GLASOVA anorama BERITE V TEJ ŠTEVILKI KRANJ, 1. JUNIJA 1963 ŠTEVILKA 21 Zakaj se Je razbila kon- TROBENTAČ S ferenca petih arabskih STOLPA voditeljev? # KDO SO SI V LASEH Ozadja majhne krize med tremi arabskimi državami še niso do konca razčiščena. Berite poročilo na drugi strani. Srečanje s Poljsko Krakov je najstarejša poljska prestolnica. V njem so pokopani veliki duhovi poljske kulture. Reperta/o o Krakovu in potne vt:se med Pol.aki berite na tretji strani. * MOŽ, KI JE ŠTIRI- KRAT UMRL Naravnost pretresljiva I zgodba o sovjelskem I znanstveniku, ki je preži- ^ vel štiri smrti. * ZNANOST IN /EH- I NIKA # FILMSKI VRTILJAK 1 9 HOROSKOP IN HU- % MORESK* i lMHUiiiii!iMimiii!iiim Veselimo se torej ZINKA LEBEN Gaudeamus igitur, iuve-oes dum sumus ..., ali po naše: Veselimo se torej, dokler smo še mladi ..., poje pol tisočletja stara študentovska pesem. Njeno besedilo in napev so si naši maturantje izbrali za himno. Svojo »visoko pesem« zapojo, ko s slavnostnim sprevodom oznanijo ljudem, da bodo po poletnih počitnicah prestopili nov življenjski prag, potem ko so preddverje že prešli. Maj je njihov čas, zato jim — še preden zapustijo gimnazijske klopi — prepustimo besedo. Gimnazijska leta — dogodek 19-letna ZINKA LEBEN je doma iz Selc in se je v škofjeloško gimnazijo vsa ta leta \ožila z avtobusom. Časa za zabavo ji tako ni ostajalo, zato tudi ni vedela pravega odgovora, ko sem jo v prašal, kako se škofjeloška mladina najraje zabava. — »Mislim, da se še najbolj razvedri na mladinskem plesu, ne rečem pa, da ji nista film ali šport še ljubša,« je mirno dejala mladenka, ki je za zrelostni izpit pripravila 77 strani obsegajočo socialno, idejno in estetsko analizo Cankarjevih Hlapcev. »Vse zimske počitnice sem preždela ob razpravah o Hlapcih in k nalogi prilagam kar tri strani virov, iz katerih sem se učila. Ne morem pa si odpustiti, da sem zamudila priložnost in si nisem ogledala Hlapcev v Drami. Smešno: celo Parižani so lahko spoznali Hlapce Cankarja, jaz pa sem jih zamudila.« # Kateri dogodek iz gimnazije vam bo najdlje ostal v spominu? »Ne bom izbirala med spomini, zakaj vsa gimnazijska leta so zame nepozaben dogodek.« Q Kam boste šli na maturitetni izlet? »Konec prihodnjega meseca (junija) po Jugoslaviji.« # In za kakšen študij ste se odločili? »Za slavistiko,« mi je segla v besedo. V svojem prostem času je doslej Zinka vedno pomagala doma na kmetiji; samo enkrat je utegnila priti na ples — sedaj, ko je hodila v četrto. Naj ji študentovska leta Drineso kai več razvedrila MILAN PINTAR Pred maturo, kot v Laosu Jeseni bo star 19 let, pa je tako besedoval, da sem si mislil — »glej pravega moža imam pred seboj«. MILAN PINTAR iz Poljan se je v gimnazijo sprva vozil, sedaj pa že pol leta živi v škofjeloškem dijaškem domu. # Kaj si pripravil za maturitetno? »Materialistično pojmovanje zgodovine — je naslov naloge, za katero sem v štirih mesecih preštudiral 14 knjig. Predvsem se opiram na Plehanova, zato je bila vsa ta gora literature zame tako rekoč obvezna, ker sicer snovi ne bi mogel dobro obdelati, čeprav se za tovrstne teorije že dolgo zanimam. Sprva sem napisal 120 tipkanih strani, ko pa sem nalogo še enkrat kritično pregledal, mi jih je ostalo oseminštirideset.« % Kam pa se boš jeseni vpisal? »Na filozofsko fakulteto, rad bi študiral sociologijo.« % Kakšno je vzdušje med gimnazijci pred maturo? »Približno tako kot v Laosu; samo režimo drug na drugega.« O Kaj pripravljate za slovo od gimnazije? »Tradicionalni sprevod po mestu in — seveda: ključ, ki je sedaj iz varnostnih razlogov priklenjen v kabinetu, bomo prodali tretješolcem. Razen skupne vsote (število 7 faktorielno) bo vsak tretješolec moral plačati 78 dinarjev sramotne takse, kar znese skupaj točno 8 tisoč dinarjev!« % Kaj so vam pomenila gimnazijska leta? »Vem, da mi ta leta precej pomenijo, vendar še ne morem reči — kaj. Prav gotovo mi pomenijo nekaj več kot sošolcem..., pa ne da bi hotel biti sentimentalen... ne vem, ali smo Poljanci vsi tako razmišljajoči — z Ivanom Tavčarjem vred — ali kaj.« Misli ni mogel prav izoblikovati, čeprav sem bil trdno prepričan, da jo je znal ... Milan se bo letos poslovil od sošolca, s katerim je dvanajst let hodil v isti razred...< deset let je z njim sedel v isti klopi... Ljubezen ne spada sem MILENA PICMAN Da sem lahko govoril z MILENO PICMAN, sem moral »vdreti« v enega izmed razredov kranjske gimnazije in povedati namero prijaznemu predavatelju predvojaške vzgoje. 18-letna dijakinja, ki je za maturo pripravila razmišljanje o ženskem liku v slovenski liriki, se vozi v šolo iz Križ. Nalogi je posvetila vse zimske počitnice. — »Večji del sem pisala samostojno,« pravi, veselo pa takoj doda: »Prišla sem do spoznanja, da je še najlepše opevana tista ženska, ki ljubezni ne vrača.« % Imate po 4-letnem gimnazijskem šolanju kakšne predloge za reformo te srednje šole? »Dosedanje reforme so šle mimo nas in ne vem kaj reči, ker ne poznam reformiranega pouka. Mi smo imeli še precej stvari, ki nas niso zanimale, »zanamci« pa so z uvedenim tehničnim poukom spet preveč obremenjeni.. .* # Ali ima »današnja mladina« dovolj svežine, da bo uspešno lahko prevzela številne družbene dolžnosti? »Ne, nekaj ji manjka, morda — revolucionarnosti. Mnogo je namreč stvari, ki bi se jih morala lotiti, preden starejši »nakažejo« rešitve.« % Tudi sami kaj pesnikujete? »Samo berem, ker se mi zdi, da je napisano že dosti dobrega.« Nagajivo veder obraz je prevel resnoben nasmeh, ko sem jo previdno vprašal o ljubezni. — »O tem ne bi rada govorila, ker se mi zdi ljubezen (pojem ali dogodek) bolj resna kot razpoloženjski razgovor pred maturo.« JOŽE žONTAR globus • globus » globus Starost ni ovira Pri 87- letih starosti začnejo običajno ljudje jemati življenje bolj udobno, če niso nenadomestljivi državniki. Razen državnikov je še ena izjema, finski učitelj Heikki Im-pr.vaara. Ta mož je pri svojih 87 letih dokončal doktorsko disertacijo, ki jo je zagovarjal na univerzi v Turku. Ko so ga vprašali, zakaj je tako dolgo zavlačeval, je dejal, da se je šele po upokojitvi lahko lotil študija. Igravka »iz časopisnega oglasa« Francoski filmski režiser Jean Luc Godard ima navado, da igravke za svoje filme išče preko časopisnih oglasov. Tako je igravko za film »Vivre sa vie« in svojo poznejšo ženo Ano Karino našel prek časopisnega oglasa. Pred kratkim je dal nov oglas za svoj najnovejši film. In sreča mu je bila tudi tokrat naklonjena. Našel je dekle, ki mu za film ustreza. Nova zvezdnica je Nicole Karen, uslužbenka nekega pariškega potovalnega urada. Dobljena pravda Britanski filmski in gledališki igravec -sir Laurence Olivier je dobil pred nekim londonskim sodiščem pravdo zoper obrekovanje. Londonski časopis »Time and Tide« je v nekem članku trdil, da sir Laurence Olivier dvakrat tedensko obišče nekega londonskega hipnotizerja, ki mu sugerira, da je za svoja leta mlad in nepostaran. Zakaj se je razbilo srečanje arabskih voditeljev v Kairu Kdo so si v laseh Arabski odnosi mirujejo na točki popolne ravnodušnosti in razočaranja — Aref je veleposlaniku povedal, da za nobeno ceno ne more zapustiti Bagdada — Kdo je začel z igro »slepih miši« ? V Adis Abebi sta brez zamude sedla v letalo predsednik ZAR Naser in predsednik alžirske vlade Ben Bela in poletela proti Kairu. V naslednjih dneh bi se morali ob zelenem Nilu srečati državniki ožje arabske družine. Na sestanek, ki je imel že uraden žig, so bili povabljeni najvišji voditelji Iraka, Sirije, Alžirije, ZAR in Jemena. Arabski vrh petorice pa se je molče razbil, ko je polkovnik Aref iz Bagdada sporočil, da zaradi notranje nopetosti v državi ob tem času ne more zapustiti države. Ali so res zadnji dogodki v Iraku — odkritje zarote in poznejša temeljita čistka — krivi, da do arabskega vrha ni prišlo? Zarota v Bagdadu Po čistki, ki jo je stranka BAAS izvedla pred dobrimi desetimi dnevi v Damasku, so mnogi pričakovali, da je na vrsti Irak, Prisega po svetih knjigah Marsikaj se v arabski zgodovini ponavlja kot posrečeno izbran šolski primer. Ni prvič, da je v odnosih med arabskimi državami prišlo do krize in nasprotij. Te krize so nam iz novejše zgodovine dobro znane in mnogi so odgovornost za njih plačali z glavo. Govorijo, da je ob februarskem prevratu, ko je bila strmoglavljena Kasemova vlada prišlo do zelo značilnega pripetljaja. Polkovnik Aref, sedanji predsednik Iraka, ki je stal na čelu vojaškega upora, je zahteval od Kasema prisego, da je bil cilj julijske revolucije leta 1958, ko je bila odstranjena v Iraku kraljeva diktatura Nuri Saida, združitev z ZAR. Aref je takrat zasliševal Kasema. — Zaradi resnice in zaradi zgodovinskih dejstev te vprašam pred nacionalnim svetom, ali si pripravljen priseči po svetih knjigah. Vprašam te, ali si izpeljal načrt julijske revolucije? kasem je molčal. — Zakaj si lagal Naser ju — je nadaljeval Aref — in trdil, da je Naser naš nasprotnik. Kasem ni spregovoril besede. Ko so ga zadeli streli, je padel z odprtimi usti, kakor da bi hotel v zadnjem trenutku še nekaj povedati... Zdaj je Kasem že dolgo pod zemljo. Nihče torej ne ovira Iraka v pripravah zveze z Naserom. Pa kljub temu zveze še vedno ni in vsak dan je bolj verjetno, da bo ostala najbrž samo na papirju. Združitev naj bi pomenila združitev vseh treh držav, združitev strank, ki imajo sedaj oblast v rokah in ki je nimajo. Združitev treh arabskih držav ima po kairskem sporazumu točno določene pogoje. Ali vladi v Bagdadu in Damasku želita izpolniti te pogoje? Poznamo njihove besede in poznamo dejanja. Besede in dejanja se razlikujejo. Ali potem lahko pričakujejo med Kairom, Damaskom in Bagdadom nadaljevanje dela, ki so ga s sporazumom o zvezi tri države že sprejele kot osnovo v njihovih medsebojnih odnosih. ABDEL SALAM AREF in Siii j i, kažejo, da se je si-risko-iraška zveza dokončno utrdila in da za ZAR ni ostalo prostora. Kairo najbrž ne bo mogel dolgo molčati in bo k vsemu povedal svoje. Prevzete naloge s kairskim sporazumom se niso uresničile. Vladi Sirije in Iraka pa sta delali po svoji pameti in očitno kršili kairski dogovor. Potrpežljivosti Kaira bo verjetno kmalu konce. S ALAH BITAR kjer ima vodilne niti oblasti prav tako v rokah stranka BAAS. Vest, da so v Bagdadu odkrili zaroto, ki je pri-pripravljala drž. udar proti sedanji vladi, je dala znak, da vladna stranka lahko zgrabi za meč. Poročila, ki govorijo o maščevanju nad zarotniki povedo, da kri teče v potokih. Tako so v čistki izgubili glave najvnetejši pristaši Naserjeve smeri. Velika večina arabskih izvedencev meni, da je sedaj Kairo na potezi. Vidni znaki o usklajenih potezah v Iraku »Jot sem trd oreh. Mo) najboljši prijatelj je p«-: ska.* , Francois Duvalier, diktator Haitija *Ni lahko govoriti o ob\ stanku vrednot: v življenju se marmor jeve plošče\ «tr% f /i-tifisi in +\tn : /• * i f potapljajo, plošče iz plute pa ostanejo na površini.«' Francois Mauriac, francoski akademik ABL 2.L G »Plastični kirurgi lahko napravimo že marsikaj iz nosu ženske, ki je prevelik, ali grd, ne moremo pa pre-' prečiti, da ženske ne bi vtikale svojega nosu v tuje' stvari.* Dr. Edgar Sulhven/ ameriški zdravnik w »Pariz je edino mesto na svetu, v katerem se ženska v vročini 3S stopinj lahko sprehaja v kožuhu, pa se za njo zaradi tega ne bo' nihče ozrl.« , Maurice Chevalier, francoski filmski igravec »Žene, ki zakon jemljejo za nepotrebno ustanovo, naj enkrat poskusijo same odpreti škatlico sardin.« Bob Hope, ameriški komik »Večina ljudi sedi v avtobusih spredaj, na predavanjih v sredini in na sestankih v ozadju.* Češkoslovaška domislica »Mnogi ljudje imajo širše komolce kot obzorje.« Ljudski glas »Večkrat sem bil žalosten kot vesel. Cc bi svoje življenje moral živeti še enkrat od začetka, bi dejal: »Nikoli več«. Vedno sem imel vse proti sebi. Jecljanje mi je pokvarilo vse. Ljudje so se mi sme' jali, ker jecljam.« Somerset Maug-ham, britanski književnik »V novembru sem se zahvalil vsem volivcem, ki so na volitvah glasovali zame. Ker sem zdaj prisostvoval nekaterim sejam predstavniškega doma, bi se želel zahvaliti tudi tistim volivcem, ki niso glasovali zame.« James Johnson, ameriški poslanec v državi Indiana »Dve spoznanji pri filmu mi zadostujeta: če mlada dekleta na vsak način želijo priti k filmu, se naj učijo filmske igre v kakšni filmski šoli, ne pa na mojih rokah.« Jean-Paul Belmondo, f ancoski filmski j jvec Srečanje s Poljsko Namesto uvodnega razmišljanja Cwlovek, ki kaj več hodi po svetu in mu je do tega, da deželo in ljudi tudi pobliže spozna, se navadno na srečanja z novimi kraji že vnaprej pripravi. Lista po bedekerjih, preskrbi si turistične prospekte in zemljevide, seže po zgodovinskem in še kakem drugem priročniku (morda se uči celo tujega jezika), nazadnje pa, seveda če ima čas, prebere še nekaj o gospodarskem razvoju in o najpomembnejših dosežkih v tehniki in kulturi. Potem vsaj s približno sliko vsega, s čimer misli, da se bo na poti srečaval, odpotuje. Seveda se njegovo znanje v večji ali manjši meri potrdi. Toda to ni tako važno. Važnejše je tisto novo, o čemer še ni bral, niti »lišal, pa se zdaj drugo za drugim vrsti pred njegovimi očmi. O tem bo pripovedoval, razmišljal ali morda celo pisal, ko se bo vrnil. To so prava, čista doživetja. Na srečanje s Poljsko se nisem posebej pripravil. Morda zato, ker sem se skupini ljubljanskih slavistov, ki se je odpravljala na absolventsko ekskurzijo po tej deželi, pridružil precej pozno. Morda se mi je zdelo, da mi je že zaradi študija domače književnosti tudi njihova kulturna tradicija (kakor tudi napori ostalih slovanskih narodov na tem področju) vsaj deloma znana. Morda so mi deželo in ljudi približali filmi znanih režiserjev Kavvalerovvicza, VVajde in Muncka ali pa prispevki v našem tisku, ki so bili prav o Poljski precej pogosti, ne vem. Vedel sem o trpljenju Poljakov med zadnjo vojno, vedel o razbiti Varšavi in o njihovi zapadni meji na Odri in Nisi, slišal sem tudi za družbeno-politične in kulturne spremembe po letu 1956. Le o njihovi zgodovini, kot se je kasneje pokazalo, sem vedel zelo malo. Zgodovina pa je bržčas razen materinščine najvažnejši in najbolj priljubljen predmet poljskih šolarjev. O tem sem se nekajkrat prepričal. O pomenkih na vlaku Pomenkovati se je včasih prijetno, včasih pa tudi neobhodno potrebno. Še preden sem odpotoval, sem premišljal, kako, v kakšnem jeziku se bom menil z ljudmi, ki jih bom na poti srečal. V poljščini ne. Morda v jeziku zapadnih ali vzhodnih sosedov? Tudi ne. Kajti povedali so mi, da Poljaki sicer obadva jezika poznajo, toda govorijo ju ne najraje. Vzrok: zgodovina. Politična in duhovna nasilja carske Rusije in množična iztrebljanja, ki jih je zagrešil nemški »nadčlovek« nad poljskimi ljudmi, so kriva, da sta sosednja jezika Poljakom še posebno tuja. Odpor, ki se mi zdi naraven in razumljiv. Vprašanje pomenkovanja pa se je že nekaj ur po prestopu poljske meje pokazalo kot rešljivo. Kmalu potem, ko nas je carinski'uslužbenec še pred sončnim vzhodom pozdravil z »Dzien dobrv, panowje — dober dan (pozdrava dobro jutro na Poljskem ne uporabljajo), in smo se v Kalovvicah presedli na vlak za Krakov, se je ponudila prilika za pogovor. Človek, ki je sedel nasproti mene, je želel vedeti, kdo so ljudje, ki potujejo z nami: Madžari, da za gotovo niso, morda pa so Romuni. Vprašal je tudi mene. In ker sem z odgovorom nekoliko preveč pomišljal, jc hitro ugotovil, da sem tudi jaz eden izmed njih. Po slabo prespani noči se mi ni dalo kaj več govoriti, zato sem kar po domače rekel: »Iz Jugoslavije.« Pa je razumel. Takoj je opozoril sopotnike, da prihajamo iz Jugoslavije, študentje, seveda, in vprašanj ni bilo konca. Vsakdo bi hotel kaj vedeti, vprašati. Zanimalo jih je ,če imamo šc zasebne trgovine, koliko stane avtomobil, če so pri nas še ruski vojaki itd. Ta ali oni bi rad tudi kaj kupil, recimo najlonski dežni plaže ali pa ženski dežnik z dolgo palico, seveda če bi slučajno prodali. Toda kupčije ni bilo. To je bilo dobro, kajti skozi vso Poljsko nas je spremljalo slabo vreme in vsakršno izgubo omenjenih predmetov bi močno čutili (dobesedno na lastni koži). Na hitro sem zaključil, da je za Poljake, vsaj kar se obleke tiče, Jugoslavija prav taka napol obli ubliena dežela, kot ie za nekatere Slovence Cerkev na Wawelu v Krakovu, kjer sta pokopana dva največja duhova poljske kulture — Micklevvicz in Chopin Trobentač s stolna Trst. In jim nisem zameril. Kajti majhna človeška slabost, da je sosedov kruh zmeraj boljši od domačega, je menda znana po vsem svetu. Se sem jim govoril o Jugoslaviji, o naši neblokovski politiki in prizadevanjih za mir. Tudi o družbenem samoupravljanju in o nagrajevanju po učinku, le-to jih je še posebno zanimalo. Bili so večinoma delavci, ki se vozijo v večja industrijska središča na delo. Jugozapadna Poljska je izrazito industrijska, vsepovsod sami dimniki in daljnovodi. Ob številnih rudnikih črnega premoga se je skoncentri-rala težka industrija. Približujemo se Krakovu. Sopotniki, s katerimi sem se pogovarjal, so že zdavnaj izstopili. Prihajajo in odhajajo novr. Vsakdo, ki zve, da smo iz Jugoslavije, bi rad vedel, kako je pri nas. Pa tudi mi sprašujemo. Ustvarjajo se novi prijateljski jeziki, ki resda žive samo toliko časa, dokler se sobesedniki ne poslove, toda tisto, kar smo z njimi povedali, nam bo ostalo še dolgo v spominu. Mnogim je žal, da morajo oditi. Tako tudi učitelju, s katerim sem se pogovarjal o Varšavi. Kot poglavitno izrazno sredstvo so nama služile roke in pa ilustrirana revija o tem mestu. Pa sva se kar razumela. Ljubljanski Študentje v Krakovu Nekdanja stoletna prestolnica poljske države in mesto poljskih kraljev nas sprejme nadvse slovesno. Na peronu nas čakajo kolegi študentje, slušatelji jugoslovanske književnosti in srbo-hrvatskega jezika na jagelonski univerzi, s cvetjem v rokah. Pripnejo nam značke svoje univerze, kajti nekaj dni bomo njihovi gostje. Potem nas bodo nekateri izmed njih spremljali dalje proti severu, vse do Varšave in Baltika. I Stara prestolnica in njene znamenitosti Krakovski gostitelji so nam hoteli razkazatf svoje mesto kar najbolj natančno. Zato je skrbel kolega Zigmunt. Vodil nas je iz ulice v ulico, od muzeja do muzeja, pa spet v galerijo in cerkve, pri tem pa je govoril in se razvnemal kot kak italijanski cicerone. Niti dež ni motil njegovega ognja. Vsak dan, točno ob dvanajstih, se s stolpa Marijine cerkve oglasi trobenta. To je hejnal. V trinajstem stoletju je straža s tega stolpa s trobljenjem opozarjala meščane na tatarsko nevarnost. Ob nekem takem napadu, tako pripoveduje zgodba, so Tatari stražarja ubili. Melodija je spomin na njegovo smrt. Na sredi, ko se nenadoma pretrga, je stražar, zadet od sovražne puščice, omahnil. Po tatarskih vdorih so mesto obnovili in /gradili močan obrambni sistem. Ob mestnih vratih je še danes ohranjen barbakan (okrogla trdnjava s šestimi stolpi, iz konca 15. stol.), ki je eden najbolj znanih tovrstnih obrambnih objektov v Evropi. V Sukiennicah je utripalo trgovsko življenje srednjeveškega Krakova. Pod dolgimi arkadami so danes trgovinice s turističnimi si^ominki, v notranjosti pa imata prostore narodni muzej in galerija. Medtem ko je gospodarska moč Krakova v 17. stol. upadala (prestolnico države so prenesli v Varšavo), je mesto še nadalje pridobivalo na kulturnem pomenu. Jagelonska univerza, ustanovljena v 14. sto!., je ena najstarejših v Evropi. Na njej se je šolal Nikolaj Kopernik. V Krakovu je slikal svoja zgodovinska platna največji poljski slikar Jan Matejko in na Wavvelu sfa rx>kopana dva geni 1UUIU1 neverjetni hitrosti. Na svetu ni motorja, ki bi se lahko kosal z njim Taki so Japonci. Česar se lotijo, spravijo v najkrajšem času v vrh svetovne kvalitete in cenenosti. Najprej so prodrli s svojimi odličnimi optičnimi izdelki, splošno znane so njihove sijajne igrače, vse boljši in boljši pa postajajo na področju industrije motorjev in avtomobilov. Tu je v prvi vrsti ime HONDA, s katerim se ponašajo mnogi motorji in avtomobili na dirkalnih stezah, pa tudi na avtomobilskih cestah Ameri- ke in Evrope so vse bolj pogosti izdelki z oznako: Made in Japan. PREMALO SERVISOV Da se izdelki japonske motorne industrije ne morejo bolj razširiti, je kriva predvsem premalo vpeljana servisna služba, ki pa je pri današnjih kupcih ponavadi odločujoča. Zato pa so deležni priznanja na dirkališčih, kjer žanjejo vedno večje uspehe. Honda je posebno ponosen na svoj 300 kubični dvocilin-drski motor, ki v Evropi nima konkurence, saj pride v tej kategoriji v poštev le BMw (tovarna NSU je namreč proizvodnjo tovrstnih motorjev opustila). Ko so vprašali direktorja BMW Bo-enscha za njegovo mnenje o Hondi, je rekel, da njegove nastope pozdravljajo, to pa zato, ker je vedno pripravljen na velike športne preizkušnje motorjev. V DEVETIH SEKUNDAH DO 100 km/h CB 77 — kakor se motor brez konkurence imenuje — ima dvocilindrski štiritaktni motor in lahko doseže na!-večjo hitrost 160 kilometrov na uro. Ima električni zaga-njač, prenos pa je verižni na zadnja kolesa. 160 kilogramov težak motor doseže razdaljo 400 metrov iz mirujočega položaja v vsega skupaj 18 sekundah. Zanimivo je tudi to, da ima 305 kubični motor na vsakem cilindru po en uplinjač. Celotna dolžina motorja: 203 cm. V Združenih državah Amerike stane 665 dolarjev Komaj je mogoče pričakovati, da bo Honda uspel s CB 77 preplaviti Evropo, kajti danes malokomu ležijo težki športni motorji, posebno še, ker prihajajo z Japonske glasovi o majhnih štiricilindr-skih športnih avtomobilih. Ali so to res hiše prihodnosti? Kakšni so nebotičniki, v katerih živi po nekaj tisoč ljudi Dva najnovejša nehotični- losa. Njuni stanovavci jim ka v Chicagu se dvigujeta pravijo kar mesečevi stolpi, proti nebu kot nekakšna si- saj se v svojih stanovanjih počutijo kot v vesolju. Zagovorniki teh hiš so jih krstili za hiše prihodnosti. Te čudne zgradbe so dili v samem centru mesta. Strokovnjaki, ki so si jih ogledali, trdijo, da so to najvišje in najbolj udobne stanovanjske stolpnice, ki so bile do sedaj zgrajene na svetu. V primeri s tema po 179 metrov visokima nebotičnikoma je znana okrogla hiša v okolici Pariza videti prav majcena. Tvorec teh edinstvenih zgradb je 49-letni arhitekt Bertrand Goldberg. Ni niti malo čudno, da so jih zgradili prav v grdem industrij- skem mestu ob jezeru Michi-gan: občinska uprava se trudi, da bi iz tega predela spet naredila stanovanjski center in preprečila nadaljnje širjenje. Arhitektu so pustili povsem proste roke pod edinim pogojem, da so stanovanja zares udobna. Na razpolago je imel 36 milijonov dolarjev. Projektiral je dva nebotičnika s 60 nadstropji, ki se s svojo okroglo obliko razlikujeta od vseh drugih zgradb na svetu. Goldberg meni, da ima taka oblika objekta več prednosti: najbolj racionalno je izkoriščen stanovanjski prostor, gradnja je za 15 odstotkov cenejša in vsi stanovavci imajo enako lep pogled s svojih oken. Skelet takega stanovanjskega stolpa je betonska cev, premera 10,5 metra. Od te cevi se razprostirajo stanovanja na vse strani — kot kosi okrogle torte. Stanovavci naletijo v stanovanjih na ves komfort, vključno s stroji za pranje perila in stroji za pranje posode. Vsako izmed 8% stanovanj ima tudi prostor za parkiranje v sami hiši, saj je prvih 18 nadstropij rezerviranih za avtomobile, skoznje pa pelje krožna pot. Vsak stolp ima pet dvigal. Od stanovanjskih stolpov vodi prehod za pešce do bližnje dvestonadstropne zgradbe, v kateri je gledališče s 1700 sedeži, kino dvorana, plavalni bazen, sauna, oddelek za masažo, drsališče, ki je uporabno prek vsega leta, balinišče, nekoliko restavracij in trgovskih lokalov. Ob^ ustju reke Chicago, ki je zelo blizu, je pristanišče za 700 motornih čolnov* Ta dva stanovanjska stolpa sta pravo mesto v mestu. Arhitekt Goldberg pravi, da ljudem ustrezajo taka stanovanja, a kot potrdilo za to mu služi dejstvo, da so bila vsa stanovanja oddana, še preden so bila dograjena. In to kljub stanarini, ki znaša 155 do 230 dolarjev mesečno. Največje ameriško transportno letalo Douglas C -133 A vojna m CLOV »1 a prvi pogled se zdi, da se vojna in civili-jw zacija izključujeta med seboj in to glede na to, da vojna ruši, uničuje pridobitve, medtem ko civilizacija predstavlja dobrobit človeka in je usmerjena v ustvarjanje čim lepšega in srečnejšega življenja. Pa vendar ni tako! Obe sta med seboj povezani. Tako vojna kot civilizacija sta družbena pojava, ki se med seboj izpopolnjujeta in prepletata. Kaj je civilizacija? Imamo več razlag za ta pojem. Danes naj prikladne j ša se nanaša na to, da je civilizacija skupek materialnih in duhovnih vrednot človeškega uma, to se pravi, da zajema materialno osnovo in nadgradnjo. Kaj je vojna in kako gledamo nanjo? O tem je več raznih teorij, najvažnejši med njimi pa sta^ idealistična in marksistična. Bistvo idealističnega gledanja na vojno "je v tem, da je vojna obstajala, odkar živi človek na svetu in da je človeku prirojena. Marksisti pa trdijo, da vojna človeku ni prirojena, temveč da se pojavlja kot družbeni pojav v določeni stopnji' človeške družbe — tedaj ko se ustvarja privatna lastnina, ko se snujejo razredi in države kot organizacije vladajočega razreda. Z njo želi vladajoči razred ene države oropati in si podrediti druge narode in obvarovati ogrožene razredne interese v lastni državi. Odnos vojne in civilizacije v zgodovini Vpojna je izraz nekulture, barbarstva, nemoralnosti in kulturne bede, medtem ko civilizacija izpopolnjuje in dviga stopnjo izobrazbe in moralnosti. Razvoj humanističnih odnosov med ljudmi, morebitnih norm, odkritosrčnih odnosov med, državami mora privesti najprej do popolne odprave vsakršne vojne. Vojna ne ruši in ne razkraja samo neposredno proizvodnih sil, temveč tudi neverjetno izčrpava pridelovanje, zahteva od ljudi največje napore v proizvodnji, kar vse se odraža na življenju ljudi tako v času vojne same kakor tudi v dobi po njej. Najznačilnejša posledica vpliva vojne na civilizacijo se odraža v uničevanju človeških življenj. Razen ubitih pade v vojni in neposredno po njej veliko ljudi kot žrtev bolezni, epidemij in izčrpanosti. Po nekih podatkih švicarskih znanstvenikov je bilo v zadnjih 5160 letih 14.513 večjih vojn in vsega skupaj le 292 let miru. V tem razdobju je pomrlo okoli 3 milijarde 600 milijonov Zemljanov. Podatki o izgubah v I. in II. svetovni vojni kažejo naglo povečanje izgub. Tako je bilo y I. svetovni vojni 9 milijonov mrtvih ali 12 odst. od celotnega števila vseh mobilizirancev oziroma 0,5 odstotka vsega prebivavstva držav, ki so se udeležile vojne, in 0,4 odstotka vsega prebivavstva na zemlji. V drugi svetovni vojni je padlo 37,000.000 ljudi. Na razvoj civilizacije vplivajo negativno tudi izdatki za oboroževanje in vzdrževanje mirnodobskih armad, ki se pripravljajo na vojno. Ko so začeli izdelovati atomske bombe, je stala ena več kdt milijardo dolarjev. Za to vsoto bi lahko kupili 1 milijon manjših avtomobilov. Ena letalonosivka na atomski pogon stane 485 milijonov dolarjev, kar bi bilo dovolj za izgradnjo 8000 stolpnic s po 10 nadstropji, kjer bi lahko stanovalo 321.000 prebivavcev. Računajo, da odpade dandanes na vsakega človeka po 20 avionskih bomb s 500 kg eksploziva, medtem ko je obenem povprečna letna poraba sladkorja na prebivavca 18 kg. Vojna in civilizacija v sodobnih pogojih Civilizacija je danes dosegla tako visoko stopnjo razvoja, da je ustvarila osnovne pogoje za odpravo vojne kot sredstva za reševanje sporov. Ukinitev vojn postavljamo danes kot nujnost za nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj, kajti vojna bi pri današnji stopnji razvoja proizvodnih sil več škodovala kot koristila tudi tistim, ki bi z njo začeli. V borbi proti vojni predstavljajo pomembno pozitivno silo tudi novoustanovljene države, ki so se otresle kolonializma. Vse te države si želijo miru, ker si le v miru lahko gradijo boljše življenje, število teh držav stalno raste. Ob koncu 18. stol. je bilo le 10 samostojnih držav na svetu, v začetku I. svetovne vojne jih je bilo 48, pred II. svetovno vojno 71, danes pa jih je 110, ali z drugimi besedami — v začetku II. svetovne vojne je bilo v kolonialno odvisnem položaju 803,000.000 ljudi, danes jih je komaj še 35 milijonov. Tudi pojav atomskega oboroževanja in ostali napredek r znanosti in tehniki je prav tako pomembna obramba proti vojni. Uporaba atomskega orožja v morebitni vojni bi privedla do strahotnih rušenj in neslutenih žrtev, ki bi jih pretrpelo človeštvo. Kakšna opustošenja bi nastala, lahko sklepamo iz posledic atomskih bomb, ki so padle na Hirošimo in Nagasaki. V Hirošimi je bilo od 255.000 prebivavcev ubitih in poškodovanih 140.000, v Nagasakiju pa od 195.000 prebivavcev 76.000. To so posledice delovanja tedanjih bomb. Danes imamo preizkušene že 50 MT hidrogenske bombe z 2500-krat večjo močjo in govorijo že tudi o 100 MT bo ribi. Izdelali so pa tudi še razna nova kemična in biološka morilna sredstva, kakor tudi sreci>;va za lansiranje raket, s katerimi lahko razbiješ vsak kotiček zemeljske površine. Zelo izpopolnjena pa je tudi klasična oborožitev itd. Zato ne more noben napadavec pričakovati, da bi v atomski vojni dosegel več koristi, kot bi imel škode. Potrebno je poudariti, da so škodljive in neutemeljene teorije, ki trdijo, da bi se v bodoči vojni lahko obdržale le velike države, za male pa, da ni nobenega upanja in da ja zato najbolje, če se čimprej uklonijo velikim. Tudi male, izvenblokovske države imajo realno možnost, da se ohranijo. Predvsem je treba poudariti, da nobena hidrogenska in ne kobal-tova bomba ne more uničiti ljubezni in željo ljudstva do svobode in neodvisnosti. Zgodovina je že neštetokrat potrdila, da je nepremagljiv tisti narod, ki se odločno bori za ohranitev svoje države. Ta pripravljenost za boj pa ja predvsem utemeljena v pravičnem namenu vojne. To je zelo pomembna prednost predvsem tistih narodov, ki se borijo za svojo svobodo. Zato pa je krepitev moralno-politične enotnosti naroda, razvijanje zaupanja v lastne možnosti in zaupanje v zmago pomembna komponenta v pripravi ljudstva za obrambo države. ^ Vloga ekonomsko-političnega činitelja ■ Razne države in njihove vojne doktrine zastopajo različna stališča glede vojne in mesta posameznih činiteljev, ki delujejo v vojni. Tako nekateri teoretiki razvitih kapitalističnih držav — posebno tisti z atomskim orožjem — dostikrat precenjujejo vlogo materialno-tehnič-nega činitelja in dajejo več ali manj odločilni pomen tehniki, medtem ko se drugi — v nerazvitih državah ali pa velikih po obsegu in številu prebivavstva — nagibajo k pretiravanju pomembnosti velikosti teritorija in števila prebivavcev. Toda zmaga v vojni nikakor ni rezultat vpliva samo tega ali onega. Noben izmed teh dveh činiteljev ne igra izključne vloge. Materialno - tehnični ni niti edini niti odločujoči faktor za zmago v vojni. V končni fazi odloča o zmagi v celoti vedno človek, čeprav morda v posameznih operacijah in bojih utegne prevladovati tehnika ali kak drug faktor. Vojne ne začenjajo niti tehnika niti prostor in ne čas, temveč človek, ki uporablja vse to. Človeški činitelj je tisti subjektivni in edino aktivni činitelj, ki oživlja in razgibava druge, vodi borbo proti sovražniku in teži predvsem za tem, da bi pri njem uničil prav njegove ljudi, ki so neposredno vpleteni v vojno. Drugi činitelji (materialno-tehnični, prostor in čas) so neaktivni, »mrtvic in brez človeka in njegove aktivnosti ne morejo pokazati svoje vrednosti v vojni. Seveda pa bi ne bilo prav, če bi podcenjevali vlogo in vrednost materialno-tehnič-nega činitelja, ki v precejšnji meri odloča o zmagi v vojni. Ni države, ki ne bi želela imeti čim boljšo in sodobnejšo oborožitev in vojno tehniko. Nepremagljiva je samo tista država, v kateri je pojem armade istoveten s pojmom ljudstva. To nam dokazujejo izkušnje naše osvobodilne vojske, kakor tudi izkušnje osvobodilnih borb kolonialnih narodov. Izvor naše sile v morebitni vojni ne bo le v moči naše armade, temveč predvsem v njeni enotnosti z ljudstvom, v pripravljenosti in odločnosti ljudstva, da brani svojo svobodo in neodvisnost. To bi bila vseljudska vojna enakopravnih in svobodnih članov socialistične skupnosti. Prednost človeškega činitelja v vojni ni samo v njegovi kvaliteti, v številčnem stanju ljudstva (čeprav je tudi številčno stanje zelo pomembno, ker utegne v precejšnji meri nadomestiti slabosti drugih činiteljev), temveč predvsem v njegovih političnih, moralnih, tehničnih, kulturnih, fizičnih in drugih lastnostih. Brez upoštevanja teh kvalitet vrednosti človeškega faktorja ni mogoče razumeti dejstva, zakaj številčno manjše in celo tehnično slabše opremljene armade zmagujejo nad glede tega močnejšimi nasprotniki. Borbena morala armade in ljudstva bo r morebitni vojni zaradi oborožitve in načina bojevanja mnoge večjega pomena kot v preteklosti. DUŠAN VUKOVIC K a d i ] s s i spore Poročila poslušajte vsak dan ob 4 05, 5., 6., 7., 8., 10 12., 13., 15., 17., 22., 23 m 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. - Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13, 15., 17, 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 1. junija 805 8.35 8.55 925 9.40 10.15 10.40 10.55 11.00 12.05 12.15 12.30 13.30 14.05 14.35 Poštarček v mladinski 15.15 glasbeni redakciji 15.40 Spomini na partizanske 16.00 dni . 17.05 Radijska šola za nižjo 17.50 stopnjo > 18.00 Ansambel Jožeta Kampiča j 18.10 Zborovske skladbe Antona Foersteria j 18.45 Simfonija št. 3 v g-mo!u Seznanite se 19.05 s Parkerjevimi 20.00 Vsak dan nova 20.20 popevka Pozor, nimaš prednosti ; 21.09 Kmetijski nasveti — | 22.15 Nada Rihtaršič: Kaj nam je pokazala 23.05 analiza cene mleka v lanskem letu Slovenske narodne v priredbi Karla Puharja Čez jug Evrope Za oddih in razvedrilo Concerto in suita Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavni intermezzo Na domači grudi Vsak dan za vas Gremo v kino Larrv AdL-r in orglice Aktualnosti doma in v svetu Mascagnijev veliki uspeh Naši popotniki na tujem Glasbene razglednice Po domače . .. Radijska priredba Arsena Lupina Za konec tedna — ples Oddaja za naše izseljence Za ples in razvedrilo DRUGI PROGRAM 18.05 Z zabavno glasbo v sobotni večer 19.00 Violinist Dejan Bravničar 21.10 Iz popularnih oper 22.15 Jazz na koncertnem odru 15.15 Iž arhiva zabavne glasbe 15.40 Literarni sprehod 16.&J Vsak dan za vas 17.05 Naš popoldanski estradni koncert 17.45 četrt ure s pianistom Errolom Garnerjem 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Vesele in okrogle v domačem in zabavnem tonu IS.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice TOREK — 4. junija 20.00 Panorama zabavnih. ' zvokov 20.45 Kulturni globus 21.00 Glasbena medigra 21.05 Skupni program JRT 23.05 Popevke in plesni ritmi DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj angleščine — 9. lekcija 19.20 Godalni kvartet v cis molu 20.00 Ne vse, toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus NEDELJA — 2. junija *30 7.40 8.00 840 9.05 10.00 10.30 11.30 11.50 12.05 13.30 14.00 14.15 15.15 16.00 1620 17.05 17.15 Napotki za turiste Pogovor s poslušavci Mladinska radijska igra Iz albuma skladb za otroke Z opernega in koncertnega odra Še pomnite tovariši . . . Zabavno-glasbena matineja Nedeljska reportaža Nekaj glasbe za dober tek Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. Za našo vas Koncert pri vas doma Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. Trikrat petnajst Humoreska tega tedna Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami Hammond orgle Radijska igra 18.22 Z lokom po strunah 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Nedeljska panorama zabavnih melodij 21.00 Naši skladatelji v spomin sodobnikov 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zaplešimo v novi teden DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.30 Iz novejše klavirske glasbe 15.15 Trikrat petnajst 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Sodobni izvajavci 20.45 Ansambel »I musicic igra Tartinija 21.00 Pisan spored zabavne glasbe 22.15 Komorna soareja 8.05 Obisk v operni hiši 8.40 V tričetrtinskem taktu 8.55 Radijska šo!a za srednjo stopnjo 9.25 Pesmi in plesi iz Sovjetske zveze 10.15 Koncert za klavir in orkester 10.40 Tečaj ansieikega jezika — 8. lekcija 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Korošec: Pridobivanje semena trav in detelj 12.15 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove 12.30 Plošča v ploščo 13.30 Tretje dejanje opere »Fedora« 14.05 Radijska šola stopnjo 14.35 Pri skladatelju Lipovšku 15.15 Operetni napevi v plesnem ritmu 15.30 V torek nasvidenje SREDA — 5. junija za višjo 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodi v svojih plesih 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.20 Radijska igra 21.20 Divertimento v G-duru 21.35 Naš nočni kaleidoskop j 22.15 Skupni program JRT 23.05 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč 20.05 Igrajo veliki zabavni orkestri 20.45 Koncert za klavir in orkester 21.15 Intermezzo z orkestrom Horst VVende 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 1330 Schumanova pomladna simfonija 14.05 Samospevi iz naše moderne 14.20 Piesni orkester RTV Ljubljana 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni orkester Camarata' 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodne iz Furlanije 18.25 Prvi večerni ples 18.45 Kulturna kronika ; 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program 3RT 20.45 Igra kvartet Jožeta Privška 21.00 Literarni večer 21.40 Suita v starem slogu 22.15 Skupni program JRT 23.05 Plesni orkester Bert Kaempfert 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Mozaik zabavnih melodij 20.00 Predstavlja se skladatelj Henrik Neugeborn 20.45 Divertimento v C-duru 21.00 Melodije po pošti kino PETEK — 7. junija PONEDELJEK — 3. junija 8.05 8.40 8.55 925 9.45 10.15 10.35 10.55 11.00 Zbori starejših in novejših jugoslovanskih skladateljev Ob zvokih zabavne glasbe Za mlade radovedneže Otroški prizori opus 15 za klavir Trije koncertni plesi Duet Elze iz Lohengrina Naš podlistek Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Terčelj: Stanje našega vinarstva in kako kaže v prihodnje 12.15 Od Splita do Dubrovnika 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Concertino in suita 14.05 Pol ure z italijanskimi opernimi pevci 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 8.05 Povabilo na ples ... 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Popevke v sredo dopoldne 10.15 Malo Bacha 10.30 Petnajst minut z Vaškim kvintetom 10.45 človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Napake pri zalivanju in dognojevanju 12.15 Slovenske narodne v raznih zasedbah 12.30 Dvospevi iz francoskih oper 13.30 Pol ure pred štirinajsto 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Sprehod po Ljubljani 15.15 Zabavna glasba na šestih strunah 15.26 Trije današnji Lizstovi interpreti 17.00 Vsak dan za vas 17.05 Popoldne z mehiškim nacionalnim orkestrom 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Poje Komorni zbor Radia Maribor 18.30 Petnajst minut ljubiteljem popevk 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Ludvig van Beethoven: Fidelio 22.15 Zaplešite z nami 22.50 Literarni nokturno 23.05 S popevkami po svetu DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Po svetu jazza 19.50 Komorni intermezzo 20.00 Zabavni zvoki 20.45 Suita za godala 21.05 Humoreska 21.25 Med vzporedniki in poldnevniki 8.05 Instrumentalna skladbica 8.30 Kavkaske skice 8.55 Pionirski tednik 9.25 Petkovo koncertno dopoldne 10.15 Med deseto in enajsto 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmečka univerza 12.15 Poje Ljubljanski oktet 12.30 Kitarist Andres Segovia 12.45 Ciganski napevi 13.30 Zabavni kaleidoskop 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Iz vlog mezzosopranistke Cvetke Ahlin 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zvočna panorama 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz Skandinavije na Jadran 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz arhiva zabavnega orkestra RTV Ljubljana 20.15 Tedensko zunanje-politični pregled 20.30 Nokturno in sonata 21.00 Godala v ritmu 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Zapišite narek 19.20 Glumači — opera 20.50 Melodije, ki jih vedno radi poslušate 2130 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 SOBOTA — 1. junija Center — domači film KOTA 905 ob- 16. uri, ameriški film ČUDODELKA ob 20. uri, premiera nem. barv. filma NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 22. uri Storiič — francoski barv. CS film SALAMBO ob 16., 18. in 20. uri NEDELJA — 2. junija Center — franc. barv. CS film SALAMBO ob 15., 17. in 19. uri, premiera nemškega barvnega CS filma ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 21. uri Storžič — francoski film VELIKI POGLAVAR ob 10. uri, ameriški film ČUDODELKA ob 16. in 20. uri, domači film SVOJEGA TELESA GOSPODAR ob 18. uri Letni kino Partizan — nemški barvni VV film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 20.30 url Svoboda — nemški barvni VV film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 16. in 18. uri Cerklje — amer. vestern film OSAMLJENI ČLOVEK ob 1630 in 19.30 Naklo — francoski film SVETNIK VODI PLES ob 17. in 1930 PONEDELJEK — 3. junija Center — premiera franc. filma LOPOVI VELIKEGA SRCA ob 18. in 20. uri Storžič — premiera romunskega filma NA VALOVIH DONAVE ob 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan — nem. i barv. VV film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 2030 TOREK — 4. junija Center — francoski film LOPOVI VELIKEGA SRCA ob 18. in 20. uri Storžič — nemški barv. VV film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 16, 18. in 20. uri Letni kino Partizan — nem. barv. CS film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 20.30 Žirovnica 1. junija ruski CS film LJUBEZEN ZMAGUJE 2. junija italijanski film VOJNA SE NADALJUJE Kropa 1. junija amer. barv. film TOBY TYLER ob 20. uri 2. junija amer. barv. VV film PONOSNI UPORNIK ob 17. in 20. uri 6. junija franc.-ital. film KAM S TRUPLOM ob 20. uri Ljubno 1. junija nemški barv. film GROFICA MARICA ob 20. uri 2. junija nemški barvni film GROFICA MARICA ob 16. uri 2. junija jugosl. barv. film TI LOVIŠ ob 14. uri Radovljica 1. junija amer. barv. film ŠERIFOV SIN ob 18. uri 1. junija nemški barv. film GORSKA ROŽA ob 20. uri V ponedeljek bodo na gorenjskem šolske športne igre 2. junija nemški barv. film GORSKA ROŽA ob 18. uri 2. junija amer. barv. film ŠERIFOV SIN ob 16. in 20. uri 2. junija italij. barv. CS film HERKULES IN LIDIJ-SKA KRALJICA ob 10. uri dopoldne matineja 4. junija francoski film AR-HIMED KLOŠAR ob 20. uri 5. junija francoski fHm AR-HIMED KLOŠAR ob 18. in 20. uri 6. junija amer. barv7, film ZAKONSKI VRTILJAK ob 20. uri 7. junija amer. barv. film ZAKONSKI VRTILJAK ob 20. uri gledališče turistični informator televizija SOBOTA — 1. junija ČETRTEK — 6. junija 8.05-Francoske pesmi in zbori 8.35 Dva orkestra — dva stila 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Četrtkov dopoldanski operni spored 10.15 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Grum: Krmljenje krav z zeleno klajo 12.15 Poslušajmo Beneške fante 12.30 Od melodije do melodi je RTV Beograd 15.25 Poročila 15.30 »Boberček« — predstava z gledališča Evrovizija 17.00 Evropsko prvenstvo v boksu za amaterje RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.45 Sejemski vodič 20.00 TV dnevnik RTV Ljubi ianr. 20.30 Sprehod skozi čas » dokumentarna reportaža RAI 21.05 »Gospod srednjih let« zabavno giasbena oddaja RTV Ljubljana 22.15 Zgodba iz serije Interpol RTV Zagreb 22.45 Poroč*iia NEDELJA — 2. junija 1030 11.00 14.00 17.00 18.00 18.05 19.45 20.00 20.45 21.00 22.00 »Denis in pes« — zgodba za otroke RTV Zagreb Posnetek športnega dogodka Evrov izija Evropsko prvenstvo V boksu za amaterje RTV Ljubljana Festival mladinskih zborov RTV Beograd Poročila »Ali ti smem reči mama* — argentinski film RTV Ljubljana Propagandna oddaja RTV Beograd TV dnevnik Avtocesta — reportaža »Preproste duše« — humoristična oddaja Poročila PONEDELJEK — 3. junija RTV LJubljana 18.35 Lutkovni filmi za otroke i 19fl0 Po Sloveniji — dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 »črne in bele srajce« — TV drama RTV Ljubljana 21.45 »Ribničan bi rad plesal« — kratek film RTV Zagreb 22.10 Poročila TOREK — 4. junija 18.45 Pionirski TV studio 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.45 Gospodarski mozaik 20.00 TV dnevnik 20.40 Rezerviran čas RTV Zagreb 21.00 Panorama 21.45 Filmska oddaja 23.00 Poročila ČETRTEK — 6. junija Ni sporeda! SREBA — 5. junija RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 17.00 TV v šoli RTV bkibljana 1 17.30 Ruščina na TV I 18.00 Angleščina na TV RTV Beograd 18.30 Poročila RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 1730 Angleščina na TV RTV Beograd 18.25 Poročila RTV Ljubljana 18.30 »Uganka« slikanica za najmlajše RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 11.00 »človek ropar« — reportaža Evrovizija 16.00 Kolesarske dirke — 18. etapa RTV Beograd 17.55 Poročila 18.00 Slike sveta RTV LJubljana 1830 Britanska enciklopedija 19.00 Domače aktualne teme 1930 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Aktualni razgovori o zunanji politiki Jugoslavije RTV Zagreb 20.55 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 21.05 Giasba 20. stoletja RTV Beograd 21.45 Trg v Titovem Užicu 22.00 Poročila PETEK — 7. junija RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 1730 Angleščina na TV 18 00 Kosilo v naravi 1830 »Ujeto sonce« predavanje 19.00 Ekspedicija — reportaža 1930 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Glasba iz poezije baroka 21.00 »Petar Dobrovič« — dokumentarni film 21.15 Nekaj odlomkov iz jazz festivala na Bledu RTV Zagreb 22.00 Poročila PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU PETEK — 7. junija ob 1530 uri V. Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI — uprizoritev na reviji dramskih skupin v Novem mestu. športne prireditve NOGOMET Kranj — Jutri ob 1630 bo na igrišču Mladosti v Stra-žišču prvenstvena tekma slovenske nogometne lige med moštvoma Triglava in Rudarja iz Trbovelj. Predtekma mladincev bo ob 15. uri. KOŠARKA Kranj — Drevi ob 1930 bo na košarkarskem igrišču v Savskem logu prvenstvena tekma republiške moške lige med Triglavom in Elektro iz Šoštanja. ODBOJKA Kranj — Danes ob 16. uri bo na odbojkarskem igrišču v Savskem logu prvenstvena tekma II. republiške lige med domačim Triglavom in Po stojno. — Jutri ob 10. uri bo na istem igrišču prvenstv na tekma ženske republiške lige med Triglavom in Branikom iz Maribora. ATLETIKA Kranj — Danes ob 17. uri bo na igrišču pred osnovno šolo »Franceta Prešerna« odprt atletski miting za člane in pionirje. — Mladi kranjski atleti bodo jutri sodelovali v republiškem finalu v Ljubljani in Celju. IGRE Kranj — V ponedeljek bo na Gorenjskem medobčinsko tekmovanje osnovnošolcev in srednješolcev v nogometu, rokometu, košarki, odbojki in atletiki. Gorenjsko turistično območje Hotel Jezero v Bohinju ima na razpolago samo 6 prostih postelj. V ostalih hotelih in v zasebnih sobah pa je dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v domu na Komni. Na Bledu je dovolj prostih postelj v vseh hotelih in v zasebnih sobah. V Mojstrani imajo dovolj, prostora v hotelu Triglav in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi na Planini pod Golico nad Jesenicami in v domu na črnem vrhu. V Tržiču je dovolj prostora v hotelu Pošta in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi v Podljubelju in v planinskih domovih pod Storilcem in na Kofcah. Nova izletniška postojanka pri Tiču nad Lomom Je redno oskrbovana. Od Tržiča je oddaljena kakih 10 km. Dostop je možen tudi z motornimi vozili. Prelaz Ljubelj je od 29. maja dalje odprt. Na Krvavcu je dovolj prostora v novem in v starem domu; žičnica obratuje normalno. Dovolj prostora je tudi v obeh hotelih v Kranju in v zasebnih sobah. V škofji Loki imajo vsako soboto ples na kopališču ob Sori. Prav tako je ob sobotah ples v domu pod Planino v Trebiji. V domu pod Planino je dovolj prostih postelj, prav tako pa tudi v planinskem domu Lubnik, na Starem vrhu in na Javorjah. Dovolj prostora je tudi v zasebnih sob?h na Sorici, v Dražgošah, Poljanah, Gorenji vasi in Retečah ob Sori. Cene za prenočišče znašajo: Sori ca 250—350 din, Dražgoše 200—300 din; Lubnik 400 din; Javorje 300 din; Reteče 400 din; Poljane in Gorenja vas 250—300 din. Do Sorice vozi vsako nedeljo dopoldne avtobus in se vrača zvečer v Škofjo Loko. V obeh Sorah je odprt lov na postrvi. DOM m DR UŽIMA # MODA # DOM # DRU2ISA # AfOZM 49 DCMf # DRUŽINA * MODA DOM m DRUŽINA # MODA Koprive - zdravilno sredstvo Čeprav ljudje gledajo na koprivo kot na neko zlo rastlino, samo v napoto ob strezah, ob kateri se človek opeče, je kopriva pravcato zdravilno sredstvo, že pater Kneipp je prišel do raznih zaključkov, nekaj od njih jih bomo navedli: čaj iz mladih kopriv, ki smo jih pravkar nabrali in posušili, razstaplja zasluzenost v prsih in pljučih in poživlja delovanje ledvic. Močneje kot listi delujejo koprivne korenine, če jih izkopljemo še zelene, posušimo hi pozneje porabi* mo. Ce ima kdo slabo, nečisto kri, naj prav pogosto je koprive, pripravljene v špinači. Uspeh se bo pokazal in koža se bo očistila. Ce trpi kdo zaradi revmatizma in ne vidi nobene poti več, kako bi se ga znebit naj boleča mesta po nekaj minut na dan gladi aH tepe z živimi koprivami. Odličen zdravilen učinek bo kmalu pregnal strah pred nenavadnim šibanjem. Kopel za oči in kamilice Kopel za oči pripravimo mrzlo ali toplo, v obeh primerih pa takole ravnamo: obraz potopimo v vodo in nekajkrat odpremo oči. Nato prenehamo za nekaj sekund in znova potopimo obraz. Ponovimo trikrat do štirikrat. Pri toplih kopellh za oči uporabljamo dodatke: kamilice, preslice ali pelin. Temperatura tople kopeli je od 32 do 36 stopinj Celzija. Bolečina, ki jo spočetka občutimo, ko v vodi pogledamo, brž mine, ko se malo privadimo. Te kopeli vplivajo na obtok v očeh in okrog njih. Mrzla kopel nam okrepi in osveži oči in je zato priporočljiva kadar komu peša vid in pri kroničnih vnetjih veznice. Kamilice, starega znanega hišnega prijatelja, uporabljamo pri prehladih ali pri hudih bolečinah v trebuhu. Kamilice preženejo vetrove, delujejo pfoti vnetjem hi ublažijo krče. Vplivajo tudi na sečila in na organe male medenice. Blaže krče ob začetku mesečne čišče, čiščo samo pa okrepe. Zelo pogosto se kalimični čaj uporablja tudi za potenje. Količina: na dve kavni žlički ulijemo skodelico vrele vode in pustimo stati pet minut. Za spiranje (vnetje sluznic v ustih in v vratu, obrobno vnetje vek, gnojenje dlesen) jih vzamemo ena do dve žlici na liter vode. S pridom jih uporabljamo tudi zunanje, za razne obkladke ln kopeli. Modni izrazi BLOUSON: imenujemo obleko, ki ima. zelo širok, napihnjen hrbet in sprednji del. CHEMISIER: je imenovana praktična športna ženska ob- Proti izpadanju las Mnogim pogosto na spomlad izpadajo lasje, vendar temu lahko pomagamo. Kupimo si tonikom za lase ^So-borin-« ali kako drugo larmo vodo in si vsak večer nama-eirajmo lase. Konce prstov bomo pritisnili na lasišče in jih bomo krepko premikali drugega proti drugemu. Najbolje je, da masiramo od tilnika do temena in od senc do sredine glave. Masirajmo toliko časa, dokler se koža glave ne ogreje. Po masaži las ne hodimo razoglavi. ob hladnem in slabem vremenu pa si še skrbneje. pokrijmo glavo. leka v srajčnem stilu z moškim ovratnikom in naprsnimi žepi. PALETOT: Beseda je ho-landskega izvora. Prvotno je označevala rahlo tailiran moški plašč, ki se je dvovrstno zapenjal in imel žametni -.^ > * ..•.»— ovratnik. Danes pa razume- Pike in zopet pike. Tudi naše trgovine so založene s tem blagom in lahko boste izbirale, mo pod to beseđo damski ne samo barve, pač pa tudi kvaliteto. Na sliki sta prikupni popoldanski obleki brez roka-plašč (navadno iričetrtinski). vov. Modni pečat ji dajejo naborki, ki potekajo od izreza pa do roba krila OD NOG DO GLAVE Prav gotovo ste tudi mnenja, da so lepi lasje okras prav vsaki ženski glavi. Kot bogat okvir obkrožajo obraz, zato si jih moramo negovati. Vsi vemo, da so tudi lasje živi in da se hranijo. Barva las je podedovana, med tem ko lesk pridobimo s pravo nego in prehrano, če bomo uživale dosti rib, jajc, pustega mesa in skute nam bodo las;e prav zelo hvaležni. Tudi na med in sadne sokove ne pozabimo. Izogiba j mo pa se Kaj pa s poročnim šopkom? Pravijo, da se poročni šopek da lepo v vazo. Kaj pa, če se mlada dva odpeljeta takoj na poročno potovanje? Čemu potem šopek v poz- nem stanovanju? Pametna ideja je, da cvetlice poročnega šopka po končanem slavju razdelite med povabljene goste. / živalskim mastem, posebno še, če imamo mastno lasišče. V primeru, da se lasje lomijo in so izredno suhi, jim bo dobro delo, da popijete vsak dan žlico olja. Lasje bodo dlje čisti in bleščeči, če si jih boste vsak dan prečesa-vale in krtačile. Posebno gospodinje in vse tiste žene, ki dosti močijo roke, bodo uporabljale kremo za roke, koristil bi tudi glicerin zmešan z rožno vodo. prav tako tudi limonin sok. Nohti izdajajo človeka. Zdravniki trdijo, da mnogokrat nohti izdajo zdravstveno stanje človeka, če so ti zelo krhki jih bomo skušali na ta način utrditi: V2 skodelice jedilnega olja segrejte in namočite vanj nohte in jih rahlo masirajte. Sedaj pa noge: Kako važno-je, da nosimo udobne čevlje in da ne tekamo ves dan v špičakih, nam vedo povedati ortopedi, če vam noge pogosto zatekajo in bolijo, jim vsak dan posvetite 15 minut časa. Ulezite se na hrbet, naredite svečo, nato noge naslonite na steno in tako počivajte. Če odhajamo zvečer na ples se bomo kljub odmerjenemu času dodobra umile z vročo in nato mrzlo vodo. Uporab-lja;mo dezodorant (v droge-rijah imenovan Solea led) z njim se podrgnemo pod pazduho. Počutile se bomo dosti bolj sveže in sigurne bomo, da se ne bomo potile in proste bomo vsakega neprijetnega vonja- Kali nasveti Sol v kepah Sol v kepah se bo raztopila, če jo bomo dali za nekaj časa v nepretoplo pečico. Kotlovec Kotlovec — vodni kamen odstranimo iz kotličev in len-ev s kisom. Delovanje kisa je učinkovitejše, če uporabljamo vroč kis. Spmaca Špinačo na deščici lažje sesekljamo, če skuhani, dobro odtečeni špinači dodamo malo moke. »TATOVI VELIKEGA SRCA« režiserja Carla Rima Je prijetna franooska komedija o svojevrstni družini malih lopovov velikega srca. V glavnih vlogah filma nastopajo: Eddie Constantine, Jean Richard, Noel-Noel in Yves Robert. Kvalitetna zabava in ne brez soli. »NA VALOVIH DONAVE« je film iz romunskega uporniškega gibanja. Igrajo Lazar Vrabie, Lina Petrescu in Liviu Ciulei, ki je film tudi režiral. Delo je bilo nagrajeno na festivalu v Karlovvh Varyh leta 1960. »ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU« je jugoslovansko-nemška koprodukcija in je seveda prenos istoimenskega romana Karla Maya. V filmu nastopajo na nemški strani Lex Barker, Herbert Lohm In Karin Dor, na naši strani pa Sima Janičijević in Plitvička jezera v barvah in cinema-scopu. (Pa pravijo, da so Plitvička jezera zaščitena!) Novo v svetovnih ateljejih Claudia Cardinale v filmu »Leopard«, ki je dobil na festivalu v Cannesu prvo nagrado — zlato palmovo vejico Mellina Mercuri in Anthonv Perkins sta odigrala glavni vlogi v novem Dassinovem filmu »SS Phaedra«, moderni verziji stare grške tragedije. Filmski vrtiljak Franc, igravka Marina Vlady je za svojo vlogo v italijanskem filmu »Zakonska postelja« dobila nagrado v Cannesu. Na sliki je igravka v filmu »žena v oknu« Francija mfovi film režiserja Alaina J^j Resnaisa se imenuje. »Muriel«. Tema je ista kot v njegovem prejšnjem delu, slovitem filmu »Lani v Marienbadu«: problem spomina in časa. Dolphine Sev-rig (iz «Marienbada«) povabi na obisk človeka, ki ga je ljubila, ko ji je bilo šestnajst let — in nato nam scenarist Cayrol in Resnais v bežnih srečanjih med osebami v filmu razpletata svoje misli o sodobnem človeku, ki mu je celo ljubezen težka. Drugi avtor »Marienbada« Alain Robbe-Grillet pa je kot režiser dobil popolnoma svobodne roke pri filmu »Nesmrtna«, ki ga je postavil v Turčijo. Zgodba — moški ljubi skrivnostno plavolasko, ki umre v prometni nesreči; na koncu tudi njega doleti ista usoda. Interpreta glavnih vlog sta Franooise Brion in Jacques Doniol Valcroze. Seveda tudi v Franciji ni vse tako zelo resno: Jacques Poitrenaud je na primer še enkrat »ovekovečil« nočni Pariz s filmom »Strip-tease«, v katerem je razen lepe Da-ny Saval zaigral popularni komik Darry Cowl (Jezik za zobe). Italija Režiser Alessandro Bla-setti, ki ga poznamo po »Evropi ponoči« m »Ljubim, ljubiš«, bo sedaj posnel film »Liola« po istoimenskem delu Luigija Pir-andella. Glavne vloge v filmu bodo odigrali Ugo Tognazzi, Giovanna Ralli, Pierre Bres-seur in Anouk Aimee. Znana francoska igravka Emanuelle Riva pa igra poleg Uga Tognazzija v novi komediji Luciana Salceja — »Ure ljubezni«. Claudia Cardinale je indijska princesa, lastnica bajeslovnega diamanta »Rožnati panter«, po katerem se imenuje tudi film, ki ga snemajo Američani v Italiji. Razen nje igrajo v filmu še David Niven, Peter Sellers in Capu-cine, režira pa Blake Ed-vvards. Združene države Znani angleški igravec Laurence Harvey, ki smo ga pred kratkim videli v filmu »Bilo jih Je sedem«, je za ameriško družbo »United Artists« odšel v Španijo, da bi v dvojni vlogi režiserja in glavnega igravca posnel «Obred«. Razen njega igra obetajoča mlada angleška igravka Sarah Miles, ki se je uveljavila z Glenvillo-vim »Procesnim rokom«. John Wayne igra glavno vlogo v novem vvesternu velikega formata, ki ga režira Andrevv McLaglen — »McLin-tock«. Razen njega igrajo Še Maureen O'Hara, Yvone de Carlo in Stephanie Povvers. V novem Bronstonovem superspektaklu »Padec rimskega imperija«, ki ga spet snema v Španiji, igrajo So-phia Loren, Alec Guiness in James Mason. Režira Antho-ny Mann. Velika Britanija Flizabeth Taylor in Richard Burton igrata glavni vlogi v filmu »Pomembne osebnosti«, ki g£ je za ameriško družbo MGM posnel na Angleškem režiser Anthony Asqith. Scenarij je napisal znani dramatik Terence Rattigan. Elizabeth Taylor igra ženo, ki na za-meglenem letališču nil* med možem in ljubimcem ... Mimogrede: dragocena zvezda »Kleopatre« je sklenila novo milijonsko pogodbo. J. Lee-Thompson ji bo za vlogo v svoji novi komediji »Ljubim Louiso« dal milijon dolarjev, razen tega pa bo dobila še 10 procentov plačane vstopnine. Toda — kako dolgo se bo Liz še podpisovala pod pogodbe s šestimi ničlami? Rita Tushingham (Okus po medu), Dudley Sutton in Co-lin Campbell tvorijo trikotnik, v katerem mladi mož spravi v nevarnost svoj zakon zaradi svojega prijateljstva z motociklistom. Naslov filma, ki ga režira Sidney Furie, je »Fantje v usnju«. Sovjetska zveza Ilja Frez, ki ima za seboj že več otroških filmov, je posnel film »Kupujem si očka«, ki pa ga je namenil bolj odraslim kot otrokom. Gre namreč za zgodbo o fantiču brez očeta (mamico sprašuje, če ji je takrat, ko ga je kupovala, zmanjkalo denarja, da ni kupila še očka ...), ki se odpravi po mestu, da si sam »kupi očka«. Razen petletnega Aljoše Zagorskega sta v filmu nastopila še mlada igravca Vladimir Treškalov in Olga Lis en ko. slov »Nebo in pekel«. V njem obravnava sodobno temo: zločinci po pomoti ugrabijo šoferjevega sina namesto direktorjevega. Postavi se moralni problem: ali je šoferjev sin vreden prav toliko kot direktorjev. Vlogo direktorja igra odlični Toširo Mifune, razen njega pa nastopata med drugim še Kioko Kaga-ya kot njegova žena in Tat-suja Nakadai kot glavni detektiv. Poljska Znani poljski režiser Jer-zy Kavvalerouicz (Mati Ivana Angelska) je v Varšavi začel snemati film »Faraon«, ki ga je oprl na istoimenski roman Boleslawa Prusa. Pri snemanju filma bodo sodelovali številni egip-tologi in arheologi, ki bodo zagotovili avtentičnost filma. Pravijo, da bo ob primerjavah s »Kleopatro«, ki se vsiljujejo same po sebi, očitna večja verodostojnost in spoštovanje zgodovine v »Faraonu«. Jugoslavija Japonska Veliki japonski režiser Akira Kurosava (Sedem samurajev, Rašo-mon, Skrita trdnjava) je dal svojemu novemu filmu na- Veljko Bulajič je na Reki že začel s poskusnimi snemanji v okviru priprav za svoj novi film »Neretva«. Po številnih koprodukcijah dvomljive vrednosti se nam vendar spet obeta nekaj drugačnega: »Avala-film« je sklenil z ameriškim podjetjem »20th Century Fox« pogodbo o snemanju filma »Obisk stare gospe« po Diirrenmatto-vi drami. Film bo režiral znani nemški režiser Bernard VVicki (Most), v glavnih vlogah pa bosta nastopila In-grid Bergmanova in Anthony Quinn. Zunanje prizore bodo posneli v Zemunu. wr adar ga vodita bolniški sestri po parku j£ medicinske akademije v Moskvi, se ljudje, ki ga srečujejo, z neprikritim strahom in pa tudi z velikim spoštovanjem ozirajo za njim. Znano jim je, kdo je ta mož, ki ga opirata sestri, veđo, da je to Lev Landau, Nobelov nagrajenec za fiziko ,eden največjih veleumov današnje dobe. Z enajstimi leti se je ukvarjal s teorijami Alberta Einsteina, s štirinajstimi se je vpisal kot študent na vseučilišče, z devetnajstimi je postal doktor leningrajske univerze. Vse to so brali ljudje, ki ga srečujejo, v časnikih, brali pa so tudi, da je ta mož štirikrat umri Štirikrat so ga spet zbudili od mrtvih... Prva bolniška sestra pravi: »Prosim, Dau, pomagajte mi pomnožiti 974 s 784!« — Oči na bledem obrazu se za hip zapro in profesor Landau že odgovarja: »763.616. Točno! Ni vam treba še enkrat računati, sestra.« Druga sestra: »Rojeni ste 22. januarja 1908. Povejte mi, kje ste rojeni!« Mož za trenutek postoji. Na dveh brezčutnih nogah, ki nebogljeno visita na njegovem telesu kot dvoje lesenih letev. Postoji in pravi: »Januar? Kdaj je to? Ne spominjam se.« Zdravniki upajo, da se mu bo nekoč povrnil spomin, tako kot se je povrnil po strahoviti nesreči njegov genialni razum. V tovorni vlak Vnedeljo, 7. januarja 1962, se je peljal profesor Landau v svojem avtomobilu iz Moskve v sovjetsko atomsko središče Du-bno. Cesta je bila prosta in šofer je vozil precej hitro, vendar pa kljub temu previdno, kajti cestišče je bilo poledenelo. Tedaj je nenadoma stekel prek ceste pred vozilom otrok, šofer je skušal preprečiti nesrečo, toda pri tem je vrglo avtomobil s ceste na železniški tir ob cesti ravno pred tovorni vlak, ki je pograbil vozilo, ga vlekel nekaj časa s seboj in ga popolnoma razbil. Uro po nesreči je ležal profesor na kliniki Timirjazevski pri Moskvi. Bil je v nezavesti, na vsem telesu je komaj kak organ ostal nepoškodovan. Zdravniki, so registrirali: Utisnjeno teme lobanje, trikratni prelom ba--ze lobanje, zmečkanine na možganih, devet prelomov reber, trikratni zlom kolčne kosti, hude poškodbe na prsnem košu, raztrgnine žolčnega mehurja in sečnega mehurja, motnje dihanja, kolaps krvotoka, živčni šok. Omrtvičenje obeh rok in nog, pomanjkanje telesnih refleksov, neobčutljivost za bolečine, slepota, gluhota in ne-most. Sedemnajst izredno hudih poškodb, ki bi vsaka izmed njih utegnila povzročiti smrt. Ko je Hruščov zvedel za nesrečo, je rotil zdravnike: »Ta mož ne sme umreti! Poskusite vse, da ga rešite!« Odletela so posebna letala v Kanado, Francijo, na Češko in pripeljala v Moskvo slavne kirurge in razne specialiste k bolnikovi postelji. Drug za drugim so pretreseni ugotavljali: ponesrečenec je tik pred smrtjo. Zvečer na dan nesreče so kirurgi tvegali prvo operacijo: odprli so lobanjo, da bi odvzeli tekočino, ki obdaja možgane in ki se zaradi zmeč-kanin ni mogla normalno odtekati v kanal hrbtnega mozga; grozile so torej nove hude okvare možganov. Četrtega dne ob pol eni popoldne je prenehalo dihanje in srce se je ustavilo. Profesor Landau je umrl. Klinično umrl. Toda zdravniki niso obupali, bili so pripravljeni. Ker si zaradi težkega bolnikovega stanja niso upali odpreti prsnega koša, da bi tako prišli neposredno do srca, so injicirali vanj oživljajoča sredstva in res, srce je spet začelo biti. Zmaga nad smrtjo tedaj? Da, toda cena je bila visoka! Srce je stalo nekaj minut in teh nekaj minut ni pošiljalo možganskim celicam kisika. Kako hude bodo okvare možganov zaradi tega premora, ko je znano, kako občutljive so možganske celice, da nekatere vzdr/e komaj nekaj sekund brez kisika! Umetno dihanje Tri dni nato — ob petih zjutraj — je dihanje spet popolnoma prenehalo. Landau se je zadušil zaradi krvnih sesedkov, ki so zamašili pljuča. Profesor Graščenko je odprl sapnik in vključil v krvoločni sistem aparat, ki je prevzel funkcijo pljuč. Obenem pa so zbudili srce Jd je spet začelo biti. Devetega dne po nesreči je srce obstalo tretjič in enajstega dne četrtič. Obakrat se je zdravnikom posrečilo spet obuditi ga, toda napori so postajali vedno večji in rešitev se je vedno bolj odmikala. Sedemnajstega dne se je dvignila bolniku temperatura na 41 stopinj. Encephalograph je nakazal nove hude motnje v možganih (to je aparat, s katerim merimo možganski tok). Vse je kazalo, da je v možganih nastal edem (oteklina s tekočo vsebino). Da bi ga izsušili, so se zdravniki odločili za injekcijo določene raztopine sečnine. Snov je prineslo posebno letalo iz Londona. Edem je sicer izginil, toda nastopila je zastrupitev s sečem. Bolnikova soba na nevrokirurški kliniki je bila podobna laboratoriju. Štirideset dni in noči so se menjavah trije zdravniki in tri bolniške sestre pri bolniški postelji moža, ki se ves čas od dneva nesreče ni zavedel niti za hip. umrl Na postelji je ležalo okrnelo truplo, slepo, gluho, brez refleksov, brez vsakršnega stika z okolico. Z aparati so mu dovajali to, kar imenujejo zdravniki življenje. Sedeminpetdesetega dne je bila na kliniki dramatična konferenca. Razen sovjetskih zdravnikov so ji prisostvovali še kirurg Penfield iz Kanade, profesor Kune iz Prage, profesorja Garcin in Guillot iz Pariza, šlo je za to, ali bo ponovna trepanacija (odprtje) lobanje za Lan-daua pomenila poslednji poskus rešitve ali konec. Bolnika je bilo treba na vsak način končno zbuditi k zavesti. Toda zgodilo se je čisto nekaj drugega. Vprašanje je rešil dogodek, ki je bil daleč stran od vseh znanstvenih razmotrivanj. Medtem ko so se zdravniki posvetovali, je sedla — spet enkrat, kot že tolikokrat prej k bolnikovi postelji njegova žena Kora. Nič več že ni vedela, kolikokrat ga je v teh sedeminpetdesetih dneh in nočeh ogovarjala s tihim, nežnim glasom — brez uspeha. Zdaj je začela spet z rotečim glasom žene, ki hoče doseči svojega moža, ki si ga hoče priboriti nazaj. Poklicala ga je in rahlo je zdrsnila njena roka po bledem licu. In glej! Oči so se nenadoma odprle, pogledale so jo, bile so zgovorne, razumevajoče žive. Razum je neokrnjen Osmega aprila je Landau spregovoril prvo besedo: »Hvala!« 14. aprila mu je dr. Fjo-dorov bral začetek Puškinove pesmi in sredi prenehal — Landau je pravilno nadaljeval. 25. aprila je pokazala Kora možu prstan, ki ji-ga je bil nataknil na prst ob zaroki. »AH je to ura?« je vprašal Landau. Drugega maja si je zaželel videti svojega osemnajstletnega sina Igorja. 15. maja mu je fizik Rusinov, eden njegovih sodelavcev, zastavil specialno strokovno vprašanje: »Ali poznaš in se spominjaš Lan-dauovega diamagnetizma?« Odgovor: »Da.« Rusinov: »Kakšen vpliv ima temperatura na ta fenomen?« Odgovor (točen in pravilen): »Praktično nobenega.« Landauova okolica si skoro ne upa verovati v to čudo. Ali je njegov razum res ostal neokrnjen? Njegov razvim, njegova sposobnost logično misliti pač — ne pa tudi njegov spomin. Landau se ne spominja obdobij svoje mladosti, imena, staršev, ne spominja se študijskih let. Devetega decembra 1962 je sprejel Landau — sedč v naslonjaču — švedskega veleposlanika in iz njegovih rok Nobelovo nagrado za fiziko. Podelili so mu jo za njegova raziskovanja o zgostitvi materije in za tako imenovano super-oiekočinjenje plemenitih plinov. Mož, ki je bil štirikrat mrtev, se je začel učiti spet živeti. Rane so se zacelile, kosti so se zarasle. Ostalo je le še vprašanje, ah se bo dal premostiti prepad med logičnim mišljenjem in spominom. Medicinski časopis »Selecta« piše, da se v Landauovem primeru točno kaže dvoreznost ponovne oživitve tako nadarjenih ljudi, kot je on. Zaradi štirikratnega zastoja srca, ki ni več oskrbovalo možganskih celic s kisikom, so na tako izrednem duhu, kot je njegov, nastale okvare — na tistem duhu, ki so ga hoteli rešiti za človeštvo. Duh pa ni samo znamenita logična misel. Njegova žena — njegov spomin Za sedaj nadomešča Landauov spomin njegova žena. Vsak trenutek je pri njem, kadar je zbujen in se sklanja nad številkami in formulami. Dvajset let je poteklo, odkar je postala njegova življenjska družica. Danes bi Landau gotovo sam več ne razumel svoje nekdanje miselnosti, če bi se spomnil na izjavo, ki jo je dal nekoč v Kopenhagnu. Profesor Edvard Teller, oče vodikove bombe, se spominja, kako je prišel 23-letni Landau y Kopenhagen k profesorju Nilsu Bohru, da bi postal njegov učenec. Ko je tedaj Teller objavil svojo poroko, je vprašal Landau, koliko časa namerava vzdržati v zakonu. »Vse življenje, upam,« je odvrnil Teller. In Landau nato: »Kako je to tipično za kapitalistično družbo, ki svoje člane zavaja k temu, da vsako dobro stvar pokvarijo s pretiravanjem.« To je zgodba o možu, ki je štirikrat umrl in je živ. Profesor Landau in njegova bolniška sestra \ Saraievui Minilo je že nekaj tednov, ko sva se z očetom odpeljala z vlakom na krožno po tovanje po Jugoslaviji. V ponedeljek popoldne sva odšla z avtobusom iz Kranja, ob osmih pa je vlak odpeljal iz ljubljanskega kolodvora proti Zagrebu in Sarajevu. mlati a rasi Do Sarajeva sva se vozila celih 14 ur. Ko sva prispela na sarajevsko železniško postajo — ki je ena najlepših v državi — se je tam kar gnetlo ljudi. Po širokih sarajevskih uli- cah smo prišli v stari del mesta »Baščaršijo«. V teh ozkih ulicah stoje nizke hišice muslimanskih rokodelcev. V vsaki taki majhni ulici so samo rokodelci ene vrste. V eni so mizarji, v drugi zlatarji in podobno. Po eni teh ulic sva prišla na dvorišče džamije. Na sredi je velik vodnjak. Tu si muslimani umivajo noge, preden stopijo v cerkev. Džamija je zelo velika. Stene so lepo poslikane, pod nekaterimi pa so napisana imena tistih, ki so džamijo ustanovni. Spredaj je vzvišen prostor, nekakšna prižnica, kamor stopi muslimanski duhovnik, in sicer samo ob petkih. Na tleh sem videl ogromne preproge, ena tehta celo 400 kg, tako nam je povedal naš spremljevavec. Pred nekim oltarjem je bil pogrnjen prt, darilo egiptovskega predsednika Naserja. Sem ga je položil v času, ko je bil na obisku v naši deželi. Ta džamija je ena najlepših v državi, oziroma na Balkanu. Potem smo se vrnili v mesto. Spotoma smo videli v pločniku odtise nog Gavrila Principa iz časa, ko je streljal na prestolonaslednika Ferdinanda. V isti ulici je tudi muzej. Naslednji dan sva z očetom z avionom odpotovala v Beograd. N Peter Dolenc, učenec 8. raz., Kranj Na sliki so osmošolci in osmošolke, ki so tekmovali v matematiki. To tekmovanje so priredili v škofji Loki med šolami v občini Brez dela ni jela Skupina mladinskega odseka PD Bled v Kumrovcu. V rojstno vas maršala Tita so odpotovali pretekli teden Foto: J. Hausman, star 12 let m smo v huniroveii Minulo nedeljo je mladinski odsek PD Bled organiziral Izlet v rojstno vas maršala Tita. Z Bleda se je odpeljalo 50 mladih planincev, in sicer ob 5. uri zjutraj z velikim aviobusom proti Dolenjski. Ustavili smo se v Novem mestu in si ogledali njegove zanimivostL Ob 9. uri smo bili že v šmarjeti m tam smo se eno uro namakali in plavali v topHškem bazenu sredi gozdička. Opoldne smo bili v Brežicah, nato pa po kratkem pristanku odbrzeli čez Bizelj-sko v Kumrovec. Tam smo si ogledali rojstno hišo našega voditelja in lepo kumrovško šolo. Janko je »ovekovečii« nekaj svojih prijateljev pred spomenikom, medtem ko so bili ostali še v hiši. Popoldne smo se vračali skozi Celje, žalce in Trojane. Tako smo videli lep del Dolenjske in štajerske, pa še zgodovinski košček hrvatskega Zagorja. Uroš Stare, Bled Nekega četrtka Metka ni imela pouka. Dopoldne je hotela malo dlje spati kot ponavadi, toda mati ji je navsezgodaj naložila delo. Ker je Metka ni ubogala, je mama opravila vse delo sama. Metka je ležala do enajstih in sonce je že toplo sijalo, ko se je deklica oblekla in odšla na sprehod. Ura je bila dve. Postala je lačna, zato je odšla domov, na kosilo, šla je v kuhinjo. Nekako začudeno je ogledovala mamo, ki je dala na mizo kosilo le za tri. Mislila je, da bo iz omare vzela še en krožnik, toda ni bilo tako Mati je r>red vsakega postavi la krožnik dobre mesne juhe, razen pred Metko. Deklica je kar »debelo« pogledala. Potem jo je oče vprašal: »Ali si ti že jedla?« Povedala je, da še ne, medtem ko je mati odšla iz kuhinje. Ko se je vrnila, ji je dala knjigo in jo odorla tam. kjer je pisalo: »Kdor ne dela, nai ne $ef« Pofem ji je še rekla: »Zdaj greš lahko nazaj na balkon.« Metka je iz trme potočila nekaj solz. pa niso prav nič nomssrale. Ko so drugi pojedli, je hitro natočila toplo vodo in pomila posodo, da je ne bi prehitela mama. Ko je bila posoda čista in posprav- ljena, je tudi Metka dobila je vsak dan vsaj malo posvoje kosilo. magala mami. Odslej ni nikoli več lenari- Andreja Tršan, učenka la in je venomer pazila, da 6. razreda, Kranj Skala - baba V starih časih, ko v Davči še ni bilo ljudi, se je po tamošnjih hostah klatil veiikan, ki je lovil medvede in neres-ce. Kogarkoli je ulovit, ga je zadavil z golimi rokami, nataknil na ražen j, ga spekel in požrl s kostmi in dlako vred. Velikan pa je imel ženo, ki je bila takšna baba, da je segala možu komaj do ramen in še je bila večja kot najvišja smreka. Nič drugega ni delala v potoku ko možu hlače prala, kjer je danes Zala. Z eno nogo je stala na hribu Jastrenku, z drugo pa na nasprotnem hribu Kovku, se sklanjala in prala velikanu hlače dopeiače. — V slapu Skočniku jih je namakala, potlej pa z njimi udrihala po skalnati pečini, ki ji je služil za perilnik. A medvedi in neresci, ki jih jo velikan preganjal, so sklenili, da se bodo nad njim maščevali. In ker njemu niso mogli blizu, so njegovo ženo zasledovali. Ko se je nekega dne spet odpravila moževe hlače prat, so se ji približali: trije medvedi na Jastrenku, trije neresci na Kovku in ji izpodnesli noge, da je perica strmoglavila v prepad. Padla je na pečino nad slapom Skočnikom in se na pe-rišču ubila. Velikan je ženo iskal, a ko jo je našel mrtvo, se je tako razžalostil, da je izginil :z davških gozdov neznano kam. Skali nad slapom pa so ljudje iz Davče in Zale vzdeli po velikanovi babi ime — Skala Baba. Alt uganete? Sebe kliče, kadar poje in zapoje nam po svoje. Venomer naprej hitim, kraja pa mkoli se pustim. (o]o% oaputpu) V čevlju sem potreben, v zvezku nepotreben. Otroci iz Nove ulice Orhanovi so se preselili v novo štirinadstropno zgradbo. Toda tistega dne, ko so se hoteli preseliti, Orhan ni hotel zapustiti svoje stare hiše. Rekel je: »Pojdite sami! Jaz bom ostal tukaj.« Tako je. Orhan je imel prav. Vsi njegovi prijatelji so bili tu. Tukaj so bili vsi dobri in slabi spomini. Vse, kar je do sedaj slišal, je bilo vezano na to hišo in ulico, v kateri je stanoval. Tukaj je Orhan spuščal prvega zmaja, tukaj se je lovil, žogal... A kaj bo delal sam v novi ulici? Končno je njegova mama predlagala; »Pojdi» sinko, greva k teti na obisk. Obljubim ti, zopet se bova vrnila.« Prvi dan Orhan ni zapustil sobe. Ves čas je gledal skozi okno otroke, ki so se igrah na pločniku. In ko je prišla mama in namestila na okno novo zaveso, je rekel: »Ti otroci niso dobri. Ne maram jih.« Prvo noč v novi hiši je Orhan zelo slabo spal. A ko ga je zjutraj zbudilo toplo poletno sonce, je zaprosil mamo: »Mamica, vrnimo se v našo staro hišo. Rad li se ij>ral g «tio-; ix mJk JifiM Odgovorila mu je: -Pojdi, Orhan. Počakaj me doli, na ulici.« Orhan je kot veter stekel iz hiše. Na ulici so ga obkrožili dečki in deklice. Eden mu je posodil skiro, drugi mu je dal žogo, tretji ga je peljal s svojim kolesom, četrti... Orhan se je razigral. Kmalu je pozabil, kaj vse ga je prej težilo. Ko je postal lačen, je stekel po stopnicah. Mama, ki ga je ves čas gledala skozi okno, mu je rekla: »Prav zares, ti otroci niso dobri,-Ne ugajajo mi!« »Ne, ne!« je vzkliknil Orhan. »Tudi otroci i* te urice so dobri... Mama, daj ostaniva tvui~ In tako so Orhanovi ostali v novi itirf-nadstropni zgradbi. J Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 21 1 2 3 h Is I4 * 1 f * to H 13 % 15 M f 19 20 U 21 Izum Pijan mož — Stiska prisili človeka, da mar- — AH vam lahko nekaj povem, sikaj izumi! Radijska drama tovariš miličnik. Spominjate me na mojo ženo! Natečaj Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. 1., 1. vrsta skladbe, 7., 2. negativno nabit delec molekule, 8., 3. grška boginja zmage, 9., 14. kemijski simbol za stroncij, 10., 4. stranišče, 12., 5. začetnici izumitelja dinamita, 13., 11. tovarna športnega orodja na Gorenjskem, 14., 9. ime igravca Severja, 15., 6. cvetna mačića. Rešitev križanke It. 20 Vodoravno: 1. manija, 7. anatema, 9. sad, 10. sin, 11. tm, 12. Tine, 13. nakit, 14. omara, 16. kava, 17. ul, 19. osa, 20. era, 21. podolit, 23. nakana. V hotelu — Tovarišica se želi pri nas zaposliti. Razpiši natečaj! Oddaja za odrasle rti — Zelo živčen se mi zdi ta gost. Bomo videli, kako dolgo bo vzdržal! — Moraš ml oprostiti Kari — videti je ,da je nocoj na televiziji obdaja, ki je za otroke prepovedana! OElemeru so vsi sosedje dobro mislili. Kljub temu pa je vsak, ki ga je poznal, zmajal z rameni: »Samo da bi nekoliko manj pil!« Elemer je imel zares rad pijačo. Ni veliko izbiral: pil je vino in pivo in jabolčnih in žganje. 2e več kakor petindvajset let se je njego- bo mož opustil pijačo, ji je najboljša prijateljica svetovala: »Preden smo kupili avto, je moj mož zelo veliko pil. Toda odkar imamo voz, ni popil niti kapljice alkohola. Dobro ve, kaj čaka tistega, ki se piian usede za krmilo. Poskusite to zdravilo, boljše je kot vsa prepričevanja.* Naša humoreska Pij ača va zena zaman prizadevala, da bi ga odvrnila od pijače. Lepe besede, prepričevanje, obljube, statistični podatki — vse skupaj ni pomagalo. Kadar je žena omenjala težke posledice alkohola, se je Elemer skliceval na družinsko tradicijo: »Toda, žena, ne govori neumnosti. Moj ded je veliko več pil kot jaz, pa je kljub temu živ in zdrav dočakal dvaindevetdeset let.« Ko je žena že čisto obupala, da življenjski standard Elemerjevih je bil tak, da se je žena kmalu lahko pohvalila svojim prijateljicam: »Kupili smo avtomobil.« To je bilo resda malo pretirano povedano, ker so avto kupili z bančnim kreditom, a to v bistvu ničesar ne menja. Elemer je postal popolnoma drugačen človek. Spremenil se je v umirjenega vozniki in hkrati v strastnega antialkoho-Uka. V družbi, kjer so izkušnje navadno največje, je žena ponosno zavračala kozarce, ki so jih ponujali njenemu možu: »Ne trudite se. Moj mož sploh ne pije. On šojira.« Ponoči, ko sta se peljala domov, je Elemer trezen sedel za krmilom in zavidal pijancem, ki so veselo objemali stebre in drug drugemu, tako mimogrede, prirejali javne koncerte. »Samo pešci živijo pravo življenje«, je vzdihoval. »Oni so gospodarji življenja!« Avto je Elemerja sijajno pozdravil. Toda v zgodovini avtomobilizma se dogaja tudi to, da trezen šofer povzroči trčenje. Nekega deževnega dne je Elemerjev avto naletel na veliko črno simco. Psovke, policija, zapisnik. Čeprav sta bila oba popolnoma trezna, je policaj le vprašal Elemerja: »Vi niste pili, ali ne?« »Ne, prosim« je odločno odgovoril Elemer. »Že leto in pol je, odkar nisem ničesar popil.« Potem so mu oči čudno zaigrale: »Toda sedaj se ne nameravam iz-trezniti cela dva dneva. Upam, da bo popravilo avtomobila trajalo toliko časa!« Adorjan Štela HOROSKOP Velja od 1. do 8. junija OVEN (21. 3. — 20. 4.) Ne EgJ ko srečanje proti pričakova-KAjf nju prinese koristi, novica pa ne bo najboljša. Mračne misli prehodnega značaja. Privošči si razvedrila, vendar ne izzivaj ljubosumnosti. Zaradi močne volje izpelješ dve težavi. BIK (21. 4. — 20. 5.) Želja se je le navidezno uresničila, vendar ne obupuj. Čudni dogodki na sentimentalnem področju in intimni razgovori. Zato trpijo živci obeh; vsaka bojazen je* odveč. Slišiš grožnje in čutiš hrepenenje. Nepričakovano se poveča občutek zadovoljstva šele v petek. Delaš usluge. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) ^Ne vdaj se viharju srca, sicer bo trpelo delo in vsa okolica. Z grožnjo prej izgubiš kot pridobiš. Ljubosumnost, mračne misli so bolj iz navade kot iz potrebe. Spremeni svojo taktiko in pojdi v naravo. Darilo. RAK (2L 6. — 22. 7.) V poklicnem dehi uveljaviš po membno zamisel, zato se pripravi na važen pogovor in potovanje. Ne preziraj naklonjenosti neke osebe. LEV (23. 7. — 22. 8.) O znan ^cih, ki potujejo zveš smešno, neverjetno novico. Delo zaradi čustvenih motenj ne bo normalno. Odvadi se -nepotrebnih vzdihov. Radodaren obiskova-vec, boljša družba sredi tedna. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) Po- flagoma začneš presojati in ceniti notranjost osebe drugega spola. Rahel napredek glede odnosov doma in z drago osebo, uspeh v službi. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) W%n Z nenadno zaupljivostjo vse ISkJ presenetiš. Hliniš hladnost, a te hitro ulovijo. Od cilja te še nekaj odvaja. ŠKORPIJON (23.10. — 22. II.) tSlišiš resnico pa se za hip raznežiš, da se ti bodo smejali. Srečanje s starim znancem. Obljuba dela dolg, zato ne odlašaj. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) More se znebiš, ko poveš resnico in se nekomu zasmiliš. Slovo bo proti pričakovanju ganljivo. Zajame te srčni vihar. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) Predviden izlet ti pokvari vreme. Nič zato, doma bo prijetneje, čeprav dvomiš Prisiljeno varčevanje. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) V srčnih zadevah je treba več spretnosti in ljubosumnost lahko vse pokvari. Neko pismo te sila preseneti, nekoga pa užali. Pretirana uradnost se bo maščevala v nedeljo. RIBI (20. 2. — 20. 3.) Zaupa ■ft^l na ti bo odgovornost, ki si Ena je po tihem že dlje časa želiš. Več nežnosti in manj zlobnosti — je želja drage osebe. Qbisk.