OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE H 1 130 7 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „ E L K R O J " MOZIRJE Posebna številka Leto 1980 Glavni in odgovorni urednik: Vera Pečnik Naklada: 420 izvodov Tisk: Kinegraf Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. V PRIHODNOST Z ELKROJEM ... Delavci v "TOPER" Šoštanj in ELKROJ-u iz Mozirja se bomo v kratkem odločali o naši skupni razvojni poti. Prepričani smo, da bomo združeni dosegli večje uspehe kot smo jih dosegali doslej, čeprav moramo priznati, da tudi sedaj delovna intenzivnost in uspehi niso bili majhni. Združitev dela dveh tako marljivih kolektivov bo prav gotovo prispevek k temu, da bodo skupni rezultati dela delavcev še večji, kar bi imelo za posledico tudi višji družbeni ter osebni standard. Na skupni razvojni poti bomo lahko tudi mnogo hitreje razvijali naše proizvodne in tržne zmogljivosti. Že v letu 1981 načrtujemo novo tovarno v Šoštanju oziroma okolici Šoštanja. V letu 1980 pa dokončujemo 5 milijardno investicijo v Nazarjih in dve milijardno investicijo v Lučah. SAMOUPRAVLJALCI BODO ODLOČILI Na delavskem svetu in na zborih delovnih ljudi smo bili informirani o možnosti združitve TOZD Šoštanj, kjer delajo ženske in moške srajce, ter naše delovne organizacije. Slišali smo misli naših vodilnih delavcev in misli družbenopolitičnih organizacij. Želeli pa smo zvedeti, kaj mislijo tisti, ki delajo za šivalnimi stroji, ki samoupravljajo in se borijo za lepši jutri — to so delavci KONFEKCIJE. Na sestanku s samoupravljalci iz TOZD KONFEKCIJE je bil prisoten tudi njihov direktor, tovariš Martin Preskar; čeprav smo bile le žene, je vendar ravno tov. Preskar prebil led; s prijaznim uvodom, z mojo željo, kaj bi želela zvedeti — kako je bilo takrat, kakšne pravice in dolžnosti so imeli, ko je bil še dislociran obrat, nato TOZD in, če se bodo odločili za priključitev Elkroja, kakšne so njihove želje, kaj se jim mora zagotoviti, da bodo stopili na pot moderne tehnologije se čutili materialno in socialno varne. Prva je spregovorila tov. Ana Ošlak, predsednica delavskega sveta. Povedala je, da so bili od 1957 do 1. 1. 1978 obrat Topra, od 1. 1. 1978 pa TOZD delovne organizacije Toper iz Celja; zaveda se, kaj so pravice in dolžnosti delavcev, če so statusno opredeljeni kot obrat in kaj so pravice in dolžnosti. Po dokončanju teh dveh investicij bomo postali mnogo močnejši, ker bo proizvodnost našega dela in proizvodnja bistveno večja in kvalitetnejša. Posebni poudarek dajemo kvaliteti poslovanja. Kvaliteta poslovanja pa ni samo kvaliteten izdelek, čeprav je kvaliteta izdelkov izredno pomembna, pač pa tudi naš odnos do poslovnih partnerjev, spoštovanje rokov in pogodb in ne nazadnje razvito samoupravljanje in naši medsebojni odnosi. Delati moramo tako, da bo kvaliteta našega dela takšna, da bomo radi povedali vsakomur, da smo delavci ELKROJ—a! Direktor Ivan KRAMER, dipl. oec. če je TOŽB; želja, oziroma zahteva zaposlenih pri njih je, da je pogoj priključitve vsekakor ta, da postanejo TOZD in nikakor ne samo obrat. Pripovedovala je o proizvodnem programu in njihovem delu v preteklih letih. Vseskozi delajo moške srajce in ženske bluze; težav zaradi norm ni bilo, saj so tudi vseskozi lahko poslušale besede "da so pridne." Do leta 1965 so imele težke pogoje dela v izredno starih proizvodnih prostorih in z zelo zastarelo strojno opremo. Leta 1965 so se preselili v prostore, v katerih so še danes, delovni pogoji so se takrat bistveno izboljšali, dopolnjen pa je bil tudi strojni park, toda danes je tudi to zastarelo. Od 1. 1. 1975 delajo po VVORCK FACTOR sistemu. Norm se ne bojijo, saj že dolga leta z njimi "bijejo boj." In kaj pričakujejo? Tovarišica Ošlakova je poudarila, da s Toprom niso imeli sporov; to, da se odločajo, da bi se priključili k Elkroju, jih je spodbudil predložen proizvodni program s strani Elkroja in jasno nakazane možnosti razvoja in uvedba modernizacije in tehnološkega razvoja v samo proizvodnjo. V pogovor se je vključila tovarišica Erika FERENČAK, predsednica zbora delovnih ljudi. Poudarila je, da dela ima-_jo dovolj, do razmišljanj, da bi se odcepili pa jih je pripeljalo dejstvo, da so dohodkovni odnosi s samo delovno organizacijo Toper neurejeni. Ne čutijo se socialno in materialno varne. Vedo, da samo z urejenimi dohodkovnimi odnosi in pravilnim ter pravičnim načinom obračuna udeležbe na skupnem prihodku lahko zagotovi delavcem vse: zaupanje, veselje do dela in res boljšo prihodnost. In kaj sta povedali predstavnici Osnovne organizacije sindikata? To sta bili predsednica sindikata Sveta Božičevič in članica 10 sindikata Olga Drev. Želja vseh članov sindikata (seveda so to vsi delavci TOZD KONFEKCIJE) je, da postanejo TOZD Elkroja in nikakor ne dislociran obrat. To govorijo iz izkustev, saj vedo, da je položaj delavcev čisto drugačen v enem ali drugem primeru. Želijo si, da bi delale proizvode, pri katerih bo akumulativ-nost večja, saj le na ta način si bodo zagotovili možnosti za razvoj. Seveda pa se je po toliko letih le težko odločiti, kaj naj naredijo, da bo njihova prihodnost resnično boljša. Prisotna je bila tudi predsednica mladine; vsi vemo, da je v mladini naša prihodnost, zato sem tudi želela zvedeti, kaj mladina želi v tej akciji in kako sodeluje — predsednica je nova, zato so zaenkrat njene ugotovitve le-te, da je enakega mnenja kot njene predhodne govornice. Poudaril pa je direk tor TOZD, da se mora mladina vključiti v razvoj dogodkov in aktivno sodelovati v perspektivnem razvoju. Piko na "i" pa sem želela slišati od sekretarke osnovne organizacije ZK, tovarišice Štefke Donko. Poudarila je, da so člani ZK, kakor tudi vsi ostali predstavniki oziroma predstavnice družbenopolitičnih organizacij resnično, pravilno in tekoče informirani o poteku razvoja dogodkov, o dogovarjanju občin in na nivoju delovnih organizacij. Želi le-to, da se vse čimprej uredi in da pade odločitev saj je pod temi pogoji resnično težko delati. Osnovna organizacija ZK je enakega mnenja kot ostali, saj so se že naveličali poslušati to "da so pridni". Želijo si konkretnih razvojnih načrtov, saj bodo le tako dosegli tisto, kar želijo — vsem zaposlenim zagotoviti boljše delovne pogoje in dvig osebnega in družbenega standarda. Tovarišica sekretarka je poudarila, da s tem, če se bodo pridključili nam, Elkroju, je pre-pričana.da bo tudi Elkroj pridobil, saj so tu delavci, ki so resnično pridni, delovni in tudi mladi; toda postati pa morajo TOZD, nikakor ne samo dislociran obrat. Iz splošnega mnenja vseh prisotnih sem dokončno izoblikovala naslednje: — postanejo naj TOZD (nikakor ne obrat) — zagotoviti si hočejo razvoj — 3—mesečna doba priučevanja je prekratka — delavci so že navajeni WF sistema in se ga ne bojijo — želijo, da se ta problem čimprej reši — dohodkovni odnosi naj se dosledno in zakonito uredijo Ob koncu pa je direktor TOZD-a Martin Preskar, dejal: " "Vsi delavci so o poteku dogodkov temeljito obveščeni — preko samoupravnih organov in zborov delavcev. Iskali smo rešitve sTOPROM, toda vsi razvojni programi so bili pripravljeni le načelno, brez doslednejših utemeljitev, zato smo pristopili k razgovorom z Elkrojem. Izhajam iz stališča vseh, da postanemo TOZD. Naši delovni in tehnološki pogoji so takšni, da ne bo težko osvojiti proizvodnega programa, ki nam ga ponujate v Elkroju. Vprašanje nikakor niso osebni dohodki, temveč iskanje novih proizvodnih programov z večjo akumulativnostjo, ter boljša tehnološka oprema. Pri nas so bili plani realizirani, produktivnost je na nivoju in nam tudi v prihodnje ne bo delala težav. Želja vseh je, da se dogovarjanje realizira, da se zadeva uredi in da se nato začne z resnimi pripravami na novo investicijo, da bomo pridobili nove delavce in da bomo s svojim delom enakovredni evropskim tovarnam ter se vključili v jugoslovansko in mednarodno delitev dela. Delavci so zavestni, vsaka akcija se hitro realizira, zato želimo, da se DO Elkroj čimprej samoupravno reorganizira, dohodkovno uredi in nas sprejme kot temeljno organizacijo združenega dela in da bi delovni in dohodkovni odnosi temeljili na vloženem delu. Ob koncu pa je tovarišica Štefka Donko poudarila, da v slučaju kakršnihkoli nesporazumov naj stopi Elkroj v pomoč, da ne bodo ostali sami in bi jih celo mi, DO Elkroj, pustili na cedilu. V svojem imenu in v imenu nas vseh v Elkroju se vam zahvaljujem za zaupanje in vam želim, da bi se vam z našo pomočjo vse vaše dolgoletne želje uresničile, da bi stopili na pravo pot razvoja, ter si resnično zagotovili materialni in socialni razvoj. ZDRUŽIMO DELO IN SREDSTVA I. UVODNO POJASNILO IN POVZETEK I. 1. Uvodno pojasnilo Delovna organizacija Elkroj Mozirje — proizvodnja modne konfekcije, je v okviru svojih razvojnih načrtov in v skladu s proučevanjem in analizo trga, ter v skladu s svojimi razvojnimi možnostmi pristopila k dogovarjanju o priključitvi TOZD konfekcije Šoštanj, kije sestavni del delovne organizacije TOPER iz Celja, k delovni ogorganizaciji Elkroj Mozirje. Združitev podpirajo odgovorni družbenopolitični dejavniki Velenja, Celja in Mozirja, dokončno odločitev pa bodo podali delavci DO Elkroj Mozirje in delavci TOZD Konfekcije Šoštanj. I. 2. Povzetek Iz elaborata povzamemo: — Elkroj Mozirje bo nudil TOZD— u Šoštanj proizvodno in tržno sprejemljiv proizvodni program - v TOZD-u Šoštanj so zaposleni delavci, ki odgovarjajo zahtevam po kvalifikacijski in starostni strukturi - za dobo priučevanja zagotavljamo delavcem v TOZD-u Šoštanj najmanj enake osebne dohodke, kot bi jih imeli, če bi ostali združeni v delovni organizaciji TOPER iz Celja — po končani dobi uvajanja bodo osebni dohodki za enako količino in kvaliteto dela enaki kot v DO Elkroj Mozirje - začasna organizacijska rešitev je predlagana, da ima sedanji TOZD Toper začasni status obrata (od 1 /7-1980 - 31. 12. 1980) — po reorganizaciji v DO Elkroj Mozirje pridobi TOZD Šoštanj status TOZD DO Elkroj Mozirje (1.1. 1980) — zaradi akumulativnega ponujenega proizvodnega programa predvidevamo, da bomo v roku dveh let zagotovili organizacijske in tehnične pogoje za nadaljnji razvoj TOZD-a II. DELOVNA ORGANIZACIJA ELKROJ Mozirje 11. 1. Predstavitev DO Elkroj Mozirje Delovna organizacija Elkroj Mozirje je bila ustanovljena 12. maja 1947. leta; delovala je kot obrtna in storitvena delavnica, zaposlovala je 5 delavcev in do leta 1959 izdelovala obleke po meri. 30. julija leta 1959 seje preimenovala v Elkroj — proizvodnja modne konfekcije Mozirje. Začne se uveljavljati serijska proizvodnja, število zaposlenih je hitro naraščalo. Delavci Elkroj a so se v letih 1969 in 1970 odločili za gradnjo novih proizvodno—poslovnih prostorov, kar je bilo leta 1970 (210 zaposlenih) tudi realizirano. Z izboljšanjem delovnih pogojev, z bopo organizacijo dela seje dvignila tudi produktivnost delavcev. V letih 1971 in 1972 ukinitev nočnega dela. V letih 1972 in 1974 so delavci ponovno grad ih — proizvodno halo in skladiščne prostore. Leta 1973 seje Elkroj konstituiral v skladu z novimi ustavnimi določili kot delovna organizacija brez temeljnih organizacij, saj za te ni bilo pogojev. V letih 1976 in 1977 je Elkroj poskrbel za osebni in družbeni standard svojih delavcev, saj smo dogradili sodoben obrat družbene prehrane (360 zaposlenih). V skladu s srednjeročnim in letnim načrtom smo začeli v letu 1979 z intenzivno gradnjo nove proizvodne hale, ki jo dokončujemo v letu 1980. II. 2. Firma delovne organizacije je: ELKROJ — proizvodnja modne konfekcije, Mozirje p. o.. Sedež delovne organizacije je na Prihovi 56. Skrajšano ime delovne organizacije se glasi: ELKROJ MOZIRJE, p. o. II. 3. Predmet poslovanja Dejavnost Elkroj a je proizvodnja oblačil, specializirana za proizvodnjo vseh vrst hlač. Stranske dejavnosti, ki se v DO pojavljajo, so naslednje: — restavracija družbene prehrane — izdelava in popravilo tekstilnih predmetov — neomejene storitve na področju prometa — trgovina s tkaninami in konfekcija II. 4. Samoupravni splošni akti in sporazumi! Delavci Elkroj a — Mozirje uresničujejo svojo samoupravo z uresničevanjem samoupravnih družbenoekonomskih ciljev kot so solidarnost, enakopravnost in vzajemna odgovornost. Samoupravni splošni akt, s katerim delavci svobodno in enakopravno urejajo odnose v združenem delu v delovni organizaciji Elkroj, proizvodnja modne konfekcije Mozirje, je SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU dela delavcev, v katerem določajo: — dejavnost delovne organizacije — osnove za urejanje družbeno—ekonomskih odnosov — delovna razmerja — obveščanje delavcev Drugi zelo pomemben splošni akt je STATUT delovne organizacije. Posamezna vprašanja, kijih ureja statut, se natančneje urejajo z drugimi samopravnimi splošnimi akti de- lovne organizacije , kot so pravilniki in poslovniki. Pomembnejši pravilnik je Pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o ugotavljanju in razporejanju dohodka, čistega dohodka, Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe, Pravilnik o sistemizaciji del in delovnih nalog, Pravilnik o knjigovodstvu itd. II. 5. Organiziranost, zaposlenost in kadri Organizacijska shema delovne organizacije DO Elkroj Mozirje je priložena v tabeli 1. Delovna organizacija ima naslednje organizacijske enote: — splošni sektor — komercialni sektor — finančno računovodski sektor — plansko analitsko informativni sektor — sektor priprave dela in razvoja — proizvodni sektor — sektor kooperacije Delovno organizacijo zastopa individualni poslovodni organ, ki se imenuje direktor. Posamezne organizacijske enote vodijo vodje sektorjev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti — vodilni delavci. V delovni organizaciji Elkroj je zaposlenih 421 delavcev — od tega 51 moških in 370 žena; 76 % je proizvodnih delavcev, 24 %je režije. Kvalifikacijska strukturaje naslednja: na dan 29/2-1980: NK-PKV moški 14 ženske 223 skupaj 237 KV-poklicna šola 26 115 141 srednja šola 6 28 34 višja šola 4 4 8 visoka šola 1 — 1 skupaj 51 370 421 Kadrovska zasedba, ki se zahteva po zakonu o združenem deluje delno zadovoljiva. Z usmerjeno kadrovsko politiko se bodo v prihodnjem srednjeročnem razdobju zapolnile obstoječe vrzeli. V zadnjih letih j e Elkroj krepil predvsem tehnični del v proizvodnji in pripravi dela, kar je bilo v skladu z načrtovano poslovno politiko razvoja delovne organizacije. Na osnovi zahtev, kijih narekujejo dela in delovne naloge je izdelan podroben program izobraževanja po posameznih strokovnih profilih in organizacijskih zahtevah. Z dodatnimi sredstvi iz dohodka bomo v prihodnjih letih nudili pomoč vsem zaposlenim pri reševanju stanovanjskih problemov. Elkroj ima urejeno družbeno prehrano, problematiko otroškega varstva rešuje skupno s krajevnimi skupnostmi z izgradnjo vrtcev. Ukvarjamo se s problematiko invalidnih oseb, kot predpisuje zakon. Že sedaj, kot tudi v bodoče, bodo delovne naloge, kijih lahko opravljajo invalidne osebe, rezervirane za le-te, oziroma bomo dali invalidom prednost pri zasedbi teh delovnih nalog. I. 6. Osnovni podatki iz poslovnega rezultata za leto 1978 in 1979 in plan za leto 1980 v tisoč din Elementi 31/12 1978 31/12 1979 Plan 1980 2 : Indeks 13:2 1 2 3 1. Celotni prihodek 226.663 267.337 359.329 118 134 2. Porabljena sred. 128.144 162.405 223.461 127 137 3. Doseženi dohod. 98.519 104.933 135.8 68 107 130 4. Prispevki in davki iz dohodka 18.594 20.012 24.837 108 124 5. Čisti dohodek 79.925 84.921 111.031 106 131 6. Razdelitev čistega doh. — za osebne doh. 43.532 46.867 56.241 108 120 — za stan. izgr. 2.490 2.682 3.374 108 126 — za skl sk. porabe 4.500 5.500 5.500 122 100 — poslovni sklad 26.296 2 6.340 41.519 100 157 — rezervni sklad 2.463 2.623 3.397 106 129 — druge potrebe 644 909 1.000 141 110 Porast celotnega prihodka v primerjavi z letom 1978 je rezultat povečanega obsega proizvodnje, delno pa zaradi povečane akumulativnosti gotovih proizvodov. V izračun je vključena tudi kooperantska proizvodnja; s kooperanti smo začeli sodelovati v letu 1977, nadaljevali v letu 1978 in še okrepili sodelovanje v letu 1979. V letu 1980 načrtujemo, da bo celotni prihodek večji za 34 % in to predvsem zaradi povečanega fizičnega obsega proizvodnje. Med elementi celotnega prihodka so glavna postavka prihodki, ki smo jih, oziroma jih bomo dosegli na domačem trgu. Načrtujemo večje vključevanje izvoza v obstoječi proizvodni program. Med porabljenimi sredstvi predstavljajo vsekakor največjo postavko surovine in material, nato so le z majhnimi deleži udeleženi ostali materialni stroški. Rezultat gibanj celotnega prihodka in dohodka je DOHODEK, katerega v letu 1980 načrtujemo za 7 indeksnih točk večjega kot v letu 1979; ko odštejemo obveznosti po 110. členu Zakona o združenem delu, dobimo isti dohodek, katerega bomo delili tako, da bo 40 % odpadlo za osebne dohodke ostala sredstva bomo razdelili na sklade. Povprečni OD na zaposlenega po vkalkuliranih urah je bil 31/12-1979,7.051 din. II. 7. Osnovna in obratna sredstva Osnovna sredstva: Delovna organizacija Elkroj Mozirje razpolaga z naslednjimi osnovnimi sredstvi (sedanja vrednost) v tisoč din 1978 1979 — vrednost zemljišč — sedanja vrednost gradbenih 94 409 objektov — sedanja vrednost delovnih 11.647 12.234 priprav 3.361 4.325 — osnovna sredstva v pripravi 5.907 27.877 — druga osnovna sredstva 196 196 Skupaj 21.202 45.041 Delovna organizacija uporablja za odpis osnovnih sredstev pospešeno amortizacijo, ki jo imamo predpisano v pravilniku o organiziranju in vodenju knjigovodstva. v 000 din Obratna sredstva 1978 1979 Indeks — denarna sredstva 21.581 31.708 — zaloge 38.010 58.711 — plasmaji 40.960 48.431 Skupaj 100.551 138.850 Višina in dinamika obratnih sredstev sta bili v preteklih letih zadovoljivi; v Elkroju že več let izločamo po zaključnih računih večja sredstva v poslovni sklad, da krepimo vire poslovnih sredstev. II. 8. Količinski prikaz proizvodnje za leto 1978 in 1979 Zap. 31/12-1978 31/12-1979 Indeks Artikel 1 2 2 : 1 1. Moške hlače 384.597 419.339 109 2. Fantovske hi. 190.467 179.848 94 3. Ženske hlače 83.930 96.264 115 4. Dekliške hi. 41.532 40.807 98 5. Otroške hi. 156.593 171.724 110 Skupaj 857.119 907.982 106 Navedene so količine, ki smo jih izdelali v letih 1978 in 1979 vključno s kooperanti. Fizični obseg proizvodnje se je povečal za 6 indeksnih točk, čeprav je udeležba proizvodov, ki so pO' izdelavi zahtevnejši, večja v letu 1979, kot v letu 1980: Povprečni časi izdelave na enoto gotovega proizvoda -v letu 1978: 44,733 -v letu 1979: 40,786 Povprečni časi izdelave so izračunani samo za fizični obseg domače proizvodnje. III. KONFEKCIJA ŠOŠTANJ III. 1. Predstavitev TOZD-a Konfekcije Šoštanj TOZD Konfekcija Šoštanj je združena z ostalimi temeljnimi organizacijami v delovno organizacijo TOVARNO KONFEKCIJSKIH IN ŠPORTNIH IZDELKOV TOPER iz Celja. Status temeljne organizacije združenega dela ima Konfekcija Šoštanj od 1. januarja 1978 leta. Do začetka leta 1978 je bila Konfekcija Šoštanj dislociran obrat delovne organizacije TOPER iz Celja in sicer od 11. septembra 1957 leta. III. 2. Uradni naziv TOZD—a je: TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA KONFEKCIJA ŠOŠTANJ Sedež: Glavni trg 2, 63325 Šoštanj III. 3. Predmet poslovanja: Dejavnost temeljne organizacije je: proizvodnja vseh vrst moških srajc in ženskih bluz. S statutom temeljne organizacije pa je podrobneje urejena osnovna dejavnost in stranske dejavnosti, prav tako pa tudi način odločanja o spremembi dejavnosti. III. 4. Organiziranost, zaposlenost in kadri Temeljno organizacijo Konfekcije Šoštanj vodi Vodja TOZD—a Konfekcije Šoštanj. Organizacijska shema je naslednja: Vodja TOZD Vodja proizvodnje poenter kuharica snažilka Vodja krojilnice delavci v krojilnici Vodja enote v proizvodnji pomočnik vodja enote vzdrževalec konfekcionaiji Število zaposlenih 29/2—1980 je 120. Kvalifikacijska struktura zaposlenih na dan 29/2—1980 je naslednja: Kvalifikacija Število zaposlenih NK-PKV 81 KV + VKV 36 srednja šola 2 višja šola 1 visoka šola - Skupaj 120 III. 5. Osnovni finančni podatki Zaradi časovne stiske in določenih problemov pri sprejemanju zaključnega računa v temeljni organizaciji KONFEKCIJA Šoštanj, posredujemo samo podatke po ZR za leto 1979: Zap. št. Element v din (brez par) 1. Celotni prihodek 36.609.373 2. Porabljena sredstva 22.660.844 3. Dohodek 13.948.529 4. Prispevki in davki iz doh. 2.380.950 5. Čisti dohodek 9.276.715 Razporeditev čistega dohodka: — del čistega dohodka za osebne dohodke 7.739.195 — del ČD za prehrano delavcev 526.729 — del ČD za stanovanjsko izgradnjo 718.999 — del ČD za rezervni sklad 291.792 TOZD Konfekcija Šoštanj je poslovala brez izgube, kar je razvidno iz predhodnih rezultatov. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil 4.903 din na zaposlenega po vkalkuliranih urah. IV. Ocena razvoja DO Elkroj Mozirje 1980—1985 IV. 1. Osnovni cilji razvoja — povečati obseg proizvodnje z organizacijskimi spremembami — specializirati in standardizirati naš osnovni proizvodni program — v letu 1981 uvajati v proizvodnjo nove proizvodne programe, ki bodo glede na analizo tržišča, pogojev dobave surovin, akumulativnosti in prilagojenosti našim proizvodnim zmogljivostim, najprimernejši — dinamika investicijskih vlaganj usmerjena v izgradnjo kapacitet, ki bodo opravičene v primeru tržno sprejemljivega proizvodnega programa in v izvoz — upoštevati razvojne usmeritve širših asociacij združenega dela ter razvojne usmeritve družbenopolitičnih skupnosti — vsem zaposlenim zagotoviti socialno in materialno varnost ter zdrave pogoje dela — vsi zaposleni naj bodo nagrajeni po vloženem delu — obseg proizvodnje se bo povečeval v obstoječih programih po 5 % letni stopnji. IV. 2. Razvoj asortimana izdelkov — prilagoditi se moramo družbenim ciljem, da se oblikuje gospodarstvo v usmerjen izvoz — sistematično razvijati proizvodnjo zaradi večjega prodora na tuje tržišče — letno izvažati 20 % celotne proizvodnje — združevanje sredstev v SISEOT za vzpodbujanje izvoza. IV. 3. Razvoj tehnologije in kapacitet ter večanje produktivnosti dela — z dokončanjem nove investicije bomo vključili prvo fazo razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju; proizvodnja in skladišča bodo opremljeni po naj novejši trenutno možni tehnologiji, ki je sprejemljiva za naše perspektivne proizvodne programe; povečati število zaposlenih za 40 novih neposrednih proizvodnih delavcev — združevati delo in sredstva na podlagi skupnih proizvodnih programov razvojno raziskovalnega dela — po načrtovani priključitvi TOZD-a Konfekcije Šoštanj investirati v izgradnjo nove proizvodne hale v Šoštanju ter v moderno tehnično in tehnološko opremo — razvijati predvsem domačo, po potrebi tudi tujo tehnologijo — študij dela in delavcev — oblikovanje proizvodnih skupin po artiklih — uvajanje avtomatov v tehnološki proces proizvodnje. IV. 4. Zaposlovanje in kadrovanje Zaposlovanje in kadrovanje v DO Elkroj Mozirje bo prilagojeno načrtovanim kadrovskim in organizacijskim spremembam. Načrtovana kvalifikacijska struktura za prihodnje srednjeročno obdobje je naslednja: Zap. št. KV struktura 1981 1982 1983 1984 1985 nekvalificirani 95 150 199 182 ' 213 PKV - kvalificirani 460 480 555 585 600 poklicna šola 10 13 14 14 14 srednja strok, izobrazba 33 34 38 42 45 višja strok, izobrazba 12 12 12 14 14 visoka strok, izobrazba 10 11 12 13 14 Skupaj 620 700 830 850 900 V delovni organizaciji bomo v srednjeročnem obdobju — dohodek se bo večal s 8 % letno stopnjo — enako podpirali izobraževanje profilov, ki bodo dolgoročno od- čisti dohodek govaijali programski usmeritvi razvoja delovne organizacije — sredstva za osebne dohodke bodo predstavljala kot celoti in posameznih temeljnih organizacij. Načrtuje- 50 — 55 % dohodka mo, da bi največ strokovnih kadrov pridobili iz delovne — dohodek naj bo temeljna kategorija planiranja in ana- sredine temeljnih organizacij. liziranja prihodnjega srednjeročnega razdobja — delavci morajo biti seznanjeni s strani poslovodnih IV. 5. Planirani rezultati poslovanja organov o vseh poslovnih odločitvah a) celotni prihodek se bo povečeval s 8,5 % letno stopnjo b) fizični pokazatelji (groba ocena) 1981 1982 1983 1984 1985 MH 550.000 602.000 662.000 616.000 636.000 FH 280.000 316.000 340.000 323.000 310.000 ŽH 160.000 181.000 198.000 185.000 177.000 DH 56.000 75.000 82.000 77.000 74.000 OH 289.000 331.000 374.000 339.000 283.000 novi p. 70.000 205.000 364.000 520.000 630.000 Skupaj 1.405.000 1.710.000 2.020.000 2.060.000 2.110.000 od tega IZVOZ 250.000 300.000 400.000 410.000 420.000 Uporabljene možnosti za izračun kapacitet: b) povezovanje z drugimi OZD a) načrtovana domača proizvodnja c) poslovno—tehnično sodelovanje s kooperanti c) FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA - KVANTITATIVNI KAZALCI v 000 din Zap. št. ELEMENTI 1981 1982 1983 1984 1985 1. Družbeni proizvod v gosp. 327.100 398.500 423.600 485.900 505.000 2. Celotni prihodek 558.860 681.800 880.340 831.720 864.450 3. Dohodek 251.400 286.300 339.500 349.300 363.000 ■3.1. del doh. za skup. potrebe 24.300 27.700 32.900 33.800 35.200 3.2. del doh. za sploš. družb. potr. 20.500 23.400 27.700 28.500 29.600 3.3. del doh. za druge namene 2.900 3.300 3.900 4.000 4.100 Čisti dohodek 203.700 ' 231.900 275.000 283.000 294.100 4.1. del ČD za bruto OD 113.000 143.000 169.700 192.100 199.600 4.2. del ČD za sklad SP 6.800 8.600 10.100 11.500 12.000 del ČD za razš. mat. osnove dela 77.700 73,100 86.700 70.700 73.400 del ČD za rez. sklad 6.200 7.200 8.500 8.700 9.100 realni neto OD na zaposl. 7.000 7.700 8.200 8.500 9.000 4.3. 4.4. 5.1. č) Družbeni standard in ostalo — vsem zaposlenim nuditi zdrave pogoje dela in zagotoviti socialno varnost vsem zaposlenim — poleg načela delitve po delu morajo naši delavci v skladu z zakonom o združenem delu, upoštevati načelo solidarnosti in sicer tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevajo k zadovoljevanju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki — nagrajevanje po vloženem delu naj v določenih primerih temelji na načelih solidarnosti — plan mora obsegati vse tiste kazalce, ki razrešujejo družbenoekonomski položaj delavcev glede pridobivanja in delitve dohodka, združevanja dela in sredstev, svobodno menjavo dela in naj bo tudi element za oblikovanje osnov in meril za delitev osebnih dohodkov — družbeno in individualno gradnjo bomo podpirali v isti obliki kot doslej s pripombo, da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju podpirali stališča, sklepe in priporočila za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije V. KONFEKCIJA ŠOŠTANJ V. 1. Izhodišče razvoja TOZD Konfekcija Šoštanj naj bi se s 1/7—1980 priključila DO Elkroj Moziije z začasnim statusom obrat DO Elkroj, dokler ne bo opravljena reorganizacija v DO Elkroj. Od 1/1—1981 pa bi pridobil status TOZD Elkroj—a. V. 2. Osnovni cilji razvoja — delovna organizacija Elkroj Mozirje bi nudila TOZD Konfekcija Šoštanj strokovno in finančno pomoč pri uvajanju novega proizvodnega programa v njihovo proizvodnjo — rok priučevanja na novem proizvodnem programu naj bi trajal tako dolgo, da bi bilo zagotovljeno povprečno 100 % doseganje razpoložljivih kapacitet v odnosu na enake normative, kot so postavljeni v Elkroju — organiziranost dela bi bila v letu 1981 podobna kot v letu 1980 s predpostavko, da se v proizvodnjo uvedejo novi proizvodni programi: otroške hlače in jeans program. V. 3. RAZVOJ TEHNOLOGIJE, ORGANIZACIJA IN ZAPOSLENOST Kot je že omenjeno, bi v privajalnem obdobju in v letu 1981 ostala organiziranost delovnih skupin enaka kot doslej in sicer: KROJ1LNICA (2 skupini) Zap. Delovno mesto Število delavcev št. 1. Vodja krojilnice 1 2. Polagalec 4 3. Sortirci 4 4. Številčenje 2 5. Rezalec 4 Skupaj 15 ŠIVALNICA (4 skupine) Zap. št. Delovno mesto Štev. delavcev 1. vodja skupine 4 2. servirec 2 3. konfekcionar 100 skupaj 106 Opomba: manjše skupine (2 x 20 delavcev) bi izdelovale otroške hlače, večje skupine (2 x 30) jeans program KONTROLA IN VZDRŽEVANJE Zap. št. Delovno mesto Število delavcev 1. vodja kontrole 1 2. kontrolor 4 3. mehanik 2 Skupaj 7 Ostala režija bo opredeljena po reorganizaciji v DO Elkroju po pridobitvi statusa TOZD Elkroj Mozirje. Pri takšni razdelitvi delovnih enot in delavcev bi obrat Šoštanj imel sledeče proizvodne kapacitete z današnjimi povprečnimi normativi izdelav v DO Elkroj: otroške hlače 25 min v skupinah Al BI po 20 delavcev jeans hlače 32 min v skupinah A2 B2 po 30 delavcev Izračun kapacitete: Skupina Št. d. fond č čas izd. dnevno mesečno Al 20 450 25 360 8280 BI 20 450 25 360 8280 A2 30 450 32 422 9706 B2 30 450 32 422 9706 35972 kom Izračun kapacitet za leto 1980 Skupine Al BI — program OH - - število delavcev 20 Mesec Št. del. dni d. k. m.k. % mesečno april 23 360 8250 60 4950 maj 21 360 7560 80 6048 junij 23 360 8250 100 8250 julij 7 360 2520 100 2520 avgust 23 360 8250 100 8250 september 23 360 8250 100 8250 oktober 23 360 8250 100 8250 november 21 360 7560 100 7560 december 22 360 7920 100 7920 61998 kom Skupine A2 B2 — program jeans hlač — število delavcev 30 Mesec Št. del. dni d.k. m.k. % mesečno april 23 422 9706 60 5823 maj 21 422 8862 60 7089 junij 23 422 9706 100 9706 Julij 7 422 2954 100 2954 avgust 23 422 9706 100 9706 september 23 422 9706 100 9706 oktober 23 422 9706 100 9706 november 21 422 8862 100 8862 december 22 422 9284 100 9284 72836 kom V. 4. Planirani rezultati razvoja a) FINANČNI NAČRT Finančni načrt za srednjeročno obdobje 1981 — 1985: (finančni načrt je prilagojen metodologiji izračuna finančnega uspeha iz bilance uspeha; celotni prihodek je izračun po metodologiji, ki jo uporabljamo pri izračunu planskih rezultatov v DO Elkroj Mozirje; uporabljene so neto prodajne cene in količina gotovih proizvodov, ki je izračunana na podlagi razpoložljivih kapacitet, ki jih načrtujemo v TOZD Šoštanj in planiranih proizvodnih programih). Predpostavka: (izračun za leto 1981) — letna zmogljivost v minutah 10.000.000 proizvodnih minut — povprečen čas izdelave zajeans program: 32 minut — povprečen čas izdelave za otroški program: 26 minut — kapaciteta Al in BI — (skupini po 20 delavcev) 40x450x253 : 26 minut = 175.154 — kapaciteta A2 in B2 (metodologija izračuna enaka kot pri Al in BI) (60 x 450 x 253): 32 minut = 213.469 — skupaj komadov: OH 175.154 jeans 213.469 Skupaj 388.623 komadov Izračun celotnega prihodka za leto 1981: Otroške hlače: 175.154 x 250,00 din = 43.788,500,00 din jeans progr.: 213.469 x 320,00 din = 68.310,080,00 din Celotni prihodek Porabljena sredstva Doseženi dohodek Prispevki in davki iz dohodka Čisti dohodek = 112.098.580,00 din = 77.259.148.00 din = 34.839.432,00 din = 9.406.466,00 din 25.432.966,00 din Razdelitev čistega dohodka: — za osebne dohodke — bruto — za stanovanjsko izgradnjo — za rezervni sklad — za sklad skupne porabe — za poslovni sklad 15.626.500,00 din 981.983.00 din 870.975.00 din 1.330.000,00 din 6.623.508,00 din Načrtovani povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v TOZD Šoštanj za leto 1981 je 7.700 din. Vse izločitve iz dohodka in delitev čistega dohodka so prilagojene delitvenemu razmerju, kije v veljavi v DO Elkroj Mozirje. Že v letu 1981 naj bi delavci TOZD Konfekcija Šoštanj pristopili k izgradnji novih proizvodnih prostorov, kar bi bilo dokončno realizirano v letu 1982 in postavljena nova organizacijska in tehnološka opredelitev. V elementih srednjeročnega plana ima DO Elkroj Mozirje plansko rezervirana sredstva za realizacijo programa. Predračunska vrednost je okoli 20.000.000,00 din; 50 % vrednost se načrtuje iz lastnih virov, 50 % pa z bančnimi krediti. Z dokončanjem nove investicije bi se na novo zaposlilo okoli 30 ljudi, tako da bi bilo skupno število zaposlenih okoli 150. Učinki nove investicije: — povečanje števila zaposlenih — dvig fizičnega obsega za 35 % in sicer zaradi: a) povečanega števila zaposlenih 20 % b) zaradi modernizacije strojnega parka, organizacijskih in tehnoloških izboljšav 10 % c) zaradi izboljšanja pogojev dela delavcev in študija dela ter delovnih skupin za 5 % Vzporedno z naraščanjem fizičnega obsega proizvodnje bo naraščal celotni prihodek in dohodek, s tem pa se bo večala socialna in materialna varnost vseh zaposlenih TOZD—a KONFEKCIJE ŠOŠTANJ. Vera Pečnik SMERI RAZVOJA Ne loči nas več mnogo časa od dne, ko se bomo delavci "Topra" Šoštanj in Elkroja Mozirje odločali o nadaljnji skupni poti dela in napredka. 1. julij 1980 bo kmalu tukaj. Še pred tem dnem se bomo tako delavci Topra, kakor delavci Elkroja na referendumu odločali, ali smo za to, da združimo vse svoje sile v delu in razvoju. Ne eni, ne drugi, tudi doslej nismo delali slabo. A s skupnimi močmi bo naše delo, kakor tudi rezultati tega dela, še večji in boljši. Tako se bo k nam priključil kolektiv, ki šteje 125 ljudi in že sedaj dosega zelo lepe rezultate. Strojni park Topra bomo lahko porabili za našo proizvodnjo hlač 90—procentno. Mislim, da je tudi faktor proizvodnih sredstev važen, ker vsi vemo, da je v letošnjem letu uvoz skoraj nemogoč, ker nimamo lastnih deviznih sredstev. Tako bi s Toprom v Šoštanju s 1. julijem letos dobili obrat; z novim letom pa bi obrat postal TOZD. Predvideva se, naj bi v Šoštanju proizvajali otroške hlače ter program iz jeansa. Tako bi lahko število dosedanjih koope-ranstov Elkroja bistveno zmanjšali, saj jih imamo pravzaprav po celi Jugoslaviji. O tem je razpravljala tudi Osnovna organizacija ZKS v naši delovni organizaciji, kakor tudi IO sindikata in delavski svet Vsi podpiramo razvojno pot samoupravljalcev v Konfekciji Šoštanj in v Elkroju. Sekretar IO ZK Draga PUNCER Celje - skladišče D-Per 192/1980 5000001221,PR C0BISS a