega prizadevanja.
Vinica pri Črnomlju. Oni dan Bi je hotel Jože ii Podklanca privoščiti nekaj ribic za prlboljšek. Sel je z dinamitom k vodi. Nesreča je hotela, da mu je dinamit eksplodiral v roki. Eno roko mu je takoj odneslo, drugo pa bo mu morali v bolnišnici odrezati. Tudi sicer je revež močno poškodovan. Zdravi se v bolnišnici v Kandiji.
Metlika. Tabor v Metliki je bil lepši kot smo sami pričakovali. Tabor je potekel v najlepSem miru in redu, čeprav so se nekateri menda bali v Metliko priti kot govorniki. Ko je minilo do-sami pričakovali. Tabor je potekel v najlepšem miru in redu, čeprav so se nekateri menda bali v Melliko priti kot govorniki. Ko je minilo dopoldansko slavje, se je pripeljal pokrovitelj tabora župan dr. Adlešič, kateri je obiskal takoj počit-
^ V? ljubljanskih otrok t Metliškem k?11"', ^Poldne je g. pokrovitelj prisostvoval telovadnemu nastopu m imel lep nagovor na mla-vr"°' ~ Avt0 ie povozil pred nekaj dnevi v Met-Iiki 9 letnega dečka iz Vidošič, ko je šel z materjo b kolodvora. Prvo pomoč mu je takoj nudil zdravnik, ki je odredil prevoz v bolnišnico. -hlrel v nogo je dobil Anton Nemarni- iz Božako-vega. Ko je varoval grozdje v vinogradu na HrvaŠkem so navalili Hrvatje nanj s kamenjem in orožjem. Moral je tudi iskati pomoči v bolnišnici. — J red par dnevi so pretepli posestnika Kozjana, ko je čuval vinograde. Sploh so postali Hrvatje jako nasilni na naše posestnike, ki imajo tam vinograde. Požigajo jim in trtje sekajo. Zdaj pa še pobijajo, ko čuvajo svojo lasi. Tukaj bi morala oblast napraviti red. Še nekaj! Slovenci gori okrog Ljubljane in z Gorenjske, i;o hodite po vino, zakaj ne bi kupili vina od naših ljudi, kateri imajo boljša vina, a cene so iste. Že čriček prepeva! Letos je dan trgatve določen za 10. oktober. Ako bo lepo vreme, bo izborna kapljica:
Iz naših mmtev
Lom. Prosvetno društvo in fantovski odsek priredita v nedeljo, dne 2. oktobra malo tombolo v korist ilaineravanega prosvetnega doma. Prosimo vsa društva, naj takrat ne prirejajo prireditev. Vse prijatelje naše mladine vabimo, da se tombole udeleže v obilnem številu. V slučaju slabega vremena se tomobola vrši prihodnjo nedeljo.
Trebnje. Prejšni teden so končali z graditvijo novega gasilnega doma. Stavba je nekaj svojevrstnega in bo gasilcem in kraju v ponos. Slo vesno so blagoslovili in olvorili novi dom v nedeljo, 11. septembra popoldne. — V nedeljo, dne 18. septembra bo ob pol 8 zjutraj v »Prosvetnem domuv predavanje: jO odbiri in razkuževanju semena in pravilnem kletarstvu ob času trgatve.« Kmetje in vinogradniki, naj bo vaša udeležba čim večja.
Braslovče. Katoliško prosvetno društvo bo uprizorilo v nedeljo 18. septembra ob 15 v Društvenem <!omu svetopisemsko igro: »Jeftejeva hči« v 3 dejanjih. — Domačini in sosedje prijazno vabljeni.	„
Sv. Avguštin v Halozah. Marijanskega tabora se je udeležila velika množica. Veličastna je bila že rimska procesija na predvečer. V nedeljo pa je prišlo na tabor do 6000 Marijinih častilcev.
«''as je Rožimki v prijetni družbi naglo potekal. Kazalec na stenski uri se je že nagnil s polnočne višave. Vidmar se je medtem ie nadre-mal in Lovrincu je bilo mehko pri srcu ob pogledu na Ružanko, ki se je bolj in bolj privijala možu. »Prav kakor- nekdaj moja Francka!« se je spomnil svoje rajne žene. »Zdaj 6em pa sam!« se mu je utrnila debela solza.
»Pa bi se oženili,« mu je omenila Svetbnka.
Mož je zajokal in dal razumeti, da mu spričo doraslih otrok kaj takega ne kaže več storiti.
»Zapojmo, kdo bi jokal!« - Floria ni mogel gledati kialih obrazov.
»Pa dajmo!« — Rožanc je položil ženi roko na ramo. »Kajne, Ančka, da nam boš pomagala?«
»Pameten bodi!« se Je sramovala. »Nisem se pela v gostilni.«
»Boš pa nocoj. Saj znaš,« ji je prigovarjal.
»Znam že, znam, toda...«
»Kar dajmo!« je silila'Ida, ki ee je rada postavila e svojim visokim glasom.
Florin jo je lirezal naprej, nakar je pritisnila vsa družba:
»Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan, da se bo svitalo gor prot' Ljubljan'.« *
Niso ge izpeli, ko so ee b močnim truščem odprla vežna vrata. Stari Rožanc je stopil v sobo, Mm je utihnila pesem. Družba je ostrmela.
»Oho, očka Rožanc!« Svetim se mu je klanjal ter mu ponujal roko.
»Meni se ni treba nič klaajati in sosed ne »ega sosedu v roko.« — Nato se je obrnil proti mizi: »Ana, lepo si začela! Takoj mi beži domov, sicer... Otroke imaš, pa tukaj posedaš! Sram te hodi!«
»Oče, pit pojdite)« mit Je hči pripravljala kozarec. »Takega še »iste pilil« — Poznalo ee ji je, da govori reanie.o
»Pa ga tudi «».e borni« je pribil odločno. »Mlad nisem popival, pa «e tudi star ne bom privadil. Vidva ee ga bosta pa že navadila. Zgodaj sta začela.«	.
Ana ni vedela, kaj naj bi odgovorila. Naj reee karkoli, očeta ne ho ugnala. Hudo se je bilo premagati, a vendar je molčala.
Svetlin je hotel očeta premotiti 8 šalo, rekoč, da so gostilne hiše, kjer Bog roko ven ponuja. Omenil mu je čudež v Kani Galileji. «
Starec je zatisnil ušesa in ozmerjal žeta z za-piavljivcem.	_	„ .
»Vašega še nisem nič zapravil,« ee mu je zapletal jezik.	.	, , ,
»Domov pojdi!« je zahteval s krepkim glasom, kot bi ne bil slišal nobene druge besede.
»Ce hočem!« se mu je zet postavil po robu. »Pojdi!« ga je prosil. »Vol se je odtrgal...«
»Nazaj bi ga bili privezali...«
»Nisem tvoj hlapec.« — Starec, ee je obrni!
proti vratom.	v—i.
»Oče, ne hodite vendar taki!« mu je klicala
vsa družba. »Ali mar nismo sosedje?« »Taki sosedje!« je dejal zamčljivo. Svetlin ga je ujel med vrati. »Proč!« se mu je iztrgal iz roke. »Mene ne boste!« Odšel je t
^"ŽaT/vtliTn prijela moža za roko. »Poj-
dlVaiAlinnieniš, da se je vol res odvezal?«
»Čeprav se ni, iti morava.« - Izpustila je moža in vsa zmedena hitela za očetom.
Rožanc se je nekoliko obiral, naposled pa je tudi on odšel ii krčme! Sledili bo mu tudi drugi, togotni na starca, ki jim je pokvaril druščino, da so se morali raziti v slabi volji.
Svetlin je ugasnil luč in zaprl pivnico, nakar * je umaknil v^manjšo sobico Na mizi je Mata kviilua kamor je zapisoval dolžnike. Odprl jo je ta MpiMl na stran ki je bila že popisana do polovice »Rožanc 10 litrov.« - »In ptička je tud>
Skol. voditelj Marijinih družb je ob 10 blagoslovi! zaslavo dekliške Mar. družbe in imel sv. mašo ter prekrasen govor. Po maši je bilo zborovanje, kjer, je nastopil kot slavnostni govornik p. Konstantiri e Ptujske gore. Sledili so še drugi govori In pozdravi, med njimi tudi govor zastopnika sosednjiH Hrvatov. Množice so se zadovoljne razšle.
Sv. Lovrcnc na Dr. polju. V nedeljo 4. sept. je naše prosvetno društvo priredilo igro »Na smrt obsojeni«, ki kaže trpljenje naših bratov za mejami in ki je prav primerna za proslavo 20 letnico Jugoslavije. To proslavo smo istočasno praznovali! tudi pri nas. Pred igro je bi! primeren govor in lepo petje domoljubnih pesmj. Vsa proslava jo potekla v najlepšem redu in v splošno zadovolj-nost številnega občinstva.
»Dolenjske Benetke«. Igra »Slehernik«, ki jo je prosvetno društvo predvajalo na Mali Šmaren' zvečer pred župno cerkvijo, se ponovi na kvaterno soboto ob 7 pri Materi božji na Slinovicah. Romarji od blizu in daleč pridite že v soboto zvečer, ker bomo igrali nalašč za romarje. — Naši »na-prednjaki« so se tudi udeležili shoda v Krškem, ki ga je imel poslanec Mravlje. Ugotovili so zopet, da mora vlada zopet pasti, ali pa bo vojska. Eden udeležencev zborovanja v Krškem se je tako navdušil, da je moral napasti igralce, ki so se vračali domov od večerne prireditve. Likof za ta napad pa bo napredni mož sam plačal.
Šmartno pri Litiji. V nedeljo, 18. septembra, bo imel govornik iz Ljubljane zelo važen nu-rodno obrambni govor, in sicer takoj po prvi maši v šmartnem pred cerkvijo, ob 1J pa na Javorju pred cerkvijo. Vsi vabljeni, odrasli in' mladina, moški in ženske!
Zalilog. V nedelja 4. septembra je bi! pri nas dobro obiskan shod JRZ. Govornik nam je v kratkih in jedrnatih potezah razložil delo naše stranke in našega voditelja dr. Koroica. Dne J J* septembra bo imela Škofjeloška gasilska župa v, naši vasi glavno gasilsko vajo za celo selško dolino, Kogar zanima, naj pride pogledat.
Struge. Preniovanje govedi je za nami, Oce-> njevalna komisija je prignano živino pregledala in ugotovila da si> posebno rodovniške krave prav, lepe. Bilo jih je 68. Pa tudi vsa druga živina, katere je bilo z mladino vred 402 glavi, je bilJi. pohvale vredna. Komisija je vse živinorejce nagradila in so nekateri dobili prav lepa darila« Razdeljenih je bilo 5(500 din. Od tega je dal a država 1300, banovina 1800, okr. kmetijski odboj
že naša,« se je namuznil in odložil knjigo. Mislil je pa Rožanko.
III.
Rožanka se je zbudila tisto jutro s silnim; glavobolom, ko je že sijalo sonce. Žejna je bili in ko se je napila vode in umila glavo, je čutila*, da ji je odleglo. Počasi se je zmajala v kuhinjo* kjer je pa v peči že gorelo. Mož je zakuril, preden je šel v hlev k živini.
Po zajtrku sta odšla na polje. Z očetom nista govorila. Starec jc ostal z otroki doma za varuha^ Dela se ni dotaknil, vse ga je jezilo zaradi prerekanja pri Svetlinu.
Ano je kuhala vročina. »Zaradi pijače,« je rekla ter si brisala s predpasnikom znoj, kt Ji jO kapal od čela.
»Ni slabo vino, ki oznoji človeka,« je menil Tone.
.»Ampak preveč ga je bilo. Oče so pnšli rea o pravem času.«
»Danes bi se pa spet prileglo,« Je izkušal ženo,
»•Nič ne rečem — zaradi žeje.,.« Je gledala) proti Svetlinu.	j
»Domov grede se bova oglasila ...«
Ana ni odgovorila ničesar. Spomnila ee je ra-i čuna. »Ali si sinoči plačal?« je bila radovedna.
' »Saj veš, da nisem. Že več mesecev sem brea denarja...«
»Pa bo le treba poravnati. Kako boš pa vedel-, koliko mu dolguješ?«
»Svetlin zapisuje. Bova že poračunala. Jaz zaupam njemu, on pa meni, čeprav ima zapisani) na steni: »Na up pri sosedu!« _
»Niso slabi ljudje,« je hvalila žena. »Kdo M bil mislil, da znajo talco postreči! Sinoči sem Jih! šele prav spoznala.«
»No, ali ti nisem pravil?« — Rožanc bi bil kar zavriskal od veselja. Ana doslej Svetlinovih ni mogl« videti; kadar so se sprli zavoljo gostilne, je držala t očetom. Sam bi je ne bil mogel spr<W obrniti, pa se je ujela kakor muha s'adčico«
2000 in občina 500 din. Iz veselja km je naSel tako izredno iepo živino ja na svoio lastno ini-eijativo dodal predsednik komisije iz baltskega zaklada k nagradam Se 400 din, češ da so nagrade za tako le|>o živino premajhne, kar »o navzoči z veseljem vzeli na znanje. Komisija je med drugim izjavila, da ima zadruga v Stmgah najlepše krave od vseh zadrug, ki so imele letos premovanje. Kdor si je živino na ocenjevalnem prostoru ogledal se je pač moral čuditi tako lepi ti vini ko je. v Strugali 'ako malo dobre krme. Zlasti lansko leto je bilo splošno pomanjkanje krme. Vztrajnost pa je premagala vse težave in omogočila postaviti tako lepo živino pred ocenjevalno komisijo. Pri tej priliki tudi omenjamo, da je bila naša zadruga že leta 1928 na ljubljanskem velesejmu odlikovana z zlato kolajno. Prav škoda je da nismo mogii tudi letos razstaviti svoje živiue tam zaradi slinovke.
Odri! Komedijo »Butatci« in dramo »Živ pokopan'; lahko naročite pri Tonetu Kušar, Reteče 20, p. Škofja Loka.
RADIO LJUBLJANA
»d !5. do 22. septembra 19.18.
Vsak dan; 12 Plošče, 1245 Vreme, poročila, 13 Čas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Čas, vreme, poročila spored in obvestila.
Cetriek, 15. sept.: 13.20 Harmonika solo, 18 Radijski orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.HO Nac, ura, 19.50 10 minut zabave, 20 Koncert pevskega zbora Glasbene Matice, 20.45 Plošče, 21 Koncert Radijskega orkestra, 22.15 Koncert lahke glasbe. — Petek, 16. septembra: 13.20 Koncert Radijskega orkestra, 18 Plošče, 18.40 Ženska ura. 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti za planince, 20 Koncert, 21.20 Orglice in harmonika, 22.35 Angleške plošče. — Sobota, 17. septembra: "13.20 Koncert Radijskega orkestra, 18 Radijski orkester, 18.40 Socialno skrbstvo v Ameriki, 19.30 Nac. ura, 19.150 Pregled sporeda, 20 Ob dvajsetletnici osvobojenjs, 20.30 Plošče, 21 Prenos opere iz Rima. — Nedelji,, 18. septembra: 8 Radijski orkester, 9 Napovedi, poročila, 9.15 Plošče, 9.45 /Verski govor, 10 Prenos cerkvene glasbe, 11 Otročka ura, 12 Koncert Bežigrajskega pevskega zbora,- 13.20 Koncert Radijskega orkestra, 17 Kmetijska ura, 17.30 Plošče, 18 Površnik, veseloigra, •18.30 Plošče, 19.30 Nac. ura, 19.50 Violinski kon-
Odtod la nenadna sprememba. Tako je izgubil starec zadnjo oporo, na katero se je se naslanjal, kadar je udriha!'po Svethnu.
Vročina je bila čedalje hujša, Ana je zevala in omagovala. Tonetu se je zasmilila; rekel ji je, naj gre domov in pripravi kosilo. Rada ga je ubogala, ni ji bilo treba dvakrat veleti. Takoj je zasadila v zemljo motiko in nabrala v košaro plevela, ki ga je ponesla domov za prašiče.
Bližnjica s polja je peljala mimo Svetlina. Rožanka ta dan ni napravila ovinka. Svetlin jo je prestregel, ko je šla čez njegovo dvorišče. »Dane« pa že kakor ogenj,t jo je nagovoril. »Pa bi se malo ohladila.t
Sedla sta na klopico pod lipo, kjer je bila tudi miza, pripravljena za goste. »Samo za trenutek,? je rekla. »Bog ne daj, da bi se predolgo zamudila!«
»Ida, vina na mizo!« je zaklical v vežo. »Tistega iž mane!«
»Ni treba!« je branila. »Nimam pri sebi denarja . ..«	-
»Nisem te vprašal, kaj imaš in kaj nimaš,« se je delal, kot bi bil nejevoljen. »To pa vem, da si žejna.«
»Zares ste mi ustregli!« — V dušku je izpraznila kozarec ter ga postavila »a mizo. »Teče kot olje.«
»Pij, Ana! Nič ga ne pokušaj!«
izpila je do polovico ia sukala kozarec proti soncu. »Ali je to vimo res iz mane?«
»Res,« je pritrdil. »Delajo ga iz medene rose...«
; »Pa je ni v naših krajih?«
»Seveda je ni,« je zanikal; »zato je tako vino silno drago, ker pride iz daljnih krajev .. .<
»Hm, drago je, pravite. Dobro je pa le,« se je oblizovala.
»Pije ga le najboljša gospoda ...«
»Pa ga mi tudi,« se jo smejala s precej drugačnim glasom.
y
cert, 20.40 Ploščo, 21 Radijski orkester, 22.15 Jo-žek in Ježek. — Ponedeljek, 19. septembra: 13.20 Koncert Radijskega orkestra, 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.40 Nekaj poglavij o biologiji žene, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Zdravice, 22.15 Lahka glasba. — Torek, 20. septembra: 13.20 Koncert Radijskega orkestra, 18 Plošče, 18.40 Pomen za življenje ima nauk o značaju, 1930 Nac. ura, 19.50 Deset minut zabave, 20 Plošče, 22.15 Švicarska godba. — Sreda, 21. septembra: 12 Akademski pevski kvintet, 18 Plošče, 18.40 Mladinska ura, 19.30 Nac. ura, 19.50 Plošče, 20 Orgelski koncert, 21.10 šrame! »Skrjanček«, 22.15 Plošče.
Nikomur hlapci
Dol pri Ljubljani.
V vrsto lepih mladinskih prireditev se je pridružila tudi dolska. Tabor je bi! napovedan za 28. avgusta pa je prav tisti dan nastopilo tako grdo vreme, eia se je morala vsa prireditev vršiti v zelo skrčenem obsegu. To je bilo seveda nekaj za naše nasprotnike! Spričo svojih neskončnih neuspehov so že na vse drugo pozabili, le-zavist jim še dviga preplašeno srce iz hlač. Njihov goreči poročevalec je pohitel v Ljubljano poročat svojemu lističu, še preden se je prireditev začela. Po sili poročevalec v svojem zmašenem poročilu stoka in vzdihuje nad slabim yremenom in mu je ža!, da je vse delo zastonj in da prireditev ni taki) uspela, kot bi zaslužita. Zdaj vsaj vidimo, kakšne mile
»groznega«.
Steklenica na mizi je bila prazna. Ana je pograbila košaro, med potjo jo je zanašalo.
Ko se je Tone vrnil s polja, je slonela na ognjišču. V peči je bila tema. »Slabo mi je,« jo dejala možu, ki ji pa ni rekel ničesar, čeprav je poznal njene slabosti. Urezal si je za kosilo kruha ter se lotil domačih opravkov.
Stari Rožanc ni vedel, kaj se je spet pripetilo njegovi hčeri. Krivda je padla na posledice nedeljskega večera. Napravi) ji je dolgo pridigo: »Ako si lačna, si vzemi kruha in skuhaš si lahko, kar hočeš. Za žejo je v kleti sadjevec ali pa voda v studencu. Kadar ti je dolgčas, se zabavaj z otroki. Dobra mati ne išče okrog razvedrila. Ako bi bila sinoči lepo doma, bi bila danes zdrava. Tako pa nisi za nobeno rabo.«
Ana jo jokala in molčala. Ako bi bila katero zinila, bi so ji bilo poznalo, da se ji zaletavajo besede. Moči so ji 6icer pojemale, a zavest je bila še toliko trdna, da je skrivala svojo onemoglost.
»Zetu pa ne bom rekel ničesar,« je sklenil potiho, pa se ni mogel zdržati. Lotil se ga je zvečer po storjenem delu. Tone se je naslonil na mizo, čim je prišel v sobo. Ni se zmenil za otroke, ki so skakljali okrog njega.
»Atek je bolan,« jim Je pravil starec. »Pri Svetlinu se je naleze! strupa ...«
Zet je dvignil' glavo in pogledal čez ramo očeta.
»Zakaj me gledaš kakor škrat iz vrča? Mar nisem povedal resnice?«
»Če sem bolan, je moja stvar,« je godil nejevoljno. »Pa nisem.«
»Tem bolje zate!« — Oče se je namuznil ter ga zbodel: »Koliko si pa zapravil?«
»Tudi to vas ne briga. Zaradi vaa naj var-čujem ali zapravljam. In če grem jutri beračit, mi vi ne boste ukazovali.«
Starec rnu je zapreti!: »A tako si upaš govoriti? Preden boš zabunkal kmetijo, me boš izplačal. Moja potrpežljivost ni železna; ne bom namreč čakal razdejanja in molčal kakor bacek.«
jero je neka organizacija naredila iz kmečkih tan tov. Od daleč so ti junaki stali in držali roke ' žepih pa jim je še tega napornega dela žali No, to so res fantje in pol! Največje težave pa i« delal našemu poročevalcu stiašni napis: »Bom, otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci!« Nikomur hlapci! Strah in groza! Ko je ta hlapčevska du;a zagledala grozni napis, ga je vse zapustilo. Saj p> ta stvar tudi ni kar tako! Le pomislite, ljudje božji! Nekje na širni zemlji se še zdaj — po toliko letih nasilja in strahovlade — najdejo ljudje, ld nočejo biti nikomur hlapci! In io si še drznejo očitno povedati! Sedaj seveda razumete, da jij bilo za junaškega poročevalca to preveč. Globoko se je ukrivil njegov suženjski hrbet, lasje so sb mu naježili in jadrno jo je v najhujšem dežju popihal v Ljubljano poročat o tej v nebovpijoči pregrehi. V rokah je namreč z obupnimi močmi stiskal cepec — pomislite, ljudje božji — prav pravi cepec — in bežal je... Škoda, da mož ni priložil fotografije.
Kmečki lant to ni bil. Najbrž je bi! kak bledo-ličen škric, ki je po pomoti zašel na deželo, ie bolj po jioinoti pa med kmečke vrste.
Osmega septembra pa so naši liberalci stra.?-no slabo molili, ker niso bile uslišane njihovo prošnje za dež. Zaprli so se v svoje hiše in čepeli za zaprtimi polknicami. Naša prireditev pa 39 je nemoteno razvijala. Počastil jo je celo gospod ban, ki je ime! lep govor o pravih mladinskih organizacijah. Za njim je brat Lsngus pokazal v svojem !ej>o zasnovanem govoru prepad, ki zija med našo organizacijo in ono drugo, ki dobiva podporo od naših žuljev in si Sasti viteški naslov. Ljudi se je nabralo lepo število.
Ljudem okrog zelene deteljice pa svetujemo, naj v prihodnje pošljejo kakega bolj junaškima poročevalca v Dol. Mogoče bo kaj pametnega zvedel, da um ne bo treba prodajati cenenih neslanosti, kot jih do zdaj in ki jih dobi za vsakim oglom deset za počen grošt	_
d Vse bralce Domoljuba opozarjamo, da svoje oblačilne potrebščine kupujete pri naši domači tvrdki F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 in 30, kjer dobite res dobro blago. Videli boste tudi, da bo tvrdka kmalu dobila nove prostorne trgovske lokale, zaradi česar želi iz dosedanjih prostorov vso sVojo zalogo razprodati, ter so tudi cene temu primerno znižane.
»Saj ne rabite denarja!*, ga je zavrnil po-
smehujoče.
»Pravico imam do tega, kar je moje. Ti' pa ne smeš razdirati nekaj, kar ni samo tvoje. Otroke imaš in ženo, za katero si dolžan skrbeti.«
Mladega gospodarja je razdražilo. »Vse je moje in lahko naredim, kar hočem. Ce prodam ali razdelim med uboge, če nocoj vse razdenem .. .<
»Če ne boš ti, bodo pa drugi. Svetlin te bo še sleke! iz kože. Le dobro si zapomnil«'
Mož je udaril ob mizo. »Oče, z vami ni vredno govoriti!« Vzel je klobuk in odšel iz sobe.
»Oče, zakaj ga jezite?« je pristokala Ana ii kuhinje. »Rajši bi molčali!«
Starec je odprl ukno. Gledal je za Tonetom, ki jo je mahal navzgor proti Svetlinu. »Ubogi otroci!« je vzdihnil prav glasno za odhajajočim gospodarjem. »Vse bo pognal po grlu!«
Ana se je sesedla na klop in jokala.
»Le jokaj!« Ji je rekel. »Se boš jokala!«
»Ali naj grem spet ponj?« je ihtela.
»Seveda bi biio dobro. Ali pa bi bilo morda bolje, ako ne greš,« je naglo popravil.
»Zakaj?« je strmela v očeta.
»Zato, ker si premebka ter se daš pregovoriti .. .<
Sklenila je, da ne bojde nikamor, pa se n! mogla zdržati. Počakala je toliko časa, da se je oče zaprl v izgovorjeno sobico. Nato je potiho odprla vrata in zbežala čez dvorišče.
Dornov že ni več prišla sama. Mož Jo je prinesel na hrbtu, ker ni maral sramote, da bi bila ostala kje na poti. So je bila pri zavesti, a noge je niso več držale.
»Tone, prav potiho odpiraj!« je opozorila moža, ko jo je postavil pred vežna vrata. »Oče ne smejo vedeti, kdaj sva prišla...«
»In da sem te prinesel,« se je pošalil.
»Nikar me ne Jezi!« "se je spozabila in spregovorila glasno.
(Nadaljevanje tiedij
r MOŠKE obleke \z trpežno hlačeviue
r FANTOVSKE dolge hlače, močne vzorčaBt«
MOŠKE
BOLJŠE obtoke
polvolaeno - . aukno
MOŠKE hlače močno in solidno izdelane
FANTOVSKE obleke rkralkimt hlačami
ZIMSKI SUKN.TIC iz volnene tkanine, trajen
Pozor živinorejci?
K lajno »I>»o i« vaiao prebran® živin*.
Temelj živinoreje je pravilna prebrana živine, posebno mlade. Napake, ki se pri tem napravijo, se pozneje ne dajo zlepa popraviti. Potrebna ni uamo brana, ki je bogala na beljakovini, škrobu in na vitaminih, važno je tudi, da se v hrani dajejo tudi druge z® življenje važne mineralne snovi, predvsem apno in fosforna kislina.
Naša tla po večini v gornjem sloju nimajo dovolj apna, zato tudi trava, ki raste na takih tleli ne vsebuje apna. Pomanjkanje apna pride potem do izraza pri živini v slabi rasti, slabem izkoriščanju hrane in podvrienosti raznim boleznim. Posledica pomanjkanja apna v krini je tudi nie-bkokostnost pri govedu in svinjah ter slaha nes-nosl kokoši.
"ia razvoj kosti je potrebna poleg apna tudi loslorna kislina, ki je tudi ni dovolj v naših krmilih. Zato se mora fosforna kislina dajati v obliki fosfornokislega apna. Kiajno apno mora fcjti zelo fino zmleto, sicer ga živalski želodec ne more sprejeti, temveč ga' neprebavljivega izloči.
V	Jugoslaviji se pod imenom »Kiajno apno« prodaja bodisi foslornokislo apno, ki je dobro, toda drago ali pa ogljikokislo apno (kreda ali zmlet apnenec). Slednje koristi odrasli živini nekoliko. toda za mlado živino pa je radi pomanjkanja losforne kisline popolnoma neučinkovito. Naš živanorejee eplob ne ve, kaj prav za prav kupuje pod imenom »Kiajno apno« in Če kakovost blaga odgovarja ceni, katero je zanj plačal.
Iz teh razlogov se je Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku odločila, da spravi na trg kla.ino apno. ki bo imelo vedno isto sestavo in bo najfinejše zmleto. TO kiajno apno se bo prodajalo izključno samo v plombiranih juta vrečah po »0 kg. Tovarna jamči, da vsebuje kiajno apno najmanj 60 odstotkov ogljikokisiega apna, 10 odstotkov fos-lorne kisline v obliki fosfornokislega apna in 5 odstotkov živinske soli.
V	svrho razločanja od drugih stičnih krmil jc »Hiastniško kiajno apno« svetlo rudeče pobarvano.
Kako in koiiko klajnega apna se poklada živini?
Množina aona, ki jo živina porabi tekom leta, ni vedno enaka. Ravna se po krmi, ki se poklada Sivini. Tako n. pr. rabi živina, ki se hrani s kislo krmo, oziroma z zeleno hrano, dvakrat toliko apna, kakor če se poklada zrnata krma ali pa sladko seno. V splošnem naj bi se dajalo dnevno: velikim živalim in mladim (teletom in žrebetom) 2 polni žlici, prašičem pa po velikosti do pol žlice. Kokošim naj bi se dajala ena desetina dnevne krme v obliki klajnega apna. V svrho preprečenja izgub in razprašitve se priporoča, da se kiajno apno pomeša z vodo in otrobi ali % drugimi krmili.
NAZNANILA
Opoterilo vsem trafikantom ia neorganiziranim drž. upokojencem. Začetkom oktobra vsakega leta je treba predložili prav vsem državnim upokojencem, vdovam itd. »Prijave« zaradi prejemanja pokojnine. Te tiskovine potrebujejo državni upokojenci tudi ob raznih drugih prilikah. Zato je neobhodno poirebno, da so »Prijave« stalno na razpolago v vsakem kraju vsaj v eni- trafiki. Ba-novinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani (Wolfova ulica št. 10) je založilo to tiskovino v pravilno predpisani obliki. Trafikantje lahko naročijo te tiskovine z običajnim popustom. Cena 1 din za izvod. Se neorganizirane državne upokojence opozarjamo, da dobe vsi društveni člani s septembersko številko dru-fIvenega glasila »Upokojenec« po en izvod 'Prijave« zastonj. V posebnem članku se bodo obravnavala v tej številki vsa potrebna navodila. ^Upokojenec« izhaja vsak mesec in ga dobivajo vei društveni člani brezplačno. Članarina znaša mesečno 3 din, ki se bo pa znižala na 2 din čim doseže društvo 3000 članov. Danes je včlanjenih že 2920 članov. — Zadostuje prijava pristopa po dopisnici. »
*
Krasnja. Taminiraško in kulturno društvo »Čelo« v Ljubljani priredi v dvorani gasilske čete v Krašnji, dne 18. septembra 1938. ob 3 Popoldne veseloigro v treh dejanjih »Teia nq konju.« Vabljeni vsi, ki se želijo od.srca nasmejati.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din a. Naročnik] »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	Pristojbina » male oglase se plačuje oaprst.
od 14
let
naprej, ki bi imelo veselje do slikanja in pospravljanja, sprejmem takoj za stalno. Isto-tako tudi kmečkega lanla od 15 let. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru — Franc Konjedič, Stra-žišče pri Kranju.
Spiism Siliš®
poštenih staršev, šole prosto, k dvema otrokoma, Naslov v upravi »Domoljuba« pod šte-vilko 14.562._
ZSOG Dill dfzaslužHe
1000 Din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor.
SI Župnišče bie|fiokProeg
15 let star fant. Bil bi kot pomočnik starejšemu hlapcu. Pomagal bi tudi nekoilko cerkovniku v cerkvi. Najrajši bi se sprejel tak brez staršev, ki bi bil sposoben in lepega vedenja. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Uprava Domoljuba: »Zupnišče« št. 14.558.
in vajenca sprejme M. Ložar, Sr. Gameljne, 61. Vid nad Ljubljano.
komad
plačuje za prvovrstne, druge in tretje vrste nižje. Zdravič, trgovina, Ljubljana, Stari trg 30 (nasproti kavarne Zalaznik. „
fnm m "rabljen,
n raven za sanica. — ož, Spodnji Cero-vee št, 56, Sv. Križ pri Litiji.
od 15-17 let starega, sprejmem takoj. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 14.561._
Mlajše dsble hmečka
se išče. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Domoljuba« pod številko 14.277.
Hov redilni prašsN
»REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko bitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 8 za v. po pošti 24 din; 10 zav. po pošti 72 din, ter priporočamo, da naroči eden za več sose-. Mov skupaj. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Bltanr possstiiikbre:: fDtllSS otrok, nad 60 let star, poroči žepsko od 55 do 65 let, z nekaj imovine. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Miroljubna/1434<k.
Hiše i pissstBsa
primerno za vsako obrt. ob državni cesli pri- kolodvoru, prodam takoi. — Poizve se: Lukanc Matevž, bol ar, Tržič.	.
POSBBtoS "a "proda**0
v Pijavi gorici štev. 13 v ponedeljek, dne 19. septembra ob 9. uri.
Lesa posestvo
iz proste roko naprodaj v Daneh št, 14 pri Ribnici na Dolenjskem. Gosp. posl. v dobrem stanu, njive, travniki,
fozdi, lepo zaraščeni, vrtovi. Plačilni pogoji zelo ugodni. Več ee poizve v Lukov i ci št. 15.	__
.dobro
ohranjen, proda Jožef Aiinap,
Suha 15 — Kranj.
najboljši nakup obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv, Petra t hI. 14. Ljubljana.
I SFfSlB 26-OOOs
pripravno za vsakega obrtnika, zlasti pa sa čevljarja, prodam. — Sp. Pirneče št 5, pošta Medvode.
in cerkvenika razpisuje župni urad Polšnik pri Litiji. Ponudbe na Zupni urad Polšnik p. Sava.
poštene hiše. — Fians Selan, mesar, Potočnikova 12, Ljubljana.
Prodam seč orodja
za mehanike, mizarje, več šivalnih srojev.par za čevljarje. Beričevo štev.,18.
Čevljarskega vmesna
sprejmem. Istotam tudi pomočnika. Travnik, Trebnje.
ileliin saieno vsega
kmečkega dela, sprejme Smrajc, Jarše št. 11. Moste.
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 86, (nasproli Gospodarske zveze).
Spoštovani gospodar!
Vsa reklama mi' ne pomaga, e vedno se riaiholi izplača kupiti usnje in doliiu na dom čevljarja. Doma narejen čevelj trpi za štiri pare inozemskih tovarniških čevljev. Ako hočete tanesljivo gornje usnje in trpežne podplate - pridite v staro znano trgovino
lwm L Grosek - Trebnje
Velikanski mamut »Vrangloveet. Najsevernejši konec ruske zemlje in številni otoki, zaviti v večni led. so postali po«ebno v zadnjem času pozor išče najt>olj vnetega raziskovanja znanstvenikov vseh vrst. Med vsemi odkritji v teh krajih pa je menda nemalo pomembno tudi ono. ko so odkopa I i ria Vranglovem otoku velikanskega ma-mula, kakršni so tam živeli v nekdanjih, davnih časih. Truplo tega mamuta se je ohranilo tako dobro, da se ni moglo boljše in učenjaki pravijo, da je šel« sedaj doprinešen pravi dokaz, kakSna
SK& 44.000 - Din
kupite lahko na sodni dražbi na Vrhniki, dne 19. septembra ob 9. uri, biSo v trgu primerno za trgovino ali obrt z elektriko in vodovodom cdda ljeno 3 minute od postaje Vrhnika Irg, 4 gozdne parcele njivo in travnik. Prodajalo se bo po pi> sarneznih parcelah. Uražbeni pogoji na Vrhniki.
je ta ogromna žival v resnici bila. Moskovska akademija zi.anosti se je sedaj odločila, da pošlje na kraj te čudovite najdbe novo večjo odpravo, da mamuta popolnoma takšnega, kot je bil izkopan. prepelje v Moskvo. Vranglov otok, kjer so j našli mamuta, leži v Severnem ledenem morju, ne daleč proč od severne obale vzhodne Sibirije, Meri le približno toliko kot naša Gorenjska. Na njem so naredko poseljeni Eskimi. Rusi so se tega otoka polastili Jele leta 1924. Na njem so postavili v zadnjem času tudi radio-postajo, ki prenaša v svet senzacionalna poročila, če 90 le vsa vshi približno takšna, kakor to zsdnie o velikem predpotopnem mamutu, ki meri v daljayo 19 angleških čevljev.
♦
Dva raziskovalca sta 6e slučajno sešla v puščavi ter si jela pripovedovati, kaj ju je privedlo
Prvi pravi: »Prišel 6em sein, ker imam posebno strast za potovanie, ker mi je mestni šum Sel na živce in nisem tnojlel več prenašati smradu
Prav tako kakor prinaša kapital obresti, tako podaljiafes pravilnim pranjem trpežnost perila in s tem prihranite v gospodinjstvu nepotrebne izdatke. Edini pogoj je, da uporobljate za pranje milo, ki temeljito pore in pri tem varuje perilo.
SPUlPUt^
&#9lfll#fl I
TERPENTINOVD MILO
pare bleščeče belo
po bencinu. Hotel sem, da vidim sonce vzhajati na novem obzorju, hoditi po pesku, kamor še ni »topila človeška noga, okra tka, hotelo se mi je romantike. Ali ste vi iz enakih razlogov tu?« — »Da, to se pravi, ae, moja hčer se je pričela učiti klavir.«
*
Peter je dolgočasil družbo s pripovedovanjem o svojih pustolovščinah na potovanju ter zlasti na-glašal, kako je bil rešen gotove smrti. »Divjaki so me že vlekli k ognju, ko je glavarjeva žena
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
registr. zadruga z neom. zavezo
ljiidljana, nmmmm cesta o,
(v lastni palači) obrestuje hranilne vloge
najugodneje
NJove !** stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do S'/,
pri tvrdki
svojemu možu nekaj pošepetala na uho, nakar je glavar ukazal svojim, da so me izpustili.t
»Mar se je zaljubila v vas?£ je vprašal e!»B izmed poslušalcev.
»Ne, pač pa je kuharsko knjigo zgubila.t
Brzafparllnihi ognlu pocinkanim kotlom.
S<ACIA *s«h sistemov m velikosti, ter r««-2.SPIKIIR 81VII1 Domin« druge koti« ta prsin.ee. kuhanje krme 1.1, d. bakrene in telesne. - ..Signal" aparate »roti vlomu, kaleil signalizirajo • strelom -Zajamčeno prvovrstno blago ln nalnltle cene dobite vedno ' 1
Koiiflilf a dr. z o. z.. BJubijana
Kaiedvoish« ulica ti. 2} Iclelon >192
Sprejemamo popravila'	2aBMlja)te rrospestel
Pri DobrnikoVih itnajo večna vrata, ki se ne dajo drugače odpreti, kot du se nekoliko s sekiro privzdignejo.
Nekega poznega večera jo potrkalo na ta vrata In Dobernik je vele! svojemu sinu, naj ure odpreti.
»Kdo je?« je zaklical Janko. ■ Jaz sem,t je bil odgovor. Ko je spoznal glas, je zaklical v sobo: Mlinarjev Tone je. Kje pa je sekira? Dajte sekiro senik
Ko so se vrata odprla, ni bilo Mlinarjevega Toneta nikjer, le od daleč je bilo slišati, kako riekdo beži.
Ostanke za mošhe in ženshe obleHe
n. pr t ostanke od moških stolov in hlačevine. za posamezne hlače, ostanke od ženskegu volnenega blaga, žameta in barhenta, ostanke od letnega navadnega in boljšega blaga, kakor tudi razne blagove /.a posteljnino, odeje, doki', koče, zimske rjuhe, volnene jopice, moške srajce, moške in ženske dežnike ler blago za
predpasnike itd., proda ja zaradi s e 1 i t v e v nov lokal po globoko "znižanih cenah tvrdka
F. I. Goričar - Ljubljana
S«. Patra c«st» 39,
.Domoljub. Mane■ W din za celo leto. za inozemstvo W) din. - Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba, naročnino, Inse-rate m reklamacije p« ,»,,„ »Domoljuba.. - Oglasi se zaračunavajo p„ posebnem ceniku - Telefon nrednmva in uprave. »-M. izdajatelj, dr. Gregonj Pečj««. - Urednik, Jože Košiček. ~ Za Jugoslovansko tiskarno. Karei Cet