Aktualno Doki Šemničkijevi očita, daje domski avtomobil prodala svojemu bratu O Stran 2 Kronika Podravje • Protitočno letalo kljub toči ostalo na tleh O Stran 24 L Ptuj, torek, 7. junija 2016 letnik LXIX • št. 45 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Danes priloga gremo wna pocltnlce Podravje Kidričevo • Krajani Njiverc zaskrbljeni zaradi obrtne cone O Stran 6 Politika Benedikt • Po treh letih čakanja končno do novega vrtca O Stran 8 Šport Atletika • Veroniki Domjan nova rekordna znamka O Stran 12 Tenis • Zidanškova do lovorike, Vidovič dvakrat do konca O Stran 13 Štajerski TEDNIK Videm, Podravje • V Tržcu bodo s protestnim shodom zahtevali odškodnino Prej ko slej bo počilo » « \ V Krajevni skupnosti Tržec bodo konec tega meseca s protestom opozorili, da je njihovo vsakdanje življenje v času izgradnje avtoceste izjemno težko. Od DARS-a kot odškodnino zahtevajo izgradnjo štirih kilometrov kanalizacijskega voda v Tržcu. Več na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik V središču • ■ V RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Grajencani ostro proti predlogu o »obdavčitvi greznic O Strani 4 In 5 Ptuj, Marof * Bo nadžupnija tokrat prodala svojo parcelo za novo trgovino? S Strani 6 in 7 Slovenija * Za mučenje živali do treh let zapora O Strani 8 in 9 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 7. junija 2016 Gorišnica • Po sledeh anonimke o domnevnih nepravilnostih v Osnovni šoli Gorišnica Anonimka očita neodgovorno in delo ter zaposlovanje po navezi V uredništvo Štajerskega tednika smo prejeli anonimno pismo, v katerem oseba, ki se je podpisala kot »zaskrbljena v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola (JVIZ OŠ) Gorišnica in Vrtcu Gorišnica, ki deluje pod okriljem »Sem mama otroka, ki je v varstvu v vrtcu pri OŠ Gorišnica. Pošiljam vam pismo, ki sem ga poslala ravnatelju Milanu Šilaku, saj menim, da vodstvo šole in vrtca dela čedalje več napak. Očitno je, da ima ravnatelj podporo s strani župana občine Gorišnica, saj drugače ne bi zanemarjal svojega dela pri vodenju šole in vrtca. Zaposlovanje v vrtcu je že preraslo normalne okvire. V zadnjih treh letih je temeljilo na sorodstvenih vezeh in dogovorih ravnatelj-župan,« piše avtorica pisma, ki sicer opozarja tudi na po njenem Uvodnik mnenju neprimerno obnašanje ravnatelja glede na funkcijo, ki jo opravlja. »Mogoče boste pomislili, da so navedbe zoper ravnatelja zlonamerne, vendar ljudje obsojajo njegova ravnanja,« dodaja zaskrbljena mati, ki prilaga še vsebino pisma, ki ga je poslala ravnatelju Šilaku. V tem delu navaja podrobnosti nesrečnega dogodka, ki naj bi se v vrtcu zgodil 5. maja letos, ko so vrata otroku stisnila in domnevno izmaličila prstek na roki. Poškodoval se je otrok iz skupine Balončki. Avtorica anonimnega pisma opozarja, da Sami si zadajamo . največjo klofuto / — fSl «L Pravijo, da želijo ptujsko mestno jedro napoln iti, ga narediti privlačnejšega za obiskovalce in turiste, predvsem pa za stanovalce. Oživljanje se je začelo s prodajo stanovanj, ob tem pač zanemarimo dejstvo, da so to ruševine, v katere bo treba vložiti ogromno denarja, da bodo sploh podobne bivalnim enotam. Tudi to, da ljudje bežijo iz mesta, ker nimajo kje parkirati, ni omembe vredno. To, da imajo stavbe, v katerih živijo, zgodovinsko vrednost, ljudem ne olajša vsakdanjega življenja v mestnem jedru. Kot tudi ne dejstvo, da na njih dobesedno preži Zavod za varstvo kulturne dediščine. Ki dela strokovno in v dobro mesta, a velikokrat tudi v dobrobit nekaterih, po možnosti „ uglednih"posameznikov. Ko je treba, so pripravljeni zamižati ne na eno, ampak na obe očesi, ne glede na to, kakšnih posegov se je nekdo lotil in kako vplivajo na podobo mesta. Navadnim smrtnikom pa zatežijo za vsako neustrezno okensko polico, ki ni vredna našega zgodovinskega mesta. Za del mestnega parka nasproti Campusa, ki je v raz-sulu in kjer je občina želela postaviti fitnes na prostem, so ocenili, da so dotrajana igrala očitno preveč vredna, da bi jih odstranili. Ta očitno spadajo tja, fitnes naprave, s katerimi bi ta del parka morda celo oživel, pa ne. Tako kot v mesto ne spadajo prodajalci rož. Ti „vsiljeval-ci", ki so stojnice z dovoljenjem pristojnih postavili pred blagovnico, ker želijo prodati kako rožo več. O, ne, to pa res ne sodi tja, gremo nazaj na prazno mestno tržnico. Tudi sejem, kije pri Eurospinu in ki končno nekako začenja privabljati prodajalce, tudi kupce, bo bojda ukinjen. Morda že paranoično razmišljam, ampak ne bi me čudilo, če bi šlo tudi v tem primeru za poznanstva, za nekoga, ki je blizu korita in mu ne ustreza, da se v njegovi „elitni" bližini izvaja takšna dejavnost. Je sploh komu mar za ljudi, ki tam stojijo cel dan in zaslužijo 20 evrov?! Bomo pa zato, da bomo ugodili političnim nasprotnikom, v neposredni bližini sedanje lokacije sejma uredili pasji park. Pa čeprav tik ob stanovanjski hiši, pod mostom, na vstopu v mesto. Ni pomembno, kje, pomembno je le, da bodo ugodili pravim osebam, morda še bodo kdaj, kje potrebovali njihov dvig rok. Bravo družba, bravo Ptuj, vsak dan si sami stisnemo kakšno klofuto. Dženana Kmetec Ravnateljevo ■ ■■ Vb pojasnilo o nesreč V zvezi z nesrečo, ki se je zgodila v vrtcu, ko so vrata otroku stisnila prstek, pa ravnatelj Šilak pojasnjuje: »Tako zaposleni v vrtcu kot tudi starši otroka obžalujemo, da je do nesreče sploh prišlo. Poškodba nikakor ne predstavlja invalidnosti otroka. 5. maja 2016 sta bili vzgojiteljica in pomočnica v skupini Balončki na delovnem mestu. Pomočnica ni bila na bolniškem dopustu, kot navaja anonimnež. O tem, ali je bila na igrišču samo ena delavka, sem opravil razgovor z vsemi zaposlenimi v vrtcu in so mi zagotovili (podane izjave), da sta bili na igrišču vzgojiteljica in pomočnica, kot to zahtevajo Pravila vrtca Gorišnica ter področna zakonodaja. V tem primeru je šlo za nesrečo, malomarnost vzgojiteljice smo izključili. Vse zaposlene delavke v vrtcu so podrobno seznanjene z zakonodajo, ki opredeljuje zagotavljanje varnosti pri opravljanju dejavnosti predšolske vzgoje.« Ravnatelj OS Gorišnica Milan Silak pravi, da sta bili v času, ko so vrata in pomočnica. Avtorica anonimke navaja, da naj bi bila samo vzgojiteljica. naj bi bila v času nesreče s skupino otrok vzgojiteljica sama, brez pomočnice. Ta naj bi bila na bolniškem dopustu. "Imam občutek, da hočete vse skupaj prikriti, saj nekateri govorijo, da sta bili dve vzgojiteljici v skupini, ko se je zgodila nesreča. Vendar to ni res. Povedali so mi, da tudi vi v času nesreče niste bili v šoli. Sklepam, da vodstvo šole in posebej vrtca (Edita Kovač) ne Ptuj • Doki Šemničkijevi očita, da je domski avtomobil prodala kar svojemu Šemničkijeva: »Skrbi me, da Doki Da je direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički avtomobil Mercedes benz ML, ki je bil v lasti evrov, trdi Dejan Doki. Še več: po njegovih podatkih naj bi domnevno avtomobil prodala kar svojemu fotografijami dokazal, da hodi okrog moje hiše, kar je skrb vzbujajoče.« »Od prejšnjega tedna je z novo registracijo (MB AC 778) bivši domski Mercedes benz ML ar pri Jožici Š. doma. Od 3. 12. 2014 je za popravila namenila med 3.000-5.000 evrov; te dni ga je kupil, predvidoma, brat Jožice Š. (100% predhodno dogovorjen 'nakup' po smešno nizki ceni, kupec je bil znan, še preden je bilo vozilo sploh pri posredniku - Do-minko ... , družinski nakup); cena približno 3.000 evrov. DU Ptuj je tako ponovno oškodovan vsaj za cca. 7.000 evrov. Delavci doma in drugi interesenti lahko na do sedaj obvezno, javno licitacijo kar pozabijo,« vztraja sin nekdanje direktorice ptujskega Doma upokojencev Dejan Dokl. Sam je od nove direktorice zahteval, da mu pojasni kaj več o prodaji avtomobila. 24. maja letos ji je, kot trdi,med drugim poslal vprašanje glede datuma in ure licitacije za službeno vozilo Mercedes ML. Želel je vpogled tudi v vse račune s specifikacijo opravljenih del na domskem službenem vozilu Mercedes ML, letnik 2000, izdane od konca 2014 naprej. A ker odgovora ni dobil, se je sodeč po fotografiji, ki jo je posredoval na našo elektronsko pošto, odpravil razi- skovati sam. Skupaj s fotografijo parikiranega avtomobila je poslal tudi prošnjo, da zgodbo raziščemo. O tem smo seveda povprašali Šemničkijevo, ki je nemudoma posredovala kupoprodajno pogodbo, ki jo je Dom sklenil z DC Dominko centrom in pojasnila, da so avto prodali tej avto hiši, in sicer po oceni EUROTAKSA. »In ugotovitvi, da je knjigovodska vrednost 0, saj je bil avto star 16 let in posledično visoki so bili stroški vzdrževanja in porabe goriva. O kupcu, ki je kupil avto od avto hiše, ne bom razpravljala, ni pa moj brat. Fotografija pa je, mi- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 7. junija 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 nestrokovno ravnatelj-župan mati«, opozarja na vrsto domnevnih napak oz. nepravilnosti šole. Foto: Črtomir Goznik malčku stisnila prstek na roki, v skupini dve strokovni delavki: vzgojiteljica opravlja svojih nalog, kot bi jih moralo. Pritožbe na njeno delo so bile podane s strani staršev že v preteklem letu. Ne morem si zamisliti, da se kaj takega zgodi tudi mojemu otroku. Zaupala sem vam ga v dobri veri, da bo v rokah vzgojiteljic in pomočnic varen. Glede na poškodbo, ki vam jo opisujem, pa o tem več nisem prepričana. Varstvo otroka drago plačam in od vas priča- Foto: Črtomir Goznik kujem, da bo moj otrok imel vse od varstva do vzgoje. Predvsem pa od vas zahtevam, da otroka vsak dan prevzamem nepoškodovanega in zdravega. V upanju, da razmislite, kaj vam želim napisati, vas lepo pozdravljam in še enkrat pozivam, da naj vaše vzgojiteljice opravljajo svoje delo strokovno in zakonito. V kolikor ne veste, kaj bi z mojimi besedami počeli, vam predlagam, da skličete sestanek z zaposlenimi vrtca in vašo pomočnico. Na sestanku jih opozorite in seznanite, kako naj pravilno in strokovno opravljajo svoje delo. Menim, da je ena vzgojiteljica premalo, da bi lahko na igrišču izven območja vrtca varovala 20 otrok," v pismu ravnatelju zapiše »zaskrbljena mati«. Šilak: »Za razvoj šole je dobro sodelovanje z županom nujno potrebno« Anonimno pismo, ki smo ga v uredništvo prejeli v pisemski ovojnici, smo poslali na tri naslove: ravnatelju OŠ Gorišnica Milanu Šilaku, predsednici sve- Kaj se dogaja za zidovi šole in vrtca v Gorišnici? Gre res za napake in nepravilnosti ali pa samo za podtikanje in natolcevanje? ta zavoda Mateji Matjašič Pevec, sicer tudi učiteljici na OŠ Go-rišnica, ter predsedniku sveta staršev Silvu Soku. Zaprosili smo jih za pojasnila okoliščin nesreče, ki se je zgodila v vrtcu, ter za odgovore na očitke, ki so navedeni v pismu, predvsem kar se tiče strokovnega dela zaposlenih in zaposlovanja po navezi ravnatelj-župan. Ravnatelj Milan Šilak vse navedbe iz anonimnega pisma odločno zavrača, saj da temeljijo na nepreverjenih podatkih. »Strokovno delo zavoda spremlja Zavod RS za šolstvo - območna enota Maribor. Z zavoda za šolstvo ni bilo podano nobeno negativno mnenje po opravljenih spremljavah. Prav tako smo v tem šolskem letu imeli dva izredna pregleda Inšpektorata RS za šolstvo glede dela zavoda (vrtec in šola), zadnjega pred enim mesecem. Ugotovljenih ni bilo nobenih nepravilnosti,« je v odgovoru zapisal ravnatelj Šilak. Na očitke o zaposlovanju pa odgovarja: »Živimo v času, ko zaposlitve v vzgoji in izobraževanju predstavljajo velik problem. Službo v tem sektorju je zelo težko do- biti. Pri vsakem razpisu, ki smo ga izvedli na naši šoli, je bilo vedno prijavljenih več deset kandidatov. Pri izbiri kandidatov smo vedno upoštevali Zakon o delovnih razmerjih. V postopku izbire delodajalec opravi izbiro med vsemi prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela. Na podlagi proste odločitve izbere kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje, ki so navedeni v objavi prostega delovnega mesta. Kot veste, je za razvoj šole nujno potrebno dobro sodelovanje župan-rav-natelj, saj brez dobrih odnosov razvoj šole ni možen. Tudi glede zaposlovanja je Inšpektorat za delo v preteklosti opravil izredne inšpekcijske nadzore in ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti.« Matjašičeva se do navedb ni opredelila, Sok v bran ravnatelju Predsednica sveta zavoda OŠ Gorišnica Mateja Matjašič Pevec se do navedb oz. obtožb na račun dela OŠ Gorišnica v anonimnem pismu ni opredelila. Kot je zapisala, na naslov sveta zavoda ni prispela nobena pritožba (niti anonimna) zoper delo zaposlenih vzgojiteljic, pomočnic oz. vodstva OŠ in Vrtca Gorišnica. Hkrati nam je Matja-šič Pevčeva zažugala, naj dobro premislimo o objavi. Predsednik sveta staršev Silvo Sok je anonimko komentiral z besedami: »Navedb iz anonimnega pisma ne želim in ne morem komentirati, lahko pa povem, da je sodelovanje med starši otrok iz vrtca in OŠ Gorišnica ter celotnim vodstvom šole, predvsem pa z ravnateljem in vodjo vrtca, v zadnjih letih na zelo visokem nivoju. Vse želje, težave in potrebe staršev se obravnavajo korektno in hitro. Rešitve so ustrezne in strokovne. Nikoli ne naletimo na gluha ušesa in nikoli ni že v osnovi odgovor ne. Dokaz, da smo starši zadovoljni, je tudi pozitivno mnenje oz. 100-odstotna podpora staršev, ki je bila podana na seji sveta staršev 6. aprila 2016 ob potrditvi novega mandata zdajšnjemu ravnatelju Milanu Šilaku.« Mojca Zemljarič bratu hodi k meni domov! « doma, prodala brez licitacije in oškodovala domski račun za 7.000 bratu. Kar pa Šemničkijeva odločno zavrača in dodaja: »Je pa s temi slim da nadstrešnica, ki stoji na zasebni lastnini mojega brata,« je pojasnila Šemničkijeva. Kot izhaja iz pogodbe, ki nam jo je posredovala direktorica, je bila kupnina za nov avtomobil, ki ga je dom kupil, poračunana s starim avtomobilom. DC Dominko je za 16 let starega Mercede-sa domu plačal 2.000 evrov. Dom pa je maja letos v tej isti avtohiši kupil avtomobil, z davkom vreden 17.780 evrov (Mercedes benz ML 270, letnik 2013). So pa stari avtomobil še pred prodajo popravili in za to letos januarja (310 evrov) in maja (700 evrov) namenili skupaj 1010 evrov. V Domu trdijo, da so ravno ti visoki stroški popravila in dejstvo, da bi bilo potrebno vložiti še več denarja v popravila in opraviti veliki servis bili ključni pri odločitvi o prodaji. »Z mojega zornega kota smo naredili dobro potezo, zamenjali smo star avto za mlajšega, takega, ki bo enostavnejši za upravljanje, cenejši za vzdrževanje in manj potrošen. Star avto je porabil bistveno več goriva kot nov. Bil je dotrajan. Vsi prodajajo stare avtomobile, zato ne vem, kaj sploh ta poteza koga čudi,« zaključuje Šamnič-kijeva in dodaja, da pa jo je dejstvo, da Dokl hodi v okolici njene hiše - ki je dve hiši od tiste na fotografiji, na kateri je hiša njenega brata - presenetilo in zaskrbelo. Dženana Kmetec Foto: Dejan Dokl Šemničkijeva sicer priznava, da je to nadstrešek njenega brata, a trdi, da ta ni kupec domskega avtomobila. L Štajerski Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! WWI 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 7. junija 2016 Videm • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje V Tržcu bodo s protestnim shodom V Krajevni skupnosti Tržec bodo konec tega meseca s protestom opozorili, da je njihovo vsakdanje življenje v času dnjo štirih kilometrov kanalizacijskega voda v Tržcu. Prejšnji teden so se predstavniki občine in Osnovne šole Videm, policije, DARS-a in izvajalcev del sestali na šestem operativnem sestanku za izgradnjo avtocestnega odseka Dražen-ci-Gruškovje. Predsednik Krajevne skupnosti Tržec Dušan Serdinšek je opozoril: »Ljudje so naelektreni, prej ko slej bo počilo.« Jedro spora naj bi bilo v tem, da DARS kot obvoz priznava le cesto Draženci-Gruškovje, ne pa tudi ceste skozi naselje Tr-žec (Pernek-Šmigoc), piko na i pa naj bi dodala neodzivnost in aroganca DARS-a. Kanalizacija v zameno za hrup in prah Kot odškodnino za nevzdržne življenjske razmere krajani že od lanske jeseni zahtevajo izgradnjo štirih kilometrov kanalizacijskega voda v naseljih Tržec, Jurovci in Lancova vas. Vrednost investicije ocenjujejo na približno milijon evrov. Serdinšek je celo prepričan, da bi jo osnovni projekt gradnje avtoceste že moral vsebovati, sicer bo novo cesto že čez nekaj let treba rezati za kanalizacijo. Zdaj bodo zahteve podkrepili še s protestnim shodom. Sprva so ga napovedali za 25. junij, ker pa bo takrat v bližnjih Selah potekalo srečanje Selanov, bodo izbrali ustreznejši datum. Vodja projekta izgradnje avtocestnega odseka Dražen- ci-Gruškovje Bogdan Vrezner odgovarja, da z izsiljevanjem ne bodo dosegli ničesar: »99,9 % možnosti je, da ne boste uslišani, saj v ozadju ni pravne podlage!« Dodaja še: »DARS je prevzel stroške celotne izgradnje vzporedne ceste Lancova vas, Tržec, Jurovci, Podlehnik. V osnovnih projektih bi gradnjo vzporedne ceste s pripadajočimi infra-strukturnimi objekti sofinancirale občine.« Župan Bračič protesta ne podpira, želi si dialog Župan Friderik Bračič protestnega shoda ne podpira, saj je prepričan, da bi težave morali reševati z dialogom: »Vedno sem za krajane, a ne na tak način. Javno lahko povem, da smo pridobili veliko za ta kraj: izsiliti več ne morem in ne želim. Gradnja avtoceste je naš projekt, ki je nastal že iz spoštovanja do številnih smrtnih žrtev na tej cesti, zato moramo tudi malo potrpeti. Tudi mi imamo zaradi gradnje težave pri gostinskem objektu s 40 zaposlenimi, pa se ne pritožujemo.« Težave: obvozi, višina, luči, predvsem pa obveščanje Podobno kot lastniki sedmih Nekaj težav le rešili Dušan Serdinšek pravi: »Na enem od operativnih sestankov sem izvedel, da bodo zrušili most v Tržcu. Takoj sem opozoril, da bodo neko brv za pešce tu morali postaviti.« Res so jo postavili, zaradi mile zime pa tudi ni prišlo do zamika del. Na zahtevo krajanov so šolski prevoz otrok uredili po vasi ob nogometnem igrišču. Serdinšek kljub temu opozarja: »Stroške šolskih prevozov v višini približno 12.000 evrov bi moral kriti DARS, ne pa občina!« Prejšnji teden pa so z DARS-a tudi potrdili, da bodo uredili prehod za pešce pri trgovini v Tržcu. Serdinšek pravi, da so to direkciji za infrastrukturo predlagali že lani: »Še to, kar so na koncu upoštevali, smo morali izsiliti!« hiš v Dežnem pri Podlehniku tudi prebivalci Tržca menijo, da DARS-ova pravila niso enaka za vse. Serdinšek pojasnjuje: »Do shoda ne bi prišlo, če bi nas na DARS-u vsaj poskusili razumeti. Že lani septembra smo jim poslali dopis o svojih zahtevah, pa pisnega odgovora še do danes nismo dobili.« Tudi obveščanje o zaporah naj bi bilo izjemno slabo, info točko v Podlehniku pa so odprli šele pred kratkim. Vrezner očitke zavrača: »Vsi imate mojo telefonsko številko!« Tovornjaki in gradbeni stroji uporabljajo tudi tiste ceste, ki jih pred začetkom del niso posneli in za katere bo torej težko zahtevati povrnitev v prvotno stanje. Serdinšek pojasnjuje: »V vasi je petnajst dni pred ruši-tvijo mosta krajevna skupnost s pomočjo SPV občine Videm Prebivalci Tržca dvomijo, da bosta njihova cesta in most končana do postavila napravo za štetje prometa. Monitoring bomo uporabili kot dokazilo, da je promet tu res povečan.« Kamioni naj bi že poškodovali komasacijsko cesto od industrijske cone v Tržcu do avtobusnega postajališča Pobrežje. Vrezner meni, Foto: EM Ptuj • Grajenčani predlogu o»obdavčitvi«greznic ostro nasprotujejo Plačevali bi mesečno, storitev bi Komunala Predlog o uvedbi omrežnin ter plačevanja storitev odvoza in čiščenja blata iz greznic in malih čistilnih naprav (MČN) so ptujski mestni Zaradi predloga je završalo v Grajeni, kjer se je na to temo na izredni seji sestal svet četrtne skupnosti. Seje so se udeležili tudi Andrej Trunk in Nina Horvat iz oddelka za gospodarske dejavnosti mestne občine (MO) Ptuj ter Jernej Šomen iz Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. Predlagani uvedbi omrežnin za greznice in male čistilne naprave ter plačevanju storitve čiščenja Grajenčani ostro nasprotujejo. Na območju njihove četrtne skupnosti so številna gospodinjstva, ki zaradi razpršene gradnje na javno kanalizacijsko mrežo ne bodo nikoli priključena. To so na primer območja Grajenščaka, Mestnega Vrha, Krčevine ... Vrednost omrežja višja, posledično tudi dvig omrežnin Zaradi zvišanja vrednosti komunalne infrastrukture (v poslovne knjige so vnesli še novozgrajeno kanalizacijo v sklopu projekta Varovanje vodnih virov Ptujsko polje - 2. faza) se za območje MO Ptuj zvišuje tudi omrežnina, ki se izračunava glede na vrednost omrežja. KP Ptuj je predlagalo, da se omrežnina zaradi višje vrednosti porazdeli med vse uporabnike, ki so priključeni na javni vodovod, torej tudi med tiste, ki javne kanalizacije ne uporabljajo. Slednji bi sicer plačevali samo omrežnino za čiščenje, ne pa tudi odvajanje. Mesečno bi za storitev odvoza in čiščenja grezničnih gošč plačevali 35 centov po kubičnem metru porabljene vode, omrežnina po gospodinjstvu bi znašala pet evrov, za zdaj bi jo v celoti subvencionirala MO Ptuj. Za ta denar bi potem Komunala enkrat na tri leta izpraznila greznice ali MČN ter blato odpeljala na čiščenje na čistilno napravo, vendar samo pet m3. Če bi uporabnik potreboval več odvozov, bi jih moral plačati sam. Čeprav je sprva kazalo, da bo predlog na mestnem svetu potrjen, je kasneje na sami seji prišlo do umika točke z dnevnega reda. Četrtna skupnost Grajena je opozorila, da bi v skladu s m Svet ČS Grajena se s predlogom za uvedbo mesečnega plačevanja storitve odvoza in čiščenja ter omrežnin torek • 7. junija 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 Anketa zahtevali odškodnino izgradnje avtoceste izjemno težko. Od DARS-a kot odškodnino zahtevajo izgra- Ukrepi ob izgradnji AC Draženci-Gruškovje v turistični sezoni Na Direkciji RS za infrastrukturo pojasnjujejo, da uvedbo preventivnih ukrepov za zagotavljanje pretoč-nosti prometa v času turistične sezone (med 24. junijem in 1. septembrom) še proučujejo. »Sklenjeno je bilo, da se pripravi usklajen plan upravljanja mednarodnega prometnega toka v smeri Avstrija-Hrvaška. Plan upravljanja je v fazi končnega usklajevanja, zato o podrobnostih še ne moremo govoriti,« pravijo. Kljub temu naštevajo tri vrste možnih ukrepov za povečanje pretočnosti prometa: izdaja dovoljenj samo za tiste zapore cest, ki bodo v navedenem času zagotavljale dvosmerni promet na cesti G1-9 Ptuj-Gruškovje; ureditev začasnega vodenja prometa za voznike brez vinjet v smeri Avstrija-Hrvaška prek alternativnih cestnih povezav ter omejitve pri izdaji dovoljenj za izredne prevoze za koridor po cesti G1-9. Tudi na DARS-u pravijo: »Trenutno smo v sklepni fazi priprave Plana upravljanja mednarodnega prometnega toka Šentilj-Gruš kovj e 2016, ki je ta hip v fazi dopolnitve oz. potrditve.« Na osnovi tega načrta bodo pripravili informativne zgibanke za tuje turiste, v katerih bodo na zemljevidu označene alternativne poti na relaciji Maribor-Zagreb. »Zgibanka bo na voljo tudi pri naših prodajalcih vinjet v tujini,« pojasnjujejo. konca junija. da gre za izsiljevanje, pojasnjuje pa tudi: »Povrnitev škode ob gradnji DARS vedno prenese na izvajalce.« Krajani zahtevajo nazaj okoli 20 odstranjenih cestnih svetilk (ki bodo nadomeščene z novimi), da bi jih uporabili drugje. Moti jih še, da so edino trgovino v Tržcu morali začasno zapreti - uradno zaradi onemogočene dostave blaga, neuradno pa zato, ker naj bi objekt zaradi dvignjenega nivoja nove ceste zalila voda. Serdinšek pojasnjuje: »Pri razgrnitvi načrtov nam niso pojasnili višinskih deviacij. Zakaj je cesta tako visoko? Na najnižji točki Podlehnika, kjer je cesto poplavljalo že sedaj, pa bodo gradili podvoz ... Veliko so krivi projektanti, ki ne odgovarjajo za nič.« Eva Milošič opravila enkrat na tri leta svetniki na zadnji seji umaknili z dnevnega reda. Foto: Črtomir Goznik za čiščenje greznic in MČN ne strinja. sprejetim predlogom krajani plačevali nekaj, česar sploh ne uporabljajo, saj na javni kanalizacijski sistem niso priključeni. Poleg tega bi jih obremenili s precej višjimi zneski na položnicah. Sicer pa že sedaj uporabniki, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, vodooskrbo plačujejo dražje - zaradi višje okolj-ske dajatve, pa tudi izgradnjo malih čistilnih naprav bodo morali financirati pretežno iz svojega žepa. Okoljska dajatev se zaračunava po kubičnem metru porabljene vode. Za uporabnike, ki so priključeni na javno kanalizacijo, znaša pet centov, za druge, ki na javno kanalizacijo niso priključeni, pa 52 centov za m3 vode. Vsa voda iz pipe ne odteče v kanalizacijo Pojasniti je treba, da so zneski na položnicah, ki jih občani plačujejo za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih vod v sorazmerni povezavi. Storitve se obračunavajo glede na količino porabljene vode -torej koliko vode izteče iz pipe (stanje vodomera), toliko naj bi se je odvajalo v kanalizacijo in na čistilno napravo. V zvezi s tem predsednik ČS Grajena Janez Polanec poudarja, da se del vode lahko uporabi za kmetijsko dejavnost, zalivanje vrtov in podobno. Ta voda se potem ne odvede niti v greznico niti v kanalizacijski sistem. In zakaj bi uporabnik zanjo plačeval storitev. Vprašanje je tudi, na kakšen način bi se storitev čiščenja za greznice obračunavala uporabnikom, ki imajo ali lastna zajetja (brez vodomerov) ali se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali porabijo enormne količine vode. Polanec še dodaja, da v gradivu, ki je bilo pripravljeno za mestni svet, ni zasledil primerjav in analiz, iz katerih bi bile razvidne posledice uvedbe predloga na višino položnic. Pogreša tudi vrsto drugih primerjav, ki bi sicer v skladu z metodologijo o oblikovanju cen morale biti priložene. Svet ČS Grajena predlaga, da se krajane, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, 100-odstotno in trajno oprosti omrežnine za čiščenje odpadnih vod. Mojca Zemljarič Kakšne so razmere v Tržcu? Ali podpirate protestni shod? Darjan Emeršič: »Vsakdanje življenje v Tržcu je trenutno zelo težko in postalo bo še težje. Govori se, da naj bi del ceste zaprli in bi šel torej ves promet mimo nas. Ne vemo, kako bomo sploh prišli domov. Morda s helikopterjem? Zahteve za odškodnino v obliki kanalizacijskega omrežja podpiram: kraj naj za vse težave vsaj nekaj dobi v zameno.« Jože Emeršič: »Seveda imamo težave: ne moremo nikamor! Ne predstavljam si, kako bo v turistični sezoni. Na glavno cesto se je težko vključevati, cesta skozi Tržeč pa je ovinkasta in ozka - tako zelo, da se dve vozili težko srečata. Gotovo bo lažje, ko bodo končali vzporedno cesto. Ne verjamem pa, da bo to do konca junija, kot obljubljajo. Ne bi bilo slabo, če bi kraj za te težave dobil nekaj v zameno. Shoda bi se udeležil; vsaj poskusimo lahko!« Marjana Majhen: »Jasno je, da dela ne morejo biti končana v enem dnevu. Vidim, da pridno delajo; začnejo že ob šestih zjutraj. Moti pa me, da je veliko izvajalcev, ki se med seboj ne uskladijo. Pri nas so že postavili cestne robnike, nato so prišli delat vodovod in jih polomili, prišli pa bodo še električarji... Trenutno na cesto skoraj ne moremo, izpostavljeni pa smo prahu, plinom in hrupu. Če bi prej vedeli, kako bo, morda sploh ne bi gradili na tej parceli. Tudi ko bo avtocesta končana, bo pri nas ostala gneča, saj se turistom za slovenski odsek avtoceste vinjete ne splača kupiti. Na protestni shod bom najbrž šla.« EdiSkela: »Moja hiša bo zdaj stala ob nadvozu in rondoju. Hrup se bo močno povečal, pa tudi onesnaževanje okolja, saj vozila v rondoju zmanjšajo hitrost in nato spet pospešujejo. Veliko ljudi se je prej iz Podlehnika vozilo po stari cesti, zdaj pa se jih bo veliko vozilo skozi Tržeč, saj vsi ne bodo kupovali vinjete. Že ob razgrnitvi načrtov sem predlagal postavitev protihrupnih ali vsaj svetlobnih ograj. Še pred začetkom del sem na štiri naslove poslal svoje pripombe, odgovora pa nisem dobil - niti od lokalne skupnosti. Cesta skozi Tržec, kjer je zdaj obvoz, je nevarna, tovornjaki pa so jo uničili. Res bi morali urediti kanalizacijo, preden se ta cesta uredi. DARS in občina bi tu morala iti z roko v roki.« Boštjan Zemljak: »Treba je razumeti, da se zdaj pač gradi, in malo potrpeti. S potekom del sem zadovoljen. Res pa imam težave tudi pri poslu, saj ljudje ne morejo do moje kamnoseške delavnice, včasih še celo sam ne. S strankami se skušam dogovoriti, sicer pa pač grejo drugam ... Moti me tudi, da so cesto dvignili tako visoko. Že prej sem moral teren nasuti, zdaj pa je spet veliko pod nivojem ceste. Predlog za odškodnino podpiram.« Foto: EM Foto: MZ 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 7. junija 2016 Kidričevo • S 13. redne seje občinskega sveta Ob avtocesti bo nova 15-hektarska obrtna cona Minuli četrtek so se na 13. redni seji sestali člani sveta občine Kidričevo. Najprej so si v Talumu ogledali Saubermacherjev center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Po uri in pol ogleda so začeli sejo. niso podprli,« je dejal ter dodal: »Ta predlog je populistična poteza. Vsi se zavedamo pomena pitne vode in smo za njeno zaščito. Verjamem, da ni človeka, ki bi bil proti temu. Četudi bi se to določilo vneslo v ustavo, s tem ne bi spremenili (ali zagotovili) nič. Nadalje bi bilo treba spremeniti vrsto zakonskih in podzakonskih aktov. Na podeželju imamo veliko studencev in po mojem mnenju bi tovrsten ukrep (vpis v ustavo) vodil samo k večji birokratizaciji. Menim, da bi lahko zadevo uredili s spremembo Zakona o vodah.« Medtem ko svetniki občine Kidričevo predloga o vpisu neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo niso podprli, pa so soglašali s predlogom »prijateljske« stranke NSi za spremembo zakonodaje na področju davčnih blagajn. Župan Leskovar je občinski svet na seji seznanil z informacijo, da zaradi pomanjkanja kadra v režijski službi občini ni uspelo pokositi vseh javnih površin in očistiti pločnikov. Ob koncu seje pa je povabil še na prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 26. junija, ob 15. uri. Mojca Zemljarič Med drugim so potrdili normative ter sistemizacijo delovnih mest za vrtca Kidričevo in Cirkovce, ki se v primerjavi s predhodnim letom ne spreminjajo. Župan Anton Leskovar je napovedal dvig cen vrtca. Razlog za to sta sprostitev plač v javnem sektorju in nezasede-nost vrtca. V oba vrtca, v Kidričevem in Cirkovcah, je še možen vpis. Nove cene vrtca bodo kidričevski svetniki potrjevali predvidoma pred poletnimi dopusti, veljati bodo začele z novim šolskim letom. Sladoledar bo za zemljišče plačeval 600 evrov mesečno Na seji so potrdili odlok o kategorizaciji občinskih cest in odločali o nekaj premoženjskopravnih zadevah. Med drugim o prodaji in nakupu zemljišč na pokopališču v Lovrencu (z župnijo) ter o oddaji 30 m2 občinskega zemljišča v Cirkovcah v najem. Izražen je bil interes, da bi zemljišče najel eden izmed sladoledarjev. Ko so to izvedeli še drugi, je občina razpisala postopek zbiranja ponudb in med prijavljenimi ponudniki prejela najvišjo ponudbo v znesku 600 evrov mesečno. Z izbranim ponudnikom bo občina pogodbo sklenila za obdobje deset let. Proti predlogu SD za vpis pravice do pitne vode v ustavo Predloga o pobudi za vpis pravice do pitne vode v ustavo, ki ga je predstavil svetnik Slavko Kranjc (SD), niso podprli. Sodeč po slišani razpravi zato, ker je prišla iz županu nasprotne politične opcije. Zanimivo je, da so vsi svetniki v en glas govorili, da podpirajo pravico do pitne vode in da bi ta morala biti neodtujljiva, a predloga, ki res prihaja iz vrha stranke SD in ki ga je na seji predstavil svetnik Kranjc, niso podprli. Župan Le-skovar je v razpravi pred glasovanjem svetnikom na dušo položil: »Če bi bil na vašem mestu, bi glasoval proti.« In svetniki so sledili županovemu glasu. Ko smo župana po seji povprašali, zakaj ne podpira pobude za vpis pravice do pitne vode v ustavo, je pojasnil, da ni res, da je ne bi podpiral. »Svetniki je Krajani Njiverc zaradi obrtne cone zaskrbljeni Na tokratni seji so se svetniki seznanili s stališči in pripombami zainteresirane javnosti, ki so bile vložene v postopku priprave medobčinskega podrobnega prostorskega načrta (MPPN) za obrtno cono Njiverce ob podravski avtocesti, v neposredni bližini izvoza za Kidričevo. Postopek priprave medobčinskega prostorskega načrta peljeta občini Hajdina in Kidričevo, financirajo pa ga lastniki zemljišč. To so Cestno podjetje Ptuj (CPP) ter podjetji Dominko in Mortal. Največja lastnika 15-hek-tarskega območja - v večini je to gozd, ki se spreminja v obrtno cono - sta CPP in Dominko. »Do konca leta nameravamo sprejeti Odlok o MPPN, v prihodnjem letu pa bi lahko začeli komunalno ureditev območja. V času javne razgrnitve so na predstavljeni predlog ureditve cone največ pripomb izrekli krajani Njiverc. V glavnem so se pripombe nanašale na potencialne negativne vplive na bivanjsko okolje: zaradi hrupa in degradacije prostora oz. naselja. Pobude in pripombe so nato vložili pisno. Po večmesečnih usklajevanjih smo med krajani in lastniki dosegli kompromis. Med obrtno cono in naseljem bomo postavili štirimetrski zid, ki ga bomo ozelenili. Sledili smo tudi pobudi, da se za območje obrtne cone omeji nabor dejavnosti, ki se jih bo tam smelo opravljati,« je pojasnil direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Foto: CG Foto: CG Ptuj • Na denar ne bodo čakali križem rok Porodnišnica je bila zgrajena s samoprispevkom; bo tudi urgen Ker je država oziroma zdravstveno ministrstvo jasno dalo vedeti, da bo ptujska bolnišnica svoj del sredstev pri izgradnji urgentnega centra morala prispevati, so se lotili akcije. ljan dobrodelni vegetarijanski bazar, tokrat sta na vrsti tek in teniški turnir. Čeprav je malo verjetno, skorajda nemogoče, da bodo na ta način uspeli zbrati vsa potrebna sredstva, mozaiku. Tudi v zavedanju, da tokrat gre za vse nas. Ptujski dobrodelni božični vegetarijanski bazar je bil prvi dogodek, s katerim se je začelo zbiranje sredstev za Urgentni center Ptuj. Nekaj sto evrov je bilo takrat zbranih, a organizatorji s svojo idejo optimistično nadaljujejo. Ta teden bo izpeljan dobrodelni teniški turnir parov. Potekal bo na osmih teniških igriščih TK Terme Ptuj, in sicer v petek ob 16. uri. Transakcijski račun (SI56 011006030278670) je Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča odprla izključno za potrebe zbiranja prostovoljnih prispevkov, v celoti namenjenih izgradnji Urgentnega centra Ptuj. „Zbrali se bomo v krogu prijateljev vseh generacij, se sproščeno družili ob rekreaciji, hrani in pijači. Poskrbeli bomo tudi za otroke; za njihovo zabavo bodo poskrbeli animatorji. Želimo si, da bi se na ta dan združili v skupni skrbi za druge. Veliko sreče in lepih trenutkov na igrišču. Vaša pomoč bo spremenila življenje na bolje," je v vabilu na tokratni dogodek zapisal organizator turnirja Žan Horvat. Na isti dan bo organiziran tudi tek, s pričetkom izpred ptujskih Term, ob 18. uri, proga pa bo dolga 7 kilometrov. Kot poudarja Andrej Levanič, direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, je od oskrbe njihovega zavoda odvisnih 110.000 prebivalcev Spodnjega Podravja. „V letu 2016 tako v naši bolnišnici prvič v samostojni Sloveniji načrtujemo novogradnjo, ki bo zajemala izgraditev urgentnega centra ter v nadgrajenem delu stavbe tudi prepotrebno širitev in obnovo prostorov kirurgije. Ta že preko 40 let deluje v nespremenjenem stanju in kot taka ne izpolnjuje več današnjih zahtev kakovosti oskrbe. Skupen projekt je ocenjen na okrog 5 milijonov evrov. Od države sta preko integralnega proračuna zagotovljena le dva milijona. torek • 31. maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 7 Ptuj • Možno je, da bo „zrasla" še ena trgovina Bo nadžupnija tokrat vendarle prodala svojo parcelo? Že nekaj let nazaj je nadžupnija sv. Jurija imela namen prodati svoje zemljišče v bližini blokovskega naselja eni izmed trgovskih verig. A se je zapletlo, bojda tudi zato, ker je bilo ugotovljeno, da je na tem mestu prečrpališče in meteorni vod, prestavitev komunalne infrastrukture pa bi terjala precejšnje stroške. Projekt je takrat padel v vodo, pred kratkim pa naj bi se pojavil nov potencialni investitor, ki bi po naših informacijah gradil že letos. Je pa zato treba spremeniti občinski podrobni načrt za to območje. Odprto pa ostaja tudi vprašanje, kdo bo nosil stroške morebitne prestavitve komunalne infrastrukture. Pred natanko 7 leti je ptujska občina sprejela Odlok o občinskem podrobnem načrtu za del območja urejanja P11-S5 Štuki-Marof, a je aprila letos nadžupnija sv. Jurija kot lastnica zemljišča v tem območju predlagala mestnemu svetu, da sprejme spremembe in dopolnitve odloka o občinskem podrobnem načrtu OPPN glede predvidene notranje zasnove objekta in namembnosti območja v zvezi s predvideno investicijo na tem območju. Ta točka je bila najprej na dnevnem redu aprilske seje, mestni svetniki naj bi o tem odločali po skrajšanem postopku, a ker je bilo sprememb preveč, so to točko umaknili z dnevnega reda in jo dali v obravnavo po rednem postopku. Kot so zapisali v predlogu, je bil OPPN za ta del območja urejanja izdelan za znanega investitorja, ki pa je kasneje od svoje namere odstopil. „Do-ločeni opisi v odloku so tako prepodrobni, da bi lahko omo- Občina ni želela prestaviti prečrpališča, investitor odstopil od predpogodbe OPPN iz leta 2009je bil na območju Štuki-Marof izdelan zelo podrobno, saj je bil pripravljen za znanega investitorja. A ker je prišlo do težav, je ta (po naših informacijah je šlo za trgovsko verigo Tuš) kljub predpogodbi, ki je bila sklenjena z nadžupnijo, od svoje namere odstopil. Kljub temu da je občina, kot pravi takratni ptujski župan Štefan Čelan, nadžupniji pomagala po svojih močeh. Problem naj bi po vedenju Čelana med drugim takrat nastal zato, ker je bilo ugotovljeno, da sta na tej parceli meteorni vod in prečrpališče. Prestavitev tega naj bi kot strošek padla na občino, ki pa okrog 400.000 evrov stroškov za prestavitev tega ni želela kriti. Ob tem Čelan dodaja, da ni seznanjen s tem, ali je to bil poglavitni razlog, da do prodaje zemljišča ni prišlo, ali je bilo še kaj drugega v ozadju. To parcelo namerava nadžupnija sv. Jurija prodati, že pred leti je tam nameraval graditi Tuš, a je od namere odstopil. Bojda tudi zato, ker naj bi bilo na tem mestu prečrpališče in meteorni vod, prestavitev te komunalne infrastrukture pa bi po naših informacijah stala okrog 400.000 evrov. gočali razvoj območja in bi s svojo vsebino dovoljevali večji nabor investitorjev in možnost gradnje," je zapisano v pobudi za spremembo OPPN in navedeno, da želi nadžupnija čim prej najti kupca. Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju je nato na zahtevo ptujskega župana Mirana Senčarja pripravila delovno gradivo in ga posredovala statutarno-pravni komisiji. Predsednica te, Dar- ja Harb, pojasnjuje, da je bilo ugotovljeno, da je sprememb preveč, kar je bil tudi razlog, da se ta točka umakne z dnevnega reda aprilske seje. Dejstvo, da bo postopek izpeljan redno in ne skrajšano, pa nedvomno pomeni daljše časovno obdobje za ureditev dokumentacije. Kar pa je težavno predvsem zato, ker naj bi po naših neuradnih informacijah potencialni kupec zemljišča in s tem investitor želel postaviti na tem mestu trgovino še letos. Glede na spremembo postopka bo to najbrž zelo težko. Od tega tedna naprej vse do konca junija poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S5 Štuki-Marof. Da je prehitro govoriti o vseh podrobnostih in da še nimajo z nikomer sklenjenih nikakršnih (pred)pogodb, pa poudarja Andrej Feguš, župnik nadžupnije sv. Jurija: „Vse je še v zraku, smo šele v začetni fazi pogajanj." Dodaja tudi, da s težavami, ki naj bi bile razlog, da v preteklosti nadžupnijske parcele pri blokovskem naselju oz. Šolskem centru Ptuj niso prodali, ni seznanjen. Zato o tem, kdo bi kril morebitne stroške prestavitve javne infrastrukture, občina, nov ali sedanji lastnik ter ali bi bilo to po novi arhitekturni zasnovi sploh potrebno, ni vedel ničesar. Smo pa na ptujski občini - glede na to, da je postopek spremembe OPPN stekel -povprašali, ali bi investitor na tem območju sam kril stroške prestavitve prečrpališča ali bo to strošek občine. Odgovorili so, da ostajajo vsa določila trenutno veljavnega OPPN, ki se glede komunalnega urejanja ne spreminjajo, in dodali: „V OPPN se določijo strokovne rešitve izgradnje komunalne infrastrukture, stroški izgradnje le-te pa se rešujejo kasneje (pred izdajo gradbenega dovoljenja) v okviru plačila komunalnega prispevka, ki ga plača investitor občini." Dženana Kmetec Foto: CG tni center? Konec lanskega leta je bil izpe-bo to pomemben kamenček v Seveda je naloga naše bolnišnice in države kot lastnika, da poskrbi za omenjena prepotrebna sredstva. Vendar pa na podlagi izkušenj preteklega obdobja jasno vidimo, da je le redko tako. Tudi porodnišnico Ptuj, zadnjo res veliko pridobitev v našem okolju, smo zgradili s samoprispevkom in danes predstavlja ponos in prinaša veselje vsem nam," je dejal direktor ptujske bolnišnice, ki rešitev vidi v združitvi moči vseh ljudi dobre volje, gospodarstva in lokalnih skupnosti. Svojo misel pa zaključuje z besedami: „ Ne na račun koga ali za koga, temveč za vse nas!" Dženana Kmetec Slovenija • MORS prodaja nepremičnine V petih letih so jih prodali za 10 milijonov evrov Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) ima v upravljanju 116 kompleksov nepremičnin, 1.009 stanovanj, od tega 800 zasedenih, 190 praznih in 19 počitniških. Poleg tega je 166 stanovanj v upravljanju ministrstva, ki jih uporablja Stanovanjski sklad Republike Slovenije. »Ministrstvo za obrambo upravlja 314 opuščenih neperspektivnih objektov (stavb), od tega je 55 nastanitvenih, drugo so gospodarski objekti (skladišča ...) ali pomožni objekti (plinske postaje, stražarske hišice . ). Od 55 nastanitvenih objektov jih je 33 v najemu, en objekt je v fazi prenosa na občino, osem jih je ruševin, šest objektov brez ustrezne komunalne infrastrukture, v preostalih sedmih objektih, ki so za ministrstvo neperspektivni, bi bila potrebna večja investicijska vlaganja, da bi jih lahko oddali v najem,« so pojasnili na obrambnem ministrstvu. V zadnjih petih letih je MORS z odprodajo nepremičnin na Foto: Črtomir Goznik Država med drugim prodaja stanovanja v Kvedrovi ulici na Ptuju. javnih dražbah iztržil skoraj deset milijonov evrov. Premoženje bodo prodajali tudi v prihodnje. Za letos imajo za prodajo predvidenih 280 nepremičnin, ki so za Slovensko vojsko neperspektivne; od tega 91 stanovanj, 39 garaž, 102 zemljišči in 48 zemljišč s stavbišči. Za 9. junij je razpisana tudi dražba za prodajo stanovanj na Ptuju: štirih v Kvedrovi ulici in enega v Ulici 25. maja. »Če se nepremičnine, ki jih tokrat na Ptuju prodajamo prvič, ne bodo prodale, jih bomo znova prodajali na naslednjih javnih dražbah, predvidenih za 7. julij ter 8. in 29. september 2016,« so še povedali na ministrstvu za obrambo. Mojca Zemljarič 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 7. junija 2016 Slovenija • V pripravi je nova zakonodaja o ravnanju z živalmi Za mučenje živali do treh Februarja so na pobudo društva Ustavimo pasje borbe v Združeni levici pripravili predlog novele kazenskega zakonika, da podpisi 62 poslancev državnega zbora je vlada zavrnila, koalicija pa ga je maja z dopolnili povsem spremenila. Živali pred mučenjem ščiti zakon o zaščiti živali iz leta 1999, ki so ga doslej že trikrat popravili. Za posameznike so glede na vrsto kršitve predvidene globe v višini med 200 in 1.200 evri, za pravne osebe in samostojne podjetnike pa med 800 in 84.000 evri. Leta 2011so z vpisom mučenja živali v kazenski zakonik kazni zvišali: »Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se kaznuje z zaporom do dveh let.« Proti storilcu, ki z mučenjem povzroči smrt živali, je sicer mogoče podati tudi ovadbo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, za katerega je najvišja zagrožena kazen pet let zapora (naše pravo predmete pač čisla bolj od živih bitij). Predlagatelji novele menijo, da so kazni prenizke, da bi storilce odvračale od kaznivih dejanj: »Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31-krat višja.« Zaporno kazen za najhujša dejanja so zato sprva želeli podaljšati na največ osem let, zdaj pa predlagajo le še tri leta. V Evropi so zaporne kazni zaradi mučenja živali večinoma dolge do dveh let, v Kaliforniji pa je v skrajnih primerih mogoča celo dosmrtna zaporna kazen. Vlada kazni ne bi zviševala Vlada je konec marca prvoten predlog zavrnila in opo- v . -v. Prekrški mučenja živali Nadzorstvo nad izvajanjem zakona o zaščiti živali opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji in inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, izvajanje nekaterih določb pa izvaja tudi policija. Na Ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo: »Na letni ravni je uvedenih približno 2.000 do 2.500 upravno inšpekcijskih postopkov in 900 do 950 inšpekcijsko-prekrškovnih postopkov v zvezi z zaščito živali. Uradni veterinarji so lani lastnikom odvzeli 142 živali: 127 psov, 48 govedi, 46 ptic, 12 mačk, 6 kač, 2 konja in morskega prašička.« zorila, da je zvišanje kazni leta 2011 upoštevalo načelo sorazmernosti glede na kazni, predpisane za druga kazniva dejanja: »Zgolj sklicevanje na statistične podatke Statističnega urada RS ne more biti razlog za predlagane spremembe.« Na ministrstvu za pravosodje (MP) dodajajo: »Podatki kažejo na do-kajšnjo konstantnost področja, število ovadb se je leta 2014 v primerjavi z letom poprej celo zmanjšalo. Analiza podatkov državnih tožilstev za zadnja tri leta pokaže precejšnjo stabil- Kazniva dejanja mučenja živali Leto Število ovadb z aradi Število zavrženih ovadb Število vloženih obtožnih predlogov kaznivega dejai nja (skupaj z rešitvami zadev, prejetih v preteklih letih) (skupaj z rešitvami zadev, prejetih v preteklih letih) 2013 35 10 15 (in 3 neposredne obtožnice) 2014 26 14 15 2015 31 26 11 Vir: Ministrstvo za pravosodje nost odkrite in obravnavane kriminalitete na tem področju ter ne kaže na povečanje, ki bi utemeljevalo nujne spremembe kazenske materialne ureditve.« Podpisniki predloga novele menijo tudi: »V opis kaznivega dejanja mučenja živali je nujno dodati tudi spolno zlorabo živali ter vse oblike sodelovanja in udeležbe pri borbah živali in stavah v zvezi z borbami živali, tudi selektivno vzrejo. Po podatkih organizacij, ki se ukvarjajo s to problematiko, imamo v Sloveniji trenutno okoli 25 legel psov, ki se vzrejajo izključno za Benedikt • V teku zaključna dela za izgradnjo težko pričakovanega vrtca Po treh letih končno do novega vrtca Zapletov pri izgradnji novega benediškega vrtca v vrednosti 1,6 milijona evrov, ki se vleče že vse od leta 2013, naj bi bilo kmalu konec. Pred slabima dvema mesecema so se namreč na gradbišče znova vrnili gradbinci, tokrat podjetja SGP Pomgrad in nadaljevali z zaključnimi deli izgradnje sedemoddelčnega vrtca Benedikt. Nov vrtec naj bi tako svoja vrata odprl z novim šolskim letom. Kot smo pred časom poročali, je občina Benedikt novembra lani, po tem, ko sredstev za dokončanje investicije v vrednosti 665.790 evrov z DDV ni mogla zagotoviti, gradbeno pogodbo z izvajalcem VG5, d. o. o., iz Ljubljane v vrednosti 1.197.890 evrov sporazumno prekinila. Ob prekinitvi del so za dokončanje preostala še gradbena dela v vrednosti 665.790 evrov (z DDV). Manjko sredstev za izgradnjo vrtca, ki ga sicer sofinancirata Evropska unija v višini 401.601 evrov ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v znesku 189.446 evrov, pa so zagotovili z blagovnim kreditom oz. odkupom terjatev. Občina je namreč s soglasjem občinskega sveta k oddaji ponudbe za odkup terjatev (zapiranje dobaviteljev za »Izgradnjo vrtca Benedikt - dokončanje GOI del in dobava ter montaža opreme) povabila štiri finančne institucije, nanj pa se je kot edina odzvala Prva finančna agen- cija, d. o. o., iz Limbuša. »Svet občine Benedikt je na svoji 11. redni seji 6. aprila 2016 sprejel in potrdil ponudbo Prve finančne agencije, d. o. o., za odkup terjatev in obveznosti pri »Izgradnji vrtca Benedikt« za dokončanje GOI del in dobavo ter montažo opreme v višini 620.000 evrov, kjer bodo znašali skupni predvi- deni stroški 64.403,45 evra oz. bodo končni stroški znani, ko bomo v naslednjem letu v celoti odplačali obveznosti po pogodbi,« so sporočili z občine. Za dela, ki jih je v novem, sedemoddelčnem vrtcu treba dokončati, pa so v začetku leta objavili nov razpis, na katerega se je prijavilo sedem ponudni- | Ponudnik I Ponudbena cena (v evrih) SGP POMGRAD, d. d., Murska Sobota 620.410,98 GRADBENI FINALIST ZVEZDA, d. o. o., Maribor 656.910,43 GES, d. o. o., Rogaška Slatina 726.044,22 LESNINA MG OPREMA, d. d., Ljubljana 774.072,03 DEMA PLUS, d. o. o., Ljubljana 822.440,06 DOLINKA INŽENIRING BELTINCI, z. o. o., Beltinci 704.063,27 GRADBENIŠTVO MILAN PINTARIC, s. p., Gornja Radgona 676.628,91 Vir: Občina Benedikt Nov vrtec naj bi vrata odprl to jesen. Na razpis za dokončanje gradbeno obrtniških inštalacijskih del ter dobavo in montažo opreme vrtca Benedikt je prispelo sedem ponudb. Razlika v ceni med najcenejšim in najdražjim ponudnikom je znašala več kot 200.000 evrov. kov. Za izvajalca so kot najcenejšega ponudnika po ceni 620.410 evrov izbrali podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote, s katerim so podpisali pogodbo konec marca. Gradbinci so takoj po podpisu pogodbe stopili na gradbišče, kjer so se lotili dokončanja gradbeno obrtniških inštalacijskih del in urejanja okolice. Čaka jih še dobava in montaža opreme v vrtcu. Kot so še sporočili z občine, naj bi vrtec naposled odprli z novim šolskim letom. Tri leta po tem, ko so gradbinci podjetja VG5, d. o. o., iz Ljubljane začeli graditi nov vrtec ... Monika Levanič Foto: ML torek • 31. maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 9 let zapora bi razširili definicijo mučenja živali in zaostrili kazni. Predlog s Foto: Črtomir Goznik namene pasjih bojev.« Popravljena novela pa kot novo kaznivo dejanje določa le organizacijo borb živali, ki se po trenutno veljavni zakonodaji obravnava kot prekršek. Matjaž Emeršič z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjuje: »Mini- strstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano (MKGP) je v sodelovanju z našo upravo pripravilo pripombe k predlogu zakona in jih posredovalo MP. Ena izmed bistvenih pripomb MKGP je, da je predlog dopolnitve opisa kaznivega dejanja mučenja živali z novimi oblikami storitve tega kaznivega dejanja (ki je pravzaprav prepisan prvi odstavek 7. člena zakona o zaščiti živali) in izbris tega odstavka iz zakona neustrezen. V tem odstavku se namreč ustrezno urejajo pogoji za pravilno rejo živali. Brez materialne podlage v zakonu torej odpade tudi ureditev v podzakonskih aktih, kar pomeni, da je področje praktično neurejeno.« Predlagatelji novele poudarjajo tudi: »Bistvo varnostnega ukrepa je zavarovanje živali in ne sankcioniranje storilca.« Zato so predlagali možne ukrepe trajnega odvzema živali, prepoved posedovanja živali, prepoved stikov z odvzeto živaljo in prepoved lastništva katerekoli živali za obdobje petih let. »Enaki logiki sledijo tudi primerljive zakonodaje v Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu,« pravijo. Od predlaganih ukrepov ni obstal niti eden. Vlada namreč meni, da nekaterih predlaganih rešitev v praksi ne bi bilo mogoče izvajati, nekatere pa naj bi celo vodile do neskladnosti z ustavo. Na MP poudarjajo, da začasni ali Selektivne prepovedi selektivne vzreje najbrž ne bo Prvotno predlagana novela zakonika je kot kaznivo dejanje določala tudi selektivno vzrejo živali: »Kdor vzreja ali sodeluje pri vzreji živali z načrtnim parjenjem, katerega namen je pri potomcih poudariti telesne in karakterne značilnosti in gensko zasnovo, ki se kažejo v agresivnosti ter večji primernosti za borbo živali z drugimi živalmi, se kaznuje z zaporom do pet let in denarno kaznijo.« Predlagatelji opozarjajo, da imajo na ta način vzrejene živali lahko hude zdravstvene težave. V novem predlogu novele te zahteve ni več. Tudi vzreja pasemskih živali poudarja telesne in karakterne značilnosti ter povzroča zdravstvene težave, npr. pri dihanju, pa to predlagateljev očitno ni motilo. Za pasemske živali so po zakonu o zaščiti živali izrecno dovoljena celo pohabljanja: krajšanje repov je dopustno le pri »mladičih pasemskih psov, ki niso starejši od 5 dni, pri katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi«. Krajšanje uhljev je dovoljeno le v primeru koristi za živali, ni pa povsem jasno, ali je med njimi tudi ustrezanje kinološkim standardom... trajni odvzem živali zakon že dovoljuje: za začasno odvzete rejne živali lahko uradni veterinar odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če pa to ni mogoče, se živali trajno odvzamejo in prodajo ali usmrtijo. Za odvzete hišne živali uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku, po 30 dneh pa jo ima pravico usmrtiti. Videti je, da bo tako tudi ostalo. Predlog je določal strožje kazni (denarno kazen in do treh let zapora) tudi za lastnike oz. skrbnike, ki mučijo ali neustrezno skrbijo za svoje živali: »Ko je žival v lastništvu oz. skrbništvu, v družbi vlada prepričanje, da je zanjo poskrbljeno. Če skrbnik to zaupanje družbe zlorabi, je treba takšno vedenje sankcioni- —— Črtomir Goznik rati.« A je vlada zavrnila tudi to. V Združeni levici bodo »popravljen« in vsebinsko skoraj povsem izpraznjen predlog sicer podprli, čeprav priznavajo, da gre le za senco prvotne zamisli. Trenutno je edina napovedana novost obravnava pasjih borb kot kaznivega dejanja, pa še za to je nemogoče napovedati, kdaj (če sploh) bo sprejeta. Eva Milošič Središče • Seja v znamenju odlokov o občinskih gospodarskih javnih službah Zelena luč za modernizacijo ceste v Šalovcih V občini Središče ob Dravi se v tem letu ne bodo lotili energetske sanacije telovadnice. Namesto tega bodo šli v modernizacijo 970 m javne poti v Šalovcih, ocenjeno na 119.000 evrov. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je na majski seji središkega občinskega sveta z dnevnega reda v uvodu umaknil obravnavo predloga za spremembo in dopolnitev odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ormož, saj kot je dejal, so to točko nazadnje umaknili tudi na seji ormoškega občinskega sveta: »Dokler sprememba odloka ne bo usklajena med vsemi tremi občinami, ne vidim smisla, da ga kot takšnega sprejemamo.« Središki svetniki so v nadaljevanju seje v drugem branju potrdili več odlokov, med drugim odlok o občinskih gospodarskih javnih službah; predlog odloka za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter predlog odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki. K vsem navedenim odlokom so sprejeli tudi predloge odlokov o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe. Kot je bilo slišati, naj bi koncesije podelili za deset let. Dela naj bi končali v oktobru Sicer pa je občinski svet na zadnji seji potrdil tudi investicijsko dokumentacijo (DIIP) za modernizacijo javne poti Šalov-ci. Tako se bodo letos namesto sprva načrtovane energetske sanacije telovadnice lotili asfaltiranja skoraj kilometer dolgega makadamskega odseka. »Pravila, s katerimi smo se seznanili na delavnicah v marcu v zvezi z energetsko sanacijo javnih stavb, so bistveno drugačna, kot so bila v prvi finančni perspektivi. Kot primer naj povem, da smo za energetsko sanacijo vrtca dobili 85 % sofinancerskih sredstev. Sedaj pa je kot prvo vrednost projekta v primeru javnega naročila minimalno 500.000 ali 700.000 evrov, kar pomeni, da bi morali narediti skupen projekt z drugimi občinami, da bi sploh dosegli to vrednost. Drugo pravilo pa pravi, da je treba poiskati del pri javno-za-sebnih partnerjih. Po zdajšnjih izkušnjah vemo, da je javno-za-sebnih partnerstev v Sloveniji relativno malo, tista, ki pa so, pa so izredno draga. Le majhen del nepovratnih sredstev pa bi k tej investiciji prispevala država. Predvideva se, da bi občina morala zagotoviti vsaj 40-50 % sredstev za investicijo (plus DDV). Ta sredstva pa bi mi - četudi bi to teoretično izpeljali - težko zagotovili z rebalansom, zadolževati pa se letos še ne želimo. Zato smo se odločili, da program porabe 23. člena spremenimo in naredimo približno en kilometer odseka nove ceste, ki je zdaj v makadamski izvedbi. Gre za cesto, ki jo že dolgo planiramo in je kar prometna,« je odločitev pojasnil župan. V okviru investicije tako načrtujejo asfaltno preplastitev makadamskega vozišča, ki je zdaj v slabem stanju, in ureditev odvo-dnjavanja ceste. Naložba je ocenjena na 119.100 evrov. Za investicijo bodo koristili nepovratna sredstva iz 21. in 23. člena ZFO v višini 39.000 evrov ter povratna sredstva v znesku 58.500 evrov. Občina pa bo zagotovila še približno 21.600 evrov lastnih sredstev. Dela nameravajo končati oktobra letos. Monika Levanič Vtem letu se ne bodo lotili energetske sanacije telovadnice, pač pa modernizacije ceste v Šalovcih. Potrdili zaključni račun Središki občinski svet je na zadnji seji soglasno potrdil tudi zaključni račun proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2015 s poslovnim poročilom in poročilom nadzornega odbora. Ta izkazuje 5.028.085 evrov prihodkov ter 5.195.388 evrov odhodkov, od tega so investicijski odhodki znašali 3.873.765 evrov. Občina se je v lanskem letu zadolžila v skupni višini 390.000 evrov, za odplačilo dolga pa je namenila 125.049 evrov. Kot je pri tem še pripomnil župan Jurij Borko, tako visokega proračuna najbrž ne bodo več ponovili. Foto: ML 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 7. junija 2016 Ptuj • Razstava Monike Grycko Gospodarica preobrazb Kulturno-umetniško društvo Art Stays je v ptujskem dominikanskem samostanu pripravilo razstavo poljske umetnice Monike Grycko z naslovom Dogmaster (Gospodar psov). Razstava Gospodar psov napoveduje 14. festival sodobne umetnosti Art Stays; osrednjo festivalsko razstavo bo gostil dominikanski samostan. V križnem hodniku dominikanskega samostana so na ogled keramične skulpture, slike, instalacije in videopo-snetki. Večino obiskovalcev najbolj očarajo fantastične in obenem realistične kiparske mojstrovine, ki živalske oblike transformirajo v človeške in oživljajo srednjeveški kiparski imaginarij. Marika Vicari v spremnem besedilu razstave pojasnjuje: »Toga ustvarjalna logika, goreč domiseln odziv, gotski učinek in realistični je- zik izrisujejo pot, ki že leta in leta vodi delo poljske umetnice Monike Grycko; v neizprosno raziskovanje hibridnosti, odnosa med človekom in živaljo, ki doseže izredno lucidne slogovne učinke.« Umetnico, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Varšavi, trenutno pa živi v Ljubljani, Ptujčani že poznajo. Lani poleti se je namreč predstavila na festivalu Art Stays z naslovom Wunderkammer. Za njo so številne samostojne in skupinske razstave, letos pa je prejela tudi pomembno kiparsko nagrado 59° Premio Internazionale Faenza. Gryckova o svojih delih noče veliko govoriti. »Vsak k umetnosti pristopa na svoj način, oseben in poseben,« je prepričana. Svoj način lahko izberete vse do 28. junija, dominikanski samostan pa je po novem odprt vsak dan med 9. in 16. uro. Eva Milošič Ptuj • Dvanajsta obletnica Ljudskih pevcev DU Turnišče Za ohranjanje tradicije Konec maja so Ljudski pevci DU Turnišče praznovali dvanajsto let delovanja. Ob obletnici so pripravili prireditev, na katero so povabili ljudske pevke in pevce iz okoliških krajev, da skupaj proslavijo. Silva Fartek iz OI JSKD Ptuj se je v svojem govoru zahvalila pevcem za ohranjanje ljudskega izročila in za vztrajanje pri razširjanju in promoviranju le-te-ga. Čestitala jim je za dosedanje delo in jih spodbudila k nadaljevanju. Nastopajoče in goste sta pozdravila tudi predsednik DU Turnišče Franc Zupanič in predsednik sveta ČS Breg-Tur- nišče Vilko Pešec. Čestitala sta jim za uspešno prireditev in se v svojem govoru priklonila njihovemu dosedanjemu delu. Skupina ljudskih pevcev je začela delovati leta 2004, na pobudo tedanjega predsednika DU Turnišče Jožeta Milošiča. Skupino trenutno sestavlja šest pevk in dva pevca. Mentorica skupine je Silva Kajtezovič, ki skrbi za ubrano petje. Vodja skupine je Ivanka Mere. V tem obdobju so izdali kaseto in dve zgoščenki ter bili dva- krat gostje v televizijski oddaji Smiljana Greifa. Vsak pevec je prispeval mnogo dela, truda in prostega časa, da skupina še danes uspešno deluje. S svojim petjem popestrijo praktično vsak dogodek v svojem kraju. Z veseljem se odzovejo povabilom pevskih prijateljev iz sosednjih občin ter ime kraja Turnišče in svojega društva, pod okriljem katerega delujejo, ponesejo daleč po Sloveniji. Irena Prelog Ptuj • Razstava društva Optimisti Optimistično ustvarjanje Društvo Optimisti, v katerem se družijo in ustvarjajo predvsem starejši, je tudi letos pripravilo razstavo likovnih del in uporabnih izdelkov, ki so nastali od lanske jeseni. V ustvarjalnih delavnicah, ki jih vodi Nežka Belca, so spretne roke izdelale voščilnice, različne embalaže in škatlice, denarnice, etuije za sporočila, novoletne in velikonočne okraske, pogrinjke, mozaike iz jajčnih lupin, cekarje iz džinsa in starih zaves, obudile pa so tudi staro tehniko oki čipke. Belca dodaja: »Ženske najraje ustvarjajo nakit iz različnih materialov.« Že dvanajst let deluje tudi slikarska delavnica. Njen vodja Franc Simonič pravi: »Ustvarjamo v raznovrstnih tehnikah in upodabljamo različne motive, od šopkov do starih gospodinjskih predmetov in glasbil. Včasih tudi zapojemo.« Predsednica društva Silva Lačen pojasnjuje, da je nabor njihovih aktivnosti širok: »Učimo se angleščine, telovadimo, pojemo ...« Otvoritveno slovesnost so z glasbo popestrili učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, z narodno pesmijo pa članice društva. Razstava v prostorih društva na Rimski ploščadi 24 bo odprta Eva Milošič še danes. Dornava • 25 let ljudskega petja Ob jubileju koncert in zgoščenka Ob 25-letnici delovanja so dornavske ljudske pevke posnele zgoščenko ljudskih pesmi in pripravile jubilejni koncert, ki je bil 6. maja v večnamenskem centru, vaško-kulturni dvorani v Dornavi. V skupini, ki prepeva danes, je osem pevk. To so: Neža Čuš, Meta Peteršič, Terezija Ciglar, Elizabeta Mislovič, Marija Cizerl, Marija Čeh, Trezika Kristovič in Marija Belšak. Ker pravijo, da praznovati ne smeš sam, so gostiteljice na ta slavnostni večer povabile medse več skupin ljudskih pevcev in godcev. Predstavnica JSKD Ptuj Zlatka Lampret je pevkam za dolgoletno prepevanje podelila tri zlate, tri bronaste in eno srebrno Ma-roltovo značko. Za več kot 25 let petja pa je bila podeljena še jubilejna plaketa, ki jo je prejela ga. Neža Čuš. Pevke so bile najbolj vesele številčnega obiska, kar je dokaz, da nas ljudska pesem spremlja še danes, je del naše zemlje, našega življenja, del slovenske kulturne dediščine, zato ji še vedno radi prisluhnemo. Prvih nekaj let je skupino vodila Terezija Kvas. Zraven nje so bile v skupini še Neža Žgeč, Marija Cigula, Angela Vogrin in Otilija Rep. Kasneje je vodenje skupine prevzela Neža Čuš in jo vodi še danes. Z leti se je sestava skupine spreminjala. Nekatere pevke so zaradi bolehnosti in Za začetek ljudskega petja v Dornavi se šteje leto 1986. Takrat se je prvič predstavilo pet pevk na občnem zboru društva upokojencev. Leta 1991 so dornavske pevke začele prepevati kot skupina. Naslednje leto pa so se vključile v turistično-etnografsko društvo Lukari. starosti odhajale, prihajale pa so nove članice. V teh 25 letih so veliko nastopale, tako doma kot v tujini, pri zamejskih Slovencih v Švici in Avstriji, pa tudi v sosednji Hrvaški. Zgodilo se je tudi, da so imele v enem letu 35 nastopov. 10-letnico delovanja so takratne pevke obeležile z izdajo kasete. 15- in 20-letnico delovanja pa so obeležile s koncertoma, z različnimi pevskimi skupinami in ljudskimi godci. Pevke rade pojejo vse vrste ljudskih pesmi, posebej pa še v dornavskem - lukarskem narečju. Nekaj pesmi z zgoščenke so predstavile tudi na jubilejnem koncertu. Korenine ljudskega petja segajo daleč nazaj do naših dedkov in babic, pa še tudi dlje. To potrjujejo porumenele fotografije pevk in pevcev, številnih društev, ki so peli skupaj. Kmečkih opravil, zlasti skupinskih, kot so kožuhanje, česanje perja, preša-nje grozdja in še kaj, si ni bilo mogoče zamisliti brez petja. Marija Belšak Foto: CG Foto: IP Foto: MB Atletika Veronika Domjan osvojila nov rekord Stran 12 Motokros Gajser Febvreju ni dovolil znižanja zaostanka Stran 12 Tenis Zidanškova do lovorike, Vidovič dvakrat do konca Stran 13 Kikboks Sitar pod prva k, Mlakar Valentin tretji Strani 13 Nogomet Cirkulane na prestolu Superlige Stran 14 Kolesarstvo Blizu 4000 udeležencev na Poli maratonu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Kvalifikacije za obstanek oz. napredovanje Zavrč boljši, a ostaja brez 1. lige Aluminij - Zavrč 1:1 (0:0) STRELCA 1:0 Bizjak 57. - 11 m, 1:1 Pihler 58. ALUMINIJ: Janžekovič, Tur-kalj, Topolovec, Čeh, Damiš (od 87. Križan), Petrovič (od 63. Vr-banec), Rogina (od 78. Vezjak), Krljanovic, Kurež, Bizjak, Ško-flek. Trener: Bojan Špehonja. ZAVRČ: Ranilovic, Jakšic, Rogač, Antic, Mužek, Pihler, Ma-tjašič (od 90. Karamatic), Koko-rovic, Tahiraj (od 61. Golubar), Cvek, Miketic (od 73. Tišma). Trener: Slavko Matic. Idealni vremenski pogoji za igranje nogometa so na povratno tekmo za popolnitev PLTS za naslednjo sezono med Aluminijem in Zavrčem privabili okrog 900 gledalcev. Slabo uro pred srečanjem je v Kidričevem deževalo, ozračje se je nekoliko ohladilo, žoga pa je bila zaradi tega hitrejša. Po odlični prvi tekmi, ki jo je po preobratu dobil Zavrč s 3:2, so gledalci tudi tokrat upravičeno pričakovali dobro predstavo, moštvi pa sta v svojih začetnih enajstericah izvedli nekaj menjav glede na nedeljski dvoboj v Zavrču. Pri domačinih je Petrovič menjal Vrbanca, pri gostili pa se je v ekipo vrnil reprezentant Ma- tjašič in po odsluženi kazni tudi Jakšic. Iz moštva sta izpadla Agboyi in Dodlek. V 8. minuti je po podaji Cveka preko vrat meril Ma-tjašič, kar je bil prvi resnejši poskus na tekmi. Pet minut kasneje je po predložku Ko-korovica domači vratar Jan-žekovič z nekaj težavami izbil žogo v kot. Tudi sicer so Zavr-čani v sam dvoboj krenili odločneje, predvsem pa agresiv-neje kot na prvem srečanju. Po slabih dvajsetih minutah igre je bilo po kotu Zavrča spet nekaj zmede v obrambi Aluminija, na videz nenevaren strel Cveka z glavo pa so branilci v rdečem odbili. Isti igralec je z glavo streljal malo zatem, toda nenevarno. Beli so bili še naprej boljši, lepo priložnost je v 35. minuti zapravil Miketic, ki ga je dobro oviral Turkalj. Aluminij je preko Krljanovica prvič in edin-krat v prvem polčasu resneje proti haloškim vratom sprožil v 28. minuti, a njegov strel je zletel preko vrat. V 34. minuti smo videli do takrat najlepšo akcijo na tekmi. Matjašič je želel podati do samega Tahiraja, domači branilci so pred njim žogo izbili, a le do Pihlerja, ki je sprožil z dobrih 20 metrov, Aluminij pa je rešila vratnica. Nekaj minut do konca polčasa so imeli beli še eno sijajno Slovo sedmerice Potem ko je postalo jasno, da bo Zavrč v novo sezono popeljal Željko Orehovec, so iz kluba sporočili, da so sporazumno prekinili pogodbo s Tinom Karamaticem, Markom Ranilovicem, Deanom Tišmo in Luko Šalamunom. Prav tako so pogodbe potekle Timoteju Dodleku, Mateu Mužeku in Ovgbokhi Agboyiju. Tako je odšlo že sedem igralcev, novincev pa za zdaj še ni, čeprav so Zavrčani praktično dogovorjeni že s štirimi igralci. priložnost. Matjašič je še enkrat več prodrl po desni, lepo zaposlil Tahiraja, njegov poskus z glavo pa je Janžekovič izjemno ubranil. Številni na tribunah so se že pričeli spraševati, če bo še enkrat več obveljal rek, kdor ne da dobi ... Ob polčasu menjav ni bilo, Aluminij pa je v nadaljevanje krenil pogumneje in plod tega je bila enajstmetrovka za rdeče. Po podaji Kureža je Rogač igral z roko, Peric pa je z manjšo zakasnitvijo pokazal na belo točko. Uspešen je bil Bizjak, ki je Ranilovica poslal v nasprotno stran kot žogo. Že minuto zatem je bil izid poravnan. Po podaji Kokorovica je let žoge iz bližine spremenil Pihler za veselje gostujočih privržencev. Igra se je povsem razživela, Rogina je od daleč s strelom po tleh meril mimo vrat. Po dvajsetih minutah nadaljevanja je z glavo za malo zgrešil Bizjak. Kljub temu da je začelo deževati, smo še naprej spremljali dinamičen obračun, neodločen izid pa je seveda bolj ustrezal Haložanom oz. jih je ohranjal v PLTS. V 77. minuti se je še enkrat več izkazal mladi Janžekovič, ki je fantastično ubranil strel Cveka z glavo. Rdeči so v končnici tudi po menjavah vse stavili v napad, zaigrali na vse ali nič in minuto pred koncem je Kurež z glavo za las zgrešil in tako zapravil veliko priložnost za Kidričane. Globoko v sodnikovem podaljšku je z desne podal Čeh, Križan je neoviran ustrelil z glavo, Ranilovic pa s čudežno refleksno obrambo poskrbel, da bo Zavrč tudi v prihodnji sezoni igral med najboljšimi, pa čeprav je žogo marsikdo na stadionu že videl v mreži. Kljub ogromno težavam na obeh srečanjih bo v sezoni 2016/2017 med prvoligaši spet igral Zavrč. V dodatnih Zeljko Orehovec nasledil Slavka Matica Dan po tem, ko je postalo jasno, da sije Zavrč na igrišču zagotovil obstanek v PLTS, je iz haloškega prvoligaša odjeknila novica o spremembi na trenerski klopi. Dosedanji strateg Slavko Matic se je pričakovano poslovil, na njegovo mesto pa se je usedel vsem dobro znani Željko Orehovec, ki v završkem nogometnem kolektivu deluje že kar nekaj časa. Nazadnje je uspešno vodil mladino belih, bil pa je že tudi prvi stratega moštva. Ekipo je prevzel v sezoni 2013/2014, natančneje 11. marca, po porazu v Kranju, ki je odnesel tedanjega prvega stratega Viktorja Trenevskega, klop pa je zapustil 18. decembra istega leta, potem ko je kot vodja stroke na završki klopi prebil 38 tekem. Orehovec seveda odlično pozna razmere v klubu, toda vendarle gre za nekoliko presenetljivo odločitev vodstva kluba, sploh če vemo, da sta bila glavna kandidata za trenerja češka strokovnjaka Leoš Kalvoda in František Straka. Tako pod obronke Haloz ne bo ne enega ne drugega, temveč bo naloga moštvo popeljati v novo prvoligaško sezono zaupana »domačemu« strokovnjaku. Zavrč bo priprave na novo sezono začel 13. junija, teden dni prej pa se bodo zbrali mlajši igralci in igralci, ki bodo prišli na preizkušnjo. kvalifikacijah so zabili zadetek več od Kidričanov, ki so se pokazali kot izjemno žilav tekmec, ki se je povsem zasluženo uvrstil v dodatne kvalifikacije. Pred nogometaši obeh ekip je sedaj zaslužen odmor, upravi obeh klubov pa bosta morali poskrbeti vse za nemoten začetek priprav na novo sezono. Prestopni rok bo prav gotovo prinesel kaj zanimivega, poznavajoč razmere pa bo ta še posebej pester pod obronki Haloz. Robert Kurež, nogometaš Aluminija: »Drugi polčas smo odigrali zelo dobro, hitro smo povedli, toda na žalost že v isti minuti prejeli izenačujoč zadetek. Prepričan sem, da če ne bi bilo tega zadetka, bi se tekma odvila povsem drugače. Nato pa še zadnje minute tekme, sploh priložnost, ko je Ranilovic čudežno ubranil naš strel, čeprav nihče ne ve, kako. Danes smo se postavili dobro, vedeli smo, kaj so slabosti Za-vrča, če se odpre, imamo možnost za naš protinapad, to pa je igra, ki nas je krasila drugi del sezone. Na žalost nam v žoga v prvem delu ni hotela steči, v drugem je bilo bolje, toda žal nam ni uspelo. Sedaj je čas za dopust, ki se ga že veselim, da si malo zbistrim glavo, nato pa bomo videli, kako naprej v priprave.« Jure Matjašič, nogometaš Zavrča: »Za nami je zelo težka tekma, predvsem v psihičnem smislu, toda če pogledamo vse skupaj, smo bili boljši nasprotnik. Na žalost v prvem delu nismo realizirali priložnosti, ki smo jih imeli, zato smo si sami zakuhali neko situacijo, vendar se na koncu morda tudi malo srečno izvlekli. Aluminij je kakovosten in napadalen, mi priložnosti nismo izkoristili in v drugem delu niti nismo pričakovali drugega kot pritisk domačinov. Za nami je z izjemo zadnjega meseca dobra sezona, tudi ob koncu nismo igrali tako slabo, kot kažejo izidi, toda vseeno smo se potisnili v neko situacijo, iz katere smo se vseeno izvlekli.« tp Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so si na povratni tekmi zagotovili obstoj v 1. ligi. Zavrč ostal brez licence za 1. SNL Nogometni klub Zavrč je bil neuspešen tudi na drugi stopnji li-cenciranja, saj je pritožbena komisija Nogometne zveze Slovenije potrdila odločitev komisije NZS za licenciranje nogometnih klubov o zavrnitvi licence za tekmovanja v evropskih pokalih in 1. SNL. Razlog je neizpolnjevanje finančnih kriterijev, so sporočili z NZS. Nogometna zveza Slovenije je že začela aktivnosti za popolnitev slovenske elitne nogometne lige. O dokončni sestavi lig v naslednji sezoni bo odločal Izvršni odbor NZS. Pričakovati je, da bo kot prvi vabilo za vstop v 1. ligo dobil kidričevski Aluminij, ki je zasedel 2. mesto v 2. ligi in je igral dodatne kvalifikacije z Zavr-čem (uspešnejši so bili Zavrčani). jm 12 Štajerski Šport torek m 7. junija 2016 Motokros m Dirka za SP v Franciji Gajser Febvreju ni dovolil znižanja zaostanka Deseta dirka sezone svetovnega prvenstva je bila izpeljana v Saint Jean d'Angelyju v Franciji, na domačem dirkališču aktualnega svetovnega prvaka Romaina Febvreja in prvega zasledovalca trenutno vodilnega Tima Gajserja. A mladenič iz Pečk pri Makolah se ni pustil prepeljati žejen čez vodo, z dvema odličnima predstavama je ohranil vso prednost pred Febvrejem. Začetek za našega 19-letni-ka sicer ni bil najboljši, saj je v kvalifikacijah v uvodu grdo padel, s čimer je splavala po vodi boljša startna pozicija. Na srečo se pri padcu ni poškodoval in je do konca prehitel veliko tekmecev in prišel do 13. mesta. Kljub ne najboljšemu startnemu mestu pa je Tim na prvi dirki v konkurenci odlično potegnil iz startnega mesta in bil v prvem ovinku že peti. Le nekaj minut je potreboval za nova napredovanja, tako da se je v ospredje prebila trojica Feb-vre-Gajser-Cairoli. To je pred Dirka za SP v Franciji: i. dirka 2. dirka GP 1. Romain Febvre Francija Yamaha 22 2S 47 2. Tim Gajser Slovenija Honda 2S 22 47 3. Evgeny Bobryshev Rusija Honda iS 20 SS 4. Antonio Cairoli Italija KTM 20 i4 S4 S. Clement Desalle Belgija Kawasaki iS iS Si Skupni vrstni red (10/18): 1. Tim Gajser Slovenija Honda 4S2 2. Romain Febvre Francija Yamaha 40S 3. Antonio Cairoli Italija KTM S72 4. Max Nagl Nemčija Husqvarna S42 5. Evgeny Bobryshev Rusija Honda SSS Tim Gajser si je na deseti dirki sezone v Franciji še desetič privozil mesto na zmagovalnih stopničkah. številnimi gledalci obetalo spektakel, ki se je tudi zgodil. A glavne vloge v prvi vožnji v njem ni odigral domači matador Febvre, ampak Gajser, ki je Francoza nekaj krogov pred koncem prehitel in vodstva ni več izpustil iz rok. Francoz je pretil vse do ciljne črte, kjer je za Timom zaostal zgolj šest desetink sekunde ... Vsi drugi so zaradi hitrega tempa vodilne dvojice ostali daleč zadaj. V drugi vožnji sta omenjena dirkača bila v ospredju vse od prvega ovinka dalje, t. i. holeshot je le za nekaj centimetrov osvojil Fabvre. A Gajser je vseeno prišel v vod- stvo, s čimer se tokrat domači favorit ni sprijaznil. Z odlično vožnjo je našega dirkača po nekaj minutah prehitel in suvereno ohranjal vodstvo. Tim se je sicer dvakrat močno približal in pripravljal napada, a do prehitevanja ni prišlo. Ob tem je dobil v roko kamen izpod koles Febvreja, tako da se je osredotočil na zanesljivo ohranitev 2. mesta. Veliko nagrado Francije je tako zaradi zmage v drugi vožnji osvojil Romain Febvre z Yamaho, z enakim številom točk (47) je bil drugi Tim Gajser na Hondi. Tretje mesto je zasedel še en voznik Honde Evgeny Bobryshev. Slabše predstave sta tokrat pokazala Italijan Cairoli in Nemec Nagl. V skupnem seštevku je Gajser z deseto uvrstitvijo na stopničke v sezoni ohranil prednost 24 točk pred Feb-vrejem. »Nora dirka. Zelo lep boj sva imela z Romainom v prvi dirki, zelo agresivna vožnja, a mi je šlo zelo dobro. Zelo sem užival, tudi občinstvo je bilo odlično in me je kar poneslo. Le za malenkost slabše je bilo v drugi vožnji, kjer sem se na koncu osredotočil za varnejšo varianto. Vsekakor upam, da bo tudi nadaljevanje sezone podobno,« je povedal Gajser. Sezona se bo nadaljevala čez 14 dni v Veliki Britaniji. JM Atletika • Pokalno tekmovanje Kajak sprint na mirnih vodah Veronika Domjan osvojila nov rekord Tilen Vidovič petnajsti Večina najboljših slovenskih atletov in atletinj se je v soboto in nedeljo predstavila v Novi Gorici na finalu Atletskega pokala Slovenije za člane in članice. Številčno ekipo je imel v dveh dneh na tekmovanju tudi Atletski klub Ptuj, iz katerega je bila prvo ime Veronika Domjan. Najboljša slovenska metalka diska zadnjih let Veronika Domjan je 27. februarja letos postavila na Mestnem stadionu na Ptuju državni rekord, ko je orodje vrgla 59,51 metra. Od takrat do danes je zavzeto delala na dveh »frontah«, saj je pridno študirala in je trenirala atletiko pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja. Ta jo je že v tem začetnem delu sezone na prostem očitno pripeljal v dobro formo, kar je metalka diska pokazala v soboto na tekmovanju na Primorskem. V drugi seriji je disk poletel do 59,55, s čimer je Domjano-va za štiri centimetre popravila slovenski in njen osebni rekord v tej disciplini. V Novi Gorici je atletinja nanizala šest veljavnih metov, ki so merili 53.82, 59.55, 53.85, 57.86, 58.28 in 57.50 metra. Po doseženi novi najdaljši znamki je mlada atletinja povedala: »Državnega rekorda nisem pričakovala, ampak sem zato toliko bolj zadovoljna s tem dosežkom, glede na vse obveznosti, ki jih trenutno imam. Sama tekma je bila bolj zvečer in organizatorji so imeli malo zamude, tako da morda, če bi imeli tekmo malo prej, bi lahko disk letel še malo dalje. S tem rekordnim metom sem dokazala, da prihajam počasi v formo in upam, da se bo ta forma samo še stopnjevala in da mi bo uspelo na eni izmed naslednjih tekem vreči cilj sezone, ki je 61 metrov, kar je tudi olimpijska norma.« V ptujskem taboru so se ob državnem naslovu in zmagi Veronike Domjan na finalu Atletskega pokala Slovenije za člane in članice razveselili drugi dan tekmovanja še ene zmage in še enega slovenskega rekorda. Skakalka v daljino Maja Bedrač je v težavnih pogojih, saj je pred tekmova- njem deževalo, nato pa je bil tartan moker, dosegla v zadnji seriji odličen skok, ki je meril 630 centimetrov. S tem je dosegla mlajši mladinski državni rekord v skoku v daljino, ki ga je sama postavila pred dobrim letom dni, ko je na mednarodnem mitingu Brixia v Italiji skočila 627 centimetrov. Ob novem rekordnem dosežku je Maja Bedrač dejala: »Sem vesela tega rekorda, čeprav mi skok še vedno ni popolnoma uspel. Pri najdaljšem skoku sem imela super hitrost, tudi dobro sem šla na desko, ampak pri odrivu sem naredila še manjšo napako, tako da menim, da lahko ta moj novi rekord kmalu še popravim.« Iz Atletskega kluba Ptuj je na stopničke stopil še Aljaž Brlek v teku na 110 m z ovirami, kjer je bil drugi s časom osebnega rekorda 15,44 sekunde. Klubski rekord je zabeležila tudi štafeta 4-krat 100 metrov, ki je v postavi Miha Kovač, Aljaž Brlek, Žan Viher in Grega Pavlovič tekla 42,41 sekunde. Dobro so s svojimi nastopi v Novi Gorici opravili metalci Kristjan Čeh v metu diska (44,65 m), Jur-ček Korpič Lesjak v metu kladiva (48,59 m) in Tjaša Žgavc v metu kladiva (37,81 m). Za ptujski klub so še tekmovali Doroteja Domjan, Žan Viher in Matej Jeza. V skupnem seštevku točk je na Atletskem pokalu Slovenije tako pri članih kot pri članicah bilo prvo Atletsko društvo Mass Ljubljana, medtem ko so bili ptujski člani deseti in članice dvanajste. David Breznik Tretjo v nizu tekem za svetovni pokal v kajak sprintu na mirnih vodah je gostil Monte-mor-o-Velho. To Portugalsko mesto bo leta 2018 pripravilo svetovno veslaško prvenstvo in je bilo za mnoge veslače ena zadnjih letošnjih večjih preizkušenj pred nastopom na Olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Ta izziv je dobro izkoristila naša najboljša tekmovalka Špela Ponomarenko Janic, ki je na 500 metrov dolgi progi osvojila drugo mesto in dobro je v slovenski reprezentanci nastopil tudi Tilen Vidovič, ki je tekmovanje med člani na 200 metrov končal kot petnajsti. Sedemindvajset prijavljenih tekmovalcev je izpopolnilo točno tri predtekmoval-ne skupine in Tilen Vidovič je s kontroliranim nastopom v tretji skupini zasedel peto mesto ter se je uvrstil v polfinale. Po prvi še deloma ogrevalni tekmi je v polfinalu že šlo popolnoma zares in v težkih razmerah je bil član Brodarskega društva Ranča Ptuj s časom 38.216 sekunde peti, kar je pomenilo, da se je uvrstil v nedeljski mali finale ali finale B. V njem je veslal bistveno hitreje, 35.888 sekunde, kar je zadostovalo za šesto in skupno petnajsto mesto na močni tekmi na Portugalskem. To je dobil Francoz Maxime Beaumont, drugi je bil Kanadčan Mark de Jonge, tretji pa Španec Carlos Garrote. Tilen Vidovič je predvsem v malem finalu pokazal svojo odlično pripravljenost in je po nastopu na dveh močnih tekmah v Nemčiji ter sedaj na Portugalskem dokazal, da je v kajak sprintu na mirnih vodah na 200 metrov dolgi razdalji v stiku z najboljšimi na svetu. Tokrat se je v Mon-temor-o-Velho izkazal s svojim veslanjem in za Ptujčana bosta dosežena uvrstitev, predvsem pa dober dosežen čas v finalu B odlična motivacija za nadaljnje zavzeto treniranje, saj ga v letu 2016 čakata še evropsko in svetovno prvenstvo za mlajše člane do 23. leta starosti. David Breznik Foto: AMZS torek • 7. junija 2016 Šport Štajrnhi 13 Tenis Še en »nori« ptujski teden Pred tednom smo pisali o tem, da bodo igralci in igralke TK Terme Ptuj takšen teden težko ponovili, saj je bil bilten poln odličnih rezultatov. A se je zgodilo prav to, »nora« serija na domačih in mednarodnih tekmovanjih se nadaljuje. »Gremo dalje,« sporočajo iz najuspešnejšega ptujskega športnega kolektiva. Zidanškova do druge zaporedne lovorike Prvo ime preteklega tedna je bila znova Tamara Zidan-šek (222. na WTA), ki je že z zadnjo zmago v madžarskem Gyoru (15. 5.) postala druga najboljša Slovenka na WTA-lestvici - pred njo je le še Polona Hercog (93). Varovanka trenerjev Zorana Krajnca in Marjana Čuka je na Madžarskem serijo zmag nadaljevala še na drugem turnirju z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, trenutno je pri desetih zaporednih posamičnih zmagah, to pa je bil njen tretji osvojeni turnir tega ranga, šest jih ima še ranga 10.000 dolarjev. Turnir v mestu s težko iz-govorljivim imenom Hodme-zovasarhely je osvojila suvereno, ko se je že znašla v težavah, je odgovorila izjemno. Tako je v 2. krogu Sramkova (261.) vodila 0:3 v odločilnem nizu, a je Tamara nanizala šest zaporednih iger (6:3). V finalu se je merila s Karolino Mu-chovo (281.), po izgubljenem prvem nizu je odgovorila se serijo štirih zaporednih osvojenih iger (4:0), ki so tehtnico nagnili na njeno stran. »To je bil samo še en običajen turnir na naši začrtani poti. Treba je vedeti, da ob igranju na tur- Tamara Zidanšek in trener Marjan Čuk nirju opravljamo še precej zahtevne treninge, saj nam sicer zanje zmanjka časa. Vse je usmerjeno v izboljšanju igre na vseh nivojih in pripravi na tiste težje dvoboje, ki prihajajo v nadaljevanju,« sta povedala trenerja Zoran Krajnc in Marjan Čuk. Sven odprl novo poglavje Slednji tokrat sicer ni bil prisoten na Madžarskem, saj Kikboks • Svetovni pokal Sitar podprvak, Mlakar Valentin tretji V Riminiju je pretekli vikend potekala tretja tekma za svetovni pokal WAKO -imenovana Best fighter. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 1750 tekmovalcev iz 28 držav, med njimi tudi reprezentanca Slovenije, ki so imeli več kot 50 startov v različnih kategorijah ter disciplinah. Reprezentanco je vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar. V Riminiju sta tokrat iz Ptuja nastopala le Timi Sitar in Gašper Mlakar Valentin, ki letos še nista nastopala na tekmi za svetovni pokal. Drugi dan tekmovanja, v soboto, so bile na programu borbe v point fightingu. Gašper Mlakar Valentin je branil naslov zmagovalca svetovnega pokala iz lanskega leta, ki ga je osvojil v Riminiju. Tokrat mu ni uspelo, vendar Sven Lah je v Tuniziji spremljal 17-letne-ga Svena Laha. Ta je na severu Afrike spisal uvodne vrstice knjige z naslovom »profesionalna teniška kariera«. Lah je nastopil na svojem drugem futures turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Hammametu. Posebno poglavje si zasluži zaradi tega, ker je dosegel prvo profesionalno zmago. To mu je uspelo proti Ayoubu Cha-krouniju (1488. na ATP). Iz-kušenejši 24-letni Maročan je Gašper Mlakar Valentin in Timi Sitar z medaljami Foto: Franc Slodnjak je vseeno osvojil bronasto medaljo. Gašper je med mladinci do 74 kg v četrtfinalu premagal domačina Batisto Lorenca, v polfinalu pa je nesrečno izgubil, saj je še 2 sekundi pred koncem borbe vodil ter nato prejel udarec v glavo, kar je odločilo zmagovalca. V nedeljo so potekale borbe posameznikov v light kontaktu. Timi Sitar je med mladinci do 74 kg prikazal odlične borbe in po zmagi v polfi-nalu proti Italijanu Fortune Simonu v finalu izgubil ter osvojil odlično 2. mesto ter postal podprvak letošnjega svetovnega pokala v Riminiju. Ptujčani so tako zelo uspešno končali sodelovanje na letošnjih tekmah za svetovni pokal (Innsbruck, Budimpešta, Rimini) in se lahko za nekaj časa sprostijo. V juniju še nastopajo na odprti tekmi na Izlakah, nato pa gredo konec junija na trening kamp v Izolo, ki je za člane reprezentance obvezen. Franc Slodnjak orožje položil po tesnem dvoboju v podaljšani igri odločilnega niza. Sven je predvsem v tretjem nizu pokazal izjemno mero borbenosti in vztrajnosti, saj je zaostajal 0:3, 1:4 in 2:5! Tekmec je pri 3:5 že serviral za končno zmago, a mladi Ptujčan se je vrnil z bre-akom, pri 6:5 pa je celo sam serviral za zmago. Kar mu ni uspelo takrat, mu je v podaljšani igri ... V 2. krogu ga je zaustavil 20-letni Francoz Hugo Grenier (611.), ki je v 3. nizu unovčil bogatejše izkušnje. Vidovič dvakrat do konca Mladi Ptujčani so bili odlični tudi na poletnih državnih prvenstvih, pretekli teden so potekali v konkurenci U-14 (v Kopru) in v konkurenci U-18 (v Kranju) Na obali je bilo prisotno močno ptujsko zastopstvo šestih igralcev, prvi favorit med njimi je bil Blaž Vidovič. Ta je vsa pričakovanja udejanjil in je v svoji starostni kategoriji postal dvakratni državni prvak. Med posamezniki je v zaključnih bojih brez izgubljenega niza po vrsti ugnal 7., 4. in 2. nosilca, tako da je potrdil primat v Sloveniji. Ob tem je pokazal tudi nov napredek v igri in tekmeci mu tokrat niso mogli do živega. Drugi naslov je osvojil med dvojicami, kjer je združil moči s Samuelom Patetom (Portovald). Pri dekletih so TK Terme Ptuj zastopale Ana Teja Tabor, Tara Gorinšek, Nina Pliberšek, Nika Strašek in Taja Lončarič, vse razen Tare so leto mlajše od konku-rentk. Ana Teja je bila uspešna v kvalifikacijah, druge so bile na glavni turnir uvrščene neposredno. V 2. krogu sta bila na sporedu dva »ptujska« dvoboja, Strašek - Pliberšek in Tabor -Lončarič. Zmag sta se veselili Pliberškova in Lončaričeva, ob njiju je v četrtfinale napredovala še Gorinškova. Za preboj v polfinale jim je tokrat še nekaj zmanjkalo, a nič zato. Med dvojicami so storile še korak naprej, saj se je Taja Lončarič v paru z Anjo Čotar (Talos) uvrstila celo v finale. Na polfinalni stopnički je obstala Nika Strašek, ki je igrala skupaj s Taro Katarino Milič. Med mladinci so pod okriljem TK Terme Ptuj na DP v Kranju igrali Blaž Bezjak, Gašper Bezjak in Matevž Krajnc. Slednja dva sta uspe- Foto: osebni arhiv Taja Lončarič (druga z leve) šno prestala kvalifikacije, a nato izgubila v 1. krogu (Krajnc proti 2. nosilcu v podaljšani igri 3. niza ...). Najboljši rezultat je dosegel Blaž Bezjak, ki se je prebil do četr-tfinala, pri tem pa v 2. krogu izločil 7. nosilca Aljaža Senica (MAX LJ). V četrtfinalu ga je ugnal 1. nosilec, Mariborčan Nejc Sitar. Jože Mohorič Ženski ITF-turnir, Hodmezovasarhely (Madžarska): 1. krog: Zidanšek (2.) - Laura Pigossi (Brazilija) 6:4, 6:2; 2. krog: Zidanšek (2.) - Irina Maria Bara (Romunija) 6:2, 6:2; četrtfinale: Zidanšek (2.) - Rebecca Sramkova (Slovaška, 5.) 2:6, 6:3, 6:3; polfinale: Zidanšek (2.) - Nadia Podoroska (Argentina) 6:1, 6:2; finale: Zidanšek (2.) - Karolina Muchova (Češka, 7.) 4:6, 6:2, 6:4. Moški ITF-turnir, Mammamet (Tunizija): 1. krog: Lah - Ayoub Chakrouni (Maroko) 5:7, 6:2, 7:6(5); 2. krog: Lah - Hugo Grenier (Francija, 6.) 5:7, 6:3, 1:6. DP U-14, fantje posamezno: četrtfinale: Vidovič (1.) - Kovačič (Šentjernej, 7.) 6:2, 6:1; polfinale: Vidovič (1.) - Lan Jon Šuntar (Triglav, 4.) 6:3, 6:2; finale: Vidovič (1.) - Nik Jurjevčič (LTC, 2.) 6:3, 6:2; dvojice: finale: Vidovič/Pate (1.) - Jurjevčič/Kaljevič (2.) 6:4, 6:4. Dekleta, dvojice: polfinale: Lončarič/Čotar (4.) - Tušek/Lisjak 6:1, 6:2; Strašek/Milič (3.) - Lovrič/Klevišar (1.) 1:6, 2:6; finale: Lončarič/Čotar (4.) - Lovrič/Klevišar (1.) 1:6, 0:6. Konjeniški šport • Kasaške dirke v Krškem Štiri zmage za KK Ljutomer V ospredju nedeljske kasaške prireditve na hipodromu Brege v Krškem je bila prva letošnja rejska dirka - Šampio-nat Slovenije. V dveh tekih se je za veliko lovoriko potegovalo osem slovenskih kasačev, starejših od pet let. Za KK Ljutomer so nastopili štirje kasači (Jasa GL, Florko, Lotte, Lucky Boy), po zaslugi Florka z voznikom Darkom Sodcem pa je drugo mesto odšlo v prleško prestolnico. V prvem pred-teku je Florko v cilj pritekel poravnan z Dakotom (Milan Žan, Komenda) z istovetnim kilometrskim časom 1:15,7. V drugem teku je bil Dakot izvrsten in prepričljivo slavil z vr- hunskim kilometrskim časom (1:13,2), Florko pa je le za malenkost zaostal za zmagovalcem (1:13,4) in zasedel drugo mesto v skupnem seštevku. Tretje mesto v Šampionatu Slovenije je pripadlo Apollu (Franc Lovrenčič, Lenart). V preostalih šestih dirkah v Krškem so Ljutomerčani osvojili štiri prva mesta. V dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 500 evrov je prvo zmago v karieri zabeležila Tiff Stars (Andrej Kosi) s kilometrskim časom 1:17,2. Preizkušnjo 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 2.000 evrov je dobil Lester OZ (Slavko Jureš) s kilometrskim časom 1:15,1, četrto zmago v karieri pa si je na dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 4.000 evrov pritekel Rožle (Branko Seršen) s kilometrskim časom 1:15,2. Izvrstne predstave letos nadaljuje tudi Luther King (Jože Sagaj ml.), ki je tokrat s kilometrskim časom 1:16,1 dobil odprto dirko domačih in uvoženih konj. Najboljši slovenski voznik kasačev Jože Sagaj ml. je v Krškem slavil tudi z Umo Combo, ki je v lasti Kobilarne OZT iz Križevcev pri Ljutomeru (KD Slovenske gorice Lenart), v preizkušnji francoskih kobil s kilometrskim časom 1:15,0. NŠ Foto: CG 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 10. junija 2016 Nogomet • Lige MNZ Ptuj . Šah Cirkulane na prestolu Superlige Od Ptujcanov najbolj napredovala Amalija Skok in David Murko Foto: Črtomir Goznik Cirkulančani so se kljub remiju lahko veselili naslova prvakov Superlige. Cirkulane - Bukovci 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 R. Punčec 69., 1:1 Domjan 88. CIRKULANE: Zajc, Herceg (od 46. Ribic), Kralj, Krajnc, Pal (od 73. Šrajner), Novak (od 58. Orehovec), A. Belšak, Re. Punčec (od 81. Kelc), Ro. Punčec (od 81. Žuran), Ž. Belšak, Josipovic. Trener: Miran Ljubec. BUKOVCI: Mihelač, Ostro-ško, Murko (od 46. Kokot), Medved, Vajda (od 86. Kralj), Serdinšek (od 61. Majer), Gori-čan, Habrun (od 46. Horvat), Antolič, Leben, Domjan. Trener: Robert Hojnik. Dolgo pričakovani obračun po rednem delu prvenstva v Superligi med vodilnim in drugouvrščenim moštvom Cirkulanami in Bukovci ni prinesel zmagovalca, kar pomeni, da so naslov prvaka v Superligi v sezoni 2015/2016 osvojili Cirkulančani. Že pred tekmo se je dalo slutiti, da bo za Cirkulane to poseben dan, kajti poleg omenjene tekme so v bližini potekale prireditve v čast občinskemu prazniku. Na tribunah se je zbralo okrog 300 gledalcev, ton navijanju pa so ves čas dajali najbolj zagriženi domači privrženci, zbrani pod nazivom Volkodlaki. Za praznik je bilo torej vse nared, svoje so morali nato na zelenici potrditi le še fantje v oranžno-črni barvni kombinaciji, ki bi jim bila za potrditev naslova dovolj že točka. V prvem polčasu smo lahko spremljali zelo povprečen nogomet. Obe moštvi sta bili sila previdni v napadalnih akcijah, glavni cilj obeh ekip je bil predvsem ne dobiti zadetka, v napadu pa izkoristiti morebitno ponujeno priložnost oz. napako tekmeca. Domačinom se je videlo, da igrajo v krču, saj igralci niso bili vajeni takega pritiska, kot ga prinaša imperativ naslova prvaka in res lepih priložnosti v tem delu igre ni bilo. Velja omeniti 14. minuto, ko je od daleč poskusil Ž. Belšak, toda Mihelač ni imel pretiranih težav. Deset minut kasneje je na videz nenevaren predložek pred kazenski prostor belih poslal Josipovic, Mihelač in Vajda se nista najbolje sporazumela in žoga bi skoraj končala v gostujoči mreži. Tik pred koncem prvega dela pa so si obetavno situacijo priigrali tudi varo- vanci Roberta Hojnika. Po podaji Habruna je bil za las prekratek Domjan in ostalo je 0:0. Drugi del je bil bolj dinamičen. V 60. minuti je dvakrat poskušal Re. Punčec, toda prvič je bil uspešnejši Mihelač, drugič pa gostujoča obramba. Tri minute za tem so vrnili gostje, Goričan je z glavo le za malo zgrešil. V 68. minuti smo videli izjemno priložnost domačinov, potem ko je Re. Punčec podal do Josipovica, ki je imel pred seboj prazen gol, toda hrvaški nogometaš je slabo odreagiral in zgrešil. Že minuto zatem se je na prepolni tribuni razlegalo huronsko navdušenje, saj je Josipovic popravil svojo napako, našel samega Re. Punčeca, ki je iz bližine zadel za 1:0. V zadnjih minutah so bili nekoliko de-javnejši tudi gostje. Najprej je Antolič zapravil nemogoče, malo pred koncem pa je isti igralec podal do Domjana, ki je matiral Zajca za končnih 1:1. Kljub remiju je po tekmi sledilo veliko veselje domačih igralcev, strokovnega štaba, uprave in navijačev, saj so Cirkulane z naslovom prvaka v Superligi dosegle največji uspeh v zgodovini kluba. O napredovanju med tretjeliga-še bo že ta teden razpravljal upravni odbor, neuradne informacije pa trenutno govorijo o tem, da Haložani najverjetneje ne bodo zagrizli v izziv imenovan 3- liga. Miran Ljubec, trener Cir-kulan: »Ta zadnja preizkušnja je za nas pomenila eno zgodovinsko stvar in normalno je, da so bili igralci pod izrednim pritiskom, vključno z menoj, toda moja situacija se na terenu ni opazila. Zdržali smo, odigrali smo, kar smo morali lahko bi iztržili tudi kaj več, toda igralcem nimam česa očitati in jim čestitam za ta uspeh. Pohvala našim navijačem, ki nas spremljajo ves čas, danes pa so bili še dodatna moč ekipi.« Hajdina izjemno končala Zadnji krog Superlige je prinesel veliko zanimivih rezultatov, vsekakor pa je najpomembnejša informacija ta, da so si Cirkulane doma z remijem proti Bukovcem priigrale naslov prvaka. Gerečja vas je upala na spodrsljaj Haložanov in svojo zmago, kar bi jim še prineslo naslov, toda ni se zgodilo nič od tega. Sami so bili prepričljivo poraženi na Hajdini, obenem pa so oran-žno-črni remizirali z Bukovci. V ligi za obstanek sta se Apače in Bistrica razšla s »prijateljskim remijem« 2:2. Tržec se je na žalost njihovih navijačev prebudil prepozno, nanizal še tretjo zmago zapored, toda vse skupaj je bilo premalo za obstanek, saj je ekipa že prej zaostala preveč. Izpad iz lige skoraj zagotovo pomeni tudi slovo stratega Andreja Duka-riča od rdeče-bele klopi. Rezultati 23. kroga Lige za prvaka v Superligi: Hajdina - Gerečja vas 3:1; Cirkulane - Bukovci 1:1 (0:0); Strelci; 1:0 Ro. Punčec 69-, 1:1 Domjan 88. Lestvica Lige za prvaka: 1. CIRKULANE 22 12 5 5 45:21 41 2. GEREČJA VAS 22 11 5 6 50:38 38 3. BUKOVCI 22 10 6 6 42:41 36 4.ST0JNCI 22 810 4 45:36 34 5. HAJDINA 22 10 4 8 38:30 34 Rezultati 23. kroga Lige za obstanek v Superligi: Tržec - Središče 2:1 (0:0); Strelca: 1:0 De. Skrbinšek 71., 2:0 De. Skrbinšek 78., 2:1 Novak 88; Apače - Aha Emmi Bistrica 2:2 (1:1); Strelci: 1:0 Frak 6., 1:1 Janžič 31-, 2:1 Frak 58., 2:2 Mlinar 63.- 11 m. Lestvica Lige za obstanek: 1. APAČE 22 8 5 9 60:55 29 2. AHA BISTRICA 22 7 8 7 41:44 29 3. SREDIŠČE 22 6 6 10 41:47 24 4. ORMOŽ 22 6 2 14 36:58 20 5. TRŽEC 22 5 3 14 53:81 18 tP Super liga MNZ Ptuj - za obstanek REZULTATI 23. KROGA: Tržec - Središče ob Dravi 2:1 (0:0), Apače - Aha Emmi Bistrica 2:2 (1:1) 1. liga MNZ Ptuj - za obstanek 1. P0DLEHNIK 20 7 3 10 40:31 24 2. G0RIŠNICA 20 6 6 8 30:32 24 3. MARK0VCI 20 7 2 11 27:40 23 4. LOVRENC 20 3 3 14 15:49 12 5. P0DVINCI 9 3 15 14:19 10 1. liga MNZ Ptuj-za prvaka REZULTATI 23. KROGA: Leskovec - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 6:3 (3:1), Skor-ba - Boč 3:0 (0:0) 1. SK0RBA 21 17 1 3 53:19 52 2. BOČ 21 13 4 4 43:20 43 3. DORNAVA 21 10 3 8 40:40 33 4. R0G0ZNICA 21 8 5 8 25:38 29 5. LESKOVEC 21 7 4 10 37:36 25 JB Solidne igre članice Šahovskega društva Ptuj, 14-le-tne Amalije Skok, na ekipni članski državni ligi so mladi ptujski šahistki prinesle lepo število ratinških točk in s tem najboljšo uvrstitev do sedaj v njeni starostni kategoriji. Š skupnimi 1351 točkami je na majski lestvici zasedala 14., junija pa z enakim številom točk 15. mesto. David Murko je v konkurenci mladincev do 18 let v zadnjem mesecu osvojil novih 64 ratinških točk in z 2111 točkami zaseda 10. mesto, kar je za devet mest boljše od maja. Da je Amalija v zadnjem letu izredno napredovala, je dokazala že na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu v Portorožu, z dobrimi igrami pa je nadaljevala na ekipni državni ligi za članice. Tako je pridobila nekaj mest tudi na lestvicah najboljših v višjih starostnih kategorijah, in sicer je v konkurenci do 16 let na 23. mestu, do 18 let na 31., do 20 let na 39. in med članicami na 78. mestu. Ob Amaliji so na članski lestvici še štiri šahistke Šahovskega društva Ptuj, najvišje med njimi pa je MM Anita Vrabič na 19. mestu. Družbo jima delajo še Katarina Marič na 28., Alja Janžekovič na 56. in 11-le-tna Nika Kralj na 78. mestu. Med 14 člani Šahovskega društva Ptuj je na junijskih lestvicah v primerjavi z aprilom in majem prišlo do zelo malih sprememb tako v razvrstitvah v posameznih starostnih kategorijah kot v številu ratinških točk. Največji napredek je Foto: Črtomir Goznik David Murko uspel MK Davidu Murku v absolutni konkurenci do 18 let, saj je z novimi 64 ratinški-mi točkami napredoval za kar deset mest v primerjavi z majem. S skupnimi 2111 točkami je trenutno na 10. mestu, kar je zelo blizu njegovi dosedanji najboljši uvrstitvi. Samo med mladinci do 18 let pa ga ta uspeh uvršča na 6. mesto. Za konec še nekaj o članski svetovni šahovski lestvici, kjer je še vedno v vodstvu aktualni svetovni prvak, Norvežan Carlsen Magnus z 2855 točkami, na drugo mesto se je prebil Rus Vladimir Kramnik z 2812 točkami, v klubu 2800 je na tretjem mestu še Fabiano Caruana iz USA z 2804 točkami. Prvič se je na svetovno lestvico na izredno visoko 84. mesto z 2662 točkami uvrstil Srb Robert Markuš, sicer član ŠK Nova Gorica in zmagovalec mednarodnega turnirja Ptuj Open 2008. Za primerjavo še podatek, da ima zadnji na svetovni članski lestvici najboljših stotih šahistov 2654 točk, najboljši na slovenski lestvici Luka Lenič pa 2624. Sta pa na svetovni lestvici najboljših stotih šahistov dva člana Šahovskega društva Ptuj, in sicer na 39. mestu Vasilij Ivan-čuk z 2710 točkami in na 55. mestu Jurij Krivoručko 2691. Silva Razlag Plavanje • Miting v Wolfsbergu Benkovi dve medalji v Avstriji Plavalni klub Terme Ptuj so v soboto na 4. Internationales Walter Mortl Memorialu v Wolfsbergu zastopale Sara Lampret, Viktorija Rihtarič in Klara Benko. Na tekmovanju v Avstriji ki ga je organiziral Wolfsberger Schwimmverien, je sodelovalo kar 354 plavalcev in plavalk iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Na memorialu je ptujsko plavalno trojko vodil trener Igor Sternad, ki je lahko bil zadovoljen z uvrstitvami in tudi z odplavanimi časi. Sara Lampret in Viktorija Rihtarič sta vsaka odplavali po dva osebna rekorda, medtem ko je Klara Benko dvakrat prišla na oder za zmagovalke. Od leve Viktorija Rihtarič, Sara Lampret in Klara Benko Mlada plavalka je bila tretja na 50 metrov hrbtno in 50 metrov prosto ter je v Wolfsber- gu z dvema bronastima medaljama dosegla lepa uspeha. David Breznik Rokomet m EHF Masters 2016 Velikonedeljcani pripravljeni na Poreč Evropsko veteransko prvenstvo v rokometu - EHF Masters 2016 - bo letos v Poreču (Hrvaška), in sicer od 9. do 12. junija 2016. Na prvenstvo so se lahko prijavile tako moške kot ženske ekipe. Prijavljenih je 40 moških in 21 ženskih ekip. Moške ekipe so razdeljene v tri starostne kategorije, in sicer 35+, 45+ in 50+. Veterani rokometnega kluba Velika Nedelja »Old Bullsi« se bodo v predtekmovanju »borili« v skupini D starostne kategorije 35+ z naslednjimi ekipami: Kolding IF (Danska), SC Legion XXI (Ukrajina) in All Istria Team (Hrvaška). »Old Bullsi« začnejo tekmovanje v petek, 10. 6. 2016, ob 15.30 z ekipo Koldinga IF iz Danske. Ob 18.00 se začne tekma z ekipo SC Legion XXI iz Ukrajine in ob 20. uri tekma z ekipo All Istria Team (Hrvaška). Vse tekme v predtekmovanju se bodo odigrale v športni dvorani v Novigradu. Velikonedeljčani pa niso edini udeleženci iz Slovenije, saj v skupini A v kategoriji 35+ nastopa ekipa Slovana iz Ljubljane, v kategoriji 50+ pa nastopajo Nebrušeni Dragulji iz Ajdovščine. »Old Bullsi« so se na Evropsko prvenstvo uvrstili na podlagi dobrih rezultatov v preteklih letih, saj so prav na vseh turnirjih posegali po najvišjih mestih. Prav zaradi vrhunskih rezultatov v preteklosti in opravljenih kakovostnih treningov med pripravami lahko pričakujemo, da bodo dokazali, da se je pri Veliki Nedelji vedno igral in se še vedno igra dober ter kakovosten rokomet. Ljubitelji rokometa ste vabljeni, da pridete navijat za »Old Bull-se« v Poreč. JM torek • 7. junija 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Kolesarstvo • 14. Poli maraton Blizu 4000 udeležencev kolesarilo na Poli maratonu Pred poslovno stavbo Perutnine Ptuj se je po Potrčevi ulici vila kolona kolesarjev, ki je v soboto malo pred enajsto uro čakala na start 14. Poli maratona. Z večkratnim strelom s pištolo je predsednik Organizacijskega odbora maratona Roman Glaser označil začetek največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji, na katerem se je po ocenah organizatorjev Perutnine Ptuj, Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in Dialoga zbralo skoraj štiri tisoč kolesarjev. 4. junij so na svojem koledarju imeli zapisan kolesarji iz Slovenije in tudi tujine, ki so prišli poganjat pedale na Poli maraton. Organizatorji so podobno kot v preteklih letih ponudili udeležencem tri trase, in sicer Maxi Poli maraton v dolžini 52 kilometrov, Mini Poli maraton v dolžini 21,2 kilometra in Poli Snack maraton v dolžini 2 kilometra. Na slednjem so vozili otroci v spremstvu staršev, ki so imeli na parkirišču za avtobusno postajo svojo točko, kjer so jih zabavali animatorji. Vse udeležence Mini ali Maxi maratona je spremljalo čudovito vreme in na kole sili so nabirali kilometre užitkov na progah skozi neokrnjeno naravo Slovenskih goric in nazaj na izhodiščno točko ali na cilj na Ptuj. Vsak kolesar je s progo opravil v svojem tempu, saj Poli maraton ni bil nikoli tekmovalne narave, ampak je v prvi vrsti družaben dogodek. Prav ta družabni del je bil ponovno postavljen na ptujsko tržnico, kjer so se kolesarji okrepčali z raznoliko kulinariko, ki je eden izmed zaščitnih znakov te množične kolesarske prireditve. Naslednji zaščitni znak je tudi podelitev številnih pokalov in nagrad udeležencem maratona. Letos so bili izstopajoči kot najštevilčnejša ekipa Taluma, v kateri je bilo 567 kolesark in kolesarjev, drugo mesto je pripadlo ekipi SVIZ-a s 153 udeleženci in tretje mesto po število udeležencev je pripadlo pa ekipi Safilo iz Ormoža z 92 kolesarji. Najstarejša kolesarka je bila tudi letos Nežka Medved, rojena leta 1928, najstarejši kolesar pa Ivan Čuček, rojen leta 1936. Najmlajša kolesarja sta bila Hana Štumper-ger in Goran Mihelič, rojena leta 2015. Najatraktivnejša skupina kolesarjev so bili tudi letos Rovtarji iz Škofje Loke. Posebne pozornosti je bil tokrat deležen tudi »oče« Poli maratona Rene Glavnik, saj je nosil izvirna oblačila, prav tako pa je kolesaril s posebnim starim kolesom. Udeleženci 14. Poli maratona so tokrat uživali v lepem vremenu na kolesarjenju, druženju in ob kulinariki Perutnine Ptuj. David Breznik Tarok • Na Ptuju sedež Tarok zveze Slovenije Razširiti krog igralcev in povečati promocijo v II Sredi aprila je Ptujčan Peter Starkl postal novi predsednik Tarok zveze Slovenije, s tem pa se je tudi sedež zveze preselil na Ptuj. Novo funkcijo je ptujski ljubitelj taroka, družabne in miselne igre, ki je poznana predvsem v srednji in južni Evropi, v Sloveniji pa se igra po vseh pokrajinah, prevzel kot čast in osebni izziv. Predvsem si želi, da bi se razširil krog igralcev in bi se tarok še bolj promo-viral. Pri tem mu bodo zagotovo v pomoč tudi vsi tisti igralci taroka iz Ptuja in Ormoža, ki so prav tako dobili zaupanje na skupščini in bodo delovali v organih zveze, UO (Gora-zd Mušič), NO (Peter Mr-džen) in častnem razsodišču (Marjan Munda). Tarok zveza Slovenije je bila uradno ustanovljena leta 2002, ptujsko društvo (Tarok društvo XXI Ptuj) pa pred petimi leti. Ustanovitelj in pobudnik organizirane igre taroka je bil Henrik Peternelj, ki je še danes zelo aktiven in pomaga s svojimi bogatimi izkušnjami. Ponaša pa se tudi z najvišjim priznanjem Tarok zveze Slovenije, je vitez taroka Slovenije. Pod okriljem zveze je ta čas okrog tisoč igralcev, 250 pa jih redno nastopa na tekmah državnega prvenstva posameznikov. Vseh klubov je trenutno 22, doslej je bilo izdanih 260 licenc za igranje. »Z mojim imenovanjem za predsednika Tarok zveze Slovenije in nekaterimi drugimi Foto: Črtomir Goznik Peter Starkl, novi predsednik Tarok zveze Slovenije: »To funkcijo sem prevzel kot čast in osebni izziv«. imenovanji se je tudi okrepila pozicija ptujskega Tarok društva, ki je v zadnjem času, zlasti pa v letu 2015, doseglo zelo lepe rezultate. Ekipno smo bili državni prvaki (Hasemali, Tušek, Mrdžen), na odprtem državnem prvenstvu pa so prvo mesto dosegli Fredi Hasemali in Peter Mrdžen, druga je bila Lidija Tušek. Že 28. maja bo na Ptuju ponovno tekma za državno prvenstvo posameznikov, v restavraciji Gastro pričakujemo okrog 160 igralcev. V programu, ki sem ga predložil skupščini Tarok zveze, je tudi festival taroka, s katerim bi zaključili igralno sezono in na katerem bi igralcem podelili priznanja za dosežke v prejšnjem letu. V ptujskem tarok klubu smo zelo ponosni, da je naš član Fredi Hasemali za dosežke v lanskem letu kot prvi prejel naziv mojstra taroka. Želo sem vesel, da smo se uspeli povezati Foto: Črtomir Goznik Fredi Hasemali je prejel naziv mojster taroka za dosežke v letu 2015: »Tarok igram že 30 let. Od vseh kart mi tarok najbolj ugaja, ker je zelo zanimiv, nikoli se ne ponavlja, vse je odvisno od naslednje, druge igre. Ima tudi zelo veliko kombinacij, pa tudi s slabimi kartami se da dobro odigrati.« igralci taroka iz Ormoža, Ptuja, Rogaške Slatine in Maribora; ob ponedeljkih se nas na različnih lokacijah zbere tudi do 40 igralcev. V mandatu predsednika Tarok zveze pa si bom prizadeval tudi za to, da bi dobili sponzorja za izdelavo tarok kart s ptujskimi vedutami, ena od možnosti je tudi poli klobasa,« je po izvolitvi za novega predsednika Tarok zveze Slovenije povedal Peter Starkl, ki je tarok začel igrati pred 40 leti in mu je ostal zvest do danes. Za razvoj te miselne in družabne igre je zelo pomembno, da so se začeli ustanavljati klubi oz. društva, da se je pričelo organizirano igranje in da se igra po poenotenih pravilih igre, je še povedal. MG 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 7. junija 2016 Cirkulane • Osrednja občinska proslava Kljub težavam pogumno naprej Ob devetem prazniku občine Cirkulane so v večnamenski dvorani pripravili osrednjo proslavo, srečanje občanov pa sklenili v prireditvenem šotoru z ansamblom Biseri. Z leve: predsednica občinske uprave Milena Debeljak, podžupana Ivan Hemetek in Franc Milošič, župan Janez Jurgec ter letošnji nagrajenci Marjana Arbeiter, Zoran Dernikovič, Jože Petrovič za ljudske pevce KD Cirkulane, Jožef Klinc in Marjan Fuks. Slavnostni govornik, župan občine Cirkulane Janez Jurgec, je občanom ob prazniku čestital, vendar tudi opozoril na težave, s katerimi se spopadajo: »Delo, trud in odrekanje so stalnica našega vsakdana.« Okrcal je vlado, ki je za takšno stanje odgovorna: »Primerna poraba občin je padla na najnižjo raven v zgodovini Slovenije. Država pa medtem še vedno razsipno živi in z našim denarjem ne gospodari pošteno.« Tudi nova finančna perspektiva je po njegovem mnenju pisana na kožo večjim in bolj razvitim občinam, malim pa ni naklonjena. Kljub finančnim težavam je župan prepričan, da so največji kapital občine njeni ljudje. To so občani s kulturnim programom tudi dokazali. Nastopili so pevci mešanega pevskega zbora, godci, plesalci in Mladi veseljaki iz Kulturnega društva Cirkulane, otroci vrtca in Osnovne šole Cirkulane-Za-vrč pa so obiskovalce prireditve popeljali po vsem svetu in na koncu ugotovili, da je najlepše doma. Proslavo so obiskali tudi župani in predstavniki občin s širšega ptujskega območja, pa tudi iz petih hrvaških občin, s katerimi sodelujejo. Plaketo občine Cirkulane so za prizadevno delo v lokalni skupnosti in številnih društvih podelili Jožefu Klincu iz Cir-kulan, veliko priznanje občine pa splošnemu zidarstvu Marjan Fuks, s. p. iz Pristave za tri desetletja uspešnega dela na področju gradbeništva, pa tudi za donacije in prostovoljno pomoč. Priznanji občine Cirkulane sta dobila Marjana Arbeiter iz Cirkulan za uspešno delo na področju gasilstva in družabnega življenja ter Zoran Dernikovič iz Cirkulan za izjemno delo na področju zaščite in požarne varnosti. Priznanje župana so prejeli ljudski pevci Kulturnega društva Cirkulane, ki letos obeležujejo dvajseto obletnico delovanja. Eva Milošič Cirkulane • Košnja v Repiščah Nabrusili so kose Prejšnji konec tedna so po cvetočih haloških pobočjih kot nekoč spet zapele kose. Brata Benjamin in Marijan Vidovič sta košnjo na roke v Repiščah pripravila že 21. leto zapovrstjo. Letos se je v Repiščah zbralo ducat koscev. Najstarejši je štel 77 let, najmlajši pa sedem desetletij manj... Kosci so se zbrali ob svitu, nabrusili kose in zagrizli v strmi breg. Benjamin Vidovič pojasnjuje: »Gre za ohranjanje tradicije ročne košnje, pa tudi za druženje.« Po Sloveniji sicer organizirajo še nekaj ročnih košenj, a so dogodki večinoma tekmovalnega značaja in s tem izstopajo iz prvotnega konteksta. Nekoč so kosili, da so poskrbeli za živino, v zadnjih desetletjih pa se Haloze vse bolj zaraščajo. Vidovič je v pesmi, posvečeni koscem, zapisal: »Vse teže je tu preživeti in mlade nam mesta hočejo vzeti.« Tudi zato bodo tradicijo ročne košnje v Re-piščah nadaljevali. Eva Milošič v Staj* TEDNIK www.tednik.si j Z \ Stajerskitednik 1 Stajerskitednik Foto: EM Foto: EM Velika Nedelja • Koncert Poj z menoj Ko zapojejo mladi Otroški pevski zbor OŠ Velika Nedelja in podružnice Podgorci ter Mladinski pevski zbor OŠ Velika Nedelja so se v petek, 27. maja, predstavili na svojem zaključnem koncertu, za katerega je scenarij napisala učiteljica Saša Skok. Idejni vodja večera z naslovom Poj z menoj je bila Tea Iva-nuša, ki je prepričana, da je glasba stalni spremljevalec življenja. Obiskovalce so razveselili z bogatim repertoarjem slovenskih in angleških skladb. V goste so mladi pevci povabili glasbenike, ki so svojo glasbeno nadarjenost začeli razvijati že na OŠ Velika Nedelja in jih glasba spremlja že vse življenje: pianista Tomaža Zamudo, pianistko Tatjano Petek, harmonikarja Do-mna Zadravca ter nekdanje pevce Mladinskega pevskega zbora. Skupaj so zaigrali in zapeli. Z otroškim in mladinskim pevskim zborom pa sodeluje tudi tamburaška skupina Pikapoka skupaj s šolskimi tamburaši, ki je melodično obogatila nekaj zborovskih pesmi. Prav tako so z veseljem nastopili s pevskim zborom mladi harmonikarji. Prav posebni gostje večera pa so bili člani Pihalnega orkestra Središče ob Dravi pod vodstvom Rada Munde. Vrhunec večera je bila podelitev priznanj zvestim pevkam mladinskega zbora ter štirim pevkam, ki so pri zboru pele vseh devet let. Za vztrajnost in predanost so bile nagrajene z zlatim violinskim ključem. Za devetletni trud se jim je zahvalil tudi ravnatelj Anton Žumbar. Andreja Štumberger Radio Ptuj • Poklic inženirja bionike Bionik rešitve poišče v naravi Voditeljica Štajerske budilke Simona Pušnik se je v okviru akcije spoznavanja novih poklicev podrobneje seznanila z delom inženirke programa Bionika. Delo so ji predstavili v podjetju Talum, ki je partner Visoke šole na Ptuju in Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj. Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj in predavatelj na Visoki šoli na Ptuju, je pojasnil, da je poklic bionika zelo zahteven, hkrati pa tudi zanimiv, saj vsebuje znanja različnih področij. Že ime pove, da združuje predvsem znanja biologije in tehnike. Simona je spoznala izdelke, ki so jih izdelali študenti bionike, v Talumu pa potem videla še, kako ti izdelki nastajajo v realnem oko- lju - v Talumu so pripravili načrt, da želijo izdelati toplotni izme-njevalnik, inženirji bionike pa so rešitev za ta problem poiskali v naravi in izdelali izmenjevalnik, ki deluje na principu listov, dreves in ožilja. ''Ker je bionika kombinacija narave in tehnike, so za ta poklic primerni ljudje, ki so zelo radovedni. Dober bionik mora preštudirati veliko literature in primerov. Po mojem mnenju so za ta poklic zelo primerni gimnazijci, ki imajo veliko splošnega znanja, ki ga potem na študiju zelo hitro povežejo s tehniko,'' pojasni Robert Harb. Tudi za Simono je bilo spoznavanje dela, ki ga opravlja inženir bionike, pravi izziv. Kot je pojasnila, je delo zanimivo in pestro, zagotovo pa bi, preden bi ga lahko opravljala, potrebovala veliko izobraževanja in znanja. NŠ Foto: Črtomir Gozni k Foto: AS torek • 7. junija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Destrnik • Z osrednje prireditve ob občinskem prazniku Podelili bronasta, srebrna in zlato priznanje V občini Destrnik so nedavno sklenili praznovanja ob letošnjem 18. občinskem prazniku. Osrednja slovesnost je potekala v športni dvorani OŠ Destrnik. Slavnostni govornik je bil župan Vladimir Vindiš, ki je v nagovoru izpostavil delo minulega obdobja in se dotaknil načrtov za v prihodnje. »Uspešni smo lahko samo, če imamo vizijo, vzpostavimo enotnost in jo ohranimo. Čeprav časi za uresničevanje ambicioznih ciljev in idej niso ugodni, to ne sme biti izgovor, da se izognemo odgovornosti in se potuhnemo v povprečnost. Razmere jemljemo kot izziv, priložnost in obveznost - da se še bolj potrudimo. V prihodnost zremo pozitivno in z optimizmom, saj verjamemo, da je tudi z okrnjenimi sredstvi možno narediti marsikaj,« je med drugim dejal župan Vindiš, ki je v nadaljevanju svečanosti izročil priznanja za uspešno delo na različnih področjih. Podeljena so bila štiri bronasta, tri srebrna in eno zlato priznanje. Župan je po- Foto: Nina Zorman delil nagrade tudi študentom, ki Prejemniki občinski priznanj v družbi župana Vladimirja Vindiša in Žige Volgemuta, predsednika občinske komisije za odlikovanja in so uspešno končali šolanje. priznanja Frančišek Lenart je prejemnik bronastega priznanja za delo na področju gospodarstva. Je obrtnik z več kot 20-letno tradicijo. Marija Potrč je priznanje prejela za aktivno delo na področju humanitarnih dejavnosti, Damjan Žerjav pa za delo v Športnem društvu Destrnik. Bronasto priznanje je bilo podeljeno kmetiji Ro-došek, ki obdeluje 20 hektarjev kmetijskih površin, ukvarjajo se tudi z živinorejo. Prejemniki srebrnih priznanj so Destrniški oktet za 20-letnico delovanja, Feliks Majerič za delo na društvenem in družabnem področju ter Marija Štumberger za delo na področju dobrodelnih dejavnosti. Prejemnik zlatega priznanja je Anton Kovačec, nekdanji tajnik krajevne skupnosti. Po ustanovitvi občine Destrnik je opravljal delo referenta in je zaslužen za marsikatero infrastrukturno pridobitev. Za kulturni program prireditve so poskrbeli domači pevci: člani Destrniškega okteta in pevke ženskega pevskega zbora. Osrednje svečanosti ob prazniku občine Destrnik sta se udeležila župana prijateljskih oz. pobratenih občin Petrijanec in Polzela. Mojca Zemljarič Lenart • Kmetijsko-obrtniški sejem KOS vnovič uspel Sejem obiskalo rekordnih 10.000 ljudi Mednarodni Kmetijsko-obrtniški sejem KOS 2016 v Lenartu, letos že šesti, si je ogledalo rekordnih 10.000 obiskovalcev. V nedeljo, 29. maja, se je uspešno končal že šesti tradicionalni kmetijsko-obrtniški sejem KOS 2016 na hipodromu Polena v Lenartu. Organizatorji (Konjeniški klub Slov. gorice, Lenart, Občina Lenart, KGZ Ptuj, Moneta, d. o. o., in Las Ovtar Slovenskih goric) so več kot zadovoljni, saj se je na sejmu predstavilo več kot 120 razstavljavcev iz različnih koncev Slovenije, prvič tudi razstavljavci iz sosednje Hrvaške in Avstrije. »Smo izredno zadovoljni. Vse je namreč teklo kot po maslu. Zadovoljni so bili razstavljavci, ki so nam zagotovili, da se bodo še vrnili. Prepričan sem, da bo 7. sejem, ki bo prihodnje leto od 26. do 28. maja, prav tako uspešen,« je sporočil vodja sejma Franc Lo-vrenčič. V treh dneh, od petka do nedelje, si je okrog 10.000 obiskovalcev ogledalo kmetijsko mehanizacijo, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, obrt ter razstavo malih živali. Poleg sejemske ponudbe so se zvrstile tudi številne prireditve - od kulinaričnih in zabavnih prireditev do raznih demonstracij ter ocenjevanj vin. Že v petek so izbrali sejemsko vino. Plaketa Šampion sejma Kos je pripadla rumenemu muškatu, ki ga prideluje Vinotoč Pučko. V nedeljo pa so za županovo vino izbrali rumeni muškat, letnik 2015, pridelovalca Seba-stijana Rojsa. V okviru sejma so podelili tudi priznanja regijskega ocenjevanja vin, ki je bilo v aprilu. Med suhimi vini je postal šampi-on laški rizling l. 2015 proizvajalca Mateja Slaniča, v kategoriji polsuha-polsladka vina je zmagal sovinjon l. 2015 pridelovalca Stanka Kurnika, med vini posebne kakovosti pa je šampion postal traminec - pozna trgatev, l. 2015, proizvajalca Vinotoč Polič. Vsa županova vina (20092015) so se pomerila še za laskav naziv "Naj vino iz županovega arhiva". 28 ocenjevalcev je na koncu ocenilo, da sta dve vini dobili popolnoma isto oceno - to sta rumeni muškat l. 2009 in rumeni muškat l. 2014, oba proizvod istega proizvajalca, Vinotoča Kram-berger. Tudi na letošnjem sejmu ni šlo brez že tradicionalnega tekmovanja v kuhanju štajerske kisle župe za zlato žlico sejma KOS 2016, kjer je sodelovalo devet ekip. Najboljšo kislo župo je po mnenju komisije skuhala Občinska kuhna iz Lenarta, drugo mesto je zasedla Občina Sveta Ana, tretje pa ekipa Radio Slovenske gorice. Prvič pa so v sklopu sejma potekale tudi regijske kmečke igre podeželske mladine v organizaciji Društva podeželske mladine Slovenske gorice. Monika Levanič Slovenska Bistrica • Lani na Bistriškem rekordna poraba elektrike Rekordna poraba - posledica intenzivne industrijske dejavnosti Slovenjebistriška območna enota Elektra Maribor, ki z energijo oskrbuje 15 % vseh odjemalcev mariborskega distributerja, je lani zabeležila rekordno porabo električne energije. »To pripisujemo predvsem intenzivni industrijski dejavnosti. Tukajšnji poslovni subjekti so očitno pomembno povečali obseg svoje dejavnosti,« je osrednji razlog za povišanje porabe navedel Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor. Poraba električne energije na Bistriškem je bila lani za 3,5 % večja kot leto prej, to pomeni, da so uporabniki porabili 476.150 MWh, medtem ko je bila poraba na območju družbe Elektro Maribor večja za 1,5 %. Tudi v desetletnem povprečju je trend rasti rabe električnem energije na Bistriškem višji kot na območju celotne družbe. Največja odjemalca električne energije na območju slovenjebistriške enote, ki pokriva občine od Vitanja in Rogle do Dravskega polja in zahodnih Haloz, sta Unior in Impol, je pojasnil Miran Buran, vodja območne enote. Sovič je ob trendih porabe električne energije predstavil tudi investicije Elektra Maribor na Bistriškem. »Na tem območju smo lani realizirali za 3,2 milijona evrov investicij, letos bomo zanje namenili 3,51 milijona evrov. V tem okviru bomo kablirali 30 kilometrov nizko- in srednjenape-tostnih vodov, zgradili pet transformatorskih postaj, zamenjali ali zaradi kabliranja odstranili več kot 1.450 drogov, izvedli poseke na 25 km tras daljnovodov in priključili 1.600 merilnih mest v sistem naprednega merjenja. Računamo, da bodo letos zaključene tudi vse sanacijske aktivnosti po žledu; na celotnem območje Elektra Maribor je škoda znašala 12 milijonov evrov.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Vodja slovenjebistriške območne enote Miran Duran (od leve) in predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič sta predstavila trende porabe električne energije in investicije na Bistriškem. Med večjimi investicijami je obnova razdelilne transformatorske postaje Slovenska Bistrica, za kar bo Elektro Maribor skupno namenil približno 0,9 milijona evrov. »S tem zagotavljamo dodatne možnosti odjema in upoštevamo potrebe gospodarstva,« je pojasnil Boris Sovič. Štajerski Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 7. junija 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Trenutno nestabilno vreme je grožnja za posevke vrtnin in tudi okrasne gredice Vreme letos resnično ni usklajeno z letnimi časi. Kor kaže, je ta, ki odreja vreme, letos zamenjal april in junij. Res pa je, da tako nestabilno vreme v aprilu resnično ni tako nevarno za vrtnine, kakor je zdaj, v juniju, ko so vse v polni rasti. Pripravki, ki jih uporabljamo v boju proti peronosporam Zdaj je INI 7 1 je treba ■ z*« m #11 ■ naravne pripravke za varstvo oz. plesnim na vrtninah in okrasnih rastlinah rastlin uporabljati vsaj enkrat na teden. Med vrtninami so najbolj ogroženi seveda paradižnik, pa tudi čebula in česen. Seveda pa lahko pričakujete težave tudi z drugimi vrtninami. Na tem mestu ste lahko našli že veliko receptov za njih, pretekli teden sem tudi nekaj napisala o njihovi uporabi. Upam, da ste si članek shranili, saj so v spodnji tabeli zapisane samo količine in uporaba. Kako narediti posamezni pripravek, ste si lahko zapisali ali shranili prejšnji teden. V spodnji tabeli pa najdete recepte za pripravke, ki jih zdaj resnično uporabite na vašem vrtu. Z njimi škropimo in to vsaj trikrat zapored v petdnevnem presledku, nato pa nadaljujte enkrat tedensko vse dokler bo vreme nestabilno, temperature pa pod 30 °C. Poleg zelenjadnic so najbolj ogrožene vrtnice. Če ni časa za pripravo domačih »zvarkov«, lahko v trgovinah kupite pripravek iz njivske preslice, česnov pripravek, pripravek iz timi-jana, pa tudi sojin lecitin in bakrena listna gnojila zdaj pomagajo rastlinam, da ne bodo zbolele. Vsi ti pripravki so preventivni, to pomeni, da preprečujejo okužbe in ne zdravijo. Zato jih moramo porabiti pogosto, kadar so vremenske razmere za razvoj bolezni ugodne. Zato si morate zdaj vzeti čas tudi za varstvo vrtnin. V rastlinjakih bodo zadoščala tudi sredstva za krepitev odpornosti, med kupljenimi so to izvlečki morskih alg, aminokislin-ski pripravki in najnovejši izvlečki rastlin plantonic. Izberite enega samega, ne mešati in predvsem, uporabite jih, ko so rastline ohlajene. Upam, da v teh številnih nevihtah ne bo več toče, če pa bo, so prav isti pripravki namenjeni tudi zdravljenju posledic po toči. Uporabimo pa jih takoj, ko je to možno. Šele čez tri dni pa jim dodamo sredstva za varstvo rastlin. Miša Pušenjak zelišče pripravek recept opombe Deluje na Regrat prevrelka 2 kg svežih listov in cvetov 10lvode nerazredčeno za odrasle, 1:5 razredčeno za sadike, po tleh in po listih krepi odpornost rastlin, izboljša kvaliteto plodov, močnejša rast čaj 200 gr rastlin 10lvode nerazredčeno po rastlinah Ognjič prevrelka 1 kg cele rastline 10lvode 1:5 razredčeno škropimo po rastlinah in pa tleh. če dodamo nekaj baldrijana ali kamilic, omilimo neprijeten vonj. krepi odpornost rastlin čaj 1 pest cvetov 1 l vrele vode nerazredčeno škropimo po rastlinah Njivska preslica prevrelka 1 - 1,5 kg sveže zeli ali 200 gr suhega zelišča 10lvode razredčimo 1: 3(do 5) zalivamo po tleh in rastlinah pepelaste plesni, redno na tri do pet dni škropimo, ostale glive, padavice brozga 1 - 1,5 kg sveže zeli ali 200 gr suhega zelišča 10lvode 1: 5 razredčimo, škropimo po listih sadik, deluje tudi na zmanjšanje števila pršic, uši hladen izvleček 1 - 1,5 kg sveže zeli ali 200 gr suhega zelišča 10lvode 1: 3 redčimo Bezeg prevrelka 1 kg svežih ali 200 gr posušenih listov 10lvode nerazredčeno številne glivične bolezni ekstrakt 250 gr listov, 0,5 l vode sesekljamo in precedimo, dodamo 0,5 l tople vode in kapljico detergenta zastirka listi okoli ogroženih rastlin proti polžem Kamilica čaj 1 slaba pest posušenih kamilic 1 lvode seme namakamo najmanj 30 minut v toplem (ne vročem) čaju razkuževanje semena, predvsem križnic in stročnic, različne glivične Izvleček 1 slaba pest posušenih kamilic 1 lvode 24 ur namočeno, razredčimo 1:5 in bakterijske bolezni, Česen brozga 500 gr listov in strokov (uporabimo poškodovane) 10lvode 1:10 razredčeno proti plesnivkam, pepelasti plesni čaj 70 gr rastlinskih delov in strokov 1 lvode več ur naj stoji (čez noč) Čebula prevrelka 500 gr sesekljanih listov in čebule 10lvode 1 : 10 razredčimo glivične bolezni, uši, muhe čaj 75 gr sesekljane čebule (tudi lsitov) 1 lvode nerazredčeno brozga 20 - 50 gr luskov, posušene čebule 1 lvode 7 dni Drobnjak, kitajski drobnjak čaj 75 - 100 gr zeli 1 l vrele vode ohladimo glivice plesnivke hren prevrelka 300 gr rastl. delov 10lvode ne redčimo monilija, bela, siva plesen čaj 500 gr zelenih listov 1 lvode 1: 1 razredčimo Zajbelj brozga 500 gr sveže zeli 5lvode nerazredečeno proti vsem glivičnim in bakterijskim obolenjem, brozga 500 gr sveže zeli 5lvode 1: 1 razredčeno ne pretiravamo, da ne povzročimo škode, padavica sadik, razkuževanje semena, glivične bolezni čaj Pest zeli 1 lvode nerazredčeno Rman hladni izvleček 20 gr suhe zeli, 1 lvode 24 ur stoji na hladnem, nerazredčeno glivične bolezni, posebej plesnivke, tudi proti ekstrakt 20 gr suhe zeli, 1 lvode 1:10 razredčimo škodljivcem sirotka redčimo 1: 1 glive plesnivke, razmnoževanje virusov: deluje proti vsem pegavostim, tudi na vrtnicah, astrah, kumarah... Soda bikarbona 1 žlica sode bikarbone 2,5 žlice rastlinskega olja 4 l tople vode in počasi mešamo dodamo kapljico detergenta za pomivanje posode ne redčimo glivične bolezni, pepelaste in prave plesni pol litra vode, 1 žlička sode, 1 žlička mila, nekaj olja premešamo in poškropimo, to naredimo večkrat proti bolhačem Jabolčni kis 3 žlice najmanj 5% jabolčnega kisa 3lvode pegavosti na rastlinah, tudi vrtnicah Foto: Miša Pušenjak Rman že cveti, naberite si ga, saj je pripravek iz cvetov koristen na vrtu. KGZS - Zavod Ptuj sporoča Dan odprtih vrat KGZS Zavoda Ptuj V dneh od 8. do 10. junija bo na Kmetijskem zavodu Ptuj potekalo živahno strokovno in družabno dogajanje. Ob Dnevu odprtih vrat Zavoda, kakor smo prireditev poimenovali, želimo rejcem, strokovnjakom ter gostom iz Slovenije in tujine predstaviti napredek, ki je bil dosežen v zadnjem času v naši instituciji. V okviru tridnevnega dogajanja bodo v sredo, 8. junija, potekala strokovna predavanja s področja prašičereje. Predavanja so pripravili strokovnjaki Biotehniške fakultete, oddelka za živinorejo skupaj z domačimi strokovnjaki s področja reje prašičev. V četrtek, 9. junija, je dan, namenjen govedoreji, najpomembnejši živinorejski panogi v Sloveniji, ki v slovensko kmetijstvo prinese tudi največ dohodka. Prav v govedoreji se v zadnjih letih razvijajo nove tehnologije, ki jih želimo s pomočjo domačih in tujih predavateljev podrobneje predstaviti rejcem. V petek, 10. junija, bo potekala prireditev Dan odprtih vrat z bogatim programom. Pred slovesnostjo bodo v dvorani Zavoda s začetkom ob 9.00 predstavljeni predvideni razpisi v okviru PRP. Na predavanje vabimo predvsem rejce, ki se odločajo za investicije v objekte ali mehanizacijo. Po zaključku predavanja se bo s pričetkom ob 10.30 začela slovesnost. Na slovesnosti bo podeljena akreditacij-ska listina Slovenske akreditacije, ki jo je laboratorij za analize mleka pridobil nedavno kot preizkuševalni laboratorij po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. S tem je laboratorij s svojimi zaposlenimi, skupaj z vodstvom KGZS Zavod Ptuj odprl novo poglavje svojega delovanja, zavezano politiki kakovosti in stalnemu spremljanju in izboljševanju kakovosti dela. Laboratorij za analize mleka, ki deluje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, je največji neodvisni laboratorij za analize mleka v Sloveniji. Letno opravimo čez 400.000 analiz mleka za namene selekcije v govedoreji, izvajamo pa tudi analize mleka za komercialne namene. S svojim delovanjem se želimo približati rejcem in jim ponuditi nabor storitev, ki so za sodobnega govedorejca pomembno orodje za uspešno delo. V petek bomo predali namenu tudi nove prostore Osemenjevalnega središča in oddelka za živinorejo. Prostori so bili v letu 2015 delno izgrajeni na novo, delno adaptirani. S tem je Zavod pridobil prepotrebne prostore za strokovno dejavnost. Ob tem bomo predstavili kolekcijo krav molznic lisaste pasme in kolekcijo bikov lisaste pasme osemenjevalnega središča Ptuj. Po uradnem delu prireditve zaposleni KGZS zavoda Ptuj želimo, da si vzamete čas za druženje in strokovne debate. Samo sodelovanje stroke in rejcev lahko prinese dober rezultat v hlevih in na poljih. Želimo si, da skupaj proslavimo te rezultate. Direktor Andrej Rebernišek, univ.dipl.inž.kmet. Vir: Miša Pušenjak torek • 7. junija 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 1123 S slove NEZNANO O ZNANIH -AdiSmolar 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Grad, kurenti, piščanci. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Modrost, razgledanost, smisel za humor. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Sproščenost. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Berem. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Hrana. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Na dopust se peljem v kakšne toplice. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Matematika, najmanj priljubljena, ko je bila na urniku, in najbolj priljubljena, ko je ura odpadla. Filmoljub 8. S KATERIM SVETOVNO ZNANIM GLASBENIKOM BI POSNELI DUET OZ. BI SODELOVALI, ČE BI IMELI TO PRILOŽNOST? S tistim, ki bi me zelo prijazno zaprosil za sodelovanje. 9. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? Indiana Jones I, skupaj s sinovoma na DVD-ju. Najraje imam tiste, ki me na-smejijo. 10. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Nuccio Ordine, Koristnost nekoristnega. Zgolj ena? Nemogoče mi je na to odgovoriti. Imam pa najljubše avtorje: Kurt Vonne-gutt jr., G.G. Markez, H. Miller, A. Clark, F. Kafka, I. Cankar, Dalajlama ... Priporočamo v branje... Ewa Schilling: Norec V romanu Norec poljske pisateljice Ewe Schilling gre preprosto za ljubezen. Čeprav drugačno, kot »velevajo« družbene norme. Da gre za drugačen roman, boste spoznali že, ko boste začeli brati: nobene vejice, nobene velike začetnice, le pika (ali vprašaj) tam, kjer se konča neka poved. Pa nobenega večjega presledka med posameznimi prizori, tako da mora bralec biti prav pozoren, kako poteka dogajanje. Taka posebna oblika ni sama sebi namen: kot se pisateljica ne uklanja pravopisnim normam, ki zahtevajo upoštevanje predpisanih pravil, tako se osrednji osebi romana ne uklanjata družbenim normam, ki govorijo, da je prava ljubezen mogoča (in družbeno priznana) le med osebama različnega spola. »Norec« (naslov je moškega spola, ker v poljščini ni ženske oblike tega samostalnika) jenamreč zgodba o ljubezni med tridesetletno srednješolsko učiteljico in njeno dijakinjo. Ocena: 5 i. I_e s t v i DRAKE FT WIZKID : DANCE■ & 2. CAN'T STOP THE FELLING - JUSTIN TIMBE 3. JUST LIKE FIRE -PINK 4. CAKE BY THE OCEAN - DNCE 5. THIS IS WHAT YOU CAME FOR - CALVIN HARRIS FT. RIHANNA 6. CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL 7. I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER 8. BEST FAKE SMILE - JAMES BAY 9. HAIR - LITLLE MIX 10. HOWLING AT THE MOON - MILOW 11. I NEED YOU TONIGHT - JAMES MORISS Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Cineplexx in KoloseJ Maribor v« 11. KAKO BI OCENILI SITUACIJO NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI IN KATERE NAŠE IZVAJALCE NAJRAJE POSLUŠATE? Imamo številne zelo kakovostne avtorje in izvajalce, ki si zaslužijo več medijske pozornosti, in imamo precej zelo slabih, ki so medijske pozornosti zelo deležni. Poslušam kakovostne. 12. KAJ VAS NAJVEČKRAT VRŽE IZ TIRA? Iz tira me ne vrže prav nič. 13. NAJBOLJ NENAVADEN DOGODEK, KI SE VAM JE ZGODIL MED NASTOPOM? Na enem izmed nastopov mi je preveč zagret oboževalec z udarcem v stojalo mikrofona po nesreči izbil zob. Sem ga izpljunil in pel dalje. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Marsikaj v prid nenasilja, strpnosti, modrosti in sočutja. 15. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Lepe. Janko Bezjak Možje X: Apokalipsa Foto: splet Vsebina: Pred tisočletji, in kar je še podobnih časovnih obdobij, se je rodilo prvo človeško bitje, ki je imelo večjo sposobnost kot drugi ljudje. Prvi mutant. Ker je seveda postal zloben, je okoli sebe zgradil kult in se obdal s štirimi osebami, prav tako mutanti, mlajšimi seveda. In tako je srečno živel nekje do časa stara Egipta, ko so se ga vendarle nekako znebili in ga pokopali globoko pod zrušeno piramido. Po preteku še nekaj tisočletij ga naključje znova obudi, hitro si poišče štiri razočarane mutante in znova krene osvajat svet s pomočjo vsesplošnega rušenja ... Tu se seveda vprašamo, ali ni film že davno tega opravil z zlobneži, ki hočejo zavzeti svet tako (ali zato), da ga porušijo. Kaj bi imeli od tega? Logika odpove že na prvem koraku, vendar film glede tega na srečo ne slepomiši tam, kjer ni treba. Vsi, film in mi, občinstvo, vemo, da brez zlobnežev ne gre, zato so skrajne vloge pozitivcev in hudobcev kaj hitro razdeljene in film se pametno osredotoči na tisti del človeške mase, ki je vedno neopredeljen, torej na večinsko sredino, ki v ključnih trenutkih odloča, kam se bo nagnila tehtnica. V tem sivem polju zadovoljno ugotavljamo, da si je film vzel dovolj časa, da je lepo predstavil like in njihova hotenja ter posledično dejanja. Vse to je seveda zapakirano v debeli dve uri eksplozij, akcije in nasploh paše za oči, ki je nastala zdaj že v veščih rokah Bryana Singerja. Fant je pred 20 in več leti sicer začel s produkcijsko skromnimi, toda izvrstnimi filmi, recimo Apt Pupil, ki je lepo pokazal, da fašizem in nacizem nista nikoli umrla in da sta pravzaprav latentno obstajala že pred samim družbenim utelešenjem samega sebe. Vsi smo po malem fašisti in kapitalisti, a to dejstvo izpustimo na plan samo takrat, ko nam družbene razmere dajo vedeti, da to smemo, da ne bomo kaznovani in da je to celo zaželeno. Čeprav se je Singer pozneje usmeril v bombastično visoko produkcijo, pa je v večini svojih filmov ostal zvest podtonu družbeno odrinjenih manjših in marginalcev, ki lahko postanejo nevarni, če jih družba vendarle preveč odriva na rob ali celo v brezno. Mutanti v zdaj že devetih filmih o Možeh X so tako lahko prispodoba za prav vse družbene skupine, ki nam niso všeč, od gejev, brezdomcev, drugih ras pa vse do današnjih migrantov. Seveda je iskanje tovrstnih globočin v tem filmu nesmiselno, vendar so pod plitkim in hrupnim površjem vseeno prisotne, zaradi česar je malce bolj pomenljiv ter strukturno in zgodbovno trdnejši kot lahkotne Disneyjeve stripovske ekstravagance. Pa čeprav le za las. Čisto na koncu pa je film dokaz, da stripovske franšize še zdaleč niso blagajniško izčrpane. Naslednje leto pride seveda že deseti film. Matej Frece X-Men: Apocalypse Igrajo: James McAvoy, Michael Fassbender, Jennifer Lawrence, Oscar Isaac, Nicholas Hoult, Rose Byrne, Tye Sheridan, Sophie Turner, Olivia Munn, Lucas Till, Evan Peters, Kodi Smit-McPhee, Alexandra Shipp, Josh Helman, Lana Condor, Ben Hardy Režija: Bryan Singer Scenarij: Simon Kinberg, Bryan Singer, Michael Dougherty, Dan Harris Žanr: domišljijski akcijski Dolžina: 144 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Nasveti ^ torek • 7. junija 2016 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK kumare s smetano in krompirjem, ocvrti piščančji medaljoni, jabolčni kolač SREDA enolončnica z bobom (lahko z mesom ali brez njega), gratinira-ne skutine palačinke ČETRTEK piščančja bedra v zelenjavni omaki, riž, solata, ribezov kolač PETEK polnjeni lignji (pečeni v pečici ali na žaru), blitva s kusku-som, sadje SOBOTA ^—J ciganska pečenka, jabolčni zavitek NEDELJA juha, svinjska vrato-vina na žaru, pečen krompir, zelenjava, jagode s smetano PONEDELJEK čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir, sladoled Jabolčni kolač s cimetom Sestavine: 175 g masla, 150 g rjavega sladkorja, 1 vaniljev sladkor, 2 jajci, 225 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 1 žlička cimeta, 4 žlice grškega jogurta ali kisle smetane, 2 veliki kisli jabolki, sok pol limone. Zmehčano maslo, sladkor in vaniljev sladkor kremasto umešamo. V zmes eno za drugim vmešamo jajca. V jajčno-masleno zmes vmešamo jogurt (kislo smetano), nato pa nežno in počasi vmešamo še mešanico moke, pecilnega praška in cimeta. Jabolka olupimo, jim odstranimo peclje in peščišča ter zrežemo na majhne koščke. Pokapljamo jih z limoninim sokom. Približno 3/4 koščkov s kuhalnico (ali lopatko) vmešamo v testo in ga stresemo v pripravljen pekač. Testo s kuhalnico po vrhu lepo pogladimo, potrosimo preostale jabolčne koščke in jih z žlico nekoliko »pritisnemo« v testo (a se morajo koščki videti iz testa). Pečemo pri 180 stopinjah Celzija več kot eno uro (preverimo z zobotrebcem). Pečen kolač pustimo, da se ohladi v pekaču. Štajerske kumare s smetano Sestavine: 2 večji kumari, 1 l slane vode, 5 dag moke, 5 strokov česna, ščepec kumine, sol, poper, 2 dl goste kisle smetane; kuhan krompir v kosih. Kumare olupimo, narežemo in osolimo. Zavremo vodo, jo osolimo in zakuhamo vanjo smetano, v katero smo razžvrkljali moko, kumino, strt česen in poper. Počasi kuhamo vsaj 1/4 ure. Omako odstavimo. Kumare rahlo ožmemo in jih vmešamo v pripravljeno omako. Vreti več ne sme. Postrežemo s pirejem, žganci, polento, kuhanim mesom ali pa h kumaram primešamo nekoliko zmečkan kuhan krompir (ne čisto zmečkan!). Če imate brezmesni dan, je to to, sicer pa se zraven podajo ocvrti pi-ščančji medaljoni. ZPS • Test klimatskih naprav Šteje učinkovitost, ne cena - na vrhu najdražje Vedno bolj ekstremne poletne temperature številne potrošnike prisilijo v nakup klimatske naprave. A sodobne klimatske naprave niso namenjene samo hlajenju, pač pa lahko prostore z njimi dovolj učinkovito tudi ogrevate, kar je priporočljivo zlasti pozno jeseni ali zgodaj spomladi, ko se temperatura ne spusti pod ledišče in je zagon celotnega sistema centralnega ogrevanja potratnejši. Ker so klime vedno pogosteje del opreme slovenskih domov, so na ZPS preverili, kako se obnesejo klimatske naprave z ločeno zunanjo in notranjo enoto ter z močjo 2,5 kW oziroma 3,5 kW. Prve so namenjene uporabi v prostorih s površino do 20 ali celo 25 kvadratnih metrov, z drugimi pa boste lahko učinkovito hladili tudi prostore do 35 kvadratnih metrov. Skupaj so tako preizkusili 30 naprav, za katere so odšteli med 560 in 2575 evrov. V obeh kategorijah sta res zmagali najdražji klimi, a kakovostno in učinkovito klimo lahko dobimo za nekaj manj kot 1000 evrov. Res pa se moramo pri tem odreči kakšni udobnostni funkciji, ki so vključene v najdražje naprave. Pri nakupu klimatske naprave je najpomembnejši podatek ravno njena moč oziroma velikost prostora, ki ga boste z njo hladili oziroma ogrevali. Pri tem lahko razmislite tudi o možnosti, da bi z eno klimatsko napravo hladili več prostorov (denimo v blokovskih stanovanjih), prav tako pa se lahko odločite, da na eno zunanjo enoto povežete več (po navadi do 3) notranjih. »Priporočamo nakup inverterske klimatske naprave - te so v veliki večini, ki samodejno spreminjajo moč delovanja in skrbijo za ohranjanje enakomernejše temperature,« svetuje Boštjan Okorn z ZPS in dodaja: »Pri odločitvi, katera klimatska naprava bo prava, lah- ko pomaga tudi ocena letnega stroška uporabe. Ta strošek je sicer odvisen od tega, kako vroče je poletje, na kateri strani je prostor, ki ga želite hladiti, in kako pogosto ste v tem prostoru. Za energijo, namenjeno hlajenju, boste pri tri- do štiriurni dnevni uporabi najučinkovitejših klimatskih napravah v zmernem pasu, torej v osrednji Sloveniji, na Štajerskem in Dolenjskem, odšteli okrog 45 evrov, pri uporabi šibkejših pa približno tretjino manj. Če boste klimatsko napravo uporabljali redko, je smiselno, da je priključena na stikalo, s katerim jo boste vmes lahko popolnoma izključili, saj so nekateri modeli precej potratni pri porabi energije v mirovanju.« Ključno redno vzdrževanje Čeprav je uporaba klimatske naprave preprosta, pa je za udobje in tudi zdravje na dolgi rok treba poskrbeti z rednim vzdrževanjem. Če je klimatska J ZPS nasvet: Poskrbite, da bo klimatska naprava strokovno montirana, saj je njena učinkovitost precej slabša, če na steno ni ustrezno nameščena. Okrog zunanje in notranje enote naj bo dovolj prostora, da bo lahko zrak neovirano krožil. Zunanja enota naj bo čim bolj zaščitena pred neposrednim sončnim obsevanjem. Med delovanjem klimatske naprave naj bodo okna in vrata v prostoru zaprta. Tako tudi klimatski napravi ne bo treba delovati s polno močjo. Med poletno vročino, če je le mogoče, osončene prostore čez dan zastrite in tako zmanjšajte vpliv sončnih žarkov na temperaturo v prostoru. Ko ni v prostoru nikogar, zmanjšajte moč delovanja klimatske naprave ali jo popolnoma izključite. Ne pretiravajte s prenizko nastavljeno temperaturo, saj to poveča porabo energije, negativno pa vpliva tudi na zdravje. Pred nakupom klimatske naprave preverite vrednost na energijski nalepki. Razlika v porabi energije med posameznimi energijskimi razredi (na testu smo imeli naprave od A+++ do A) je namreč zelo velika. naprava zanemarjena, pridejo z ohlajenim (ali segretim) zrakom v prostor tudi bakterije, trosi in plesen. V sezoni je treba klimatsko napravo očistiti vsakih 14 dni, še zlasti filtre, ki jih očistimo z nežno milnico in pred ponovno vgradnjo posušimo. Enkrat na leto naj napravo preveri pooblaščeni serviser. dopolni hladilno tekočino, izmeri spremembe v tlaku in ugotovi, ali naprava kje pušča. Še tako majhne napake pri vzdrževanju lahko zelo vplivajo na učinkovitost. Občasno velja preveriti tudi stanje nosilcev zunanjega dela, saj mora biti pritrjen stabilno in ravno. Foto: Splet torek • 14. junija 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da Ljubljana dobiva svoj minaret, Ptuj pa samo M od minareta. Ljubljanski bo imel svojo vsebino, ptujski pa ... -no ja, stvar okusa... Govori se ... ... da je v naši državi zelo moderno in predvsem modro tarnati. Pa četudi ne zmeraj upravičeno. Tako je na primer dejstvo, da obdravske občine prejmejo od elektri-karjev sredstva za uporabo rečne vode, a ta denar potem ni porabljen za urejanje voda, ampak za karkoli. Ko potem pride kakšna poplava, pa: 'Pomagaj, širša družbena skupnost! Ker mi smo bogi!' ... da pod novim lastništvom odhajajo iz ptujskih podjetij večni, nenadomestljivi direktorji in upravniki. Kaj pa če bi se na podoben način losali tudi kakšne večne, nenadomestljive direktorice? Mogoče pa bi kak Rus želel kupiti geTCKUM ca g na primer. Prireditvenik ... da bo treba nekoga v kmetijstvu poslati v šolo, da obnovi znanje o odstotkih. Tako se ne bo dogajalo, da spomladanska pozeba vzame 80 odstotkov pridelka, nato jim vzame toča 80 odstotkov, seveda tudi poletna suša vzame svojih 50 odstotkov - potem pa je jeseni pridelka samo 50 odstotkov. Le od kod? ... da se raznorazni strokovnjaki zelo radi pohvalijo s svojim znanjem svetovnega jezika. Ve se, katerega. In tako so nam nedavno na mestni občini povedali, da bodo izbiro podjetja za neko delo na Ptujskem jezeru opravili po notranjem naročilu. In takoj dodali, da bo to in-house. Da ne bi kak nevednežpodvomil in pomislil na outsource... Ali - bognedaj - na off-shore... ... da se v kmetijstvu jezijo nad državo, ko jim ta razlaga, da jim ne bo pomagala zaradi posledic nedavne _ _JJ s Foto: Tajno društvo PGC zmrzali, ker bi bili morali pridelek zavarovati. Izgovor kmetov, da so takšne zmrzali tako redke, da se ne splača zavarovati, pa je malce za lase privlečen. Saj nam tudi hiša ne pogori vsako leto, pa jo vendarle pameten gospodar redno zavaruje pred tovrstnimi nesrečami. ... da dornavska občina ni mati, ampak mačeha. Zdaj bo moral človek celo delati, če bo hotel od nje kaj dobiti! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 1 2 9 4 5 6 1 5 3 8 4 2 7 8 6 1 4 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GG Bik v ©© €€€ GGG Dvojčka vvv © € GGG Rak vv ©©© €€ G Lev vvv ©© € GG Devica v ©©© € G Tehtnica v © €€ GG Škorpijon vv ©©© € G Strelec v ©© €€€ G Kozorog vv ©©© GGG Vodnar VVV ©© GG Ribi VV © G Torek, 7. junij 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave, predstavitev zbornikov, predstavitev zbornika 10 let dramske sekcije KD Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž in zbornika 20 let KŠD Dobrava 18:00 Ptuj, Dom Franca Krambergerja, odprtje razstave Gregorja Samasturja 19:00 Ormož, Dom kulture, Letni koncert PZ in benda Gimnazije Ormož Sreda, 8. junij 17:00 Središče ob Dravi, Knjižnica, zaključna pravljična urica z otroško predstavo Gusar Berto 18:00 Slovenska Bistrica, mali park za knjižnico, Glasbeni kviz učencev glasbene pripravnice 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje dr. Ferdinanda Šerbelja Usoda zaplenjenih umetnin v federalnem zbirnem centru 19:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture, okrogla miza Destrnik 1991, v počastitev 25-letnice samostojne Slovenije je nastala knjižica Miha spozna, kako je potekala vojna za Slovenijo 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, vitrina meseca, predmeti, povezani s ptujskimi dominikanci, odlomek pečnice iz leta 1558 19:00 Ptuj, Mestni kino, pogovor ob projekciji filma Mettejini glasovi Četrtek, 9. junij 15:00 Slovenska Bistrica, grad, županov sprejem za športnike Petek, 10. junij 09:00 Podgorci, pri Kulturni dvorani, praznik KS Podgorci, tekmovanje društev upokojencev v kegljanju za pokal KS 10:00 Slovenska Bistrica, športna dvorana, 27. medobčinsko srečanje društev upokojencev občin Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica 16:00 igrišče Teniškega kluba Term Ptuj, Dobrodelni teniški turnir - zbiranje sredstev za Urgentni center Ptuj, Zbiranje sredstev za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj 18:00 Ptuj, dvorana GŠ Ptuj, koncert Komornega moškega zbora Ptuj Mestni kino Ptuj sreda, 8. junij: 19:00 pogovor ob projekciji filma Mettejini glasovi, predstavitev projekta Slišanje glasov, gostje: dr. Bojan Dekleva, Hana Košan, Lara Brglez četrtek, 9. junij: 19:00 Planet samskih petek, 10. junij: 17:00 Top maček - Na začetku; 19:00 Filmski dan: Utrip ljubezni; 21:00 Filmski dan: minuta za umor sobota, 11. in nedelja, 12. junij: 17:00 Top maček - Na začetku; 19:00 Liffe po liffu: Einstein v Mehiki; 21:00 Planet samskih Sestavil: Tadej Slnk, horarnl astrolog Velja za teden od 7. do 13. junija 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ 0 dvorcih in gradovih v Spodnjem Podravju! Ni1 UddtU Z Natal'i° Škrinjar v četrtek ob 16. uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si mmKHIOWHA WWW.felÍX.eÍ Qelix učila Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Klavdija Horvat, Cankarjeva 2, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! gP Tednikova nagradna razrezanka ■ kuponček x Ime in priimek:_______________ V <> Naslov:_________________ Foto: CG 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 14. junija 2016 Družba Radio Tednik Ptuj, v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA enakost-prijateljstvo-sopomoč. Pridružite se nam 14. 6. ob 17.30 v Termah Ptuj, da skupaj pokažemo, da smo pripravljeni pomagati. Nastopili bodo: Tanja Žagar, Dejan Vunjak, Pajdaši, Donačka, Siniša Žunec, zmagovalki prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Kaja Kralj in Minea Gabrovec, polfinalistka hrvaškega Super talenta 2009 Gabrijela Hrženjak, čaka vas tudi glasbeno presenečenje iz Hrvaške. triglav Štajerski1TEDNIK www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 7. junija 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Komorni moški zbor Ptu j vabi v petek, 10. junij ob 18.00 ur Koncert v dvorani Glasbene šole Karol Pahor 2016 TOREK 7. junij 7:30 Glasbena osmica (sloj, pon, 6:00 Pregled tedna, pon. 8:20 Sola, da se ti zrola, pon. 9:40 Pomurski tednik 10:05 Kuhinjica, pon. 10:30 Glasba za vse, pon 11:00 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 (VlETER - Pero Lovšin, pon. 13:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 13:25 Rimske igre, pon. 13:40 Sekverica, pon, 13:55 Glasbena osmica [tuja), pon. 19:25 Regata Ptuj£anka2016, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Dobrote slo, kmetij 2016, pon, "0:45Spor'--1-- *.;: W (g- pisana ■ zabavna • aktualna SREDA B. junij 1,—" ' 3: 9:15 Kuhinjica, pon. 0ETER - Dan D, 11:10 9:40 METÉR-DanDpon. Dnevnik TV Maritrór 12:00 Ptwska kronika, pon. 12:25 DORA: Filip Fiisar, pon. 13:15 Wdeostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 16:25 Sport(no): Aleš Ceh 18:50 Cista umetnost, pon. 19:15 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:45 Mura Raba 6. Oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Gostilna »Pr Franceta, pon. 21:20 Glasba za vse pon. 21:55 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Sreda v sredo: Patricija Sulin, pon. 23:10 Videostrani 20:45 Športno): Nejc Janzekovic, pon, 21:10 Pogled nazaj, pon, 21:30 PMK: Melos, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani ČETRTEK 9. junij 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon, 3:00 Regi norišnica, pon. 8:55 MuraKaba 7, oddaja, pon. 9:15 Evropski utrip, pon. 9:35 Kuhinjica, pon. 10:00 DORA: Jan Plestenja, pon. 10:50 Dnevnik "IV Maribor 11:40 Reportaža z dogodka Dobrote slovenskih kmetij 2016, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sport(no): Aleš Ceh, pon, 12:50 Glasba za vse, pon. 13:20 Cista umetnost, pon. 13:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Povabilo na kavo z vokalno zasedbo Melos, pon. 18:50 Sekvenca, pon. 19:05 Pogled nazaj, pon. 19:25 Gospodje ptujski, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 bolita, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Javne službe se predstavijo, pon. 22:35 Videostrani_ Ptujska televizija PETV T: 02 590 880 28. info@petv.tv, www.petv.tv Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo, po želji tudi nažaga- na. Tel. 031 444 154._ PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo. Po želji tudi nažaga-na. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in ostale kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM kosilnico flaksarico, 3,5 konjskih moči, novo, nerabljeno, z vso opremo in računom. Možna dostava, ugodna cena. 031 566 399. PRODAM pujske, stare 8 tednov, primerno za nadaljnjo rejo. Marija Vi-dovič, Pobrežje 74, Videm pri Ptuju. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. NEPREMIČNINE ODDAM poslovni prostor, 230 m2, primeren za trgovinsko - neživilsko dejavnost, skladišče ali delavnico. Rajšpova 14. Ivan Kolarič, telefon 041 639 074. MOTORNAV OZILA PRODAM lepo ohranjen Audi A4, 1,9 TDI, multitronic, l. 2003, z letno vi-njeto, komplet dodatnimi alu-platišči z zimskimi gumami, možnost kredita. Inf. na tel. 031 687 71 7. VOZNIKA C + E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Telefon 040 296 391. BELA TEHNIKA NOVO kuhalno ploščo Candy, 3 plošče na plin in 1 plošča na elektriko, ter plinsko bombo, prodam. Telefon 031 474 172, informacije po 16. uri. RAZNO UGODNO prodam litoželezno peč, zelo primerna za kurjenje z drvmi. Tel. 041 274 763. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICÄ ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ : F1ADIO TEDNIK Ptuj d.„.„. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Bili smo čustveno bogati, dokler bila si z nami ti. A zdaj živijo le spomini na te srečne dni. SPOMIN 6. junija je minilo leto, odkar si se nenadoma poslovila od nas, draga žena, mama, tašča, babica, botra, svakinja in teta Ivanka Bezjak 6. 6. 2015-6. 6. 2016 Hvala vsem, ki se je spominjate in poklonite cvet ter prižgete svečko. Vsi njeni Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od našega dragega partnerja, očeta, očima, tasta, dedka, pradedka, brata in strica Stanka Cafuta IZ MAJSKEGA VRHA 47 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem ter vsem, ki ste nam stali ob strani v času njegove bolezni, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala g. župniku za opravljeno sv. mašo, pogrebni obred ter opravljeno molitev, pevcem Feguš za odpete žalostinke, govornici ge. Marjani za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj in Mir za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: Marija, hči Ančka z Dejanom, sinova Jože in Damijan z družinama, Marija, Srečko, Dragica in Marjan z družinami, vnuki Tia, Mineja, Manca, Biserka, Andrej, Sabina, Patricija, Marjetka ter pravnuka Marko in Sara 08:00 Kronika iz občine Deslmik 10:00 Ulrip iz Omioča 11:00 Gostilna pri Francetu 12:10 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Kronika iz občine Desrrnik 21:30 Kmečki praznik v Stopercah 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVE DNI K več na spletni strani www.siptv.si 08:00 I 'V I k';:": 11 večer v Dornavi 09:30 ŠKL 10:00 Ljudski ¡H3vci se predstavijo 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska izloiba - V 2IVO 18:00 Oddaja iz prclcklosii 20:00 Končen zborov OS Doma v n 21:30 Folklorni večer v Domavi 23:00 Vidco strani SIP 08:00 Koncert vzgojiteljskega zbora 09:00 Ptujska kronika 10:00 19. praznik Obč i ne Starše 10:20 Gostilna pri Franoct 11:30 Videostrani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Košnja v Gerečji vasi 21:30 Koncert vzgojiteljskega zbora 22:15 Gostilna pri Francetu program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Doffiava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing; Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 TEMELJITO SPOMLADANSKO ČIŠČENJE zadnjih kosov delovnih oblačil Zaščita in Priori za različne poklice po RADIKALNO znižanih , SIMBOLIČNIH cenah ! majice že od 0,99 EUR delovni komplet že od 9 EUR ženske hlače že od 3 EUR zaščita |pnon ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška cesta 13 maloprodajna trgovina - vsak delavnik - 7.00/16.00 Podravje • Letalski center Maribor še brez pogodbe ministrstva Protitocno letalo kljub toči ostalo na tleh Mariborskemu letalskemu centru država še vedno ni zagotovila denarja za izvajanje protitočne obrambe na severovzhodnem delu Slovenije, čeprav bi jo morali že začeti izvajati. Ob zadnjem neurju je tako letalo za boj proti toči ostalo na tleh. Letalski center Maribor kot edini izvajalec v Sloveniji že od leta 1999 v severovzhodni Sloveniji izvaja letalsko protitočno obrambo. Zadnja leta zaradi nižanja sredstev dobrih 2400 kvadratnih kilometrov površin branijo z enim letalom. A to letalo letos še ni poletelo. Tudi ob zadnjem majskem neurju, kjer je toča samo v Podravju povzročila za okoli 36 milijonov evrov škode, je ostalo na tleh, saj kot je pojasnil vodja obrambe proti toči iz Letalskega centra Maribor Darko Kralj, sredstev za zaščito pred točo še nimajo. Pogodba s kmetijskim ministrstvom, ki bi letalskemu centru zagotavljala financiranje posipov točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, namreč še ni podpisana. »Sklep vlade, da se letalska obramba proti toči tudi letos sofinancira, je bil izsiljen izključno na pritiske Letalskega centra Maribor. Sedaj je na potezi ministrstvo za kmetijstvo, a še niti ni pripravilo javnega razpisa, kaj šele podpisalo pogodbo. Sklep vlade je bil sprejet sredi maja in v tistem trenutku bi ministrstvo lahko objavilo javni razpis. Če bi kaj delali, bi to že imeli pripravljeno," je jezen Kralj. Kot je še povedal, so v mariborskem letalskem centru pripravljeni na izvajanje obrambe pred točo že od februarja: „Mi smo pripravljeni, v petih dneh po podpisu pogodbe lahko začnemo." Več kot polovica občin podpisala pogodbo Po beseda Kralja za delovanje zaščite potrebujejo okrog 160.000 evrov. A to je v primerjavi s škodo, ki jo toča lahko povzroči, drobiž. Za izvajanje letalske obrambe pred točo naj bi okoli 57.000 evrov zagotovila država, vsaj 82.000 evrov pa občine s tega območja. Zatika pa se tudi pri slednjih: »Mi smo občinam poslali pogodbo v podpis pred mesecem dni ravno zaradi tega, da ko bo sklep sprejet, ne bi predolgo čakali. Lahko povem, da tudi letos ne bo vseh 52 občin podpisalo pogodbe. Doslej jo je podpisala več kot polovica, v ostalih še to poteka. Verjamem, da bodo podpisale v teh dneh," sklene vodja obrambe proti toči. Katere občine so pristopile k sofinanciranju protitočne obrambe, bo znano, ko bo zaključen razpis. Vlada dala zeleno luč za dve leti Kdaj bo pogodba vendarle podpisana in bo letalo začelo braniti območje pred točo, smo povprašali na kmetijsko ministrstvo. Kot so pojasnili, vlada podpira izvajanje letalske obrambe pred točo, a bodo sredstva za sofinanciranje le-te namenili le, če bo v njeno izvajanje vključe- Za letalsko obrambo pred točo vse manj sredstev 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Ministrstvo 79.284,87 74.500,00 56.779,95 56.544,00 51.225,65 57.208,66 Občine 113.368,80 110.820,52 88.267,26 82.215,47 103.371,56 107.155,55 Skupaj: 192.653,67 185.320,52 145.047,21 138.759,47 154.597,21 164.364,21 Delež ministrstva v javnih sredstvih 41 % 40 % 39 % 41 % 33 % 35 % Delež občin v javnih sredstvih 59 % 60 % 61 % 59 % 67 % 65 % Ministrstvo za kmetijstvo je za izvajanje obrambe pred točo namenilo sredstva, ki so se od leta 2011, ko so znašala 74.500 evrov, znižala na okrog 56.000 evrov. Občine so prispevale 60 % sredstev, pri čemer so se skupni zneski prispevkov občin letno znižali s 110.800 evrov v letu 2011 na 82.500 evrov v letu 2013. V letih 2014 in 2015 so občine zopet prispevale več sredstev za izvajanje letalske obrambe pred točo na branjenem območju, saj je višina sredstev iz proračuna lokalnih skupnosti ponovno presegla 100.000 evrov (v letu 2014 je znašala 103.371,56 evra, v letu 2015 pa 107.155,55 evra). Projekt je leta 2014 sofinanciralo 43 občin na branjenem območju, v letu 2015 pa 42 (v preteklosti 38 v letu 2012 in 36 v letu 2013), od skupaj 52 povabljenih. na vsaj polovica občin z branje-nega območja, ki letno prispevajo vsaj 82.000 evrov. Kot so še dejali, so pristopili k pripravi javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, a kdaj bo pogodba podpi- sana, nismo izvedeli. Ob tem so še dodali: „Izvajanja obrambe pred toče MKGP ne pogojuje izključno s podpisano pogodbo, saj projekt sofinancirajo tudi lokalne skupnosti. Od vseh javnih sredstev jih MKGP prispeva približno tretjino, zadoščajo pa za letno vzpostavitev celotnega sistema obrambe proti toči, katerega delovanje pa se nadalje financira iz sredstev lokalnih skupnosti." Monika Levanič Osebna kronika Rojstva: Danijela Turk, Moškan-jci 26, Gorišnica - deklica Lia; Karmen Koželj, Kokolajnščak 6, Sv. Jurij ob Ščavnici - deček Mark; Nuša Ploj, Dornava 79 a, Dornava - deček Jaka; Saša Vor-šič, Zagorje 7, Sv. Tomaž - deček Gašper; Simona Horvat, Gradišče 10, Sv. Tomaž - deklica Stela; Sanja Fabjančič, Ul. Planinčevih 32, Miklavž na Dr. polju - deklica Zoja; Mateja Veldin, Brunšvik 18, Rače - deklica; Danijela Bohl, Vintarovci 69, Destrnik -deček Teo; Martina Kolednik, Medribnik 14 a, Cirkulane -deklica Vita; Metka Pernek, Dobrina 58, Žetale - deček Gašper; Alenka Omulec Divjak, Galušak 8, Sv. Jurij ob Ščavnici - deklica Urša; Manuela Ros, Rožengrunt 12 a, Sv. Ana v Slov. goricah -deček Tim; Marjetka Pobežin, Zg. Sečovo 13, Rogaška Slatina - deklica Eva. Umrli so: Vladimir Pušnik, Ptuj, Kvedrova ul. 5, roj. 1933 - umrl 26. maja 2016; Franjo Krajnc, Dolane 21 c, roj. 1940 - umrl 27. maja 2016; Janez Majer, Bukovci 99, roj. 1927 - umrl 28. maja 2016; Darko Nemec, Osluševci 25, roj. 1964 - umrl 28. maja 2016; Gordana Kaisersberger Grlica, roj. Kaisersberger, Dolič 36 b, roj. 1973 - umrla 27. maja 2016; Marija Gerlič, roj. Štan-deker, Ptuj, Potrčeva c. 15, roj. 1944 - umrla 29. maja 2016; Janko Hertiš, Kungota pri Ptuju 128, roj. 1956 - umrl 31. maja 2016; Miroslava Marija Žiško, roj. Frangež, Cirkovce 73, roj. 1930 - umrla 30. maja 2016; Marijan Metličar, Zgornja Hajdi-na 82, roj. 1959 - umrl 30. maja 2016; Stanko Čagran, Ptuj, Brstje 5 a, roj. 1933 - umrl 30. maja 2016; Marija Šeliga, roj. Vinkler, Stogovci 18, roj. 1924 - umrla 31. maja 2016; Elizabeta Kokot, roj. Perger, Tibolci 29, roj. 1930 - umrla 1. junija 2016; Alojzij Lesjak, Velika Varnica 78, roj. 1931 - umrl 1. junija 2016; Angela Sagadin roj. Fras, Mihovce 55, roj. 1922 - umrla 29. maja 2016; Cveta Mlakar roj. Pra-potnik, Ljubljana, Zarnikova ul. 12, roj. 1919 - umrla 31. maja 2016; Martin Roškar, Gajevci 20, roj. 1963 - umrl 29. maja 2016; Ana Zafošnik, roj. Bostner, Veliki Okič 9, roj. 1921 - umrla 1. junija 2016. Poroke - Ptuj: Boštjan Prelog in Mateja Rožmarin, Muretinci 2; Damjan Golirač in Mihaela Mo-ravec Ptuj, Ul. 25. maja 8; Peter Hrženjak, Goričak 39, in Antonija Pomper, Hrvaška, Varaždin, Za-vojna 13; David Vrabl, Mezgovci ob Pesnici 26 a, in Dragana Gaj-šek, Ptuj, Spolenkova ul 23 a; Mitja Šegula in Petra Tomažič, Cunkovci 15. Poroka - Ormož: JožeTrstenjak in Katja Senčar, Mihovci pri Veliki Nedelji 46. Napoved vremena za Slovenijo Lani v času delovanja obrambe pred točo škode ni bilo Letalski center Maribor je v lanskem obdobju od junija do oktobra po podatkih kmetijskega ministrstva izvedel 15 letalskih akcij zaščite proti toči v osmih dneh: "Iz poročil Letalskega centra Maribor o izvajanju posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom v letu 2014 in 2015 z letalsko obrambo pred točo izhaja, da je na branjenem območju manj škode zaradi toče, saj niti v letu 2014 niti v 2015 na branjenem območju v času delovanja obrambe pred točo ni bilo škode, ki bi jo ta povzročila." Ako na Medarda (5.) dežuje, štirideset dni še naletuje. Danes bo večinoma sončno z nekaj kopaste oblačnosti. V gorskem svetu je popoldne možna kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 13, ob morju 15, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. Obeti V sredo bo precej sonca, popoldne bo v hribovitem svetu nastala kakšna ploha ali nevihta. V četrtek bo spet več oblačnosti, pojavljale se bodo krajevne padavine. Vremenska slika Nad srednjo Evropo in Alpami se počasi krepi območje visokega zračnega tlaka. V višinah bo od severovzhoda k nam postopno pritekal nekoliko bolj suh zrak. Foto: arhiv