Začenja se daniti. Kar se je čulo iz slovenskih ust v drž. zboru ob priliki razgovora o državnem proračunu, nam je veselo znamnje, da se na našerh političnem obnebju začenja daniti; le nektere temne megle se naj razpršijo, in zasije nam jasno solnce resuice in bratovske sloge. Govoril je namre. proti sedanji vladi in siBtetni poslanec dr. Vo.cjak iz narodnega stala dokazovaje, da vlada pri vsaki priliki proti Slovanom in posebno še proti Slovencem ,,ponem.evalne namene razodeva". Svojo trditev podpirai je z dejanjskimi dokazi, da nemamo Slovenci ne ene narodne srednje šole, dajesedanji minister nauka na ljubljanskih sredniih šolah, na kterih so za prejšnjega ministra Jifžečka vsaj slov. paralelke bile, še te odpravil; da se je ministerstvo nauka lotilo tudi "lj udskih šol izro.ivši letošnji deželni skupš.ini učiteljev v Giadcu v posvet učen načrt, kteri naravnoč zahteva, da se slov. mladež v l.judski šoli nemščine popolnoma nau.i, ter postane tako ljudska šola — po dr. Vošnjakovih besedah — Jezičua vadnica" (Sprach-Dressnr-Anstalt) ,,namesto da je narodna izobraževalnica." — Kakor v šolab se godi v uradnijab ter jih je ntned uradniki mnogo, ki menijo, da se s tern svojim predpostavljenirn prikupijo, če .e proti narodnim pravicam in tirjatvam prav vnemajo.'' — Popis narodnih krivic, ki se nam god., je kon.al z besedami: ,,To je bilo treba povedati, da 8e ne bi kje sklepalo, da, če se spustimo v specielni razgovor o drž. proračunu, s e d a n j i vladui sistemi zmožnost pripisujemo, državo ojačiti, Ijudski blagostan povzdigniti, večino avstrijskih dežel io narodov zadovoliti". (Pravo! na desnici.) Tudi mi re_emo g. dru. Vošnjaku: pravo! ker je bil nja govor iz narodnega in federalističnega stala brezpogrešen ter spričuje, da se g. poslanec sedanji sisteini in vladi vendar še ni zapisal, marveč je odlo.no pokazal, da od te sisteme ničesar dobrega ne pričaknje za povzdigo Ijudskega blagostanja. To nam je znamnje, da se začenja daniti v slovenski politiki, kajti nedavno so Vošnjakovi tovariši še mislili, da si bodo z liberalno popustljivostjo pri vladi kakor pri liberalni večinl drž. zbora socutja, 8 sočutjein pa pravičnosti v narodnih vprašanjih pridobili. Nam 80 to bile že iz začetka zgolj sanje, to spoznava zdaj tudi dr. Vošnjak; začenja se toraj daniti, le nektere temne megle še branijo solucu, da nam jasno ne zasije. Te megle razgnati, sporazumljenju pot ogladiti, je blagi namen tega spisa. Ne-emo pisati rekriminacij (obdolženj), pa to je gotovo, da so gospodje Vošnjakove vrste premnogo sami krivi napak, zarad kterih se zdaj pritožujejo. Kdo je neki kriv, da so mestni šolski očetje v Mariboru, Celju, Ptuju, Slovengradcn, Bistrici itd. slovenščino iz sol celo ali z ve.ine pregnali? Tega je kriva postava, ki prepušča šole ljudem, kterim je nemškutarija vse, prava ljudska omika pa nič. Za posfave so pa poslanci odgovorni! Na to, da bodo šolske postave pred vsem slovenski uarodnosti na kvar, se ta5aš mislilo ni, ko je ,,ločitev sole od cerkve" omamila tudi slo venske poslance, ki so nam grozno zamerili, da se ne moremo navdušiti za nove -šolske postave". — In kaj imajo naše srenje od te ločitve? Ničesar druga kot strašanskih stroškov in^ brez števila sitnob. Leta 1871 je bilo samo na Štaierskem za šolske potrebe v letni proračun postavljeno 319.311 gld.; za leto 1875 že imamo 848.000 gld. V enaki meri bodo naraščali stroški tndi v pribodnje; vrh tega pa bodo stroški za samostalne organiste tim večji^ čim bolj nam mijejo učitelji, ki znajo na orgle in še službo za primerno majhuo povračilo opravljajo. Pa naj bi že bilo vse to, ko bi šole bile veliko boljše, pa niso! Vošnjakin drugi tožijo nad ponemčevanjem, starisi in taki, ki imajo priliko in zmožnost vspehe ^nove sole" presojati, tožijo nad nevednostjo mladeži, vsi se pa pritožujejo nad razbrzdanostjo in spačenostjo šolske mladeži. Komu ste torej vstregli glasovaje za vse te šolske postave? Zastonj toži ^Naiod" nad kranjskimi učitelji, ki podpisujejo proteste zoper dia. Zaraika, češ, da ,,ma_jka pi-avih značajev!" Kd» bo značajev iskal tam, kder gre za kruh, za boljse sliržbe, za rodovino? Tacih narodnih značaiev. ki rajsi gmotuo škodo tipe, kakor da bi narodno stvar zatajili, je v vsakera narodu prav malo, naimanj pa v učiteljskem stanu, ki je zdaj v narodoem oziru še bolj odvisen kot poprej. To je zakiivila^prenaglena šolska osnova, o kterej velja, kar Suzelkao gospodarski kiizi pise, da je namreč rnaiav_a kazeu zopernaravnih grehov", ki so se storili v postavodaji. — Vprašamo, ali je bilo treba so?raštva in liujskanja zoper nas, ki smo to vse pred vidili in poslance svarili, da naj ne sedejo liberalnim nemškim ustavakom na limanice? Euako kakor v šolskih rečeh škodovali so n a r o d n ej stvari Vošnjakovi tovariai s tem, da so za konfesionelne postave glasovali. Kakor 80 ^cerkvene" postave na Piuskem luterana Bismarku in tr.pi fiajmavrerjev ua korist, tako so pri nas ,,konfesionelne" postave nalašč za liberalno, nemško-centralistično stranko. Ko bi za njo ne bile, bi jih tudi s tako silo ne bila tirjala. Jedro teh postav paje, da vlada cerkvene službe podeljuje, da torej tudi pogodbe temu podeljenju stavi. Kaj te pogodbe pri nas na Slovenskein pomenjajo, ni treba zdaj dru. Vošnjaku več razlagati, ko je sam v svojem govoru izrekel, da vlada povsod, kamor koli njen vpliv sega, rponemčevalne namene razodeva." Vprašamo zopet, je-li narodnosti na korist bilo, da so slovenski poslanci za konfesionelne postave glasovali? V majbnem narodu, kakor je sloveusk, je treba vse omikane življe v pomoč vzeti, da se potujcenja obranirao. Zatorej je bil hud političen pregrešek, glasovati za postave, ki prevažuemu faktorju v narodnem življenju, kakoršen je duhovenstvo, usta zapirajo, politično svobodo zatirajo. Postave bi bile sicer tudi brez slov. poslancevpod yodstvom dia. Razl aga sklenjene; toda razpor bi bil svojo ostrino zgubil, duhovniki bi pa imeli vsaj zaslombe pri naroduej stianki, tako so pa — zrno med dvema kamnoma, in žalostnih nasledkov za narodno stvar se bomo mnogo doživeli! 0 tein, kako da so Vosnjakovi tovarisi tudi v srenjskih rečeh in v zadevi politične uprave *z nami navskriž, nočenio tukaj govoriti. Da pa v teh rečeh ljudstvo ž njimi ni zadovoljno, spričuje zabvala od vranskega okr. zastopa g. Hermanu poslana, v kterej naravnoč rnožje obžalovanje izrekajo nad teru, da so Vošnjakovi tovariši v teh prevažnih rečeh Hermana zapustili. Vse to so bude zmote in mi smo trdno prepričam, da razpora med nami in ,,mladimi" nič druga toliko krivo ni, kakor kratkovidnost in pa hrepenenje po liberalnem lesku, prikterem pa ljudstvo dnševno in gmotno če dalje bolj hira. Ker je pa g. dr. Vošnjak, sodeč po nja govoru, odločno stopil na stran opozicije in Razlagovo polovičarstvo popustil, je upati, da bode tudi spoznal najbujsi pregrešek, ki ga je v zvezi z Razlagom storil, da je namreč v konfesionelnib in prej v solskih zadevab za vladno strauko delal in podpiral sistemo, proti kterej toliko opiavičenih pritožeb ima. Da zavlada skoro to spoznanje, ie naša prisrčna želja!