Osnovna naloga družbe
Skrb za otroke vseh starosti in vseh slojev, skrb za njihov telesni razvoj, to je osnovna naloga socialistične družbe. In to je bila tudi osnovna misel, ki se je vlekla skozi vse dni seminarja.
Vzdušje med delegati je bilo od prvega do zadnjega dne delovno. Tudi urnik predavanj in diskusij je bil zelo obse-žen. Delegati so bili, zavoljo uspešncjšega in bolj načrtne-ga dela, razdeljeni v skupine. Novo skupino, na letošnjem seininarju prvič formirano, so predstavljali delegati, ki so obravnavali problematiko Društev prijateljev mladine _v okviru krajevnih skupnosti. In prav ta skupina je v svoji živahni diskusiji ugotovila, da je položaj društev v okviru krajevnih skupnosti več ali manj soroden oziroma ize načen.
Društva prijateljev mladine v okviru krajevnih skupnosti predstavljajo tisto frontno silo, ki spremlja otrokovo rast od njegovega najnežnejšega detin-stva do njegovega najtežjega obdobja, ko stopi v puberteto.
Društva se po svojih močeh prizadevajo, da bi si utrla pot vsepovsod, kjer je življenje, kjer so Ijudje, kjer živijo in se razvijajo otroci, ki bodo ne-koč oblikovalci našega bodoče-ga nodu.
Društva prijateljev mladine v okviru krajevnih skupnosti sku-šajo prodreti v vse kotičke družbenega življenja, pri čemer se povezujejo z društvi, ki že delajo z mladino. Svoje delo še posebej koordinirajo z vrtci in s šolskimi ustanovami. Več ali manj uspešno iščejo možnosti za urejanje zelenic, otroških igrišč in družabnih kotičkov Njihovi cilji so tudi v iskanju poti, ki bi vodile ne samo do krajevnih in drugih družbeno političnih delavcev, pač pa tudi do družine, do staršev otrok in do vseh, ki vzgajajo in skrbijo za naš mladi rod. Po svojih zmogljivostih organizirajo raz-na predavanja, občasne indivi-dualne pogovore ter skupinske posvetovalne večere o vzgoji in o zdravju otroka.
Vse to in še mnogo drugih, tu nenaštetih nalog, ki obvezu-jejo društva prijateljev mladi-ne v okviru krajevnih skupno-sti, dovolj zgovorno dokazuje, kako pomembna je ta družbe-no politična dejavnost, ki bi morala imeti večjo podporo in večjo pomoč, ne samo od posa-meznikov, pač pa od vse druž-be; kajti dosedanja praksa ka-že, da društva prijateljev mla-dine v okviru krajevnih skup-nosti še nimajo tistega mesta, ki bi ga morala imeti. še so več ali manj mačehovsko odri-njena, kot neka stranska, manj pomembna veja družbeno poli-tičnega življenja. To stanje se sicer počasi izboljšuje, vendar ne v tolikšni meri, kot bi bilo želeti.
V bodoče bo potrebno posve-titi več pozornosti tudi organi-žacijski obliki dela. Iskati bo treba možnosti, ki bodo to de-lo izboljšale. Predvsem bo tre-ba odstraniti vse tiste šibke točke, ki še hromijo delo in uspeh društev. Med te šibke točke pa prav gotovo spada tu-di neurejen in čestokrat po-vsem onemogočen finančni po-ložaj društev, kar še posebej velja za manjše, manj  razvite
krajevne skupnosti. Društva prijateljev mladine so še mar-sikje, kot je bilo ugotovljeno, odvisna od raznih stranskih faktorjev, ki občasno z več ali manj razumevanja spremljajo njihovo dejavnost ali pa to de-javnost enostavno obidejo, kar hromi uspeh društev, hkrati pa zmanjšuje aktivnost samih čla-nov.
Za rešitev obstoječih proble-mov bo društvom prijateljev mladine v okviru krajevnih skupnosti potrebno zagotoviti, poleg moralne podpore in po-moči, tudi redna finančna sred-stva, vsaj minimalna, ki so po-trebna za nemoteno delo in živ-Ijenje društev.
Cilji društev prijateljev mla-dine so hkrati cilji vse naše družbe in v to dejavnost bo po-trebno pritegniti tudi razne strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem usraerjali delo aktivi-stov, ki čestokrat, kljub svoje-mu entuziazmu — ali zato ker so osamljeni, ker njihovo delo ni dovolj cenjeno ali zavoljo preobsežnosti samih delovnih obvez ali vseh drugih vzrokov, ki spremljajo njihovo delo, ne morejo doseči želenih reziilta-tov pri realizaciji nacrtovanega dela.
To je sarno nekaj kratkih po-vzetkov iz obširne in zelo ak-tivne razprave delegatov, ki so pretresali probleme indejansko stanje društev prijateljev mla-dine v okviru krajevnih skup-nosti.
Zveza prijateljev miadine Slo-venije je storila velik korak, ko je omogočila posvet in razpra-vo, ko je pristopila k težnji, da s svojo pomočjo in s pomočjo občinskih zvez pripomore k oži-vitvi te tako pomembne dejav-nosti, kl je najpomembnejša v samem jedru svojega dogaja-nja, v krajevni skupnosti.
Zveza prijateljev mladine Slo-venije se je hkrati obvezala, da bo naloge in sklepe, ki so bili sprejeti na seminarju, prinesla v glasilu DPM in še v nekate-rih listih s težnjo, da bi infor-mirala široko javnost o pome-nu in namenu društev prijate-ljevmladine v okviru krajevnih skupnosti. Hkrati bi opozorila na nalogo, ki obvezuje, ne sa-mo društva prijateljev mladine pač pa vso družbo, da skrbi za otroke vseh starosti in vseh slo-jev, da se bodo ti umsko in te-lesno razvijali in se razvili v zdrav in krepak rod, ki bo v ponos in srečo nam vsem in našim potomcern. Marta Grom