75
V kterem mescu ljudje navadno najbolj merjo?
Star slovašk pregovor pravi: „\astal marec, poberaj sa do hrobu starec!" to je, pride sušeč, pripravi se za grob starec. Al ne le starim ljudem je mesec sušee (marci} nevaren, temuč merljivost sploh je ta mesec večja kakor druge mesce. Tako pričajo statistični zapisniki. Od tisoč (tavžent) ljudi, ki leto in dan umerjo, jih umerje (po primeri od 50 let) mesca prosenca (januarja) 101, svečana 97, suš ca 102, malega travna 98, velikega travna 81, rožnika 68, malega serpana 70, velikega serpana 78? kimovca 75, oktobra 69, listopada 75, grudna 86. Iz te tablice se vidi, da mesca sušca najbolj ljudje merjo, najmanj pa jih umerje v dveh poletnih mescih: mesca rožnika in malega serpana, v jeseni pa mesca oktobra (kozoperska). Merljivost mesca velikega serpana (avgusta) je pa v primeri s sledečima dvema mescoma večja, česar je huda vročina, veliko delo na polji, zlasti pa nezrelo sadje največ krivo.                                                               „Slov. Nov."