LETO li. - Štev. 17 KOPER, 27. aprila 1951 Živela . Osvobodilna slovenskega naroda Cena 3 din Julij Beltram: Ob X. obletnici OF slovenskega naroda Istrsko ljudstvo iapril j|lllll!IIIIIIIIIHIlllllllllllllllllllllIIIIIllll||ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||illl||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllllll[|||l^ |llllllllllllllll =1111111111111111 Ob 1.maju 1951 niiiiiiiiMing imiuiiiiiiiiii V Krkavčah, čisto slovenski vasi je »Lega nazionale« že pod ; katoliško Austrija sezidala Solo z namenom, da potujoči vas in si jo podvrže. Podobne primere imamo tudi drugod v Slovenski Istri in D€ samo v Slovenski Istri. Italijanski imperializem, ki je finansiral offiejelno organizacijo v soglasju z avstrijskimi vladnimi krogi, je delal z daljšo perspektivo računajoč, da se mu bo vloženi kapital bogato obrestoval. Lega nazionale je bila dolga roka italijanskega imperializma, izrazito nacionalistična, in šovinistična organizacija, ki je imela namdn pripraviti tla za zasedbo ozemlja, do katerega ni imela Italija nobene pravice, sicer ne bi bilo potrebno pripravljati terena. Posledice tega načrtnega prodiranja se še danes poznajo, četudi je ijudska oblast storila vse, da čiraprej izbriše vse sledove fašističnega raznarodovanja, ki sega celo v avstrijske čase. Lega se ni omejevala samo na italijanski element, ki je živel izoliran v mestib pomešan s slovenskim življem, ampak je vstrajno prodirala na podeželje, kjer že od nekdaj živi kompaktno naseljen slovenski kmet. Kriminalno delo, ki ga je začela Lega se je z vso krutostjo, ki j; težko najdemo primera, nadaljevala po zasedbi tega ozemlja s strani italijanskega imperializma. Nihče ne bi mogel opisati nasilja, ki ga je istrsko ljudstvo pretrpelo za časa italijanske okupacije. Hoteli so izbrisati slovenski živelj z njegove rodne zemlje. Toda istrski Slovenci so preveč ljubili svoji» zemljo in svoj jezik, da bi se vdali okupatorjevim nasilni-, kom. Podvojili so svoje napore, terjali več od svoje zemlje, da bi lahko zbrali dajatve okupatorju, s katerimi je pritiskal na prebivalce, da bi pospešili prloces denacionalizacije. Do-ber del je birič pognal na boben, v glavnem pa si je kmet lo ohranil zemljo in samostojnost. To bitko za obstoj so izpričevali nešteti rodoljubi Slovenske Istre, k; so neprestano polnili fašistične zapore, vse dokler ni nastopil čas obračuna. In to uro je napovedala Osvobodilna fronta slovenskega naroda. 27. APRILA 1941 JE OSVOBODILNA FRONTA OB SVOJI USTANOVITVI POZVALA VSE SLOVENCE V BORBO PROTI OKUPATORJEM ZA OSVOBODITEV IN ZDRUŽITEV VSEH SLOVENCEV V OKVIRU JUGOSLAVIJE; Tudi istrski Slovenci so se zavedali, da je nastopi! čas, ko je treba zbrati vse sile za boj in obračunati z nasilnežem in tako poravnati račune. Obračunavanje s sovražnikom je trajalo 4 leta in v neenakdm boju so padali številni sinovi Istre, toda končal se je z zmago in s izgonom okupatorja. Pustil je za seboj 4.00« grobov ia več stotin požganih domov, v srcih ljudi pa trajno prokletstvo. Med osvobodilnim bojem se je Osvobodilni fronti pridružil tud, dober del italijanskega življa, k; je skupno s slovenskimi prelival kri v borbi. To so bili doseljeni koloni in delavci, ki so razumeli, da pomeni zmaga OF uresničenje novih, pravičnih odnosov med ljudmi, odpravo kolonata, brezposelnosti in izkoriščanja sploh. Ustvarjalo se je neporušljivo zavezništvo in bratstvo med Slovenci in Italijani. CLN, k; je v Trstu vse poskusil, da bi razdvojil gibanje'po namenu borbe prikril revolucionarno bistvo OF in j. očital nacionalizem ter nasproti temu postavil svoj resnični ia Odkriti nacionalizem, je propadel, zmagala je Osvobodilna fronta in njena načela. 10. obletnica OF je praznile zmage partizanov nad okupatorji, zmaga ljudi, ki ljubijo svojo zemljo in svobodo nad golim življenjem, je zrna-ga načel, po katerih Sj mora vsaki narod sam kovati svojo srečo in sam gospodariti na svoji zemlji, zmaga pravice nad nasiljem. Osvobodilna fronta je tudi po osvoboditvi ostala zvesta svojim tradicijam in načelom. Stopila je kot glavna sila v Slovansko - italijansko antifašistično unijo, ki povezuje vse demokratične elemento slovenskega in italijanskega življa. Ostala je temeljna politična organizacija ljudske oblasti in nadaljuje z borbo za utrjevanje bratstva in za vzgojo novega socialističnega človeka. Danes je prenesla težišče boja na izgradnjo gospodarstva, za dvig kulture, za izgradnjo socializma, ki-pomeni lepše in boljše življenje. To je tudi njen prispevek za mir, ker odpravlja na tem koščku slovenske zemlje antagonizme, ki jih je fašizem namenoma poglabljal in goji! kot klico trajnih sporov. Medtem ko so istrski Slovenci skupaj z ostalimi zasužnjenimi brari vodili tako ogorčeno bitko za svobodo, pa so se imperialistične sile odločile; da odrežejo kos slovenske zemlje, da ga izroče tujcu. • Predvsem se' je tu zahvaliti »modremu« vodstvu Sovjetske zveze, ki je že v času borbe barantalo na račun jugoslovanskih narodov in tako zakrivilo strašno krivico nad slovenskim narodom. Prebivalstvo slovenske Istre ni pozabilo, zakaj je žrtvovalo vsakega osmega General Witte vrnil obisk ni. SHsvii Včeraj dopoldne je poveljnik an-glo-ameriške vojne uprave gent.rai-njajor John Thomas Wintentcfn v spremstvu polkovnika Millera in predstavnika amerltike vojske v anglo-ameriški coni STO povrnil obisk poveljniku jugoslovanske cone STO polkovniku Milošu Stamatoviču in se zadržal v razgovoru z njim eno uro. človeka. Ono še nadalje vztraja, da mora doseči cilj, za katerega se je borilo. Nihče ne sme in ne more mimo te volje in teh žrtev. Cas je, da se nehal vsiljevati narodu pokroviteljstvo in tuje gospodarje. Spoštovanje načela o samoodločbi narodov- je pogoj za mirno reševanje sporov in za mirno sožitje med narodi. In odločitev je že davno padla. Kako mizerna je politika tržaško-ita-lijanskih kominformistov, ki so krstili slavno borbo naših narodov za svobodo »sramotna preteklost«. Kako značilna postaja proslava, ki jo komin-form organizira v Trstu m v Miljah te dni v okvira »festa della resistenza«, ko proslavlja CLN, ki je v narodno osvobodilni borbi od'g al na tem področju izrazito reakcionarna vlogo. To je en dokaz več k že neštetim, kakšne cilje ima komjnform in kakšna so njegova načela v narodnostnem vprašanju. Ce danes ocenjujemo sile, ki so skozi desetletja zatirale naše ljudi, jih dušile in raznarodovale, vidimo povezavo med »Lego nazionale« iz avstrijskih časov preko tržaškega CLN izza časa borbe vse do današnjih kominformistov. Ce nadalje ocenjujemo vlogo OF v luči naporov teh reakcionarnih sil, potem vidimo vso veličino in zgodovinsko vlogo OF za istrske Slovence. OF je rešila slovenski narod smrtne obsodbe. Ob 10. obletnici ustanovitve slavne Osvobodilne fronte se zavezujemo, da borno nadaljevali naše delo po načelih Osvobodilne fronte proti reakcionarnim silam od Lege do kominter-mizma proti krivičnim obsodbam, proti krivičnim mejam, proti vsiljevanju tuje volje, za izvojevanje onega, za kar smo se odločili ob pozivu Osvobodilne fronte in že pred njim, to je za boj proti okupatorju: da živimo združeni v svobodni domovini Jugoslaviji. Naj živi 10. obletnica Osvobodilne fronte slovenskega narodal (Ta članek bere danes tovariš Beltram po radiu.) Vse ljudstvo koprskega okraja po mestih in po najmanjših naseljih je včeraj na slavnosten način 'proslavilo 10. obletnico ustanovitve OF. V Kopru sta pred polno dvorano orisala zgodovinski pomen tega dne tovarišica Beltram . Živa v slovenščini i,n tovariš Totnasin Plinio v italijanščini. Govoroma je sledil izbran.'kulturni program,iki so ga izvajali slovenski in italijanski pionirji, baletna šola, godba JA in drugi, ki so povsem zadovoljili navzoče. V Piranu sta govorila tovariš Bevk in tov. Degresič; sledilo je poročilo o uspehih tekmovanja, ki ga je po- dal tov. Rossetti. Domača slovenska in italijanska pevska zbora ter mestni orkester so nato izvedli lep kulturni program. Tudi . Izola ni zaostala. V dvorani Arrigpni se je zbrala velika množica, ki je pazljivo sledila besedam tovariša 'Diurpoviča in tovarišice Vascotto Lilijane. Na sporedu je bil krajši kulturni program. Kakor v mestih, tako tudi po vaseh sp se proslave udeležile velike množice ljudi. Povsod so navdušene množice prekinjale govornike z vzkliki tovarišu Titu, KPJ in FLRJ. V Kopru je odprta spominska rastava V počastitev 10. obletnice ustanovitve OF je Zveza kulturnih delavcev v dvorani nad kavarno »Loggio« v Kopru priredila razstavo narodnoosvobodilne borbe, ki so jo odprli v četrtek: zvečer. Razstava prikazuje borbo Slovencev in Italijanov, proti fašističnim okupatorjem na tem ozemlju. Obenem pa potrjuje, da živijo Slovenci na tem o-zemju že od starih časov, čeprav so bili na vse mogoče načine najikruteje zatirani. Prav tako lepo tudi prikazuje ta razstava, kako je bilo naše ljudstvo pod fašističnim okupatorjem izpostavljeno in zatirano na nacionalnem in kulturno .političnem ter gospodarskem področju. Dalje so tudi razvidni začetki upora proti vsemu temu .nasilju, ko se je naše ljudstvo strojeno v svoji Osvobodilni fronti pod vodstvom Komunistične partije uprlo naeifašističnemu režimu. Potek narodnoosvobodilne borbe, v kateri so dali življenja najboljši sinovi naših narodov za osvoboditev našiih krajev, številne partizanske akcije, sabotaže in napadi, -kr so jih naše oborožene partizanske enote zadajale sovražniku, vsemu temu daje razstava poseben poudarek. Tako nudi ta razstava obiskovalcem', čeprav bežen in skromen pregled na tiste čase, ki jih bo pisala zgodovina naših narodov z zlatimi črtkami, kako MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV General Mac Arthur je odšel iz Tokia in . prišel v Ameriko. Napravili so mu pompozen sprejem ne srapa v San Franciscu in New Yorku, temveč tudi v ameriškem Kongresu, seveda republikanci, 'katerim je ta samozvani »beli Mikado« simbol zunanje in notranje politike Združenih držav Amerike. Govoril je v Kongresu, toda povedal inj, ničesar novega, temveč je le ponavloai stare fraze, ki, jih pozna že ves svet. Po njegovem bi morale Združene države Amerike napasti Kitajsko, blokirati njena pristanišča in iti naprej, dokler se more, ne glede na to, koliko let to» nova vojna trajala in koliko ameriških sil bi izčrpala. Washington • je pa začel neke vrste ipollittčno ofenzivo proti temu Cezarju Da'ljlnega vzhoda, oziroma sam predsednik Združenih držav Amerike Trumam jie dejali na čiiskoivnii konferenci, da Mac Arthur mi pooblaščen dajati; izjav o amenišlkii politiki na Daljnem vzhodu. T.uidi Anglija preživlja hudo vladno (krizo, ker stia dala ostavko minister za delo Bevian im tngiavüinskj minister Wilson. Vzrok ostavke je bil angleški proračun, češ da Anglija ne Mare premesti tolikih bremen, kakor predvideva vllada lin to zlasti glede proračuna za oborožene sile. Sevan in . Wilson sta odšla, toda Attlee se je hitro znašel in poiskal (dvia nova moža, kil sta spopolai la Vladnlo vrzeli ita bosta nadaljevala labuiniistiično politiko. Zraven, tega moriamo omeniti,- da je podpis Schumanoviega načrta o zapadno evropskem premogovnem in jeklarskem trustu imel neugoden odmev v svetu. S item podpisom so se zapadne sile popolnoma podredile A-meriki, ki ima v žepu večino delnic nemških premogovnikov, obenem pa nadzorujejo francoska tovarne, rudnike šktih premogovnikov, obenem pa nadzoruje francoske tov,acne in rudnike Sekto in premoga. Ce upoštevamo, da so ratificirale zapadni trust tudi Italija, Luksemburg, Belgija,, Holandija -ita Zohadna Nemčija, bomo tokoj ugotoviti, da je. ves trust u-metno zgrajen ta mima zdrave, podlage, razen če- upoštevamo vojaške potrebe. Francoski zunanji mimliEiter je pretekli itaden imel itlistoovno konferenco, ina kateri je obravnaval razna mednarodna vprašanja s friancoskeg,a stališča, Dejal je, -da je tudi Frainioija zatotarasllraina na mlirovnii .pogodbi z Japonsko; gilede oidgbavitve Mac Arthurja je pa omenili, da je francoska vlada že večkrat iziraiziiila mnenje, da [je potrebna omejitev,,, korejskega spora in to čliisito iz ipoiiitiičnega stališča. Schiumata se je v svoji tiskovni konferenci dotaknil tudi, Posarja in dodal, da Posarje ipreižlivlja isto usodo (kakor Francija ker je povezano politično lin gospodarsko s Francijo. Vse države ta vlade pa zanima zad-dnje dni nova kitajska ofenziva na Kareji, kjer so Severnokonqjiai to Kitajci zbrali svoje najboljše šiita za napad proti jugu. Vrhovni štab Zdru-žginrh sil Organizacije združenih narodov prizna, da so se Američani im Južmakarejici povlekli;; nazaj in, da mi insiti enega vojaka , Sil Organizacije združenih narodov preko 38. vzporednika. Sam vinhovmii poveljnik Riidgway, ki je obiskal korejsko bojišče, je ob svoji, vrnitvi., v Tokio, izjavil, da predstavlja sedanja ofenziva naj važnej- še je naše ljudstvo uprlo izkoriščanju človeka po človeku, kako je preživljalo težke dni horbe in končno s kakšnim navdušenjem in razpoloženjem je pričakovalo težko priborjeno si svobodo. Ko si bodo obiskovalci razstave vse te slike ogledali, se jim bodo nedvomno vzbujali dogodki tistih časov ,ki jim bodo ostali v trajnem in neizbrisnem spominu. Razstava tudi prikazuje prihod naše slavne IV. armade in domačih partizanskih enot, ki so maja 1945. leta osvobodile naše kraje s Trstom' vred. Da bo bolj jasno, kaj vse prikazuje razstava naše narodnosvobodilne borbe, je najbolje, da jo vsakdo obišče in se prepriča na lastne oči, kajti vsega, kar ta razstava prikazuje, mi lahko opisati. Zato bo dobro, da jo v teh dneh, ko proslavljamo obletnico naše vstaje, vsakdo obišče! KATERA ORGANIZACIJA SIAU BO NAGRAJENA KOT NAJBOLJŠA V TROMESECNEM TEKMOVANJU NA CAST DESETE OBLETNICE OF IN PRVEGA MAJA Danes too tekmovalna komisija (Okrajnega odbora SIAU ocenila, kateri kolektivi, osnovne in sektorske organizacije SIAU so dosegle boljše uspehe v tromesečnem tekmovanju na čast desete obletnice OF Slovenije in Prvega maja. Borba za prvo mesto je bila v številnih organizacijah zelo ostra. Po poročilih prednjačijo ■ nekateri kolektivi In osnovne organizacije SIAU, ki so poleg borbe za izpolnitev plana posvetile posebno skrb politično ideološki izobrazbi članov, vzorno organizirale posvetovanja in ‘študij ter obenem pomagale ostalim množinčnim organizacijam. V bodoče mora tekmovanje še vse bolj zajetli tudi • tiste tekmovalne točke, po katerih osnovne organizacije in delovni kolektivi niso dosegli zadovoljivih uspehov, da si tako v nadaljnjem teäemovanju lahko osvoje prehodno zastavico in naslov najboljše organizacije, kolektiva ali vasi v okraju. Trenutno je težko uganiti, kje so Se miapore Severnokorejcev in Kitajcev, s katerimi bi hoteli prlilsWltli sile Orgainiiizacije 'združenih -narodov, da zapuste • Korejo. Kitajo; bli hote® u-ničiltli te sile ne glede ina izgubo, General Riidgway jp razen tega omenil, da sedanja (kitajska ofenziva še mi dosegla svoje ireajvitäje točke. Amerika se pa z druge strani trudi, da bi Simprej zaključila mirovno pogodbo,z Japonsko, in da b; ,ob-. (držaja tam slyoje čete, ki bi nadzorovale japonsko gospodarstvo. V Spanji pa že traja nekaj časa stavka delavcev in nameščencev zaratK dnagliiraje osnovnih življenjskih potrebščin. ' Zlasti se je stavka razširila na- severne, 'pokrajine Spanje, kjer so (industrijska središča - koit je Bilbao in San Sebastian. Frankova fašistična vlada je nameščencem in delavcem ..zagrozita z odpustom, toda *o ni imelo nobenega odmeva iin stavka se - nadaljuje. Pio vsej- Italiji so proslavili 25. april (kot dan vstaje »italijanskega demokratičnega ljudstva proti fašizmu üm nacizmu, le v Trstu je ta datum mesim-patliöem, ker v demdkristijanskem in ikomiinfarmiiističnem taboru prevladujejo ifciiivšl fašisti, Iki ne morejo pozabiti bivšega Diučeja iin iriimskegia cesarstva. v teh treh mesecih največ naredili za počastitev desete obletnice OF in Prvega maja. Sicer bomo to videli že. danes na partizanskem maršu na Poljanah pri Šmarjah, kjer bo tekmovalna komisija nagradila najboljše organizacije in kolektive. Pri vsem tem pa ne smemo kljub temu zanikati uspehov članov SIAU, ki so billi v tem tekmovanju precejšnji, a bi lahko bili večji. Zadnje čase so člani SIAU v Kopru posvetili .posebno skrb za pomoč kmetom pri setvi. Tako je v nedeljo 15. aprila skupina 40 prostovoljcev opravila nad 200 ur prostovoljnega dela pri okopavanju vinogradov marežganskip zadružnikov. Prejšnjo nedeljo je priskočilo na pomoč bertoškim in ankaranskim zadružnikom nad 100 članov SIAU. Se vedno v nedeljo je okoli 50 prostovoljcev delalo na raznih objektih v Kopru, kakor pri čiščenju ullic, kanalizaciji itd. Setveni plan izpolnjujejo koprski kmetje zadovoljivo, če pri tem upoštevamo slabo vreme, k; je do .nedavnega zaviralo dela na polju. Nekoliko bolje lahko rečemo, da- je bilo v Kopru samem kulturno politično delo„ boljše, kakor po ostalih vaseh iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiHiiiiHmiimiiiiiiiuiiiiiiiiimiiimiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmm Detavsk; razred vsega sveta praznuje te dni Prvi maj, praznik deta, dan pregleda svojih borbenih sil. V tem dnevu je simbolično izražena težka borba delavskega razreda za boljše delovne In življenjske pogoje, za politične iin socialne pravice, za resnično demokracijo, za človeka dostojno življenje. Delavski razred vsega sveta praznuje letošnji Brvi maj. v znamenju barbe za mir, borbe proti voj-m-oihujslkaški propagandi. V tej borbi ima pomemben delež naše delovno ljudstvo, ki s:; v tesni povezavi z jugoslovanskimi narodi, enotno in močno ustvarja novo življenje, gradi socializem in s krepitvijo tabora miru in napredka prispeva k omemočo-čeniju načrtov imperialistov. Letošnji Pry; maj praznuje naše delovno ljudstvo še s posebnim ipaudar-kom na pregled svojih borbenih s.il, svojih uspehov v izvajanju planskih nalog in svojih načrtov. Smo v drugem letu planskega gospodarstva in naši delavci izpolnjujejo letošnji plan borbeneje in vztrajneje. Za to borbenost našega delavstva so odločilnega pomena velikei spremembe in zmage, ki so jih dosegli in uzakonili prav letos. Delavski sveti so na poti v socializem najvažnejša dosedanja pridobitev našega delavskega razreda. Prvi maj 1945: Tržaško ljudstvo pozdra vlja Jugoslov. armado - osvoboditeljico Sami upravljajo svoja podjetja, sami so tudi najbolj zainteresirani, da gre delo od rok, da se planske naloge pravilno in točno izpolnjujejo. Zato bo tiudii naš delovni človek praznoval letošnji P,rv|i| maj. v znamenju velike zmaige in pridobitve v razvoju in poglabljanju ljudske demokracije. Medtem ko se pri nas ustvarja in gradi, dela z vsemi silami z.a napredek in blagostanje, se drugod v svetu ruši in razbija. Imperialistična grabežljivost neti požar za požarom, izziva spore in seje vihar. Proletariat In delavski razred vsega sveta sta predvsem zainteresirana na mirni graditvi in ustvarjanju boljših življenjskih pgojev. Zato je tudi letošnji Prvi maj praznik miru. V tej borb;. za mir- in svobodo, za enakopravnost narodov pa je doletel delavsko gibanje v svetu resen udarec od kremeljskega imperialističnega »modrega vodstva«. Zatajili so Markova in-Leninova revolucionarna načela, zatrti so v svoji in v njim podložnih deželah svobodo in ustvarili v svetu nov imperialistični blok, ki’ se bori za nadlvado. Pri tem so se najhuje znesli nad jugoslovanskimi narodi, nad jugoslovanskim delavskim razredom, nad jugoslovansko Komunistično partijo. Morje klevet, lažii in intrig ni; omajalo naših narodov, temveč jih je še bolj strnilo v enoten tabor, ki se pod vodstvom svoje Komunistične partije še nadalje bori za uresničitev revolucionarnih načel Mar-xa .In Lenina in za svobodo, neodvisnost in enakopravnost med narodi. Delavski razred v dnformihirojevskih deželah je prav tako hudo prigadet, vendar se je zavedel, po kakšni poti ga tira izdajalsko vodstvo in se upira in bori. V tej borbi bo sigurno tudi zmagal. Naši deilovn,; ljudje so solidarni z borbo proletariata vsega sveta. Se trdneje kot kdaj koli so prepričani, da so na pravi in edini poti, ki vodi v socializem. Borili se bodo neomajno za ohranitev velike narodnoosvobodilne borbe, borili se bodo za utrditev neodvisnosti svobode, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov, delali bodo za ostvaritev socializma, trdno odločeni, da z vsemi, jugoslovanskimi narodi ustvarijo srečno Jugoslavijo. in mestih. V 72 študijskih skupinah je študiralo redno med- tekmovanjem okoli tlisoč članov STAU. Pri pripravah za proslave so se dobro izkazala prcElvetna društva in Italijanska unija v Kopru. V srednjih šolah, italijanskih in slovenskih, so sestavili dramske družine, pevske zbore itd. K temu naj še dodamo, da so bili tudi sestanki po bazah dokaj rednli. Ne le v Kopru, marveč tudi v drugih krajih, je organizacija SIAU delala v tem tekmovanju, čeprav e s tolikšnim poletom, kakor je bilo v začetku pričakovati. V Sečovli-h je prejšnji teden 21 tovarišev prispevalo 63 ur pri delu za osvetljene napise. Prav tako delajo člani SIAU pri poljskih delih. Tako je 9 rudarjev naredilo 36 prostovoljnih ur za pomoč kmetom,.pri setvi samo prejšnji teden. V Portorožu je 59 prostovoljcev, članov sindikalne podružnice gostinskih obratov, opravilo v aprilu 1243 delovnih ur na čast desete obletnice OP in Prvega maja/ V Parecagu, kakor tudi v. Portorožu je odbor za proslavo Prvega maja nabral 2900 din prostovoljnih prispevkov, člani ostalih ustanov pa so naredili nad tisoč, delovnih ur. Kako so tekmoval; po naših vaseh, smo tudi videli v prejšnjih številkah našega lista. Zdaj smo ob zaključnih delih tekmovanja. Se nekaj dimi in Videli bomo uspehe. Pričakujemo, da bedo ti uspehi dobri kljub temu, da mnogi odbori niso vodili, tečne evidence nad svojim delom. V bodoče bo treba temu vprašanju 'posvečati več stortoli', kajitli ve deti- moramo, da se prav v evidenci zr.oaiii zanimanje za ka,križno koli deto., Ce biodo odbori .osnovnih 'organizacij delali na vsem tem, kar smo v tem članku povedali in odpravljali številne druge pomanjkljivosti, smo tudi -prepričani, da uspehi v bodoče ne bedo izostali. Don Guido Bortuzzo je bil do pred približno 25 dnevi župnik v Sečovljah. Bil je zvest sprovajalec Santimi-jevih naukovmin kot tak sovražnik ljuidBke oblasti. Ni., pa bil samo proti ljudski .oblasti .kct taki, temveč tudi proti temu, da1 se delovnemu ljudstvu ■izboljšajo najosnovnejši življenjski pogoji,-Den Guido Bortuzzo je pred nekaj meseci; kratko in malo odbil sklep .krajevnega ljudskega odbora v Sečovljah, da se v njegovo stanovanje, kjer je prostora., za, dve .družini, vseli neka delavska, družina. Prav zaradi- nasprotovanja prizadevanju ljudske oblasti je bil don Guido Bontuzzo na slabem glasu p,ri sečoveljskem prebivalstvu. Toda pred nedavnim je prebivalstvo v Sečovljah ugotovilo-, da se je don Guido Bcrtuzzo tzpremenil. živahnejši je postai in veselejši in, -kar je bilo najbojl očitno, je ikako mlado prav rad pogledal. • Moški .so .si . mislili: »Mlad je nihče mu ne odreka pravice, da kako le,po ženskico pogleda!« Starejše žene, tiste redke, ki še redno obiskujejo cerkev, pa so prišle do zaključka, - da je idton Guido Bortuzzo duhovnik in eia kot .tak prav gotovo ne bo zapadel Satanovim poskusom. Življenje v Sečovljah je šlo svojo pot. Teda pri domu Guidu Bortuzzu je bilo opaziti, da si ženske ogleduje z. vedno večjim zainteresiranjem. No, nekega cine — približno -pred enim mesecem — je postal don Guido-Bortuzzo v Sečovljah glavni predmet vseh. razgovorov. Kaj je, kaj ni, vsi so prepričljivo trdili, da don Dui-do Bortuzzo spolno .občuje z nekimi ženskami. .Nekaj dni je zadostovalo, da so ugotovili, da je to res. Don Guido Bortuzzo, zastopnik vatikanske in San-tinijeve morale, je res občeval. Dajal MORALA IN MORALISTI je duška svojemu spolnemu -nagonu z dvema ženskama. Prva doma iz - Pa-rezzaga je mati dveh otrok,, druga pa- je bila iz Kosta—Sečovlje, in se imenuje Sto,kovač. Pa ni . bil niti toliko previden, da bi si izbral-stalno primerno mesto za take • posle, temveč je to opravljal v najrazličnejših krajih lin celo v zakristiji. Ljudem v Sečovljah • je postalo jasno,. zakaj je postal don Guido Bortuzzo v zadnjem času živahnejši ;n . veselejši. Donu Guidu Bortuzzu nii preostalo drugega, kakor da jo uevrp -preko demarkacijske črte v Trst ,k- svojemu velikemu mojstru. S seboj je pobral še mater in sestro, -ki je poučevala v Sečovljah. Santin ga je sprejel z odprtimi rokami. Dne 7. aprila tega’ leta' je list »Ultime Notizie«, ki je vedno dobro informiran, objavil vest, v kateri je navajal, 'da je dom Guido Bortuzzo pobegnil v Trst »zaradi stalnih policijskih diskriminacij, k;..so -se vršita proti njemu«. V'Sečovljah pa so v istem času imeli .množični-sestanek in dodobra razkrinkali početje tega. vatikanskega sina. Tudi druga članica Bortuzzovega harema Stokovac iZ’Kosta—'Sečovlje, je razumela, da je najbolje, da jo uberei preko,, ikar je tudi napravila. In stvar bi se s tem končala, ko se ne bi vmešali novi; faktorji, s pomočjo katerih se skuša pred ljudstvom zatajiti akcije -don -jGuida Bort uzza. Kakor znano, je krajevni1 ljudski odboir v. Sečovljah, še preden se je izvedelo za to početje, izdal nalog, da se mora neka delavska družina vseliti v ■ stanovanje, kjer je, stanoval don Guido Bortuzzo, zaradi tega, ker je- bilo to stanovanje samo zanj preveliko. Krajevni odbor je po Bor-■tuz?ovem. begu stopil na delo, napravilo ob prisotnosti župnika iz Kaštela Bortola Fochesata inventar Bprtuzzo-ve.iroipreme :;,n- drugih pritiklin in vse» spravil in zapečatil v eno sobo. Bortolo Fochesato. župnik v Kaštelu, pa je dojel globino S ant trnjevega nauka, ki pravi, da je treba duhovnike vedno zagovarjati. Sel, je v Trst jn nestrpno, iskal Santinija^ da bi mu sporočil najinovejše vesti iz Sečovelj. Sanitiinija pa. ni mogel dobiti in si, je zaradi tega pri generalnem vikarju Karlu Mechiju izposloval neko potrdilo, v katerem -piše, da je šel Bortuzzo v Trst zaradi »bolezni« ter da sta -stanovanje -don. Guida Bortuzza in njegova1 oprema še' vedno last, če ne njegova, pa tistega, ki ga -bo nadomestil. Zanimivo je to, ida je Karlo Mec-chia napisal, da je še-l Bortuzzo v Trst zaradi bolezni. No- zakaj pa je Bortuzzo s,stapaj privlekel-.tudi mater in sestro? Zakaj Carlo Miecchia tako laže, ko si,,-v Sečovljah- vedo, zakaj je Bortuzzo pobegnil? Don.Bortoloi Fochesato, ki se je sam proglasil Za Bortuzzovega namestnika v ' Sečovljah, čeprav nil od nikoder takega naloga dobil, pa je šel dne 18. aprila znova v Trst, »Gre za važno stvar,« si je mislil Bortolo Fo-Chesato, »pa moram vsekakor priti do Santlinija.« Santin ga je ta dan res sprejel in mu; napišal novo .potrdilo. v katerem je znova rečeno, da se nihče rje sme dotakniti Bortuzzovega stanovanja. To pa še nič ni. V potrdilu piše, da je don Guido Bortuzzo zapustil zono B zaradi tega, iker je »premeščen«. Potrdilo pa je napisano v takem fašističnem duhu in objiki, da ima človek vtis, da čita pisma, k; jih je v-času fašizma Santin'pošiljal italijanskim duhovnikom v Trstu in okolici in v katerih je daja^di-rektive za poitalijančevanje slovenskega naroda in za' .iz,go,n slovenskih duhovnikov. Nova zanimivost -pa je ta, da je Santin napisal, da je don Guido Bortuz-za premeščen. Glej ga no. Carlo Mec-. cttia .pravi, da je bil bolan, San,Un pa, da je bil premeščen. Don Guido Bortuzzo pa obuja v kakem kotičku tržaške škofije -spomine, ko je z virimo močjo v strastnem fizičnem nagonu pritegoval ik sebi mater dveh otrok inr žensko iz Kosta - Sečovlje. Poleg Mecchia je tudi, Bortolo Fo-chesato, tol zdaj poseduje ključ bivšega Bortuzzovega stanovanja, napisal izjavo, v kateri navaja, da so dan Guido, -mati in sestra zapustili cono in niso- to pravočasno javili krajevnemu odboru^ kakor je to predvideno v primeru, izselitve, zaradi tega,, ker »ta natura del morbo, da cui erano affeti è ragione, sufficente per scusarli«. Zanimivo. Za zaključek samo še to, da je ta dogodek , nov- dokaz,' kakšni So »heroji«, ki beže iz jugoslovanske zone in kakšni so ljudje, ki tvorijo Santini-jevo škofijo. Verjetno ni don Guido Bortuzzo zadnji, ki je ojačal Santini-jev krog. Tudi o župniku v Piranu se govori, da si ženske rad ogleduje ... B. A. fìAMtw zu 1. moj V KOPRU 27. april: Partizanski marš na Poljane pri Šmarjah; 28. april: Kulturna prireditev Italijanske unije v gledališču »Ristori«; 29. april: Kulturna prireditev slovenskih prosvetnih društev v gledališču »Ristori«; 30. aprii". V dopoldanskih urah bodo po bazah posvetovanja s kmeti; ob 10. uri bofio ha bazah množični sestanki, v delovnih kolektivih pa se bodo sestali član; sindikata. Ob 20.30 uri kulturni nastop na Titovem trgu, na katerem bodo sodelovali mladinski pevski zbori, recitarijsko skupine in razni orkestri. Po mestu bo mimohod z bakladami. Na vseh vidnejših mestih bodo zogoreli kresovi. V pristaniščih bodo prav tako lepo osvetljene ribiške in druge ladje. 1. maj: ob 5. uri budnica; ob 9. uri bodo preld mestno tržnico in ribarnico razne športne tekme. Ob 11. uri finalne tekme v odbojki, košarki, itd. Prav tako bo ob 11. uri v pristanišču morska regata z istrskimi jadrnicami s sodelovanjem reprezentance iz Milj (cona A). Ob 15. ufi bo na štadionu fizkulturni nastop in razne lahkoatlet ske tekme. 2. maj: Ob 9. uri aereomodelistične tekme, ob 14. uri pa motociklistične dirke na krožni progi Semedela — Postaja — Koper. V IZOLI 30. aprii: Ob 19.45 uri bodo iz vseh baz mimohodi z bakladami. Množica se bo zbrala na trgu Garibaldi, kjer bodo razni govori. Tem bo sledil Rogat kulturni spored s sodelovanjem orkestra JA, nastopile bodo skupine harmonikašev iz Izoie, recitacijske skupine, itd. 1. maj: Ob 9. uri mimohod telovadcev. Ob 10. uri začetek fšzkuiturnih nastopov. Ob 14. uri nogometna tekma, srečanje v odbojki, košarki in morske regate. Pozno v nbč pa bo ljudsko rajanje. ¥ PIRANU 33. april: Ob 20. uri mimohod z baklado po mestnih ulicah; na vseh vidnejših mestih bodo zagoreli kresovi. 1. maj: Ob 6. jiri budnica z mestno godbo. Ob 10. uri se bo na Giavnem trgu zbrala množica manifestantov, telovadcev, itd. Ob 10.30 uri skupni mimohod po mestnih ulicah. Ob II. ur; bedo na trgu Tartini razni govori. Ob 12. uri bo razdelitev nagrad najboljšim demonstrativnim vozovom in nastop piranskih gasilcev. Ob 15. ur; bo na trgu Tartini vokalni koncert z recitacijami, v dvorani Tartini pa začetek ljudskega rajanja. 2. maj: Ob 10. uri ponovitev raznih športnih tekem. Ob IG. uri tekme v košarki, moške in ženske ekipe. V ŠMARJAH i. maj: Dopoldne: Nogometna tekma Šmarje - Nova vas, tek čez drn in strn, vlečenje vrvi. Ob 13. uri nastop telovadcev, mladincev, mlandink in pionirjev. Nastopu bo sledil pester kulturni spored. Nastopil bo mešan; pevski zbor iz Šmarij, moški zbor iz Pomjana, pionirski zbor iz Šmarij, dramska družna iz Šmarij in pionirska skupina z recitacijami. Po prireditvi bodo v Šmarjah prvič lahko gledal; film. Ta večer bodo predvajali dva filma. Pozno v noč pa bo vsemu temu sledilo veselo ljudsko rajanje. JtyudsUa tehnika nu ?Amtnu{skik fóudamh V KOPRU: 30. april: V dopoldanskih urah prihod istrske regate, pri kateri bo sodelovalo 80 jadrnic iz Reke, Pule in Kopra. 1. maj: Ob 11. uri tekma med jadrnicami iz Pule, Reke, Kopra in Milj. V IZOLI 1. maj: Ob 15. ur; tekma med jadrnicami; Ob 16. uri tekma kajakov (sandolinov). V PIRANU: 1. maj: Ob 11. uri tekma kajakov; Po tekmi otvoritev fotografske razstave naših mladih fotoamaterjev. V KOPRU: 2. maj: Ob 9. uri na štadionu aereo modelarske tekme. Ob 14. uri na krojni progi SemedeSa, Postaja, Koper motociklistične dirke vseh kategorij. Vozili Bodo najboljš; vozači motornih koles STO, Slovenije in Hrvatske. Naš gospodarski razvoj po osvoboditvi Navada je, da se ob zaključki leta ali večjih obdobij podaja obračun o nekem določenem delu. Tudi rhl ne more/m-o lili mm» »lavine obletnice ustanovitve OF, ne da bi vsaj v gilavrtih obrisih prikazali ' gospodarski položaj našega delovnega človeka pod Italijo im gospodarski razvoj našega ozemlja po osvoboditvi. Pred nami stoje dejstva. P,red letom 1941 je bila vsa industrija v rokah velekapitalistov. Skupima dobičkatjev je mimo ipo okupatorju -požganih vasi. Ne smemo se t-ore-j čuditi, če je leto 1941 — leto obračuna z zatiralci našlo Istrskega delovneg-a člc veka pripravljenega -o tolikem 'trpljenju na najveüje žrtve. Istrski kmet in delavec sta posegla po oro žju, da si pridobita tisto, kar po najfcioU elementarnih zakonih narave pripada človeku. Istran je vzel orožje v roke,da si z njim pridobi tisto, Kar so mu odvzeli za časa fašizma. Z namakan jem dvigamo produktivnost zemlje stremela le za dobičkom. Soline so bile državni monopol. Ogromni dohodki za te naše dragocene snovi so tako odhajali iz dežele in se uporabljali v druge namene. Tovarne so polnile blagajne posameznikov, Ki so ■izkoriščal] delovno aio — delavca in kmeta proletarca. Kmet je b'! v večini primerov izročen na miles* * in nemilost veleposestnikov. Vinske -klati so bile lastnina posarne®?, kov. Odkup kmetijskih pridelkov je bil v rokah posameznih trgovcev in majhne dein iške družbe »Consorzio agrario«. •V deželi je bil razširjen -kolonat. iKmotepiMovtear (mezd ar) je delal -in se trudil od zore do . mraka, a kljub temu n.i bil gospodar svojih •pridelkov. Polovica teh je polnila zaloge brezdelnežev. Namesto, da bi uvedli načrtnost prj delu, je delal vsak zase. V gospodarstvu so uva •jal! «vtarhično politiko. Sejali in sa- Tisti, ki ne pozna naše zgodovine — ki ni napisana v debelih, z zlatom vezanjih knjigah, temveč v znoju in krvi trpečega naroda, ne more in ne bo mogel nikdar doumeti, kaj pomeni za nas leto 1941. To 'e leto upora zatiranih ljudi. Pet let de in neizprosne borbe majhnega na roda, ki se bori za vse — za bitu ali ne biti. Ni.niaš namen, napisati vse, kar je maralo istrsko ljudstvo prestati v te,, težkih d,neh. O osvobodilni borbi so že in bodo- spregovorili ostali tovariši. Niti ni naš namen taknuti se političnih in sociia’nih pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Ml smo v glavnih obrisih opisali gospodarski položaj našega ljudstva pod Italijo in v nadaljnjih izvajanjih bomo prav tako v glavnih potezah očrtali, kaj je na gospodar kem po fH Naši obnovljeni domovi so postali bi vališča .dostojna kulturnega človeka dili m nasp-lošn-o proizvajali so le tisto, kar je ustrezalo politiki impe-rfaSlSilčnie fašistične klike. Kmet je bil prapužlčem snm sebi. Garal in trudil se je večkrat zastonj. Neredki so bili primeri, ko je moral cdda-šistiičn-eiga režima slonela na osnovi izkoriščali’ja in izžemanja revnega člpv.ejka. . Gospodarske krize bile na; änevnem redu. Km-et se -e morai v Kriti&i,ih momentih zatekati k raznim špekulantom ' bankam, ki so stremele le za ciljem: gospodarske uručiti našega kmeta in na mesto slbVeps-ki-h 'družin, naseliti iz notranje®') dr*ave . (Starih pokrajin) dru-jaRi'»'’-v-.jš pridelke zastonj, ali pa j it; "pt-i mogel odd-ti. Lahko re-č,mo, da je gospodarska pol'tika fatine »neomadeževaue politične preteklosti«. iNe moremio Iti mimo stanovanjskega vprašanja. Omamiti maramo nie zdrave higijenske razmere našega podeželja in posebno obalnih mest. V mestiih in v bližini mest so imeli svoje palače in vile razni plemeni teši (nobili). Za izboljšanje hiš, ulic, Botole in cest pa niso ničesar ukrenili. V vsem okrožju hi bilo nitii ene šole, ki bi odgovarjala sodobnim razmeram. Razen glavnih cest, ki so vodile v letoviške predele, so bile vse zanemarjene. Podeželje n; imelo električne luči. Vasi miso imele trgovin, miti lokalov, vrednih tega me- na. Saj to podeželju ni bilo potrebno! Glavne trgovine so bile v mesilih in v rokah tujih ljudi, i so sovražili vise, kar je bilo našega klar je ljudskega. Da niiiti me om-e- Iju prineslo kratko obdiobje petiih let riašamu delovnemu človeku. Kratko je obdobje pet'h let v zgo dovimi našega naroda, vendar če primerjamo delo v tem obdobju z delom ne dec-enijev, temveč od kda„ ži.Mi Istran na svoji •’em ji* smo lahko ponosni nad doseženimi uspehi. Pon-osn-i smo lahko na ljudsko oblast, na delo Fronte, k. je pod vodstvom naše zdrave Komunistične partije mogla v tako hrancem obdobju otri aviti naše ozemlje. Omenili smo, kakšno je bulo stanje gradenj pred vojno. Ljudska oblast je takoj začela z obnovo porušenega in zanemarjenega podeželja in mest in to v velikem; n-.hre e n-o o":' bolj podrobno o izvršenem de’-’ b‘ zahtevalo dosti časa in prostora v našem »Tedniku«, V aslednjih izvajanjih se bomo dotaknili le glav mih obrisov problema Ne prazne in puhle besede, tem,več dejstva bodo dokazala, kaj zmore ljudstvo, če ima oblast v svojih rokah. Od leta 1945 do danes bi že zadostovalo, če bij omen,Mi le ofcinovo po okupatorju požganih vasi, tej se bo letos končala in ki zajema nad sto hiš, ki so večinoma popolnoma do .grajene. Od ostatiti gradbenih objektov moramo cmerati : gimnazijo v Bujah, osnovno šolo v Kopru, Šmarjah, Izoli, Momjanu, Kašte'u, Gombačih, Sv. Ivanu, Bužanij-i, Vanganelu, Bertokih in Marezigah. Nobena od omenjenih šol nima manj od dveh razredov. Na zdravstvenem področju moramo omeniti popolno obnovo bolnic v Ko- pru, Izola in Piranu, zgrad tev veiga paviljona bolnice v Piranu in obnovo bolnice v Ankaranu. Delaj, na obnovi bolnice v Valdoltri. Od zgradb gospodarskega značaja spadajo na prvo mesto ogromne vinske kleti (vsaka ima kapaciteto nad 200 vagonov vina) v Kopru n Umagu, ter obnovo manjših vinskih kleti V isto kategorijo del spadajo zadružni domovi, ki bodo postal’ gospodarska in kulturna, središčai>i.fta-želja. Gradimo še 22 .zadružnih ytjjo mov. Od teh so že popolnoma dograjen] v Marezigah, Šmarjah'/ ' Čhijah, Marušičih in skoro je dcgräjjSh ■' zadružni dom v Škofijah.' Odtali-: "zadružni] domovi so doigraijeinii 30. do150 odlstotino. -i, ■ loi; Zgrajena so bila velika skladišča »Fruktiusa«, »Istrabenz«, veletrgov na ‘lil velika skladišča »Omnie«, rinbar-nica in tržnica v Kopru, novi hoteli v Kopru in Bujah, ter obnovljeni že obstoječi hotelii v Portorožu, Piranu, garaža »Adrie« v Semedeli in avto bus-na postaja v Kopru. Nadalje kom-pileks zgradb za sedež podjetja »Istra« (bivši »Edilit«) v Izoli, mizarska delavnica v Bujah (strojno mizarska delavnica), opekarna v Bandelu, obnovljena opekarna v do. linj Mirne in opekarna »Nardone«. Poleg teh del moramo omeniti kompleks obnovitvenih del na st-nov m j-siki-h objektih- delavnic, trg Brolo, kanalizacijo mest in velika dela podjetja »Istrski vodovod«. Tudi pri obnovi prometnih zvez smo dosegli ve lik napredek. Avtobusne Droge spajajo vsa večja lin manjša središča v okrožju. 2e 'ref.je leto se izdajajo obnovitvena dela pri asfaltiranju cest, ki bodo dokončana v tekočem letu. Dc-sedaj je asfal-tirancpa približno 40 km novega cestišča (okrog 400.000 kv. m asfalta). Dograjena je bila nova cesta Šmarje—Neva vas, razširjena cesta v ooršt, nova cesta Izola—Bare. Ljudska oblast stremi za tem, da bo v najkrajšem času elektrificirala naše podeželje. Dosedaj so elektrificirali vas] Šmarje in Marezige ter vse bližnje vasi. Izvršili so dela za priključitev za dobavo električno struje iz Karojbe in daljnovod iz Slovenije, talko da bo zajamčena luč iz dveh virov. To so dela, k] se ne morejo uiti oceniti. P,ri delu so se izkazala podjetja in delovni elan ljudskih množic, kii so pomagale k uspehu udi s prostovoljnim delom. Novo smer je zajela tudi naša industrija. Končalo je izkoriščanje delavca. Tova-rme so v rokah aelavcev in tli so zainteresirani pri duk-dijie. Kljub vsem te,žkočam v povojnih letih zaradi nabave nekaterih surovin, se proizvodnja iz leta v leto dvliga. Od večjih objektov je vredno omeniti tovarne v Izoli (Ampelea« in »A-rr-i-goni«). Proinzvodnja rib v Olju je od leta do leta 1946 do danes narastla letno za 23S ton, vrednost povečane proizvodnje pa za 58 milijonov dinarjev. Skoraj 100 .milijonov dinarjev vrednosti znaša letna proizvodnja soli. Proizvodnja likerjev jn ostalih del stila,tov je narastla od leta 1946 za približno tisoč hektolitrov. Omeniti moramo še naše tovarne ščetk -in SESTAL SE JE ZADRUŽNI SVET V KOPRU V nedeljo 22. t. m. se je v Kopru pnviiič sestal in posvetoval Zadružni svet, Mi ©a sestavlja»- delegati vseh kmečkih delovnih zadrug koprskega o-knajia. Ta dan bo ostal vsem zadružnikom v spominu, saij je to prvič v zgodovini 'člav-eištva, da jie oblast izročila talko važne funkaije. v gospodarstvu, kot je u,pr avl janje s proizvodnjo, neposredno njim, k,] proi-zvod-dnjo ustvarjajo. Nikjer na svetu, razen v našli domicsv-imi Jugoslaviji, ni to i »rejeno, tudi v SZ n,e, čeirav' se talliiko šliiriolteaustljo o .njihovi demiolkra-ciljli. Naišli zadružniku so z radostjo pozdraviti ta uikriap ljudske oblasti, Ikair jie razvidno tud] iz živahne diskusije, ki se je razivlil-a na seji. Na svoji .prvi seji so gii .izvolili za predsednika Sveta tov. Benčič Valerija iz KDZ Krog, kg ga vsi poznajo kot požrtvovalnega im predanega zadružnika. T; dl Uipravnli cdtior so izv-cilolt, ki bo upravljaj delo ,Sklada im s pomočjo ljudske oblasti deilal za u-■trjieivanje kmečkliih delovnih zadrug. Poudariti je treba, da je Zadružni svet prevzel važno nalogo in da bo moral res aktivno delati, da bo o-ipravičlil rampam,je oblasti ta konkretno .dokazal-, da so zadružniku sposobni, da sami upravljaj» s svojo proizvodnjo itn da sanici usmanijo svojo življenje. metel. Produkcija teh je narastla od leta 1946 za več kot en in pol milijona komadov. Obnovljena in m: der-mizirana je bila tovarna za predelavo paradižnikove mezge in marmelade. Produkcija te .tovarne je narastla od leta 1948 za 1260 stotov. Velike važnosti je tudi obnova rudnika v Sečovljah. Na vidiku je izkoriščanje boksitne rude v Buj-ščti n,i. Veliko važnost polaga ljudska ob ‘Tak na kmetijstvo. Veliko vlogo pri '‘načrtni preusmeritvi našega kmetijstva so odigrale kmetijske zadruge ‘■3i)':kmetijskiih zadrug odkupu jie kme-' tfjikke pridelke in nabavlja kmeto < rajzBe nujno potrebne predmete za ' proizvodnjo. Dobiček ne gre več kot V' pretekjo-st-i v žepe posameznikov. Večina teh zadrug ima svoje ekonomije. Tako n. pr. redi strunjanska zadruga '00 prašičev. Ogromnega pomena so v kmetijstvu melioracijska dela v dolini reke Mirne im Dragonje ter v Ankaranu. 2e v mesecu juniju bo v dolini Mirne pripravljenih za namakanje čez 200 ha zemljišča. V to svrho je bilo potrošenih približno 20 mi lije,-»v dina-jev. Nadaljujejo z deli za namakanje nadaljnjih 340 ha -e-mljišča. V Ankaranu bodo v letošnji CEZARJI — Izgubili smo najdražjega prijatelja — pionirja Darija. Našo šoto je 18. aprila, doletela velika žalost. Ko srno pionirji zvedeli, da je umrl naš najdraižji prijatelj — pionir — sošolec Daini j, smo bili vsi zel» 'žalostmi. Darij je bil naš najboljši tovariš to dober učenec. Ko zdaj pogledamo njegovo klop nam je zelo težko. Z,a nije®ov pogreb smo mu 'naredili vaniec. Bo vasi srn» zanj nabirali cvetje ta jih nesli v šopkih na njegov groto. Pionirka je ob pogrebu spregovorila v imein-u vseh pio-iniifrijev. Relklla je, da vej pionirji glo-mril žalujejo po njem. D a, i -j je u-mrt zaradi vnetja možganske mrene. Po pogrebu, ki je ibiil zelo 'dolg ta lep smo se vsi- žaostni vračali domov, ker smo zgubiSi dragega tovariša. Pionirja Norij Sker Ln Silvan Fuirlan.ič, osnovna šola Celarji Po naših vaseh rasejo Zadružni domov i — gospodarska in kulturna središča sezoni dokončane namakalne naprave za 50—60 ha zemljišča. Predvideno je nadalje delo za namakanje 400 ha zemljišča. Na ta način bodo namesto nedonosnih kultur na teh zemljiščih gojili povrtnine. NIL omeniti ni potrebno, za koliko co narastla produkcija povrtnim v Istrskem okrožju. V Sečoveljski dolin-; '~o v tem letu dokončana sistem ac ja reke Dragonje in bo s tem .rešeno poplav 355 ha roodvitne zem-lje. To je zelo važno meliioraeiijsiko delo, če romii silimo, da je sarnio v tabu- 1940. poplava povzročila 3,5 milijona dinarjev škode. Za to sistemaeijn doline je bilo v letu 1950 potrošenih čez 10 milijdnov. din- V letu 1951 je v iste namene namenjenih 7 milijonov dinarjev. " Preobsežno bi bito omenja i še nadaljnje delio v prid kmetijstvu. Nekatera smo že prej ome-n.li. V načintirti praüsfneritvi našega kmetijstva v borbi za realizacHo naše socialistične stvarnos-ti stoje na prv-em mestu naše kmetijske delovne zadruge. V Istrskem okrožju -mamo 25 KDZ, v klarerčh je včlanjenih 800 družin: Skupna površina teh zadrug zajetna skoraj- 1400 ha ,obde' valne ■zemlje, kar znaša skoraj 9% celotnega obdelovalnega zemljišča v okrožju. Kar Smo omenili so dejstvi- in to je večjega pomena kot razna in lažniva obrekovanja s strani komm form-ist-o-v. Vse te pridobitve je ljudstvu prinesla Fronta s P-rtijc na črtni in zato sla-v-j ljudstvo or'etnico njene ustanovitve in jo b. slavilo, dokler bo živelo na svoji zemlji. KORTE — Kje je dobiček proslave tob priliki postavitve temeljnega kamna zadružnem" domu? Marsikdo ■Izmed nas Kiorteižanov se to sprašuje, toda denarja k-ljuto temu ni nikjer. Na dan,- ko smo postaviiilli temeljni kamen n-afiemu zadružnemu domu, katerega zidovi so že vfsoki, smo v paši vaisli imeli velfMo proslavo z ljudskim rajanjem. Sklenili smo, d;a vas dobiičelk od te proslave bo šel v klciTl'lt zadruižinemu doimu. Toda odgovoren, Mi je bil za to proslavo Franc Grbac, skl adiiščinlik kmieitiijiske zadruge, ml' do zdaj š-e 'izkazal .nobenega računa. Kam je šel ta dobiček, k]j je bili še precejšen, saj v Kartah malokdaj pomnilno, da je bilo toliko ljudi kakor ta dan? Zadevo je treba raziskati! j KORTE — Pa še nekaj o našem skladiščniku. V zadrugi bi morali! dobivati vsi Slami, ki imamo živilske naikaizrtiiee tiuidli meso, vsaj kadar ga je. Teda naš skladiščnik je še pod-vnžen. sita-remu kioipiltu. -Meiso deli tistemu, ki je- njemiu ma-jbolj naklonjeni. Zaradi tega pa se seveda mars-kdo izmed nas razburja. Pa ne samo zarad' tava, ker deli meso po prijateljih, tudi zato, kar ga prodaj^ p« tinti] cenili, Mi se pač njemu zdi. Vsi verno, da je navadimo meso na nakaz-nice po 36.— dliin za- kg, toda naš skladiščnik ga prodaja po 50.— din za ilcg. Mair je bo pošteno? Komu kartisti tra dobiček? T-o je -treba vsekakor ugotovi®! ! KRKAVČE — V Trstu je zbolel pa se pri nas zdravi. Morda se boste vprašal, kdu tii to morali biti. Toda Krkavčam ga že visi poznamo, saj je ta naš mekdanijj vaščan, Mi se je to amo po-tržafitl -in na ita način se nailezi-1 raz-lič-niiih b-olezinii, To je inaš Karel Je-reblica, ta. je pustil doma tolikšno posestvo, da g-a letos ne bo maral nihče obdelati ta se šel prodajati v Trst iaškli gospodi za par umazanih me-troilijr. V Trstu jie zbolel itn da bi ozdravil, je menda spoznal, da se v Trstu -me da kar tako. Zato je priromal -domov vies razočaran 1-n poln bolezni. Velico posestvo, Wi ga im-a bo letos irodfo plevel, ostalo bo neobdelano, kaijitii vašičanii m-oraimo še za obdelavo naših nj>jv pnemaaovatii. vajine, itežave. Niiič ma boljšem mi v tem pogledu niiiti vaščan Miihael Jerebica, (kil je te dn-i -pniromal 'iiz Trsta. Torej Karel ln Mihael Jerebica sta vendar le spoizn.ala, da v Trstu ni raj, kakor nam to hočetjo prikazati naši sovražniki. NOVA VAS — Naša mladina bo šla na izlet v Reko. Za prve dni maja je organizirala na^a mladina izlet na Reko. V ta namm je priredila že dvakrat ikuliturmio in zabavno prireditev. Dobiček Je namenjen za Azlet. NOVA VAS — Ljudstvu se bo moral zagovarjati. Kdo -bi misliti, da j-e Krtaavčan Mihael Piacer tak, da je eroziiil vsem vraščamo ms smrtjo, taer Ine pustim» (plesati dekleta, Mi s» zaposlena v Trstu ln M; pridejo ob nedeljah domov, £,amio da bi se bahata z naylon nogavicami; itd.? Toda te grožnje bo Mähael Pucer moral drag» plačati), ko bo ljudstvo terjal* od njega odgovore, zarad] tega sovraštva. P,o njegovem ncij bi še pod-iplnali tiste, Mi, se v Trstu prodaja jo! w SV. PETER — Setev poteka dobro. Po slabih vrem-infih so .kmetije na 'področju našega KLO .papriijeJi za de,!». Drug drugemu ai pomagajo. Tako je do zdaj v oiimtačju KDO posejanih nad 65 % vseh povrSiin. ŠMARJE — Cvetoče češnje, lepa pomlad vabi v našo vas tvdi potrža-čene Šmarčane. Pirav t-aMo je ta rtič drugače! To amo opazili zlasti zadnje čase. Verjetno jnm v T-nstu ne gre iprevieič giladtao, pa se r-azoičamainii in neiopaizvo vračajo. Monda jlro dišijo že češnje. P.a jih ipusflimio ob strani, če so ž-e spreviilali', tota» so že mnogi, da v Trstu ine moreš živeti od znaku. Saj verno, da se bodo vrnili vai tirti., katarjih 'imiana ao razobe-šein-a ob vbadu v zadnužnil dom. ŠMARJE — 7* % ?mo že izpolnili plan sette. Veli smo zdaj cib lepiih vremenih ipcfhilteli z dali ma poljii. 'K-roon-Oi-rja srno ipoSaSiiSf n!ad 90 %; kakor •bi ga po etana mar.rai! pcriadTf. Pri seitvii na sotošno pa smo. dosegjj 70*^, letečnjega seitveinaga pilàinla. Sèid-aj sejemo ko-uzo, 'bučko,' -fl'žol, riaan-e virt-niine ftd. Kakor'kaže bomo.'pravočasno dahtao piosejalii- vse! GAZGN — Kdaj homo Vsi ‘vaščani imeli luč v hiši? 2e. dawn», se pT-i nas vlečejo dala pni inatalaciji elektiri-čn-eg.a itciMa ipo b'đah.. Polovico vaščanom že davno svet,]. luč, druga po-. laviioa pa je brez loči. totrebmo je, da podljetje ELTE preg-leda svoje delovodje. Delovodja za . šmairskli sektor. Driužlina. Firan ne dela, kakor bi maral, kajfii po boi'llkiem času, odkar jje v -naš)] vasi zaavedliila luč, bi lahke že imiefli vsi ir.azsvetljavo po hišah, če bi se za to -r-osneje zavzeli posameizm etelkitiiičafjij lin delovodja sam. ZDTV za Istro je za I. maj pniipra-vdla pester f'-ZMulturnii -program, da bodo italico lahteo vsi ljubitelji športa imeiU vsega taar na iizbir-o. Koit vodno v -Siiztaultuir-miih priire-ditvah, tudli takrat prednjaiči- Koper, kjer bodo I. maja zjutraj fiinialne tekme v košarki, oidibotjMi ,ln balinanju. Poleg teh ibo še pomorska regata, pri kateni bodo sodelovali; naši in milij-Sk/i takmoviatelii. Poipoiildinie pa bo mia Stadionu telovadni naist-op, z® -katerega se pri-prav-ljaijo najboljši tel'oivaddi- slavenskih iin iltiai'lijanisMih aaniavnih i-n srednjih Sol, ina'-iodine Zaščite im JA. Podobni nastopi bodo tudj v Izoli ln Plran-u. Med odmor'! bodo v Kopru nastopali maši 'kolesarji na dirkališču. KAJ VSE NAM PRIPRAVLJAJO FIZKULTURNIKI ZA PRVI MAJ 2. maja zijultraij bo v Kopru tekma z aereamodeli, ki so jih izdelali Stain! ljudske tebn-ike. V .popoldanskih -urah bo ipa -najvažnejša športna pri-iredl.t-ev: DIRKE Z MOTORJI! Kdo se ne spomin/jia liansklih matomn-i-h dli-rk? -Na tfiaoče iin tisoče so pnidr.v-eli Iju-idje iz -našega okrožja im Trsta, da Bi Videli od blizu najboljše jugoslovanske in naše dirkače,. Mi bpdo ‘tekmovali itudli letos. Te dirke bodo Se zainimibvejše im borbenejše, zato, priporočamo vsem, da se drže daleč Omerzelj Ernest ....................ii............................................................im...illumini.. Ko sem tega jutra spet začul butanje tovar-riiiSkih kladiv, sem se takoj znašel sredi resničnega sveta. Prenehal sem biti del narave, ki me je obdajala, postai sem to, kar sem bil: pastirček, -ki je zgodaj zjutraj pasel toaok-e n-eikje na zapuščenem vrhu. Lepa, harmonična godba, ki je še -malo prej zvenela skozi maces-novj-e nad mojo glavo, je zdaj prenehala, ker jo je razsekal odmev parnih kladiv. Celo jutrmji zvon, ki se je glasil i-z druge doline pod menoj, ml ni mo-giai več priklicati prejšnje zamaknjenosti. Nenadoma sem od nekod začul človeške glasove. Začel sem oprezati niackroig, toda nikjer nisem mogel o-p-aziti žiivega bitja razen svojih ovčk, ■ki so mulile travo tam med brezami, Ce-z naš hriib je šla gozdna vozna pot, ki je vodila iz doline, kjer je stala -tovarna. Ta pot je bila samotna in le redkokdaj! so po njej hodili ljudje, nikdar pa še nisem tod v-idel koga ob tako zgodnji] uri. Brez dvoma je šei nekdo na vrh. Kdo je bil, še ni bilo videti, ker so pot. zakrivale breze. Meni to ni bilo povšeči. Bil sem samotarske narave im sploh nisem rad srečaval ljudi. Na tihem sem se tujih l-judj bal, ali pa sem jiih celo sovražili. Kdo bi neki hodil tod ob taki uri, sem si mislil in ste-gdva.1 vrat proti t/iisti strani, od koder so prihajali glasovi? Nenadoma pa sem zagledal sko-zj brezovo grmovje celo gručo ljudli, ki se je bli-zaäa vrhu. Sli so počas-i, moškii in žeinisike pomešano in celo nekaj otrok je biilo zraven. Vse je bilo praznično. oblečem» in vse veselo razpoloženo. To je bilo videli že od daleč. Poznalo se je tudi, -da je družba za-top’j-e-na v živahen pogovor, ker so PREŽIHOV VORANC PRVI MAJ (ODLOMEK) nekateri mahali z rokami. Nekateri pa so mrmrali neko pesem. Bali so še tako daleč, da nisem mogel razloči-tli, kaj i-n kak jezik govorijo. Toda zdaj jih nisem utegnil več poslušati, ker so se vedno bolj bližali. Zvest svoji nezaupljivost] sem hitro skočil -med grmovje in se potuhnil za debeli maces-ein, ki je zakrival celo mojo -postavo. Iz tega skrivališča se j-e dalo nemoteno gledati na družbo, ki je prihajala vedno bliže. Ovce mie niso skrbele, ker so se mirno pasita n-e daleč med brezami. Skupina ljudi se je medtem žie tako -pirjiitčližala, da srno bili sMo-raj vštric. Jaz sem se prilepil tesno k maeeKinovem deblu, da bii me nikakor ne mogli odiknitii. Sedaj sem že razločil posamezne besede toda nisem mogiel razumeti, o čem govorijo. Nekaj pa me je prj njih zelo presenetilo, vsi od prvega do zadnjega in celo tista dva ali trije otroci, ki so šli zraven, so imeli v gumbnicah zataknjene rdeče nageljne. Vsi so žareli v obraz, ko da bi bili zelo razgreti, čeprav po-t ni bi-la naporna in je ob tej jutrmji uri na vrhu cello -prijetno hladno. Zenske, ki so šle z družbo, so se smejale tako razposajeno, kakor se smejijo dekleta, kadar gredo ob jepilh nedeljah v cerkev. Vse to ni slabo vplivalo name, toda kmalu je padla vsem temina senca, -ki je na mah vsie pokvarila. 'lapazi! sem, dj imajo moški po vrsti vsi velike, srebrne verižice in svetle tolarje na lajbičih. To me j-e prepričalo, da so bo ljudje iz tovarne, ki sopiha v dolimi, in postal sem Slabe volje. Mislil sem, kakor je mislil moj oče, da so to slabi ljudje. Zdaj sem se še tesneje skril za macesnovo deblo. »Oh, bloke, bičke, ka-ko je to lepo . . .!« Skupima ljuidj se je ustavila in. nekaj žensk je z 'iztegnjenimi,,.. golim! rokamli, v katerih so držale -kruh in žem-lj-e, začelo korakati gratti moji m-ajhmi čr-edi. Creda pa, kj hL biila vajena ljudi, se je odmikalsi' nazaj v goščavo, medtem ko, se, ženske niso dale odlgnatf ta S:;fè_;d^j)e , silile za ovcami. Za tjfipjjŠb 'se'" pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah in mi je pri tem prišla že za hrbet, pa me še ni opazila. Deklica je bila malo večja od méne in je jtaiela gole:, bleščeča laikiM. Na pirata je nosi,la velik -rdeč nagelj. Ko sem jo tako videl stat; med belimi brezami, se mi je zdela čudno 1-eipa. Tedaj me je deklica nenadoma zapazila. »Poglejte, pastir!« je zaklicala vzradoščenia proti skupini, ki je ostala na poti. Na njene besede s-e je vsa družba obr nila proti imen j jn. od .zadrege . m-i je udarila vsa kri v glavo. Nekdo je vzkliknil; »Poglejte, tako majhen pobič, pa že pase!« Jaiz sem nemo strmel v belo deklico, ki je stala pred menoj. Ker se nisem ganil izza macesna, se mi j-e dekle začelo približevati. Njen obraz se je veselo smejal im kazala mj je dve vrsti prebelili zob. Napadala me je volja, da bi pobegnil izpred nje in se skril v goščavi, toda neka topla notranja moč me ni pustila z mesta, zato sern ostal, kjer sem bil. Dekle se je tedaj približalo macesnu in obstalo korak p-red menoj, strmelo je nekaj časa vame s svojimi velikimi oglj-enimi očmi, potem p S mi je nenadoma rekliO: »Zakaj se bojiš...?« Hotel sem jli odgovoriti, da se ne Ibo-j- m in da ms je ta sram mojlilh bosih nog in moje revščine, pa nisem’ mogel spraviti besedice iz ust. 'Nekaj časa sva si tako stala napotiti jn molčala) Skupina ljudi, kateri* so se zopet pridružita ženske, kP-te prej -iskale ovač, je na gozdni pta-r- tudi obstala ih gledala va-me in v deklico. To je trajalo mogoče precej časa, toda zame je bilo 'to soočenje ta krat,ek blisk. Tedaj je na poti rekel ženskij glas; »Sram ga je, ker ' so-ciaillisaöno dolžnost .in utrdili vez med deilavoi in kmeti. Prav tako zadovoljni so bil,] zaidnuižriitei. ker imajo končno. v hlevu vodovod, da jim ne bo-tr-eiba ob vsakem vremen,u napajat! živ me izvem hleva. Vatovec Narois PRVA TEKMA IN PRVA ZMAGA DERANČANOV Po dolgem času so se vendar tudi Dekančami zbudili im se predstavili s svojim novoiu-sibamovljan-im moig-omet--nim moštvom kar pr-ed koprsko pub-li'teo proti miaditaElkemu moštvu Aurore. To je vsekakor razveseljivo im hvale vredno poseibno sedaj, ko se pripravljajo za medivašltei nogomentl bunhiir, v katerem bodo sodelovala rno--štvia naših slOvenekta vari. - V sam;] igni so Dekainča-nii pokazali, da -so že povoljno priprav,Ijeml. Bil-i so v sitatali premiasi -im ' dosegli kar tri gole, ,od kateirlta enega v prvem polčasu prot' anemv, ki so ga dosegli mladl'iimcii Aurore. Po -njihovi -igirjj. lahko sklepamo, da ■bodo mod n-ajneian-eijä'imi -tekmeci za -osvojitev pr-veiga merila, mesto tei bo prineslo pravico do sodelovanja v prihodnjem okrožnem inoigometnem prvenstvu. TUDI PIRAN JE IZGUBIL PROTI MONTEBELLU Ka-koir simo predvidevali, tudi P-i-ram je sledil Arrliigoniij-u-ta liziguittiil v IV. st, proti Motsteeia», majjcm' ko jc Arriigond z lalikoto premagal Sv. Justa, talco da je sedaj na vodstvu lestvice Monitebello s 6 točkamii, siledi-ta Anni-goni in Pliram s 5, Sv. Just z 0 V medaljo bo odtoKIln-a tekma v Sv. Ludih mad «ranom ta Ar-riigonljem, Zmagovalec te tekme ki bo p» -na-šem ipredviidevanju Piran’ bo bo po vsej ■ verjetnost! postal p-r’vak našega Teritorja- za- leto 1951 KOLESARJI PROLETERJA MED NAJBOLJŠIMI V LJUBLJANI V -nedeljo so ikoUasarfjii koprskega Fralsterja^ teMmmvaffii v Ljuibjjam-i na dwMi v čast pad-Km borcem^kalesa-rjem. Najiv-ečji uspeh je dosegel Gar-dos, Mi je zmagal mad j-unjorjii. Smar-čan Hnvtou j-e v m.l kaieaci.-ijl p)ri-ape-l tneitji. M-eid mladinci se je -izkazal Tarnamo, ki je p,rfisp-el na cilj diriuigli. GeitirrtUi je bil Denta, šesti Pau-ucci, nat-o Miklavčič, Dagri in drugi. POKAL ISTRE Rezultati III. kola: Roviaj — Piran * : 2; Buje — Pufj H 1 : 1; Koper — Medulin 6 : 0; Uljanik — Pazin 3 : i; Poreč — TT Rovinj 5 : 0. Po tretjem kolu je slanje na lesitvic,!; Bu-je, Puy II -i-n Riavlnj s 5 točkami, Sitadliita Koper ta Poreč s 4, U.ljainiik in 'Medullm 2, Piran, Raša, TT. Rovinj u» raoia s o, Pod vodstvom Osvobodilne fronte si je izvojevalo svobodo tudi delovno ljudstvoma Koprskem Po desetih letih uspešnega dela OF ima naše ljudstvo za seboj lep kos zgodovine. V preteklosti t»i zaman iskali dobo, ki bi bila za slovenski narod pomembnejša in bogatejša., Osvobodilna fronta je združila v borbi proti okupatorju ves slovenski narod, vodila ga v borbi, kd je tila crea izmed n-aj-te-žijih v mjeisovlt zgodovini, ga prekalila in pirekvasila ter mu zagotovila zmago. In še v-eč. V OF je dianes velika večina slovenskega delovnega ljudstva, Ml sebi zavratno giradii legfié im arječineijšje življenje! TRNJEVA POT SLOVENSKEGA NARODA POD FAŠISTIČNIM JARMOM. — ZAČETEK VSTAJE Po imperialistični okupacij, i Julijske krajine leta l'J 18 se je Italijanska reakcija zaganjala kakor stekel pes v vse. kar Je bilo slovanskega. Ze v prvih mesecih okupacije je romajo v koniiinaciijo rta itali janjce otoke mnogo predstav,mikov naše prosvete in kulture. Kimalu je prišlo še huje. Težki uidarci so padli na naše šolstvo. Od mogočne stavbe, ki so si jo Slovenci zgradili v 100. letih, ni ostal niti kamen, na kamnu. Poučevati otroka v slovenskem materinem jeziku, je postal zločin. Izkoriščevalci našega naroda so se pri vsem tem še sklicevali na svojo »dvatisočletno kulturo«! Italijanska fašistična vlada je v nekaj letih popolnoma uničila tujdii cvetoiče slovensko zadružništvo ter gosto mrežo slovenskih prosvetnih organizacij. Oropan gospodarstva, prosvete in vseh demokratičnih pravic, naj bi se slovenski narod v Julijski krajini spremenili v beračie, šel naj bi v svet s trebuhom za kruhom ter utonil. Tak načrt so skovali v Rimu. Italijanski zapori so se polnili z našimi ljudmi. Provokatorski -procesi so bili na dnevnem, redu. Za Slovane v Julijski kirajjirij so Italijianisjki fašSSti uvedli nov način usmrtitve: streljanje] v hrbet! Tako je padel najprej Vladimir Gortan in tako za njim Ferdo Bidovec s tovariši. Slovenski delovni človek pa ni klonil kljub nezaslišanemu nasilju,. Zagrizel se je vase in čakal trenutka, da obračuna s svojimi izkoriščevalci. Najpogumnejši nis-o nikdar (Oipustilli liCtagatoeiga dela. Za prvi mar if, je pokazal š,e naslednje: slovenski delovni človek se je popolnoma razočaral nad dejavnostjo svoje buržoazije, obračal je zarad] tega hrbet njenim strankam im se prepričal, da bo njegova borba uspešna le, če ga bo vodila KP, Tako so se delo,vini ljudje v Jugoslaviji že leta 1936 poskuSalii združiti v široki ljudski fronti, ki naj bi jim izvojevaia lepše življenje. V letu 1940, tik pred napadom na Jugoslavijo, so si zadali Italijanski fašisti v J.u’iijski krajini nalogo, da »do kraja prečistijo teren«. Tako čiščenje naj bi jim olajšalo pohod na Balkan. Med množico aretiranih je bil tudi Pinko Tomažič iz Trsta, eden izmed predhodnikov OF na Primorskem. Ko so ga fašistični morilci 15. decembra 1941 Skupaj, s 4 tovariši sodili na smrt z ustrelitvijo, so se množice v Trstu pod vodstvom OF že strnile v mogočno borbo proti Okupatorjem. Ta borba je naraščala kakor hudournik, prestopala bregove, svoj začetni okvir. Osvobodilno gibanje je raslo, se krepilo in zadajalo sovražniku vedno večje udarce. Pirav tega leta so tudi na Primorskem ledjetajli odmevi prvih -partizanskih pušk oto vznožju Nanosa. Domača buržoazija je šla s svojim lizdajstvom do kraja. Ko sta njena predstavnika Maček in Cvetkovič marca 1941 podpisala pakt o pristopu k fašistični osi, so demokratične množice v Jugoslaviji odgovorile z velikimi demonstracijami Ta da-n, 7. marec, je že pokazal, da so jugoslovanski narodi pripravljeni na borbo brez nehanja vse do zmage, potrdil je ponovno, da je edinole KPJ sposobna, da delovne množice vodi h končni zmagi. Sledila je invazija. Jugoslovanska vojska, ki so jo vodili korumpirani] ter podkupljeni generali, je razpadla. V teh težkih trenutkih je bilo KiPJ popol-noroä jasno, da je rešitev edinole v oboroženi borbi jugoslovanskih narodov. Ta jasna perspektiva je bila odločilnega pomena za ves razvoj narodno osvobodilne borbe. V Sliove- žična oborožena borba proti okupatorju ter narodnim izdajalcem, borba, kil je zahtevala 1,700.000 žrtev. OSVOBODILNA FRONTA JE IMELA takoj začetka svoje pristaše TUDI V KOPRU IN OKOLICI Aktivisti Osvobodilne fronte v ITTratu so takoj dopolni;,],] vrzel, ki je nastala po ainet-adjp Finka Tomažiča in tovarišev. Kar je sejal Pinko Tomažič, je redilo obilne sadove. Tovariš Oskar Kovačič, ki je pozneje zaradi mučenja podlegel v zaporih, množičnih aretacij v Oežarjih, Pobegih, Marezigah in mnogih drugih slovenskih vaseh! Marsikdo od zavednih Slovencev je moral v zip-glasne italijanske kaznilnice ter kpn-finacf.-jstke otoke! V usodnih letih so imeli tržaški aktivisti OF žive stike s Slovensko Istro, kar je le pospešilo krepitev inarctdmo iceivobodilineiga ©'banja. Prvi odbori OF so se osnovali že v zgodnjem poletju leta 1942. Med prvima so bile vasi: Gabrovica, Cežarji, Šmarje, in Lopar, toda kmalu zatem so se odbori OF razširili po vsej OTON ŽUPANČIČ: Osvoboditeljem Slišali smo, da na iskrem belcu Jaha, da konja in jezdeca jadrna nese perot, in kadar nasprotnik se najbolj z zmagami baba, zahteva skoz vrste njegove svobodno pot. — Deželo svojé si Nemci 4n Talijani, razudijo zemljo kakor pobitega vola; on stoji na Možakljii, in z njim njegovi zbrani, ni puške ga strab ne prokletega v Begunjah kola. Goré odpro mu svoje zelene hrame, on brani pred tujcem njih hoj šumečo rast, zaseka prehode, preplavi premogove jame, za razbojnika krščen čuva narodu last. O brezupno dolgo deževje v jesenski žalostni čas! In v mesečini po snegu begotni sledovi! Lisičji lajež in škripajoči mraz, da pod srhko osreženo dlako treso se volkovi! O naši sinovi in bratje in očetje! »Kaj boš, razcapani ušivec z životom pretrganim, bosi« kanalja kriči. On izpelje jih v mladoietje, njegova vera vsem zoprnostim je kos. Zavzame otoke, primorje, Trst in Gorico, čvrste mejnike stare v tla zagozdi, v Ljubijaeo prinese na zlati vagi pravico, zasopel še nespočit na sever odhiti. Razločen« brate v eni meji strne, svobodo zavrženo, vnovič ustoliči, pred nami preprogo bodočnosti razgrne; planine sijo, razgibani v soncu rajajo griči, med radostno delci ubrano se petje oglaša, iz podrtiin Romovi rasto med gostimi vrti, plavži bučč, živine tare se paša, pšenica kozolce šibi, kot mački so grozdi na trti. —• Giavé so se dvignile, jasno je sleherno lice, s krvniki ogabnimi boj izbojevan, na/ stežaj odpirajo se zatoble temnice, vesel sprevod se snuje v jutrišnji dan. — Zdaj pa prelij se mi pesem v rahel, prerahel dih, čez gomile zaplavaj, da komaj zgane se travica pomladanja, in. s tiho solzo orosi spomin vseh njih, ki duša pod tiho rušo v svobodo Jim sanja. Partizanska kolona na pohodu maj so kljiuto terorju vsako leto plapolale rdeče zastave. Po bregovih so gorelli kiresovj, ki ,so vlivali strah v kosti fašističnih mogotcev. Leta 1940 se je zbrala v Trstu skupina mladincev, ki si je pod vodstvom Pimka Tomažiča, zadala nalogo, dia se z vsemi silami bori za združitev slovenskega naroda, ki je bil razkosan na airi dale in krvavel prav povsod pod težlkliimi jarmom) izkoriščanja. Program, ki ga je začrtal Pinko To- miji so se pa poziv KPS odzvali vsi pošteni demokrati! ter 27. IV. osnovali Osvobodi too f romito, % si je postavila za cilj, da izžene vse okupatorje ter združi ves slovenski narod v državi, kjer bosta vladala demokracija in svoboda. OF je poudarjala že oid vsega začetka, da bo borba slovenskega naroda uspešna le ob naslonitvi na ostale jugoslovanske narode! Po napadu na SZ, 22. junija, se začenja v Jugoslaviji mno- je bil prvi, ki je osnoval odbor OF. Zavedni slovenski delavci v ladjedelnici Sv. Marka so tedaj že vstopali v OF. Kmalu zatem si je OF zgradila svojo organizacijo tudi v Tržiču. Narodno osvobodli-l-no gibanje je vzklilo tudi v Slovenski Istri. Zgo--dovi-na nam kaže, da so se za časa fašistične strahovlade Slovenci v Istri uporno borili za svoje pravice. Kdo se še danes ne spominja fašističnega napada na Marezige iz leta 1924, ko so domačimi z uspehom odbili škvadristične tolpe in z njimi tudi obračunali? Kdo se ne spominja množinčne demonstracije Sloven-cewiz okolice Kopra, ki so leta 1932 v samem Kopru glasno zahtevali svoje pravice? Kdo se ne spominja RVATSKA v Kopru Gestita k Prvemu maju In Ml vsem svojim riulovnemu ljudstvu v taistem soljo treli narodnosti gospodarskem puiliuitiu. x SHPZ - Podzveza v Kopru članom in vsem delavcem ter vsemu vso vaiti uspehov na kulturnem In zloglasna nemška taborišča, pa jim to vendarle ni nič pomagalo! Delovni ljudje v Slovenski Istri so se že odločili ‘za bot bo na življenje in smrt, odločili, da se bodio borili vse do končne zmage! Delo aktivistov je bilo od tega časa izpcdtio ItelCso. Vsaka večja vas je imela nemško posadko, ki je dan in noč prežala na partizane in na našega delovnega človeka sploh. Prav zaradi tega ni bilo mogoče izvoliti NOO, kakor se je to zgodilo v večini krajev Slovenske Primorske. OF pa je vendarle predstavljala , oblast ter reševala vsa važnejša vprašanja. Aktivisti OF so marljivo Stirili tisk ter obveščali našega delovnega človeka o vseh sovražnikovih naklepih. Odprle so se tedaj partSeanske šale v Dekanih, Cežarjih, Šmarjah, Babičih ter Glemiu in v Borštu. Partizanski tiskarni v Rižani ter Ospu sta nudili! našita ljudem mm-ogo gradiva. Nacifašisti so organizirali na partizanske učitelje pravcato gonjo, toda šole so le delovale dalje! Slovenci iz Istre ne bodo nikdar pozabili na pogumno partizansko učiteljico Vatovec Elviro, ki so jo Nemci 1944. ustrelili pri Dekanih. TEŽKE ŽRTVE NARODNO OSVOBODILNE BORBE Žrtve, ki so jih za časa narodno osvobodilne borbe utrpeli istrskj Slovenc^!, ijjiisof bile majhne. Koprske vasi imajo od 1943 dalje 476 borcev padlih v borbi, 193 talcev, 157 pa jih je umrlo v raznih naaifašističnih taboriščih, 202 pa sta pogrešana. Poudariti pa moramo tudi, da so tukajšnji naši ljudje utrpeli težke žrtve tudi pred letam 1943, saj je bilo v letih od 1918 do 1943 249 ljudi obsojenih na zaporne kazni, 430 kon-finiramh ter interniranih, 18 ustreljenih, v internacij] pa jih je tedaj umrlo 9. V Slovanski Istri je bilo požganih v letih 1941—1945 1869 hiš. Na Koprskem so zaradi požigov najbolj trpele vasi .Šmarje (261), Cežarji, Bertoki in Babiči. ZASIJALO JE SONCE SVOEODE V narodno osvobodilni borb] se je skovalo bratstvo med Slovenci im Italijani. Nepopisno je bilo veselje slehernega demokratičnega človeka,, ko so se tudi Kopru itoližale edi-nice IV. Armade ter številne domače par-tiäznske enote. Narodni Izdajalci ter preostal] fašisti so izginili kar preko noči. Ko so osvobodilne čete vkorakale v Koper je bilo. vsakemu delovnemu človeku kakor na dlani, da je enikrait za vselej minila doba stoletnega suženjstva. Koprska reak- 27. april in 27. julij - Iz,vršni odbor IOLO se na predlog Okrajnih izvršnih odborov v Kopru in Bujah spremenil odredbo o praznikih v toliko, da se namesto praznika 8. septembra proglasi za okraj Koper 27. april za dela prost in plačan dan, za okraj Buje p?. 27. julij, dan ustanka Hrvatov B-ujščine. Ob velikih pripravah za praznovanje 10. obletnice ustanovitve OF je prišla do posebnega izraza želja ljudstva, da bi ta dan postal praz, nik. V velikih dneh zgodovine, k' so nastopili v aprilu 1941. leta. se je tudi ljudstvo v Istrskem okrožju, sledeč pozivu OF uprlo z orožjem v rokah. Borilo se je za uresničenje programa OF. Izvršilni! 'dbor IOLO je tako ugodil željam ljudstva, ki občuti, kaj mu je prinesla OF. cija, ki si je nakopičila svoje bogastvo predvsem z izkoriščam jem slo-vrasCuigfa 'dejavnega kmeta v okoliških vaseh, je doživela popoten zlom. Po osvoboditvi je zajel demokratične m/nožice tudi na Koprskem še vetji polet. Obnovljene so bile požgane vasi, zrasle so nove, šole, bivši kolon.i so dobili zemljo, nedavno pa so prišle vse tovarne in podjetja v roke defrwEikVih svetov, ki so vzeli vso proizvodnjo neposredno v svoje rok,e. OSVOBODILNA FRONTA NAM OSVETLJUJE POT V SE LEPŠE ŽIVLJENJE Ob desetletnici OF se vsi deto-vnii ljudje na Koprskem živo Spominjajo težke poti ki so jo prehodili za časa narodno osvobodilne borbe, spominjajo padlih svojcev, divjanja na-cifašiistov, številnih požigov, mučenja in strašnih naicifašističnih taborišč, hkrati pa ugotavljajo, da j;ih je v najtežji dobi svoje zgodovine OF vodila od zmage do zmage. Iz OF je zrasla ljudska oblast, se vedno bolj krepila in ta oblast je danes edii-ni predstavnik našega delovnega ljudstva. Kakor je O,F vadila najširše ljudske množice v borbi proti okupatorju in domačim Izdajalcem* tako jih po osvoboditvi vodi v borbi za zgraditev socializma. Desetletnice OF se veseli vsak naš delovni človek, kajti dobro, se zaveda, da ga bo ona vodila tudi v reševanju mnogih bodočih nalog, Ta jasna perspektiva pa mu je kot svetliilniiik, Mii mu osvetljuje pot V še lepše življenje. Srečko Vilhar Slovenski Istri. V osvobodilno gibanje se je pridruževalo vedno več tuđu iitalijandkijh antifašistov. Prvi sestanek OF v Kopru, pravem gnezdu (fašizma liin reakcije, je bil v »Mlinu« januarja 1943, prvo četo istrskih partizanov pa so osnovali v gozdu na Planiku. PoiStala je strah in trepet litalijalni'lkl'lh faTHttev. Kmalu zatem se -istrski borci vključujejo tiudi v bataljon »Simona Gregorčiča«. Zlom lijanske vojske pa je bil v Slovenski Istri signal za množično oboroženo vstajo. Osnovale so se nove številne partii zamike edinioe. Osvobodilna fronta se je v tem času tako razširila, da je bilo treba poskrbeti še za boljšo povezavo vseh odborov OF. Zaradi tega se je februarja 1944 osnoval okrožni odbor OF za Slovensko Istro. V zvezi z množičnim pristopanjem v OF prihaja do razčlenjene delitve dela. Žene, članice OF, si osnujejo množično organizacijo AFZ, mladina pa stopa v ZSM. RAZPADANJE FAŠISTIČNE OBLASTI Po kapitulaciji italijanske vojske je v iSjovtemtJki Istrli zagrabilo za orožje malo in vèliko. Goloroki Istrani so planil] na vojašnice in utrdjbe tier raizoroževali vojake in karabinjerje. Stara izkoriščevalna o-blasit je razpadla v prah in pepel. Edino oblast je sedaj prdstavljaia OF. Aktivisti OF so reševali v tem položaju vsa gospodarska in vojaška vprašanja. N-emci so sicer v oktobru sprožili veliko ofenzivo, pobili ■na tisoče ljudi, požgali celo vrsto vasi ter več sto ljudi odpeljali v Ustanovna skupščina sindikata prosvetnih delavcev koprskega okraja V n-edeUjo so lime% slovenski Ini ItaHjacdki uöi-teiiji, iprofieisoriji o-istsiljj prosveta!! delava! ustanovni občni zbor dir.Uilcata kultunnih delav-lcev, Poleg članov si-jd ka’miih podružnic, 'kjj štejejo 402 člana so bili miavzrači tudi -tov. žerjial od okrožnega odjbona ERS, tov. Jura od okrajnega komiteja, tov. Vidmar okrajni! šolislk] iinfipelktor. Vsi so pozdrav,'lil stoupščlimo im želeli mimcigo uspeha. Tov. Agarici,is je v taanu Združenja Italijanov /prav tako ipocadramiil fin pozval iteCliljianske tovariše, maj sodelujejo pr,] utmjavaniju bratstva, ibr.ez katerega je razvqj inamogiač. Poročijo o delu je ipodal tov, profesor Janež. Ob zaključku so bilie volitve v sindikalnu odbor kulturnih de-•lovcev. GLASBENA SOLA V KOPRU Vse, ki sp se' vpisali v Glasbeno šolo v Kopru, obveščamo, da se too pričel pouk ma taj šola v četrtek 3. maja v novih šolskih prostorlih na trgu Bredo št. 2 — bivši »Dijaški dom«. Podrobnosti bodo objavljene na šol. Ski oglasni daski, Rawniateystvo »Siji I ' V •; , ' i?" , . ÄSI v 'M . .M,ŽW Tako so fašistični ubijalci morili naše borce za svobo Unija Italijanov Istrskega okrožja želi bratom Slovencem in Hrvatom našega okrožja vse večjih uspehov na prosvetnem področju in pri socialistični izgradnji Unija Italijanov Istrskega okrožja WWVWWWWWWWWVWVHBIirWWWWW’ tmMiiiiiitiiiiHiiiniuwimiiiiiiffliiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiHiiiMiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiniiuiiHiimuiHiiiiiwtuiuiiiiim^^ Karel Grabel/šek : PAGAT Preprost človek je bil- Kmet. »Takoj po razpadu Jugoslavije sm,o se začel] zbiiraff, da crigar.fiz'triamo od-por,« je pripovedoval. »v^j so si dalli drug,a i'me-in-a, pa še ja/z niiisam hotel biti izjema. Tistli malli mažite ina kartah mi je bil ivšeč. Tako sem postal. Pagai.« Oči so se mu smejale, ko je pripovedoval. Nikoli ©a mihsem videl ža-ilostoega. Le kadar amo iiz gozda opazovali temete, ki ®o dedali;, na polju, so mu oči nekam sanjavo .begale po zoranih njivah. »Veš, mi decorni ljudje nismo va-jieirili -postajali Kadar je dello, primi, pa če si še talko zgaran. Tu pa poležavamo, Teti pohodi ponoči, to ,nii tiffi. Za dalavineigia človeka nič.« ' Sedel sem k mjemu. »Pripoveduj ml o domu, Pasat.« Takrat je postal veis mehak. »Ravno sem začel iprauinejaiti dom. Seai.da’1 sem hlev, nakup1® dobro živimo. Na dolg seveda’, pa fyi Sto..« Za -trenutek je uimaltoil in zbiral WHSM. 'Bal se je, da bi iapustil kaj po-metmebn-agia. In mjernu se je zdelo vse pomembno. O zemfj}] bi kar .n-ajorej gavanu. Na desetine načrtov je -na- menavail uiresmiičiiti po kom-čanii vojski. »Veš, piri nas dinugače kmetujemo, foot v idcr.lin'i,« je nadaljeval. «Štirideset jahov (sem imel,, pa sem komaj žival. Tam mil mahu. Njiv je malo. Ve-čipomia so lassi, v inijliih raste nizka trava im kamenje. Preklato kamenje. Koliko sem- gia 'izruval, pB ga mi zmamj-(kailo. Toda äiv'ilnio lahko rediš, samo dobro parimo moraš (metli. Pred vojno sem nakupili same montafoinlke.« Tudi mene se je polaööaJo pasefomb čustvo. »Ko bo ikoimec vojine, te obiščem.« »»Prej maraš z maino. Jedla bova žigamoe, o kakršnih se- partizanom še sanja ne. Psfcaeal tl: bom hišo, kjer sio me hoteli sežgatli.« Začei je ®Mip>veäoivaiW, kako se je réSjl- v igioraSi flirti, Talk je bil Pagait. Kar sredi prilpovedovaoijia je začel gcivar'itìi o kaikömi drugu stvari. »Vražjo srečo ,s-em 'imal. Takrat smo Milil domanjami pni Kolemlčevuh za sestanek. Pi i Crii smo štir je partizanu im smo čakali dekleta. Hiša je stala- na samem /in je bi,la -prazna, ker so se K,aien(čeW|] iaseCltli. Kar nem,adama Je aabotunriD po vratih. P-laniJi smo kvi- šku. Kakih petdeset beiltočlkov je oto-Scodliilo blišo. IMii bilo časa- za premišljevanje. Bomibe v roke i/n skozi akno. Brlklin iin Mitja sto pLanlMa prva, jaz sem hicttel za njima. ,Pa me zgrabi Lu-dovik za suknjo. Da si ne upa, je dejal im me pnortil, maj ®a me pustim samega. Luidoviik je bil mevža. Kaj hočeš, ituidi (taki so med nami. Seveda ga nisem mo-geil pusti,tli kar talko. Tovariš je le tovarfiiš. Potem pa je bilo že pre-,poano. Onadva sita se rešila Le, ker sta nenadoma uda/nila. Takrat sem mislil, da me bo konec. Toda živ nlisem maral pasti beiTm v roke. Sklonili sem, da jim bom draiso prodal svolilo kožo. Pripnablil sem puško za strel iin Calcai. i Samo spredaj so mogli priti v Mito. KrliičalM- so, maj se vdamo. K h,jši ,pa si miao upali. Spustil sem nekaj sih eliov, da -b|j jim pokazal, da se ne-■naimeravam vdati. Biiskali so si kritje iin se v polkrogu plazili za hišo. Z iboimbo sem jlih čalkail, če hi se pri-plaffiiilli izza voglia. Nikogar ni blito. Minute so se vlekle v inedkančniart. Polaščal se me je ne mir. Zaželdl sem si, da bj bilo že vsega (kanec. V očiii me je začeto ščemeti kakor od öi’ma. Luidovi'k je planili .iz zadnjih ,prostorov. ,Zažigal! so h»®,’ se je iz-11 (??lio iz nijoga. Blal je ves bled od strahu. Zdaij je bUo 'nesmiselno, da bi še dalje stražili pri ciknu. Sel isem v zadnjo sabo, da preigiedam položaj. Ce bi oikmo ;ne imelo kniižev, bi se morda rešil. Zadaj je itelkel potok, tik za po- tokom je ititi ©ozd. Toda nisem m,ogel skozi križe. Plamen pa je že objemal v-eis zadnljii vogal. Tam je fci lia skladov-inina drv, ki so jo -beli zažgali. Vrnli/l sem se v piredmjo eobo. Lu-dov'.k je IfcIU ipreplašein na smrt. Šklepetal je z -zobni]] iin silil, naj se vdava. Nenadoma je planili v vežo, odpahnil je vrata. Prijal isem ga za roko, pa se mi je iztrgal. Zuinaj se je zgrudil pod streli strojnice. Ostal sem sam. Sedel k mizi in čakali smrti. M'ifi’li so m'i uhajale domov. Talko lepe načrte sem imel. Pred vojno jiih me .tol! mogel Izvesti. Preveč so-n-ais sWaka’li k ititotn. Po vajni pa bo drugače. Tudi laz,] bpido dajali k-uh..« ' Zopet ;so mu oči nekam san'jaiyo begelile v dall j avo. Bal som se, da bo, začel govorliiti o Jazih. »Kako je bilo, »Öim me ,je dušili. Slišal sem, kako-,; je pjrafketai] plamen vse bliž-e in bli-o že. Virata, iv zadnjo sobo so se vnela. Tedaj me je. p. i joto- nekod čudnega. ,2lir'ei*Ji, žliveti,’ je krilčaito v meni. patcm?«isem silil vsnj. Zdaj, ko se preobrača svet, se snlača živet',« NeEmehnil se- je in malo tiše dostavil: »Za to novo življenje hj se arfflčalo ituidii umretlic Toda ne na ta način, iko ine nemočen čakaš smrti, ko se ne moreš bramfiti, ko miff z enim stre'om ne moreš prispevati k novemu življenju. Vrtal sem Sn kakor pijan taval v kuhinjo. Sla P® 'življenju mi je vodJa korak. Prlistonil sem mli-zo in na mizo 'stol tor začel lesti v dimnik. Saj poznaš maše kmečke ikuhirtje s širokim, odprtim diimmiikomj« Za hiip je prenehali pripovedovati. Lotevala se ga je lahna razburjenost, ikot bi znova doživljal sibnašine tren,ut-ke. »Lezel sam vse Više in više,« je nadaljeval. »Vročina je postajala- neznos-ina, dim mi je silil v o Si, v usta im mie dušili, Z vso mločjo sem tiščal hrbet v eno stegno, noige pa v drugo, s prsti sem girateli v hinapavj zid rim strjene saje. Vedel sem, dia bo po m-einii, če me ziàpuste močil. Noge so mi začete drhteti. Telo je popuščalo. Toda valja j bilia močnejša od tallésa. Lazi- so me klicali in gozd. Na dom isem se spomnili in sem zdržat. Potem je vročima pojenjala. Zleze! sem dol. Ljudje so šarili okrog pogorišča, ibeifh pa mi bilo več.« »Ne, iniitsem ma-riaj umreti«, je po kiraiikem ’ molku nadanjievaJ. »Rad bi bi4 zranreh pri zadnjem, obračunu. Potem pa se umaknem -v svoje hribe. Nctvo hlifo bo -treba ipastavùtu, in vod-nijak. In ženo Bi nad popeljal na mo-nje. Ko sva dobila firveiga sii '.a, sem ji obljubili, da jo enkrat popeljem n;a morje. Toda, saj veš, dolg nj; dal«. -Nasmehnili se je im dostavili: »Ce pa mene ne bo, jo pa popelje sin. Zdaj že pomaga pri -oranju«. Zagledal se je v kaneta, ki je z bičem prUgiainijaa vale, » Ne bi, jih sme] tepsti,« je mrmral. »Žival sama vleče, -kollikor more, mikali jih nisem prete-pai’«. Vstal je, kot bli hotel ima plan. Potem ;se je sesedel mazaj «a štor in se -zamislit. Ob priliki praznika^dela želi kolektiv knj'igarne in papirnice Li « P A vsem svojim strankam m ij ,b;teljem lepe knjige veliko uspeha v borbi za izgradnjo lepše bodočnosti DELOVNI KOLEKTIV Li-Pa Zadružniki iz Bertokov bomo s Prvim mojem, ob največjem delavskem prazniku, podvojili napore za socialistično preobrazbo naše vasi Obenem želimo k temu ptazniku vsem kmečkim delovnim zadrugam veliko uspehov! V sem komitentom in uslužbencem čestita k PRVEMU MAJU 1951 - prazniku dela Istrska banka v lepra s podružnicami v PIRANU in v BUJAH Ob priliki praznika delovnega ljudstva kolektiv industrijsko-trgovskega podjetja »FRUCTUS« v Kopru iskreno čestita vsem izvrševalcem gospodarskega plana Delovni kolektiv »Fructus-a« Delovni kolektiv „ISTRA-BENZ" v Kopru s podružnicami v Izoli, Piranu, Bujah in v Novemgradu čestita vsem k delavskemu prazniku Naprej za izvedbo planskih nalog! Delovni kolektiv »Istra-Benz« - Koper Veletrgovina z raznovrstnim gradbenim lesom C II PRI KOPRU želi vsemu delovnemu ljudstvu ob svojem prazniku veliko uspehov pri izpolnjevanju enoletnega plana Gostinski obrat » TAVERNA (( v KOPRU, ki nudi raznovrstne pijače in jedila, čestita k 1. maju vsem svojim gostom in obiskovalcem Borimo se za socialistično postrežbo! Delovni kolektiv »Taverna« T O VA R N A GHaBan POHIŠTVA 99 STSL dà s svojim delovnim kolektivom, ki se s dneva v dan bori za poesni- nitev isdeikov, iskreno želi vsemu delovnemu ljudslvu ob 1. maju vse večjih uspehov. ,, ... , Vse za socializem! ES&io vi»i kolektiv tovorne „STU.“ Delovni kolektiv „¥©©@¥©ßÄ" v Kopru, ki dela na razširitvi vodovodnega omrežja in na melioracijah, čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Prvemu maju Delavski svet „Vodovoda“ "V počastitev velikega praznika dela proletariate vsega svete se svečano zaobljubljamo, da bomo naše napore, za čimboljšo organizacijo prometa podvojili v zavesti, da s tem doprinašamo k Čimboljši izvedbi nalog enolefnega plana ESešsnrski sw@i Sn dSs*&k&ija avt&gs&sijstja MBRSM“ pp* Vsem zadrugam v koprskem okraju želi Kmetijska xadmaga & izoii veliko uspehov ob priliki praznovanja 1. maja. > Za povečanje kmetijske proizvodnje naprejl 'itlllt''l!ll>’",tllllll!llll»'lllH,’im]l"jtii|l,,iiilir'IUIii',UUl|,,UI!M"|llBr 11 NTEREVROPA“ špedicijska in transportna d. d. v KOPRU želi vsem borcem „Splošna troovska“vKopru za izgradnjo boljšega življenja ob praznika dela veliko uspehov Poslužujte se nas za vsakovrstne trgovske posle z inozemstvom, ker boste solidno postreženi Spošna trgovska i i ■ Koper L s podružnicami v Umagu, Sežani in v Puli ter izpostavami v Izoli, Piranu in Divači žeii ob mednarodnem prazniku dela vsem svojim sodèlavcem in komitentom veliko uspehov pri naporih za socialistično izgradnio našega okrožja! VntMAGOVNKA (DMNDA lOEk s svojimi podružnicami v Izoli in Piranu jamči za solidno in točno postrežbo. Vse sile za izvedbo gospodarskega plana! Zdravje in oddih delovnemu ljudstvu! Ob priliki praznika delovnega ljudstva# Prvega maja želimo kolektivom mnogo uspehov pri naporih za izgradnjo socializma RIVIERA TURIST HOTEL d.cfi. PORTOROŽ Ob priliki praznika dela čestita Zadraini sfkl^d v ICopru vsem Kmečkim delovnim zadrugam in ekonomijam k njihovim uspehom in apelira, da vlože vse sile za dvig proizvodnje Zadružni sklad v Kopru DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE SARDIN r EX IMPULSI V. j želi ob 1. maju — prazniku vseh delavcev vsem delovnim kolektivom našega okrožja mnogo uspehov pri izvajanju našega gospodarskega plana PRIJAVITE SE! Rialdio jiugosloivainalce come Trsta razpisuje natečaj za slovenske napovedovalce tepealkerje). Interesenti naj se predstavijo ali 'polijejo ponudbo, z navedbo izo-itarazbe lin starasti; uiprav,. Radiofonije v K-opriu, Orüöpijeva ul. 14. VOZNI RED LADIJ Ob delavnikih: Iz Kopra v Trst: Iz Trsta v Ki 5.45 08.00 6,30 11.10 7.30 Vida 12.00 8.00 13.30 9.00 14.30 12.00 16.00 13.15 , 18.00 14.30 18.35 17.00 19.30 SVOJIM ČLANOM ŽELI V ♦ katerim je zadovoljivo stregla z vsem, kar je imela, k prazniku dela še večjih uspehov pri obdelavi zenLlje, pri sortiranju sadja, zelenjave, itd. Vse sile za večji napredek v poljedelstvu ! Ob praznikih: Iz Kopra v Trst: Iz Trsta v Koper. 6.45 09.00 8.55 Vida 12.00, 9.30 15.15 12.45 18.50 Vid i 17.00 19.30 Ob delavnikih: Prihod parnika »Vida« iz Pirana ob 06.50 uri. Odhod parnika »Vida« za Piran oh 16.00 uri. Ob praznikih: Prihod parnika »Vida« iz Pirana ob 08.15 uri. Odhod parnika »Vida« za Piran ob 19.30 uri. Promet z »Vido« je začasno ustavljen, ker je ladja v popravilu. Uprava V nedeljo 29 apnila bo ob 15h ,na stiaidianiu v Kopru tradite is» atai lahkoatletski itroboj; med eMpai»}, Reka, Pula An STO za ipiclkal Bratstva. Kmetijska zadruga v Marezigah vabi svoje člane na III, redni občni zfoorr, ki bo dne 29. t. m. v prostoru zadružnega doma V Marezigah ob deveti uri zjutraj. V primeru, da na občni zbor ne bo prišlo zadostno število članov, se bo ponovno vršil 15 dni kasneje ob isti. uri im v istem prostoru ter z . istim dnevnim redom in bo sklepčen ne giade na število prisotnih članov.-* K.cinzumn'o društvo z o. j. PiObe®l vabi vse člane -dne 29. aprila ob 14. urli v -laisitaiìih pnoslttoirlih v Pobegih, m;a letali oibčmli zbor, Važnost zbora je v.alilka, kler bodio na rajem pregledani dosedanje dalo, si postavila naloge za bodoče im izvalili nav u-ptriavinii odbor. V slučaju, da me bo ob določani} urli na zbanu zadostnega števila članstva, bo zbor eno uro pozneje s prisotnostjo vsakršnega števila članstva-: Slovensko ljudsko gledališče - Koper priredi v nedeljo 29. IV. ob 20. v počastitev 10. obletnice OF dramo v treh dejanjih IZ T EM MIH-DNI Napisal: Miroslav Feldman Dogaja se e večjem maslu Jugoslavije 1. 1934 Uredništvo in uprava »Istrskega ted-dniika« v Kcipnu. Odgovorni - urednik Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadrana v Kopru Letna naročnina . . . .150 din Polletna naročnina ... 75 din .Četrtletna naročnina . . . 38 din ...................................................t.........im....umu.......................................................................................................................................................(Ihmhiiim...................................................................................................................................................................................... fOSIP JURČIČ T_ri_r afeli: n a G G BS e a a ® žm* ži 5 mru Kozjan t SLOVEN'S KI JANIČAR I £202 Cigan odjezdi z gradu. Vratar ga je sicer postrani gledal, rad hi ga bil nekaj ne prav prijazno vprašal, toda prišel je bil z gospodom in tako je bil skrbnemu možu jezik zavezan. Kmalu potem dospela, hlapca še vsa v slrahu; predramila vse tovariše s svojimi grozovitimi pripovedmi, da so ju hoteli črni ljudje obesiti, ljudje še grozmejši od Turkov; da ijh je sam Bog rešil, sami ne vedo, kako in kaj; Nihče ibi jima ne bil veroval, kobi ne bila mogla pokazali, kako so jimà vrvi na roki do krvi v kožo zajedle. ŠESTO POGLAVJE Ali iprlijezdli mož meznanski, časa dečku ni bežati, •že- ga' ranar privezuje, Žene ga ireapriadiaj v rototvo. A. Umek Slorjena je bila pregreha, črna kakor srce Petrovo-Prodal je bil sina svojega lastnega brata iz lakomnosti — nedolžnega dečka, liščalo je morda nečloveškega strica pri srcu in vesi ga je morda pekla, kakor peče vsakega grešnika, ali kesal se ni. Dobiček mu pride na misel, hudir m*u šepeče na uho, da mu pride v lasi vse, kar bi imel sinovec popedovali: in v veselju si Peter mane roke. Kalil mu je to veselje samo še strah, da ne bi cigan-srečno odpeljal otroka in da bi ga utegnil izdali. Pa ludi za to si je vedel poiskati tolažbe. ' Naglo se je‘bilo razširilo po okolici, da jè krdelo ciganov hotelo gospoda Marka obesili ter da so naleteli na Petra in hlapca, ki so se morali odkupiti. Ko pa ciganov ni bilo pniem nikjer v okolici videti, kajti pomek-nili so se bili v gozd, so menili vsi, da so odjezdili. Peter, na videz ves v skrbi za svojega stričnika, je bil prepovedal prve dni po svoji nevarnosti očetu Bernardu vodili dečka z gradu. Malo dni pozneje pa je dovolil z opel, celo velel je, da sme tli v vas med kmečke ljudi. Lam je stala sredi vasi ped Kozjakom lepa košata hruška. Le-sem je zahajal oče Bernard s svojim učencem, mladim Jurijem; kajti dober gospod mora poznati z svoje podložne in jih mora ljubili, je rekel- oče Bernard in zalo je hotel, da se tudi Jurij že v mladih letih privadi svojim kmetom. Zalo je minilo le malo dni, da ne bs bil z njim na'klopi pod vaško, hruško. Ljudje so radi videli mlađega okretnega gospodiča in sivega prijaznega meniha v beli kioširski halji. Oče Bernard je bil odnekod s tujega prišel v. stiski samostan! Ko- so ga ljudje prvič spoznali, se še niso mogli pogovarjali z njim, kajti govoril je tuj fezik. šele pozneje se je bil naučil po govorici slovenski jezik, kakor ga je govoril kloštru podložni narod. Potem je bili ljudem najijubši duhovnik izmed vseh menihov. Res se mu je znalo na jeziku, da-je tujec, vendar so ga Ijudje.še, rgjši poslušali, ko je zavijal njihov govor drugače kakor domači. Govorilo sc ;e, da je oil ta gospod nekdaj vojščak, da je pa obljubo storil in se .po-menišil. Ljudem res ni šlo- v glavo, kako- bi b;l tako ponižen gospod mogel kdaj biti rogaren vojnik. 2e marsikomu je bilo na jeziku, da bi ga bil- povprašal sam, ali nihče si ni upal, vsakemu je oslalo vprašanje na jeziku. Oče Bernard sam pa je rajši pravil o drugem in o drugih kakor o samem sebi. 1 udi tisto popoldne sta sedela duhovni učenik in plemeniti njegov učenec pod hruško. Vaščanje so hodili mimo. Vsak je že od daleč grede snel pokrivalo z glave in spoštljivo ogovoril očela. Eni so šli po opravkih dalje, eni pa so se ustavili lam ter povpraševali in poslušali okrog njega precej velika družba starih ljudi, žensk in otrok. Pri lakih prilikah, je oče Bernard rag^ pravil razne zgodbe iz svetih bukev. Kakor še dandanes, so bili tudi nekdaj slovenski kmetje radovedni; nič vaščanom ni bilo bolj pogodu kol to, da jim je oče Bernard kaj lepega povedal. Kaj čuda, ako ga iačas tudi poprosijo, naj pove povesi o ločnem Samsonu dalje- »Ali se vam lepa zdi?« pravi starček- »To se ve, da jel Včeraj sle povedali, kako so Fiksiranje Samsonovo uganko uganili in trideset sukenj v stavi pridobili,« odgovori eden kmetov, naslonjen na motiko. »Tačas,« je pravi! menih zvedavi druščini, »je < bilo žilo v klasju in že zrelo, le srpa in žamjice še ni bilo. Samson si izmisli, kako bi se maščeval nad Filistrani. Bilo- je-pa na jutrnem veliko lisic in lisjakov. Samson jih natovi tri slo ter jih zveže po dve in dve za repe. Med repe priveže, goreče plamenice in .tako spusti lisice po polju Filisiranov, svojih sovražnikov. Ostrašene lisice lete vsevprek po žitu in požgo do bilke vso simino. Fiksiranje niso imeli kaj jesti pozimi. — Potem gre Samson v neko jamo-v okraju rodu Judovega. Fiksirani pa zvedo, kam zahaja listi, ki jim je toliko .nesrečo naklonil. Cela vojska se zbere in oblega Samsona v jami, celo Iri tisoč mož-iz rodu Judovega se jim pridruži. Le-ti-pridejo -k Samsonu in mu vele, naj se vda. On reče: ,Ako prisežete, da me ne umorile, pa se vam vdam.’ Prisežejo in zvežejo Samsona ier ga odvedo v tabor Fiksiranom. Sovražniki ga hočejo brž prijeti. Zdajci pride Gospodova moč čezenj im nagic«pretrga vrvi, kakor da bi bilo; kon-čevje; zgrabi neko oslovsko čeljust, ki je ležala na tleh, plane nad Fiksirane in jih potolče blizu tri lisoč. Drugi pobegnejo.« To mirno veselje pa: jim je presirigel deček, ki je zavpil: »Lejte, lejte, Turki!« Res so dirjali čudni možje proti vasi. Napol oblečeni umazani m rjavi, so sedeli na iskrih konjičih, ki so jih vljudnega starca, ki je veliko vedel. Zbrala se je bila urno nosili ko lastovke po zraku. Strah je bil prevzel vso družbo, ko so začuli krik; »Turki!« »To niso Turki, riganje so!« pravi star mož, oprt ob palico. »Ti nam ne store nič žalega na vasi, jiosamezne bi morda že prijeti.« »Hudobni ljudje so to, brez vere in Boga, «reče kmet, ki je držal motiko, »sam Bog nas varuj in Mali božja, ko bi le kaj več mož bilo iukaj, vse! je na polju.« »Sem jezdijo,« pravi neka ženska, »bežimo v hiše!« »Ne bojte se,« pravi oče Bernard, »če imajo tudi slabe namene, Bog varuje nedolžnega.« Rekši, pa Se je starcu roka tresla; nevede prime' dečka Jurija za roko s svojo blagosovljeno desnico, ki bi ga bila morda branila preg tridesetimi leti,' ali zdaj je delala križe, za bran je bila pretežka. Ciganje so bili že tukaj. Bilo jih je res strašno gledali, kako so malim konjem viseli naprej čez grivo ier drevili inaravnost proli hruški. Zdajci se razbeže oiroci in žene, le menih z grajskim dečkom in z nekaterimi moškimi ostane na mestu. »Vi imate tukaj lepega dečka,« pravi dolgi cigan Samol^ ler slopi s konja in z njim tudi eni njegovih tovarišev, »ali bi ga ne hoteli nam izročiti? Sicer mu pri nas ne bo ravno dobro, pa bi ga vendar radi in staremu očetu tukaj nima kaj pridovati.« Rekši- pristopi cigan zasimehljivo' in zagrabi malega- dečka, ki se je zaman jokaje skušal skrili za očela Bernarda. »Kaj bi radi? Proč!« reče menih Bernard in brez strahu slopi ciganu nasproti. »Poberite se, kajoni, da vas božja roka ne zadene!. Kaj hočete s tem dečkom? Nihče se ga ne bo dotaknil brez kazni, nedolžna kri v nebo vpije.« »Ha, ha,« se zasmeje divjak, »slabo sle naleteli na pcslusavce, ako sle menih, kakor se mi vidi; nas se lake pridige ne primejo.« Drugi cigani, ki so sedeli še na konjih, so priganjali glavarja, naj naglo opravi, zato zgrabi stari hgdodelnik slabega starca in ga odrine, da bi prijel dečka,