niten
št. 73/ 16. avgust 2019
LRSKO DOČAKALO ODPRTJE PIVNICE ... STR. 13
STE SE OCVETLIČILI NA FESTIVALU PIVO IN CVETJE? ... STR. 19


Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nika Teraž
Grafična priprava in tisk:
Present, d. o. o.,
Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Monika Škorjanc:
Eva (Tabu) v Pivovarjevem skrivališču
Naslednja številka predvidoma izide 15. oktobra 2019.
Prispevke in oglase je treba oddati do 30. septembra 2019 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.com. Naslednja oddaja bo 7. oktobra 2019. Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip župan predstavil 25. septembra 2019 (zadnja sreda v mesecu).
POVSOD JE LEPO, DOMA JE NAJLEPŠE.
Ljudska modrost, pred leti eden od sloganov Slovenske turistične organizacije, zagotovo sklepna misel vsakega resnega popotnika.
Dober teden po zaključku v »knjigi obrazov« najbolj ocve-tličenega, s pravo poroko in z zlatim hmeljnim napitkom začinjenega tradicionalnega festivala, sva s prijateljem na senčni strani Alp, na dobrih dveh tisočakih z dvokolesnikom čakala interval za spust po eni najbolj slikovitih gorskih cest. V množici turistov iz celega sveta se zasliši mili glasek z resnim zasavskim naglasom: »A sta si prišla malo glavo zbrihtat po žurki doma?« In se obrnem. Ugledam luštno blondinko, kakšno desetletje starejšo, kot sem sama, in začneva debato. Če ji je bilo všeč, kaj ji je bilo všeč, če tudi drugače zahaja k nam itd. Ni vedela ne kdo sem in ne kje službujem. In takole vam povem dragi moji, mogoče v našem malem mestecu ob Savinji jemljemo vse preveč za samoumevno in mnogo naših prednosti, pozitivnih stvari in infrastrukturnih projektov »terezijanskih« razsežnosti, ki odvijajo v naši okolici, sploh ne opazimo in pohvalimo več. Gospa namreč ni bila sama. Ne, ne, cel kombi luštne ženske druščine srednjih let nama je sredi avstrijskega ledenika navdušeno razlagal, da so prišle v naše mesto že v četrtek zvečer. Na razstavo, otvoritev in koncert večnega šarmerja in romantika, čigar glasba ne pozna meja. Se veselo razgibat ob disco ritmih in razgledat po mestu. Spoznavat nove prijatelje. V zgodnjih jutranjih urah so pri šanku lokalnih pivovarjev sklenile, da hočejo še. Ker je fajn. Za vsakega nekaj. Tudi »staroselci« smo luštni in čisto nič »zateženi«. Gospe so se štiri dni navdušeno vračale v Laško in vsak dan odkrile nekaj novega. V soboto na primer, da je v Laškem kot v starih dobrih časih. Tudi drugače se rade hodijo namakat v naše toplice, pa tudi Rečiška krožna pot in Kopitnik jim nista neznanka. Skratka, po moji hitri oceni gospe predstavljajo točno to, kar rabimo, da bo še hitreje poganjalo našo lokalno ekonomijo in pozitivno energijo. Slovenske turiste, ki počitnikujejo doma.
V letošnjem letu tudi med drugimi znanci opažam trend, da vsaj del svojega težko prigaranega dopusta preživljajo doma. V Sloveniji. V hribih, na jezerih, na kolesarskih izletih. Kolegu iz službe se je avto pokvaril tik pred odhodom na morje in namesto, da bi jamral, sta s soprogo za nekaj dni »osedlala« kolo. Motivacija vsakodnevne okoli sto kilometrov dolge ture po prelepem Kozjanskem in okolici pa je bila vsak dan druga domača gostilna z lokalnimi dobrotami. Lokalno je globalno. In ni je bolj okusne stvari kot tista, ki jo skuhaš iz domače, na vrtu ali okoliški kmetiji vzgojene, predelane ali vzrejene lokalne »superhrane« po receptih naših mam in babic. Počasi, z ljubeznijo in »anduhtjo« pripravljeno. In ravno vzpostavitvi mreže lokalnih akterjev, ki bodo pod kolektivno blagovno znamko za nas in naše zanamce »varovali naravna bogastva, nadgrajevali kulturne posebnosti, inovativno razvijali podjetništvo«, je namenjena nova kolektivna blagovna znamka in certifikat kakovosti, ki vam ju poleg ostalega predstavljamo v naši tokratni številki biltena. Sodelavce projekta je navdušila množica kakovostnih izdelkov in pridelkov, s katerimi so se srečali na ocenjevanjih, na nas domačinih pa je, da vse, ki se trudijo za nas, motiviramo z nakupom. Jih pohvalimo in priporočimo še komu od prijateljev in znancev.
Za letošnji prevroči avgust vam želim dobro mero potepanja po naši lepi domovini, pa kreativnega lenuharjenja in užitkarjenja v družbi pravih prijateljev in najboljšega lokalnega časopisa, ki ga poganjata pozitivna energija in prispevki naših soustvarjalcev.
Lep preostanek poletja vam želim,
Stanka Jošt, pomočnica odgovorne urednice
2
DAN DRŽAVNOSTI
PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Občinsko priznanje prejelo kar 26 zlatih učencev_
Letos je proslava ob dnevu državnosti potekala v petek, 21. junija, v Kulturnem centru Laško. Program in organizacijo proslave so pripravili učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško.
lob, Nadja Gorišek, Tjaša Gorišek, Nadja Janež, Nika Jerman, Živa Kandolf, Ina Majda Knez, Klarisa Koštic Lesjak, Monika Kunšek, Urban Levičar, Maruša Maček, Blaž Novak, Miha Oc-virk, Nik Ojsteršek, Julia Pristovnik, Julija Pušnik, Miha Škorja, Ana Šmerc, Julija Teršek, Neja Turnšek, Tjaša Ulčnik in Asja Zupanc Rezec.
Letošnji kulturni program proslave so učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško zastavili malo drugače. Gledalce so presenetili z odličnim muzikalom z naslovom »Čarovnija«.
Slavnostna govornica je bila naša nekdanja občanka Alja Ka-pun, ki je svoje otroštvo preživljala v Rimskih Toplicah. Kot igralko in plesalko jo zdaj lahko spremljamo na odrskih deskah in na malih zaslonih. V svojem govoru je poudarila lepoto naše države Slovenije in kako smo lahko ponosni ne le nanjo, ampak tudi na gospodarski razvoj, tehnološki razvoj, kulinariko, umetnost in kulturo, športnike ... predvsem pa na slovenski jezik, ki je temelj vsakega naroda. Zaključila je z besedami: »Znanje je moč. Jezik pa je predmet, graditelj, ki ti daje moč, da svojo idejo realiziraš. Ideja tako postane beseda in beseda postane dejanje in dejanja so tista, ki štejejo.«
Nadalje je župan Franc Zdolšek izbranim učencem, ki so v šolskem letu 2018/2019 v drugi in tretji triadi dosegli odličen uspeh oziroma so razrede končali s povprečjem zaključnih ocen 4,5 ali več in so v zadnji triadi na tekmovanjih dosegli najmanj 12 točk po Točkovniku o šolskih tekmovanjih, ki ga sprejme župan občine Laško, podelil priznanje »Zlati učenec«.
Priznanje »Zlati učenec« je prejelo 26 učencev, in sicer Ines Blatnik, Andraž Bregar, Valentin Gartner, Iztok Golob, Jure Go-
Župan Franc Zdolšek je po zaključku proslave vse prisotne povabil na pogostitev v avlo Kulturnega centra Laško, kjer se je večer zaključil ob lahkotnem pogovoru in kulinaričnih dobrotah.
Jasna Kermelj Foto: Foto Fleš
3
OBČINSKA UPRAVA
Občina Laško
ZAKLJUČEN JE PROJEKT OZAVEŠČANJE O POMENU HORTIKULTURNE UREDITVE OKOLJA IN SOBIVANJA Z NARAVO V LAŠKEM
Občina Laško je skupaj s partnerji v projektu (Thermana, d. d., Hortikultur-no društvo Laško, STIK) v letu 2017 podala vlogo na javni poziv LAS Raznolikost podeželja, s projektom Ozaveščanje o pomenu hortikulturne ureditev okolja in sobivanja z naravo v Laškem. Vsi partnerji so aktivno sodelovali pri pripravi in izvedbi projekta, prav tako so zagotovili svoj lasten delež sredstev.
Namen operacije je bila celostna horti-kulturna ureditev urbanega območja naselja Laško in ozaveščanje o pomenu hor-tikulturne in druge urejenosti okolja ter sobivanja z naravo.
V okviru projekta je bila izdelana Strategija celostne hortikulturne ureditve javnih površin naselja Laško na javnih površinah, ki imajo potencial ozelenitve s konkretnimi zasaditvami. Prav tako je bila izdelana Strategija celostne hortikulturne ureditve zdraviliškega parka, s poudarkom na čebelarstvu in na-
ravnih energetskih točkah. Poudarek, določen v strategijah celostne hortikul-turne ureditve, je na velikem pomenu trajnic na javnih mestih. Udeležencem delavnic in predavanja je bil predstavljen pomen hortikulturne in druge urejenosti okolja ter prilagajanje podnebnim spremembam. Na podlagi obeh strategij so se s trajnicami hortikulturno uredila tri izbrana območja, in sicer ob Savinji, v zdraviliškem parku in parku pri Kulturnem centru Laško. Ob Savinji in v zdraviliškem parku so oblikovane »zelene klopi«, to so iz zemlje narejene klopi, zasajene s timijanom, ki čez zemljino ustvari s timijanom zaraščeno »preprogo«. Pri knjižnici je urejen učni vrt z zasajenimi gredicami petih pomembnejših skupin trajnic in postavljena učna tabla
s predstavitvijo trajnic. V projekt je bila vključena ureditev obstoječih in zasaditev novih dreves na levem bregu reke Savinje ter nakup premičnih korit z zasaditvijo dreves na občinskem dvorišču. Izvedena je bila zasaditev cvetličnih korit na občinski stavbi in nakup treh samo-zalivalnih cvetličnih stolpov z atraktivno zasaditvijo cvetja, ki so na mostu čez Savinjo v Laškem.
Celotna vrednost prijavljenega projekta je znašala 30.731 EUR. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v letu 2018 projekt odobrilo. Predvidena vrednost sofinanciranja Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za vse partnerje projekta znaša 17.574 EUR. Projekt je bil zaključen v juniju.
Sandra Barachini
OBNOVLJEN ODSEK GABRNO-TRNOVEC_
12. junija je bil slovesno predan namenu obnovljen cestni odsek Gabrno-Trnovec. V sklopu del se je obnovilo 520 metrov vozišča, zgradil se je podporni zid z zaščito brežin, obnovil se je tudi vodovod in položila se je predpriprava za optiko. Z obnovo je Občina Laško začela oktobra lani, dela pa so se zaključila letos spomladi. Vrednost investicije, katere izvajalec del je bilo podjetje AGM Nemec, d. o. o., je bila skoraj 190.000 EUR. Otvoritev je popestrila tudi Vaška godba Vrh nad Laškim.
OBČINSKA UPRAVA
PRENOVLJEN CESTNI ODSEK V ŠENTRUPERTU_
20. junija je bil skupaj s krajani KS Šentrupert slovesno predan namenu prenovljen cestni odsek, ki vodi do družine Ze-lič. Dobrih 200 metrov dolg odsek je bil potreben obnove, saj je ob večjih nalivih makedamsko cesto odnašalo in domačini niso mogli do doma. Zdaj jim je omogočen lažji in varnejši dostop, urejeno je odvodnjavanje, boljši pa bodo tudi pogoji za opravljanje zimske službe.
MKJ
OTVORITEV RAZSTAVE -
19. junija smo odprli razstavo natečaj-nih elaboratov, ki so bili izdelani v okviru natečajev v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Ureditev starega mestnega jedra Laško z namenom pridobiti strokovno najpri-
Predsednik ocenjevalne komisije Matej Vozlič in župan občine Laško Franc Zdolšek
STARO MESTNO JEDRO
mernejšo rešitev za oblikovno in funkcionalno prenovo sledečih osrednjih odprtih javnih površin v mestnem jedru Laškega: del Trubarjevega nabrežja pod občinsko zgradbo, del Savinjskega nabrežja pod hotelom Savinja, del Mestne ulice ter del Kidričeve in Trubarjeve ulice ter del Aškerčevega, Valvasorjevega in Orožno-vega trga. Hkrati se je z natečajem iskalo rešitve za prenovo javnih površin s kakovostno zasnovano urbano opremo in ureditvijo peščevih površin, kolesarskega, motornega in mirujočega prometa ob sočasnem načrtovanju površin za dostavo in intervencijo ter površin za gostinske, tržne in prireditvene dejavnosti. V nadaljevanju postopka bo treba za izvedbo načrtovanih ureditev izbrati še izdelovalca projektne in tehnične dokumentacije.
Otvoritve so se udeležili župan občine Laško Franc Zdolšek, predsednik ocenjevalne komisije Matej Vozlič, prvonagra-jena ekipa z Matevžem Zalarjem na čelu, drugi natečajniki in ostali. Veseli smo, da
Zmagovalec Matevž Zalar.
so se otvoritve udeležili tudi prebivalci starega mestnega jedra.
V kulturnem programu sta nastopili flavtistki Glasbene šole Laško-Radeče Nina Videc in Žana Mastnak. Razstava v Kulturnem centru Laško je bila na ogled vse do konca julija.
MKJ
Občina Laško
EVROPSKA POBUDA, KI LOKALNE SKUPNOSTI SPODBUJA K UVEDBI IN PROMOCIJI TRAJNOSTNIH PROMETNIH UKREPOV
Prizadevanja za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti vsako leto povežejo na tisoče sodelujočih mest. Aktivnosti potekajo vse leto, vrhunec dogajanja pa je med 16. in 22. septembrom, ko se Evropski teden mobilnosti zaključi z dnevom brez avtomobila.
DOGODKI V OBČINI LAŠKO
• Ponedeljek, 16. 9. 2019, ob 10. uri (pri Piceriji Špica):
PREIZKUS HOJE NA 2 km (v sodelovanju z ZD Laško: vabljeni vsi javni zavodi, UE, podjetja, OU ...)
Torek, 18. 9. 2019, ob 16. uri (parkirišče nad Hišo generacij):
NORDIJSKA HOJA za upokojence Četrtek, 19. 9. 2019: VODEN IZLET PO MESTU Petek, 21. 9. 2019:
PEŠ V ŠOLO
Sobota, 22. 9. 2019: DAN BREZ AVTOMOBILA
-	ob 9. uri: Pohod Po poti treh cerkva (start na Valvasorjevem trgu pred TlC-em)
-	popoldan bo za vozila zaprt del starega mestnega jedra (podrobnejša prometna ureditev za ta čas bo objavljena na občinski spletni strani
v sredstvih javnega obveščanja) - GUŠT FEST Ponedeljek, 23. 9. 2019:
ZAKLJUČNA PRIREDITEV v OŠ Primoža Trubarja Laško
5
OBČINSKA UPRAVA
LASCANI ZAVZELI NOVIGRAD
Najprej Novigrajčani v Laško_
V	juliju se že šest let zapored srečujeta delegaciji Občine Laško in hrvaške Občine Novigrad. Srečanje, ki se najprej odvije v Laškem, teden za tem pa še v Novigradu, je namenjeno partnerstvu in sodelovanju občin, ki se je skozi leta razvilo v pravo slo-vensko-hrvaško prijateljstvo. Poleg sodelovanja obeh občin je bila tudi na letošnjem protokolarnem srečanju, ki je potekalo na zgornjem vrtu Savinje, predstavljena tudi vsakoletna prireditev Slovenska noč, ki je bila v Novigradu 20. julija.
Župan občine Laško Franc Zdolšek se zaveda pomena povezovanja, zato je vesel, da se s hrvaško občino ohranja prijateljstvo: »Naša želja je vsekakor povezovanje s turističnimi kraji tudi izven naših meja. Sploh s kraji, ki imajo dolgoletno turistično tradicijo, kar Novigrad gotovo je.«
V	Laškem so bili laški gostje še direktorica Turistične skupnosti Novigrad Vesna Ferenac, ki je prav tako vesela uspešnega sodelovanja z laško občino. Tina Belej, v. d. direktorja STIK Laško, je poudarila pomen turističnih krajev in dodala, da tudi v Laško prihaja veliko število gostov iz Hrvaške. Hrvaški gostje so na protokolarnem srečanju predstavljali tudi istrske dobrote, ki sta jih pripravila kuharja Željka Martič in Marko Botič iz verige hotelov Aminess, vina pa je predstavljala Nina Vičič iz Pervina.
vili Laška pihalna godba z mažoretami, Folklorna skupina Anton Tanc, Ljudski pevci Šentlenartčani, Ansambel Zupan, laški likovniki idr. Pridružili so se jim tudi ponudniki namestitev ter spominkov in domačih dobrot.
Slovenska noč se je že tradicionalno začela z odprtjem razstave likovnih del v Parku Novigradske biskupije in nadaljevala s koncertom Laške pihalne godbe ter ostalih na osrednjem trgu.
Letošnja prireditev je bila šesta zapored, ko je partner pri organizaciji Občina Laško. Župan občine Laško Franc Zdolšek je v Novigradu pozdravil vse Laščane ter ostale turiste in se zahvalil za vsakoletni topel sprejem. »Z Novigradom imamo veliko skupnih točk, povezujejo nas turizem in dobri ljudje. Seveda si tudi v Laškem želimo toliko nočitev, kot jih imajo v Novigradu, vendar se zavedamo, da je Novigrad obmorsko mesto, ki že zato samo po sebi privabi še večje število turistov. Vsekakor pa smo veseli povezovanja in sodelovanja. Morda nas v prihodnosti tudi v Laškem čaka Istrski dan ali kaj podobnega,« je zaključil Zdolšek.
Nad Slovenci in Laščani je bil navdušen tudi župan Novigra-da Anteo Milos: »Vsako leto smo veseli vseh gostov, medtem ko imamo z Laščani poseben odnos, saj že vrsto let sodelujemo in prirejamo skupno prireditev, ki nas je še bolj povezala.«
MKJ
Slovenska noč
Tradicionalno prireditev Slovenska noč je bila v Novigradu teden dni po Pivo in cvetju in jo v znak slovensko-hrvaškega prijateljstva in hvaležnosti do slovenskih turistov prirejajo na osrednjem trgu v Novigradu. Letos so se na prireditvi predsta-
OBČINI LAŠKO PRIZNANJE POLICIJSKE UPRAVE CELJE
Policijska uprava Celje je imela 18. junija v Kulturnem centru Laško slavnostni dogodek, na katerem so obeležili dan policije, ki je 27. junija, in podelili priznanja.
Dogodka so se udeležili župan občine Laško Franc Zdolšek, ki je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da je Občini v čast, da s Policijsko postajo Laško že leta dobro sodeluje: »Vesel sem, da smo z lokalno policijsko postajo skozi vsa leta sodelovanja zgradili dober odnos in da dobro sodelujemo. Menim, da se naši občani počutijo varno in vedo, na koga se obrniti v trenutkih, ko je to potrebno.«
V Laško je prišla tudi generalna direktorica Slovenske policije mag. Tatjana Bobnar, ki je delovanje Policijske uprave Celje izjemno pohvalila: »Delo PU Celje velja za dobro in tudi z novim direktorjem se to dobro delo nadaljuje. Verjamem, da bomo v prihodnosti lahko okrepili še strokovni kader, ki je že zdaj visoko profesionalen in dobro dela. Naše dobro in slabo opravljene naloge namreč občutijo ljudje z imenom in priimkom.«
Dogodka so se udeležili še direktorica občinske uprave občine Laško Tina Rosina, podžupana občine Laško Matjaž Pikl in
OBČINSKA UPRAVA/PODŽUPAN
Direktorica občinske uprave Občine Laško Tina Rosina, župan Franc Zdolšek, Jože Senica, komandir PP Laško Alan Hrapot, direktor PU Celje Niko Kolar, generalna direktorica Slovenske policije mag. Tatjana Bobnar in podžupan Občine Laško Jože Senica.
Jože Senica, župan občine Radeče Tomaž Režun, župan MO Celje Bojan Šrot ter drugi župani in predstavniki občin, prav tako so bili prisotni policisti, ki so prejeli priznanja. Podeljena so bila priznanja za 10, 20 in 30 let dela v policiji ter bronasti, srebrni in zlati ščit.
Občini Laško je generalna direktorica izročila priznanje za dolgoletno izjemno dobro sodelovanje pri zagotavljanju varnosti občanov.
MKJ
OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA ENKRATNO DENARNO POMOČ ZA ŠTUDIJ V TUJINI ZA PRETEKLO ŠTUDIJSKO LETO 2018/2019
Na podlagi 2. člena Pravilnika o enkratni denarni pomoči za študij v tujini (Uradni list RS, št. 40/16) občinska uprava Občine Laško obvešča, da bo 1. 9. 2019 objavljen javni razpis za enkratno denarno pomoč za študij v tujini za preteklo študijsko leto 2018/2019. Razpis bo objavljen na oglasni deski in na spletni strani Občine Laško.
Jasna Kermelj
ZBIRAMO PREDLOGE ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško je v junijski številki Laškega biltena objavila javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2019. Predloge za podelitev zlatega, srebrnega in bronastega grba ter naziva častni občan lahko oddate do petka, 6. septembra 2019, na naslov Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »za občinska priznanja«, osebno ali po pošti. Prav tako lahko predloge oddate po elektronski pošti na e-naslov obcinski.svet@lasko.si.
Tanja Grabrijan
Z VZTRAJNOSTJO IN MEDSEBOJNIM SODELOVANJEM DO USPEŠNIH ZGODB
Spoštovane občanke in občani občine Laško, minila je že več kot polovica leta od imenovanja za podžupana občine Laško in v tem času sem spoznaval in
še spoznavam način dela občinske uprave, posameznih krajevnih skupnosti in predvsem spoznavam utrip naše občine, ki ga ob obisku krajev, vasi, zaselkov in posameznikov začutim z neposrednim stikom. V kolikor je le mogoče, se udeležujem posameznih sej krajevnih skupnostih ter tako spoznavam njihov način in utrip delovanja ter s seznanitvijo o željah, načrtih in tudi o težavah skupnostih obveščam občinsko upravo in župana. Takšen način dela omogoča, da marsikatero težavo ali mogoče samo nevednost o posameznem projektu prenesemo na teren in tako ustvarimo novo zgodbo z uspešnim zaključkom. Seveda
si ne zatiskam oči, da je mogoče vse postoriti v kratkem času, ampak z vztrajnostjo in medsebojnim sodelovanjem bomo gradili uspešne zgodbe. Ena izmed takšnih je tudi zgodba projekta »PRIJATELJSTVO«, ki omogoča brezplačne prevoze starejših ljudi na območju občine Laško. Pri spremljanju projekta lahko zaznamo, da smo ustvarili nekaj dobrega za naše starejše občane, saj je od začetka projekta do danes vanj vključenih že več kot 60 občanov, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in tako koristijo prevoze. Poletje je že dodobra zajadralo v drugo polovico in naj bodo sončni žarki prijetni, naj prosti čas napolni naše misli in naj vam misel »Kjer je volja, tam je pot ...« nameni prijetno branje in še lepši jutri.
Matjaž Pikl, podžupan občine Laško
7
SVETNISKE SKUPINE/KRAJEVNE SKUPNOSTI
www.mitiol.Ei
MMOL ^
DOBILI SMO ODGOVOR: PREDVIDEN ZAČETEK GRADNJE MOSTU V RIMSKIH TOPLICAH LETA 2023
V zadnjem obdobju smo predstavniki MMOL nadaljevali z aktivnostmi na tistih področjih, za katera menimo, da so potrebna temeljitega ukrepanja ali ponovnega razmisleka pristojnih. Naša svetnica je po predstavitvi modernizacije železniške infrastrukture na območju Rimskih Toplic na DRSI naslovila vprašanje na temo preveritve nosilnosti in predvidene sanacije mostu v Rimskih Toplicah. Po mesecu in pol smo dočakali uradni odgovor, kjer so bili predstavljeni roki in pogoji za gradnjo novega mostu. Odgovor je ponudil grenko razočaranje, saj mostu še lep čas ne bo. Z vsemi možnimi sredstvi se bomo
zavzemali, da bo DRSI držala obljubo in da se izgradnja prične v (letos ponovno) postavljenem roku, tj. leta 2023.
Še naprej delamo na področju razvoja podjetništva in izboljšanja zaposlitvenih možnosti mladih. Po več slovenskih občinah oz. krajih je že več let mogoče najeti prostor za skupno delo (bolj znano pod imenom coworking). Z namenom, da predramimo podjetniško žilico v mladih posameznikih in jim omogočimo čim boljše možnosti za začetek poslovne poti, smo se sestali s predstavniki Občine Laško in začeli pogovore o vzpostavitvi takšnega centra. V prostorih želimo najemnikom po sprejemljivi ceni omogočiti dostop do širokopasovne optične internetne povezave in drugih osnovnih delovnih pogojev, ki jih mladi podjetniki potrebujejo. Izpeljava projekta je v začetni fazi, vanj pa bomo vključili tudi predstavnike društev, ki delujejo na sorodnem interesnem področju.
Sicer pa smo se na sejah Občinskega sveta v prvi polovici letošnjega leta redno vključevali v debate, podajali predloge in pripombe na področju čimprejšnje energetske sanacije dvorane Tri lilije, ki je prešla v lastništvo in upravljanje Občine Laško, ter predlagali vzpostavitve enakopravnega sofinanciranja vseh društev (tudi turističnih). Opozarjali smo na anomalije v nekaterih občinskih dokumentih, se zavzemali za namenski razvoj občine (npr. usmerjeno porabo turistične takse v namene turizma), se aktivno vključevali v reševanje problema pomanjkanja zdravnikov v Rimskih Toplicah, se vključili v pogovore z deležniki pri vzpostavitvi nameravanega kamnoloma Pojerje in opozarjali na ekološki problem krajanov Belovega (smetišče). Podprli smo izgradnjo novega travnatega igrišča v Hudi Jami in hkrati izpostavili razloge za potrebo po centralnem velikem nogometnem igrišču, podali predloge za postavitev opozorilnih tabel na novi kolesarski poti v Jagočah in bili dejavni na vseh ostalih področjih, pomembnih za prebivalce občine Laško.
Če bi, dragi občani in občanke, radi, da se naši predstavniki v Občinskem svetu zavzamejo za vaš predlog ali odgovorijo na vaše vprašanje, ga posredujte na elektronski naslov info@ mmol.si. Z veseljem se bomo odzvali. Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih (Facebook: Mlada Moč Občine Laško) in naši spletni strani.
Bojan Šipek, Mlada moč občine Laško
KS LAŠKO
Nekaj o jedrih_
Pred časom smo bili v Kulturnem centru Laško priča otvoritvi zanimive razstave in podelitvi priznanj zmagovalnim arhitektom na občinskem razpisu za obnovo starega mestnega jedra v Laškem. Prav je, da se je občinsko vodstvo lotilo te težavne naloge, saj nas druga, nam podobna mesta na tem področju krepko prehitevajo. Žal pa zainteresirana lokalna javnost ni bila zadostno vključena že pri pripravi razpisa, zato udeleženci razpisa niso bili seznanjeni z vsemi značilnostmi Laškega. Tako je bilo v odgovorih prvonagrajencev na podana vprašanja zaznati kar nekaj zadrege. Sicer pa je obnova starega mestnega jedra dolgotrajen projekt in bo poleg že videnih idej potreboval še precej skupnih točk z lokalno skupnostjo, saj ga ni, ki bi vedel vse o vsem. Seveda bi se lahko marsikatera podrobnost uredila že na samem začetku, če bi bili že pri razpisu poleg stroke vključeni predvsem Laščani oziroma poznavalci lokalnega okolja.
8
Sicer je eden izmed pogojev za obnovo starega mestnega jedra nova cesta do vaškega jedra Tovsto-Zahum, ki bi omenjeno naselje povezala s cesto na most v Jagočah. To naselje je le streljaj od mesta in že predolgo čaka na modernizacijo. V naselju ni ne asfalta ne javne razsvetljave in ne javne kanalizacije, niti ne javnega vodovoda. Slednji je večni izgovor občinskih oblasti za začetek modernizacije tega primestnega naselja. Verjamemo, da so krajani naveličani večletnih obljub pristojnih funkcionarjev. Vemo, da je osnova izgradnja javnega vodovoda na severnem delu laške krajevne skupnosti (Tovsto, Brstnik, Rifengozd, Do-blatina, Požnica), ki pa se kljub izdanemu gradbenemu dovoljenju in večletnemu opozarjanju vodstva KS Laško nikakor ne premakne. Očitno so bolj pomembni parcialni interesi v drugih delih občine.
Vaško jedro Debro bo v jesenskem času dočakalo podhod za pešce pri nekdanjem železniškem prehodu pri Glavnič. Kljub vztrajanju KS Laško, da mora biti na omenjeni lokaciji vsaj podvoz za osebna vozila, bomo morali biti zadovoljni, da smo v borbi z lokalnimi in državnimi birokrati izborili vsaj to. Sicer pa
KRAJEVNE SKUPNOSTI
bi vaško jedro Debro lahko bilo bistveno lepše in mirnejše, če bi se nekaj lastnikov zemljišč ob železniški progi zmoglo dogovoriti in potrebne površine prodati občini, ki bi ob sedanji modernizaciji železniške proge bistveno lažje kot sicer zgradila pomembno cesto do podvoza v Debru. Na ta način bi se praktično ves promet, ki sedaj poteka skozi vas, preusmeril na to novo cesto, vaško jedro pa bi postalo središče vasi v pravem pomenu besede. Žal ta naloga čaka prihodnje rodove, za katere upamo, da bodo imeli več razumevanja za probleme sobivanja.
Vaška jedra v laški krajevni skupnosti še vedno čakajo tudi na primerno in obljubljeno javno razsvetljavo (Doblatina, Spodnji Rifengozd) in kakšen defibrilator, pa na osnovno protipožarno opremo. Prevečkrat namreč slišimo besede krajanov, češ v dolini imajo vse, mi pa niti osnovnega. Laška krajevna skupnost je raznolika in bi odročna vaška jedra omenjeno opremo morala imeti. Pristojnim občinskim službam smo omenjene predloge podali že pred časom, pa do danes še nismo prejeli niti odziva v smislu hvala za predlog, bomo poskušali primerno ukrepati ipd. Kaj pomaga defibrilator v Laškem, če pa potrebuje krajan do njega 20 ali več minut, tudi gasilci niso vsemogočni in osnovna protipožarna oprema bi pomagala vsaj na začetku, dokler ne pride konkretna pomoč.
Še precej problemov in potreb bi lahko navedli tudi v nekaterih drugih vaških jedrih kot na primer na Ojstrem, kjer že leta opozarjamo na izredno slabo cestišče, in na Strmci, kjer je osnovni problem kanalizacija, tudi zasebna, ki ogroža občinsko cesto in sosede. V tem naselju se soočajo s povečanim prometom po lokalni cesti skozi naselje. Promet je povečan predvsem zaradi gradnje novega mostu čez Savinjo, pa tudi ob prilikah prometnih nesreč na državni cesti. Zaradi slabe prometne varnosti se krajani pogosto pritožujejo, saj omenjena cesta ni grajena za takšne obremenitve in predstavlja resno nevarnost za vse udeležence v prometu.
Na preteklih jesenskih volitvah smo lahko slišali neštete obljube kandidatov. Sedaj pa je čas, da izvoljeni te obljube tudi udejanijo, torej da besede postanejo dejanja in da ne bo potrebno čakati na nove volitve.
Znanec iz sosednje ulice_
Pravzaprav ni bil znanec, bil je dolgoletni sosed na Valvasorjevem trgu v Laškem, lahko bi rekel, da sva si bila »vi-zavi«. Precej let je bil naš krajan, zadnja leta pa je živel v sosednji krajevni skupnosti. Bil je tudi del ekipe, ki si že dolga leta vsak ponedeljek in četrtek v laškem zdravilišču nabira moči za napore sedanjega časa. Nešteto preplavanih kilometrov in prijetnih trenutkov v savni je za nami in kljub prijetni utrujenosti, ki običajno sledi, je vedno našel priliko za prijetno druženje in komentarje. Bil je prijeten sogovornik in spoštovan v naši sredini. Žal nas je zapustil mnogo prezgodaj, v letih, ko je bil še poln idej in ustvarjanja. Spoštovani Božo, hvala ti za vse prijetne trenutke, ki si jih delil z nami, počivaj v miru.
Martin Kokotec, KS Laško
KS ZIDANI MOST
Mostovi, Savinja, Kopitnik, Veliko Kozje, vlak, apnenec so zlati simboli, so naši idoli.
(Zlata Strel)
Vabljeni na prireditve v času krajevnega praznika
od 14. 9. 2019 do 28. 9. 2019
14.	9. ob 10.00 - troboj mladih pri klubskih prostorih strelskega društva
15.	9. ob 10.00 - občinsko prvenstvo v balinanju pri klubskih prostorih strelskega društva
19.	9. ob 17.00 - prevzem defibrilatorja pri gasilskemu domu v Zidanem Mostu
20.	9. ob 16.00 - dan odprtih vrat Apnenec, d. o. o.
21. 9. ob 9.00 - Rudijev memorial v balinanju pri klubskih prostorih strelskega društva
21. 9. ob 18.00 - osrednja proslava KS Zidani Most, slavnostni govornik bo poslanec državnega zbora Matjaž Han 28. 9. ob 10.00 - pokal Zidanega Mosta v balinanju pri klubskih prostorih strelskega društva
KS Zidani Most
9
KRAJEVNE SKUPNOSTI
KS RECICR
V nedeljo, 9. junija, je v organizaciji PGD Rečica potekal Otroški gasilski boj, na katerem je tekmovalo okrog 60 ekip pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Prav na koncu se je v gasilskih spretnostih preizkusilo še nekaj skupin najmlajših -cicijev. Udeleženci so prišli tako iz laške občine kot tudi iz drugih krajev po Sloveniji, kar kaže na to, da se dober glas širi tudi v deveto vas. Odlična organizacija in naklonjeno vreme sta bili formuli za čudovit športno obarvan dan v naši vasi.
Matjaž Pikl in predsednica KS Rečica Urška Knez, ki je prireditev tudi koordinirala. Nastopile so lokalne skupine - ljudski pevci Rečiški knapi, ženska vokalna skupina Barbare in Pisanke, najmlajši člani folklorne skupine Lipa Rečica. Podelili smo tudi srebrna znaka KS Rečica za leto 2019, ki sta si ga na predlog UO PGD Rečica za požrtvovalno in učinkovito dolgoletno prostovoljno delo v PGD Rečica zaslužila Marjan Lapornik in Friderik Krašek. Hvala vama in iskrene čestitke! Večer se je zaključil s programom Rečiškega kvarteta s prijatelji, ki je na oder privabil marsikateri plesni par.
Naslednjo soboto, 15. junija, smo spet gostili gasilce - tokrat je potekalo že 51. tekmovanje Gasilskih enot rudnikov in energetike Slovenije (GERES). Tekmovalo je 17 ekip, Rečica pa se je spet odlično odrezala.
V nedeljo, 30. junija, se je čudovit vikend zaključil s 3. festivalom knapovske kulture. Potekal je na Zavratih v organizaciji Rudarsko etnološkega društva Brezno - Huda Jama. Zavidljiv in raznolik izbor nastopajočih iz okoliških rudarskih krajev nas je doživeto popeljal v predstavitev obdobja, ko je knapovska kultura cvetela. Stari tovariši so se v rudarskih uniformah poklonili težkemu poklicu in drug drugemu ponosno nazdravili. Številne prisotne je pozdravil tudi župan občine Laško Franc Zdolšek.
Čas počitnic je čas, da si naberemo novih moči, zato tokrat ne napovedujemo prihajajočih dogodkov. Izkoristite dopust zase, za druženje s svojimi najdražjimi, odmislite skrbi in brezskrbno zaplavajte s tokom.
Vikend pred rečiškim krajevnim praznikom (2. julij) je bil obarvan povsem praznično. Lahko bi ga poimenovali kar Reči-ški vikend. V soboto, 29. junija, se je začel s tradicionalnim pohodom po Rečiški krožni poti. Letos je pot prejela laskavi naziv »Naj planinska pot 2019«. Zagotovo je vsak občan že osvojil vsaj kakšnega izmed vrhov na tej poti, osvojiti vseh sedem (35 km, 894 m višinske razlike) pa je posebno doživetje.
Popoldne smo se zbrali v Sindikalnem domu v Hudi Jami, kjer je potekala osrednja prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Rečica. Prisotne sta nagovorila podžupan občine Laško
Katja Goluh
V JESENI ZNOVA VOLITVE V DVEH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
V Svetu KS Jurklošter je odstopilo pet članov. Za izvolitev novih članov bodo v jeseni izvedene nadomestne volitve. Prav tako se bodo nadomestne volitve izvedle v KS Sedraž, kjer je že pred časom odstopila krajevna svetnica. Razpis volitev bo predvidoma konec avgusta, ko bo znan tudi dan glasovanja.
Občinska volilna komisija Laško
10
KRAJEVNE SKUPNOSTI/KOMUNALA
KS JURKLOŠTER
Krajevni praznik KS Jurklošter_
Ob praznovanju krajevnega praznika vsem krajankam in krajanom iskreno čestitamo in vas vljudno vabimo na prireditve, ki jih pripravljamo za vas v mesecu avgustu.
SOBOTA, 17. 8. 2019
-	Spominska svečanost ob 11.00 na Njivcah
Pohod udeležencev spominske svečanosti iz Jurkloštra izpred trgovine KZ Laško ob 9.00. Spominska svečanost bo potekala na Njivcah ob 11.00. Organizatorji: ZB za vrednote NOB Laško, Sevnica in Brežice.
ČETRTEK, 22. 8. 2019
-	Počitniški dan
Društvo mladih Jurklošter organizira to poletje drugi, sicer pa že četrti počitniški dan, namenjen našim otrokom. Na dvorišču kartuzijske pristave se dobimo na ustvarjalnici in druženju ob 16.00. S seboj prinesite dobro voljo in željo po ustvarjanju!
SOBOTA, 24. 8. 2019
-	Tradicionalni pohod po ORIONOVI POTI
Pohod po zgodovinsko-naravoslovni tematski Orionovi poti. Za vse pohodnike bo na poti organiziran prigrizek s pijačo. Zbirno mesto: kartuzija Jurklošter ob 9.00. Organizatorji: KS Jurklošter in Zavod Odon v sodelovanju s STIK-om. Vsak hodi na lastno odgovornost.
janja ostalih dejavnosti podjetja. Poleg tega bo vozilo namenjeno tudi za izvajanje nalog na področju zaščite in reševanja, intervencijska dela in druga dela ter opravila.
Primopredaje novega vozila se je poleg zaposlenih delavcev udeležil tudi župan občine Laško Franc Zdolšek.
Tomaž Novak, direktor
Čiščenje javnih površin v času prireditve Pivo in cvetje_
Festival Pivo in cvetje vsako leto, letos že 55., v začetku julija prenese v središče našega lepega Laškega kar nekaj sprememb in živahnosti tudi na področju vzdrževanja javnih površin.
Že v začetku meseca je potrebno javne površine pripraviti na spremembe prometnega režima, zavarovati območja, kjer bi se obiskovalci lahko poškodovali, in umakniti vso premično komunalno opremo, ki bi jo množičen obisk festivala lahko popolnoma uničil. V tem času se iz mestnega središča umaknejo vsa cvetlična korita, namestijo se varovala na podeste mostu čez Savinjo in montažne varovalne ograje na tistih mestih, ki jih je potrebno ograditi za fizično varovanje
-	Tradicionalni turnir v malem nogometu
Športno društvo Jurklošter organizira 26. turnir v malem nogometu na igrišču pri osnovni šoli ob 15.00. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo ter za animacijo za najmlajše.
SOBOTA, 31. 8. 2019
-	Otvoritev na novo asfaltiranih krajevnih cest Mala Lisca - Lajovec ob 13.00 in Blatni Vrh - Zorko ob 14.30
-	Prireditev v čast 70-letnici lovstva v Jurkloštru
Lovska družina Jurklošter ob 16.00 v dvorani kartuzijske pristave organizira osrednjo prireditev z bogatim kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali tudi MPZ Jurklošter in učenci iz osnovne šole. Pogostitev vseh udeležencev bo po prireditvi na lovski koči. Dvorana bo na dan dogodka zaradi razstave odprta od 15.00 dalje.
KS Jurklošter
KOMUNALA ^ LAŠKO
Novo vozilo z dvižno košaro
Komunala Laško je v začetku letošnjega letu izvedla javno naročilo za dobavo vozila z dvižno košaro. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Porto-fin, d. o. o., iz Kamnika. Vrednost investicije je znašala 50.800 EUR brez DDV. V ceni investicije je bila dobava šasije oz. podvozja vozila Nissan NT400 ter nadgradnja vozila z dvižno košaro Oil$Ste-el Snake 2010 Plus, ki je izredno lahek, kompakten in zanesljiv sistem. Nosilna kupola za roko oz. dvižna roka se vrti 360 in lahko doseže 20 m v višino in prečno po dolžini do 10,2 m z obremenitvijo 120 kg oz. 8,0 m z obremenitvijo 250 kg.
Dobava vozila je bila izvedena v začetku avgusta, še pred iztekom pogodbenega roka. Poleg vseh izobraževanj na po-
dročju varnosti in zdravja na delovnem mestu so se zaposleni delavci za delo z dvižno košaro konec julija še dodatno izobraževali pri proizvajalcu dvižne košare.
Komunala Laško je z nabavo tega vozila še dodatno razširila svoj avtostroj-ni vozni park. S tem vozilom bo izvajala dela na področju vzdrževanja javnih površin in javne razsvetljave, stanovanjske dejavnosti pri vzdrževanju večstano-vanjskih, javnih in drugih objektov ter vsa druga dela in opravila v okviru izva-
11
obiskovalcev, pripravi se prostor za kampiranje in nešteto drugih malenkosti, včasih tudi očem nevidnih.
Komunala Laško poleg predhodne priprave poskrbi tudi za sprotno vsakodnevno čiščenje mestnega jedra. Vsako jutro je mesto očiščeno in oprano do časa, ko ljudje odhajajo v službo. V delovni ekipi za čiščenje sodeluje okoli 15 zaposlenih delavcev, večinoma vzdrževalci javnih površin in šoferji. Delavci najprej ročno pripravijo kupe odpadkov, ki jih potem posesajo s posebnim sesalnim sistemom, nameščenim na smetar-skem vozilu. Na vseh ostalih mestih in skritih kotičkih pa je vse potrebno nare-
diti ročno. Ulice in ceste se po jutranjem čiščenju vsakodnevno še strojno operejo in tako pripravijo na nov festivalski dan. V zadnjih letih je zaradi poostrenega nadzora nad vnašanjem alkoholnih pijač v mestno središče med prireditvijo precej manj steklovine, kar nam malo olajša čiščenje, saj je sesanje razbite steklovine težje in se mora večinoma odstranjevati ročno.
Po končani prireditvi se skriti kotički, kamor se ne da priti s komunalnim vozilom, očistijo in operejo še ročno. Pospravi in očisti se prostor za kampiranje, kjer je zaradi travne površine vse potrebno narediti ročno. Ko je čiščenje po priredi-
tvi končano, je potrebno spet namestiti komunalno opremo, cvetlična korita in vzpostaviti običajni režim.
V vseh teh letih je priprava in čiščenje postalo rutina, kar gre pripisati utečeni ekipi in dobri organizaciji, kar pa seveda ne pomeni, da nas vsakič ne pričaka kako presenečenje, ki pa mu je ekipa vedno kos.
Najpomembnejše pri vsem pa je, da so meščani in obiskovalci z našim delom zadovoljni, da občani čim manj občutijo posledice prireditve in da se obiskovalci vedno znova in znova vračajo v naše prelepo mesto.
Marko Klinar
Ločeno zbiranje odpadkov v Laškem
Tekstil
Po zaključenem sodelovanju z Zadrugo dobrote smo na našem območju ostali brez zabojnikov za zbiranje tekstila. V očeh občanov je preteklo preveč časa brez zabojnikov. Ves čas smo si prizadevali, da bi vzpostavili prvotno stanje. V zaključku se nam je uspelo dogovoriti s Surovino in v roku 14 dni od dogovora smo na vse stare lokacije in eno novo (zbirni center Strensko) postavili zabojnike za zbiranje tekstila. Ves zbrani tekstil gre na brezplačno predelavo v Avstrijo. Od postavitve do prvega praznjenja (14 dni) ste v zbiralnike oddali 1.580 kg tekstila. Pri
oddaji tekstila naprošamo vse občane, da dosledno upoštevajo naša navodila.
Odpadno jedilno olje iz gospodinjstev
S prevzemnikom odpadnega jedilnega olja smo izvedli prvo črpanje in načrpali 100 l olja iz zbiralnika na Badovin-čevi ulici. Zaradi boljše odzivnosti smo se opremili z opremo za prečrpavanje in skladiščenje odpadnega jedilnega olja, tako da bomo lahko storitev ponudili tudi gostinskim lokalom in drugim zainteresiranim odjemalcem v naši občini.
Steklo
Po podatkih prevzemnikov ločeno zbranih odpadkov se med frakcijami, ki se zbirajo na ekoloških otokih, pojavlja vse več odpadkov, ki tja ne sodijo.
Težave se pojavljao tudi pri steklu. Gre predvsem za embalažo, v kateri se steklo prinaša na ekološke otoke. V mogih primerih se v zabojnik skupaj z ločeno zbranim steklom odlagajo razne škatle, zaboji in vreče, ki tja ne sodijo. Glede na to, da se vsi skupaj trudimo, da ločujemo odpadke na izvoru, naprošamo vse občane, da tudi te odpadke odlagajo ločeno. Tudi vso embalažo, v kateri se prinesejo odpadki na ekološki otok, je potrebno odložiti v ustrezen zabojnik.
Andrej Ilijevec
12
PODEŽELJE / TURIZEM
zri "I I Ji nO IMKL'ŽI'1
i-
ijii
S
KOLEKTIVNA BLAGOVNA ZNAMKA IN CERTIFIKAT KAKOVOSTI OKUSITI LAŠKO / TASTE LAŠKO
Namen operacije Okusiti raznolikost podeželja, v okviru katere je bila oblikovana tudi kolektivna blagovna znamka (v nadaljevanju KBZ) OKUSITI LAŠKO s pripadajočo celostno grafično podobo in pravilnikom, je vzpostavitev mrež lokalnih akterjev, ki bodo na kmetijskem, turističnem in gastronomskem področju uravnoteženo varovale naravna bogastva, nadgrajevale kulturne posebnosti, inovativno razvijale podjetništvo ter prispevale h gradnji prepoznavnih in povezanih skupnosti. Do sedaj se je mreži ponudnikov pridružilo 38 akterjev, ki so podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju. Z načrtom razvoja KBZ ter načrtom upravljanja in skrbništva KBZ Okusiti Laško bo vzpostavljen model, ki bo prenosljiv na ostala območja LAS, vključno z vzpostavljeno metodologijo ocenjevanja, certificiranja in evalviranja. Do sedaj je bilo izvedenih 18 delavnic in dve ocenjevanji za pridobitev pravice do uporabe certifikata kakovosti KBZ Okusiti Laško.
Prvo ocenjevanje rokodelskih izdelkov, ki je potekalo 8. maja 2019 v Zdravilišču Laško, je bilo zelo uspešno, predvsem zaradi velikega števila kakovostnih izdelkov. Na razpis se je prijavilo sedem izdelovalcev, ki so v ocenjevanje poslali 39 izdelkov. Prejemniki certifikatov kakovosti so:
•	Mojster domače obrti, Lončarstvo Buser, Mitja Romih, s. p.,
•	Naravni izdelki Cepuš, Primož Cepuš,
•	Alojz Kozmus, Kmetija Kozmus,
•	Jernej Slapšak,
•	Lesem, Valerija Seme,
•	Darja Šolar, Čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar,
•	Avgust Sinkovič.
Na drugo ocenjevanje, ki je potekalo 5. junija 2019, prav tako v Zdravilišču Laško, je prispelo 71 prehranskih pridelkov in izdelkov. Prejemniki certifikatov kakovosti so:
•	Žganjekuha Kneja, Matjaž Pikl,
•	Erika Klančnik, Kmetija Kapl,
•	Ivanka Knez,
•	Ribogojnica P. A., Primož Aleksič,
•	Franc Zahrastnik,
•	Silva Kajtna Poženel, Pr^Kofetl,
•	Stanislav Pertinač,
•	Slavko Lešek,
•	Janko Rode, Virin,
•	Darja Šolar, Čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar,
•	Alojz Kozmus, Kmetija Kozmus,
•	Milena Pertinač,
•	Katarina Pražnikar,
•	Mihelca Deželak Mrgole,
•	Plahtica, d. o. o., Karmen Bračič,
•	Avgust Sinkovič,
•	Katarina Očko,
•	Boža Herek,
•	KZ Laško,
•	Thermana, d. d.
Ocenjevanje jedi in pijač postreže-nih na gostinski način je predvideno 3. septembra 2019. Razpis je objavljen na:
http://www.lasko.si/sl/javna-narocila-raz-pisi-in-nepremicnine/5436-razpis-za-pri-dobitev-pravice-do-uporabe-kolektivne--blagovne-znamke-okusiti-lasko-7-2019 in https://lasko.info/medijsko-sredisce/. Na tokratni razpis lahko prijavite tudi rokodelske izdelke, izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja ter pridelke in prehranske izdelke.
Komisija v sestavi priznanega etnologa prof. dr. Janeza Bogataja, svetovalke za KBZ in profesorice dr. Tanje Lešnik Štuhec, muzejskega svetnika Slovenskega etnografskega muzeja mag. Andreja Dularja in mag. Marlene Skvarča, senzorične pokuševalke živil, je izpostavila velik potencial KBZ Okusiti Laško tudi v okviru promocije krovne znamke OKUSITI SLOVENIJO, še posebej v letu 2021, ko bo Slovenija na svetovnem turističnem zemljevidu zažarela kot Evropska gastronomska regija.
V pripravi sta tudi dva kratka promocijska videa in brošura, kjer se bodo predstavili vsi tisti ponudniki, ki bodo pridobili certifikat kakovosti KBZ Okusiti Laško. Izdelane bodo prodajne stojnice, na Uradu za intelektualno lastnino pa bo KBZ Okusiti Laško tudi registrirana.
Operacijo Okusiti raznolikost podeželja, katere vodilni partner je Občina Laško, ostali partnerji pa so STIK Laško, KGZS - Zavod CE in Thermana, d. d., sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V LAŠKEM DOČAKALI PIVNICO
Malo zeleno mestece ob Savinji. Mesto, ki slovi predvsem po termalni vodi in pivu. Četudi je bilo Laško vse do prve svetovne vojne vinorodni okoliš, pa je pivovarstvo tisto, ki se je s prihodom Simona Kukca povzdignilo na piedestal najpomembnejše lastnosti. Zanimiv je tudi podatek, da je v času Kraljevine Jugoslavije Laško preneslo kar 150 domačih pivovarn. Tako lahko torej z gotovostjo trdimo, da je Laško mesto piva.
Vse to in še več zagotovo drži, a našemu »pivovarskemu« mestecu je manjkalo najpomembnejše za doseganje tega naziva. In
tako je ostalo, vse do danes. Laško je po dolgoletnem čakanju spet bogatejše za pivnico. Preden se predamo veselju in vam razkrijemo kaj več, pa spregovorimo o samih začetkih. Začetkih »hotela Savinja«, kot ga Laščani še vedno radi imenujemo. O začetkih »laške pivnice«!
Od špitala do prve pivovarne_
Potopimo se v čas srednjega veka, v čas, ko je »naša pivnica« služila popolnoma drugačnemu namenu. Imenovala se je trški špital in je bila ena najpomembnejših in najstarejših stavb v
13
TURIZEM
mestu. Srednjeveški špitali namreč niso služili enakemu namenu kot današnje zdravstvene ustanove. Njihov namen je bil oskrbovati onemogle in starejše občane v upravi špitalskega mojstra.
Nič drugače ni bilo v Laškem, kjer so leta 1421 pozidali prvi špital, ki je stal na mestu današnjega hotela Savinja. Njegova graditelja sta bila Ivan Meisenreiter in njegova žena Vandelina, doma iz Rogatca. Njen oče je namreč služil kot kancler v službi Friderika II. Sam je večkrat zahajal v tedanje Laško ter prepoznal potrebo po ustanovi, ki bi skrbela za stare, onemogle in obubožane občane.
Iz urbarja laške gospoščine, z dne 31. maja 1621, izvemo, da je ob špitalu stala tudi cerkev sv. Elizabete, ki je bila pod upravljanjem farne cerkve v Laškem. Posnetek temelja cerkvice je danes upodobljen tudi na zgornjem vrtu hotela Savinja.
Janez Krstnik Valvasor dogradi staremu novi špital
Dogajanja v špitalu je kasneje budno spremljal tudi Janez Krstnik Valvasor, ki je leta 1554 dobil v posest laško gospoščino. Bil je ogorčen nad zlorabljanjem špitalske imovine, a proti pristojnosti deželnega glavarja nad samim špitalom ni mogel storiti ničesar. Že obstoječemu Meisenreiterjevemu špitalu je leta 1560 priključil lastno špitalsko ustanovo, ki jo je obdaroval iz svojega premoženja.
Janez Krstnik Valvasor je v cerkvici sv. Elizabete dal pokopati sebe in svojo ženo. Po podrtju cerkve leta 1839 so nagrobno ploščo vgradili v farno cerkev. Po smrti je svoje imetje zapustil nečakom, sinovom svoje sestre Katarine Moškon, ki so za laško gospoščino skrbeli ter jo obdarovali vse do stoletja pred izumrtjem njihovega rodu, ko so špital leta 1665 prodali grofu Janezu Vajkardu Vettru von der Lillie (grofu Lilijske-mu), katerega potomci so ostali lastniki laške gospoščine vse do leta 1945.
Leta 1824 je špital izgubil prvotno funkcijo, leto kasneje ga je odkupil Franz Geyer, lectar, medičar in pivovar. V prostorih
današnje Savinje je zvaril prvi vrček piva in v starem špitalu uredil prostore obrtne pivovarne. Leta 1840 je Laško zajel veliki požar. Urbana legenda pravi, da naj bi iz Savinje, takratne obrtne pivovarne in pivnice, napeljali cev, s katero so z vinom gasili občino.
O vmesnem dogajanju ter lastništvu pivnice iz kronik in zapisov ne izvemo kaj dosti, vse do leta 1869, ko je bila v prostorih hotela Savinja ustanovljena čitalnica. Ta je, kljub pritiskom nemške strani, vse do leta 1871 širila slovensko besedo, po njenem zaprtju pa je sledilo mrtvilo na slovenskem kulturnem in političnem področju, s čimer so se močno povečali nemški pritiski.
Kukec in odprtje pivnice v Laškem_
Leto 1889. Simon Kukec je s prevzemom pivovarne v roke dobil tudi pivnico, kjer so se odvijale vse slovenske prireditve, kar je po zaprtju čitalnice (1871) obudilo narodnozavedna gibanja ter kulturni utrip trga. Leta 1893 so v prostorih pivnice ponovno ustanovili Bralno društvo, ki je imelo v posesti tudi knjižnico, iz katere so si člani izposojali gradivo na dom. Po navedbah Jelovška izvemo, da so člani lahko brali tudi časopisje z narodnozavedno vsebino, kot so Edinost, Slovenec, Narodni list, Narodni dnevnik, Slovenski gospodar, Domoljub in mnogo drugih.
Pivnica danes
Vse do danes je pivnica ob menjavah nekaterih lastnikov tako ostala prepuščena turističnim namenom. V zgornjih prostorih sicer uspešno obratuje turistični center, TIC, pa tudi Escape room, soba pobega, prva s tematiko pivovarstva.
Laško končno dočakalo odprtje pivnice_
V ponedeljek, 1. 7., so prostori nekdanje pivovarne spet pridobili na svoji namembnosti.
Na razpis za najem pivnice v spodnjih prostorih hotela Savinja sta se uspešno prijavila Andreja Dermota in Robi Polanc, član znanega ansambla Okrogli muzikanti. S svojo ekipo sta se lotila prenove sicer že dotrajane pivnice in ji nadela ime Pivnica Savinja.
Z Andrejo smo spregovorili tudi o njihovi pestri ponudbi. »Laško je mesto, ki je najbolj prepoznavno po Pivovarni Laško. Zaradi le-te smo mnenja, da naše malo mesto nujno potrebuje
pivnico, ki bo zanimiva tako za domačine kot za turiste.«
In kaj nova pivnica ponuja?_
»V ponudbi je več vrst piva in drugih pijač ter pivnici primerna kakovostna hrana,« nam je zaupala Andreja. Ne manjkajo niti hrustljave perutničke, svinjska rebra, kuhana v pivu, frito misto, na meniju se najde tudi nepo-
14
TURIZEM
grešljiva pivska klobasa. Vse od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure, so v ponudbi tudi malice.
Želja je oživitev starega mestnega jedra_
Prizadevajo si, da bi mesto Laško zaživelo, kar nameravajo vzpodbuditi z organizacijo večerov z živo glasbo, na velikih zaslonih pa bodo prenašali tudi športne dogodke tako v pivnici kot na njenem letnem vrtu. Še posebej mamljivi so obljubljeni dogodki, ki jih bodo za domačine in turiste prirejali ob vikendih.
»Pivnica Savinja je namenjena gostom vseh starostnih skupin, mi pa si bomo prizadevali, da se bodo pri nas počutili dobrodošle,« je dodala Andreja.
Lahko bi dejali, da Laško končno postaja pravo »pivovarsko mesto«. Stari špital je po obdobju samevanja dočakal prenovo in novo namembnost. Njegove osamele in dotrajane prostore bo končno razsvetlil nov žarek upanja, za katerega tako Laščani kot Laščanke upamo, da bo v vzdušju pivskega okoliša pridobil naziv, vreden »Kukčeve pivnice«.
Špela Juhart Foto: arhiv Pivnice Savinja
PRIHAJA GUŠTFEST!
Ste za kulinarični potep s ščepcem nostalgije?
V organizaciji Turističnega društva Laško se bo v soboto, 21. septembra 2019, odvijal Guštfest!
Turistično društvo Laško, ki v letošnjem letu praznuje 130 let delovanja, je v minulih letih že večkrat pripravil sprehod skozi zgodovino. Dober odziv obiskovalcev na prireditev v lanskem letu, ko se je Laško potopilo v obdobje med obema vojnama, pa je botroval odločitvi, da tudi letos pripravimo prireditev, ki bo budila lepe nostalgične spomine. Poimenovali smo jo Guštfest.
Zakaj Guštfest?_
SSKJ »gušt« povezuje z zadovoljstvom ob dobri hrani, »guštati« pa opredeljuje kot uživanje v jedi. Gušt torej nedvomno povezujemo z užitkom, z nečim dobrim, ki pusti prijeten priokus in željo po še. Točno takšen bo tudi naš Guš-tfest, ki bo povezoval dva stebra - nostalgične spomine in kulinariko.
Nostalgija po dobrih starih časih ..._
»Točno, to smo pa pri nas tudi uporabljali! Tako smo se igrali včasih ... Joj, se spomniš, kako je tole izgledalo pri nas? Tole me pa spomni na anekdoto, ko smo ...« Takšne in podobne stavke si želimo slišati iz ust letošnjih obiskovalcev Guštfesta, za katere se bomo potrudili, da bodo doživeli čim več prijetne nostalgije. Obujanje spominov skozi doživetje prostora, prikaza vsakdanjega življenja, otroštva nekoč, obujanje glasbe in plesa kot je bilo nekdaj ... Vse to in še več bomo ponudili na letošnjem Guštfestu, pri čemer bomo festival z bogatim uličnim programom in dogajanjem na več trgih in točkah v starem mestnem jedru Laškega skušali ponuditi kar se da inovativno in kreativno.
K vstopu v časovno kapsulo seveda vabimo tudi obiskovalce. Nadenite si oblačila iz vašega najljubšega časovnega obdobja. Stopite v časovni stroj in z nami odpotujte v čas po II. svetovni vojni. Izberite si ero po vašem okusu in uživajte v prepletu oblačil, glasbe in načina življenja različnih obdobij.
Razvajanje brbončic po Laško_
Kot pritiče druženju in obujanju spominov, bo v ospredju tudi kulinarika. Laščani premoremo odličnega chefa Marka Pavčnika iz Restravracije Pavus, ki se med drugim ponaša
Lansko Laško med obema vojnama je zaradi dobrega odziva botroval letošnjemu Guštfestu. Ta bo povezoval sprehod po prijetnih nostalgičnih spominih in kulinariko vrhunskih šefov.
z laskavim nazivom JRE. V soboto, 21. 9., bo svojo »kuhinjo« prestavil v staro mestno jedro Laškega in na kuharijo na prostem povabil tudi svoje kuharske prijatelje. Za Laško in Laščane bo kuhalo 5 uveljavljenih in priznanih kuharskih šefov, katerih imena izdamo kaj kmalu.
Sestavine, s katerimi bodo ustvarjali priznani slovenski chefi, pa ne bodo naključno izbrane. Med njimi bo glavno vlogo prevzelo pivo, kot se za pivovarsko mestece tudi spodobi. Ob podpori Pivovarne Laško Union bodo kuhali s pivom, ki obuja nostalgijo in spominja na lepe zlate Golding čase.
»To bo dan nostalgičnega sprehoda skozi prijetne trenutke našega življenja. Guštfest bo za obiskovalce užitek - užitek spominov na čas, ki je minil. Obenem pa bo omogočal tudi nova kulinarična in drugačna doživetja,« pravi Boštjan Vrščaj, predsednik Turističnega društva Laško.
Vse nostalgike po duši in kulinarične navdušence tako vabimo, da si v koledarjih označite soboto, 21. september. »Guštati« začnemo ob 15. uri.
Podrobnejši program in posamezne programske sklope bomo razkrivali na spletni strani www.gustfest.si, vabljeni pa tudi, da všečkate FB profil Guštfest.
Dobrodošli na Guštfestu 2019!
NPT
Foto: Boris Vrabec
15
Li
mm
VETJE
■ y|	■	11 • v
Laško ostaja odlice festivalski gostitelj
Nadvse uspešna 55. izvedba festivala Pivo in cvetje
Letošnja 55. izvedba festivala Pivo in cvetje Laško je v celoti uspela. Vreme se je nekoliko poigralo z obiskovalci le v petek, sicer pa je festival spremljala vremenska sreča. Tudi zato smo v štirih dneh v Laškem ponovno
zabelezili kar 75 tisoč obiskovalcev.
Tisti



J f
f * y

x 'ff^ )
v /, i
L / _
n mit:« y
Letošnji festival je bil po dolgih letih organizacijskega vodenja Pivovarne Laško Union zaupan v izvedbo javnemu zavodu Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško - STIK, občina Laško je pristopila kot partner festivala, medtem ko je Pivovarna Laško Union (PLU) prevzela vlogo glavnega sponzorja dogodka in se na ta način lahko bolj osredotočila na marketinške aktivnosti, ki jih znamka Pivo in cvetje
Laško ponuja njihovim izdelčnim znamkam. PLU v okviru sponzorstva festivala zagotavlja poleg sredstev za organizacijo tudi finančna sredstva za glasbeni program, ki so ga že šesto leto zasnovali ter izvedli skupaj s strokovnjaki agencije Ovum. Ključni akterji so torej ostali isti, zamenjale so se zgolj nekatere vloge. Tudi zato je v izkušeni ekipi teklo vse po načrtih, program je bil izpeljan v celoti ter navdušil številne obiskovalce.
Festival se dogaja na prostem, zato vremenske okoliščine lahko bistveno vplivajo na vsebinski del dogajanja, kot tudi na sam obisk. Kljub negotovi napovedi za celotno drugo polovico festivalskega tedna, je bilo vreme, z izjemo začetka petkovega večera, vendarle velik zaveznik organizatorjev, pa tudi številnih zvestih ljubiteljev glasbe. Še posebej tistih, ki vsako leto festival doživijo pod šotori. Sobotni večer je privabil v Laško rekordno število obiskovalcev. Tudi zato letos ponovno beležimo 75.000 festivalskih gostov, toliko kot lani, kar postavlja Pivo in cvetje Laško na prvo mesto naših glasbeno turističnih dogodkov.
Pohvalno je, da kljub tako izjemnemu obisku v Laškem nismo zabeležili niti enega varnostnega incidenta. To potrjuje uspešnost akcij glavnega pokrovitelja PLU pri ozaveščanju obiskovalcev o zmernem in odgovornem uživanju, kar vodi v vse večjo skrbnost obiskovalcev za lastno varnost.
Tudi sicer je potrebno posebej poudariti, da ostaja vloga PLU v izvedbi tega projekta mnogo večja kot le klasična vloga glavnega sponzorja. Poleg že do sedaj uveljavljenih stebrov promocije PLU, kot je podpora postavitvi posebne lokacije ambasadorjev znamke Laško - Društva Laških pivovarjev, polnitve posebne edicije piva Laščan samo za festivalsko
16
ITH
IB)
Kl	CT
KEornV
r£-fi * *
Hk*
1-jUfif
v

^ wß



obdobje ter aktivnega sodelovanja v tradicionalni povorki, je letos ob podpori PLU uspešno zaživelo še nekaj projektov: Varno je legendarno, ki ozavešča o odgovornem pitju, in Dvigni roke za Laško, ki postaja neke vrste rockersko-glasbeni simbol festivala in blagovne znamke Laško. Zgodba festivala je torej tesno prepletena z aktivno vlogo in angažiran-

jem sodelavcev PLU, z njihovimi idejami in vsebinsko širino, brez katere festivala, kot ga poznamo že več kot pol stoletja, ne bi bilo.
Posebna pohvala letošnje festivalske izvedbe gre Hortikulturnemu društvu Laško, ki ga že vrsto let uspešno vodi Metoda Benedek, in vsem sodelujočim
S
Mtt

Generalni sponzor
cvetličarjem. Letošnji koncept cvetličnih razstav se je izkazal za izjemno kreativnega, domiselnega in tudi obiskovalcem najbolj privlačnega, zato so razstave zabeležile rekorden obisk. Organizatorji smo uspeli na razstave privabiti tudi številne glasbenike in tam posneti njihove izjave oz. intervjuje. Tudi koncept zbiranja žigov z vseh treh lokacij je pritegnil zbiralce in na koncu smo srečali v Laškem tudi mnogo ocvetličenih dam in gospodov.
Posebna zahvala gre tudi kulturnim sodelavcem festivala, Laški pihalni godbi in mažoretam, ki nosijo pomemben delež pri ustvarjanju in izvedbi tradicionalnega programa. Enako velja tudi za Zvezo Možnar, ki vsako leto organizira in izvede tradicionalno poroko po starih šegah in običajih. Letos je bila izvedena jubilejno 50-ič. Še enkrat čestitamo mladoporočencema Knez Barbari in Mašek Nejcu, saj je bila poroka v resnici prava. Vse to bogati zavedanje o naši polpreteklosti in hkrati gradi izjemno odgovoren odnos do naše kulturne dediščine.
Mavrična dežela se izkazuje za čudovito ustvarjalnico idej. Je prostor, kjer se roje-
vajo mali, pa tudi malo večji umetniki, športniki, komunikatorji, kulturniki,
mladi tekmovalnega duha ali tisti, ki le želijo sodelovati. Predvsem pa je Mavrič na dežela svet, v katerem povezano uživa
celotna družina in vse njene generacije.
Partnerji festivala se iskreno zahvalju
jemo vsem krajanom in obiskovalcem,
da ste s svojo prisotnostjo soustvarjali
izjemno festivalsko vzdušje in Laško
ponovno predstavili kot najbolj prijazno
festivalsko mesto.
Partner
■
stfk
stik - cent-k ¿a šport,turk i.
Informiranje in Kuni Ski
PIVOVARNA
Občina Lačko
17
Z BIG BANDOM LAŠKO V SOJU LUČI IN NOSTALGIJE IZPELJALI ŽE 20. DAN LAŠČANOV
Tudi v letošnjem letu je pred začetkom našega največjega festivala Pivo in cvetje potekal že tradicionalni dogodek Dan Laščanov, ki je krajane in krajanke v organizaciji STIK-a Laško pozval k sodelovanju in obujanju spominov.
V že 20. dogodek po vrsti nas je popeljala Špela Juhart, kot uvodni gostje pa so se predstavili laški godbeniki, bobnarji in mažorete, ki so v festivalskem tednu vsak dan izvajali ulični vrvež, sklepno dejanje pa zaključili s svojim Mednarodnim festivalom Plehmuzik na občinskem dvorišču.
Celoten večer je bil namenjen predvsem obujanju spominov na dni, ko se je vse skupaj začelo, spominjanju tistih prvih prireditev cvetja in piva, ko smo Laščani in Laščanke s skupnimi močmi organizirali dogodek, ki svoje uspehe žanje še danes. V ta namen smo na tokratnem Dnevu Laščanov del večera posvetili tudi »laškim zgodbam«. Z vsestransko Barbaro Penič so Laščani in Laščanke spoznali ali pa se ponovno srečali z zgodbo o tem, zakaj laško pivo imenujemo Zlatorog, pa tudi o možakarju s posebnim okusom, Juliusu Laryšu. Zgodbe so bile dober opomin, da se zavemo prijateljstva in podpore, kakšno vrednoto ima torej tisto povezovanje, o katerem se veliko razpravlja, a se na koncu rado zgodi, da se njegove niti nikoli ne stkejo.
Tudi v letošnjem letu so lahko krajani in krajanke v knjigi s podpisi pustili prav poseben pečat, za katerega so kot vsako leto prejeli pivo »Laščan«, ki ga Pivovarna Laško Union polni posebej za to priložnost. Letošnjega »Laščana« je krasila podoba etikete posvečene prihodu prvega vlaka skozi Laško. Na Dnevu Lašča-nov sta se kot govorca predstavila župan občine Laško Franc Zdolšek in v. d. direktorja STIK-a Tina Belej, ki je zbrane pozdravila na dogodku, hkrati pa jih kot predstavnica organizatorja festivala povabila na dogajanje, ki je sledilo v prihajajočem tednu.
Pred koncem smo na Dnevu Laščanov okronali še kraljico cvetja, ki si je naziv prislužila v napeti »pivski« igri. S posebno hmeljsko krono in častno letno sta jo okronala župan in v. d. direktorja STIK-a, nosilka naziva pa je postala laška godbenica Liza Škorja.
Poseben čar so zaključku večera namenili še člani Big banda Laško pod taktirko Franja Mačka, ki so s svojim repertoarjem dvignili množico ter s pevci in pevkami iz lokalnega okolja v soju luči disco krogel pričarali poseben večer 20. Dneva Laščanov.
»Laški začetek Piva in cvetja«, kot ga mnogi radi poimenujejo, so tradicionalno otvorili Laški pivovarji, ki so skupaj z županom in Tino Belej v prvi sod zabili pipo, kar so z »laško himno« Rozamundo pospremili tudi godbeniki v spremstvu mažoret. Glasbeno dogajanje sta skozi celoten večer spominov in nostalgije obarvali odlični mladi pevki Saška Nemec in Sara Požin, ki sta s slovenskimi zimzelenimi popevkami pričarali vzdušje nekdanjih praznovanj cvetja in piva.
Ob koncu tovrstnih dogodkov spoznamo, da smo Laščani trd oreh. Smo ljudje, ki znamo iz malega napraviti veliko in to zadržati. Smo ljudje, ki svojih nikoli ne pozabimo. Četudi je ta iskrica v zadnjih letih počasi ugašala, pa je bila želja organizatorjev, da jo na Dnevu Laščanov ponovno obudijo. Pomembno je, da se povezujemo, v sebi pa nosimo zgodbo Zlatoroga, ponosnega bitja, ki nesmrtno vlada svojim planinam.
Špela Juhart, foto: Boris Vrabec
18
STE SE NA FESTIVALU PIVO IN CVETJE OCVETLIČILI TUDI VI?
Za letošnjo prireditev so si v Hortikulturnem društvu Laško poleg tradicionalne okrasitve zelenic z zasajenim cvetjem zamislili tri tematsko raznolika prizorišča, ki so obiskovalcem ponudila različna doživetja in jih spodbudila, da se vpletejo v dogajanje.
Obiskovalce so na posamezno prizorišče usmerjale talne svetlobne oznake, usmerjevalne table pri prizoriščih in ikone na uradnem zemljevidu festivala. Obiskovalci so na vsakem prizorišču na zbirni kartonček prejeli žig, s tremi zbranimi žigi pa so se lahko »ocvetličili«. Prejeli so priponko s cvetjem ali naglavno cvetlično okrasje.
tografirala mnoga znana imena. Med njimi smo tam lahko opazili Magnifica, Jana Plestenjaka, skupino Help, A Beatles Tribute band, ABBA Mia Slovenija, Poison Garden, Jasno Kuljaj, Alexa Volaska, Matjaža Jelena iz skupine Šank Rock, člane ansambla Saše Avsenika, Evo iz skupine Tabu, Alice Francis in nenazadnje predsednika države Boruta Pahorja.
V notranjem dvorišču stavbe na Trubarjevi 3 se je skrivalo Pivovarjevo skrivališče. Motiv prizorišča je bil skrivni pivovar-jev vrt, kjer so se lahko obiskovalci za nekaj časa umaknili od dogajanja na ulicah, posedeli, se naslonili na sod piva in seveda občudovali cvetlične mojstrovine ter odkrivali skrivne aranžmaje.
Vsakdo pa v sebi skriva otroka in hkrati so otroci naše največje bogastvo, temu je bilo namenjeno doživetje Mavrične dežele, kjer se je skrivala tudi zadnja cvetlična pravljica. Letos so raznolike vsebine otroke pričakale pred Kulturnim centrom Laško, prizorišče cvetličnega dekorja pa je delovalo v sklopu ur Mavrične dežele. Prizorišče se je nahajalo pred vstopom čez most na odrsko dogajanje, kjer so obiskovalci lahko trenutke ovekovečili skozi velik cvetlični okvir z veduto mesta Laško.
Prizorišče je po zasnovi in z aranžmajskimi dodatki izžarevalo več moške energije. Lokacija je bila zanimiva iz več vidikov. Predstavljala je odmaknjeno oazo od živahnega vrveža ulic, saj je le tu bilo senčno in malo hladneje. To v vročih temperaturah prija tudi cvetličnim postavitvam, ki so lahko dlje časa sveže in lepih barv. Skrivni vrt je bila nova popestritev dodatne ponudbe prireditve.
Damam in tistim pravim »fašonistkam« pa je bil letos posvečen Modni vrt s svojo lokacijo pri laški knjižnici. Prizorišče, bolj naklonjeno ženski energiji, z modnimi lutkami, odetimi v cvetje, velikimi dekorativnimi čajniki, cvetlično veduto in ostalo raznoliko dekoracijo je obiskovalce angažiralo, da so se fotografirali.
Vsi, ki se radi poslužujejo socialnih omrežij, so lahko svojo fotografijo objavili tudi na Facebook strani z oznako prireditve. V letošnjem letu le-teh ni bilo malo, saj so se na prizoriščih fo-
Hortikulturno društvo v letošnjem letu ni poskrbelo zgolj za presežek aranžiranja razstaviščnih prostorov. Poskrbeli so tudi za naglavno okrasje godbenic Laške pihalne godbe, ki so s ponosom predstavljale delo članic in članov Hortikulturnega društva Laško.
Lahko bi dejali, da je bila letošnja razstava pravi presežek dosedanjih cvetličnih razstav v sklopu Piva in cvetja. Mojstrica Metoda Benedek s svojo ekipo iz Hortikulturnega društva Laško je tako dokazala, da je cvetje spet uspešno »konkuriralo« pivu in s tem postavilo nove mejnike festivala.
Špela Juhart
Foto: arhiv Hortikulturnega društva Laško
(Opisi posameznih razstavišč so povzeti po posredovanih opisih predsednice Hortikulturnega društva Laško Metode Benedek.)
19
INTERVJU
Intervju z Aljo Kapun_
ŽIVLJENJE NI GLEDALIŠČE, ZARADI ČESAR JE VČASIH ZELO PREPROSTO IN BANALNO
»Ves svet je oder in moški vsi in ženske zgolj igralci: nastopajo in spet odhajajo in vsak igra v življenju razne vloge.«
(William Shakespeare: Kakor vam drago, II - 7)
V tokratnem intervjuju smo spregovorili z igralko, plesalko, lutkovno ustvarjalko, direktorico in nasploh umetnico Aljo Kapun. Pokukali smo v začetke njene kariere, se poglobili v življenje igralke, hkrati pa Aljo spoznali tudi kot osebo v realnem življenju.
Ste igralka, plesalka, mati, lutkovna ustvarjalka, vsesplošna umetnica in še bi lahko naštevali. Vaši prvi koraki na odrskih deskah so bili plesni. Bi lahko rekli, da je bil ples vaša prva strast? Študirali ste tudi ples na SEAD Salzburg Experimental Academy of Dance. Kakšna je bila vaša izkušnja?
Moram priznati, da me naziv »umetnica« malo odbija, sedaj ko je za mano prva polovica življenja in človek v nekaterih stvareh malo dozori. Hočem reči, da se pod to besedo, torej pod besedo »umetnica«, skriva pridih nečesa, kar je mnogo več, kot je sama beseda. Umetnost je zame harmonija, veličastnost in umetnik bi moral biti nad vsemi, moral bi zajeti znanje in vse svetove v eno samo misel. Začela bom skromno in ponižno. Po izobrazbi sem igralka, po duši plesalka. Ples je bil moja prva in velika strast in še vedno je moja strast. Ko sem bila stara približno pet let, sem pri babici začela plesati pred televizijo. Takrat sem vedela, da želim plesati. Izkušnja na plesni akademiji v Salzburgu je bila velika, sploh ker sem se na koncu prvega letnika odločila, da grem nazaj v Ljubljano in končam študij igre. Dilema je bila težka, sploh ker mi je ples dolgo časa pomenil vse. Študij plesa je naporen, človeka izčrpa, vendar je tudi veliko lepega in neprecenljivega. Učitelji plesa so bili vrhunski, veliko in hitro si se lahko naučil, če si si tega želel. Zame osebno je bilo najtežje sprejeti spoznanje, da po telesni poškodbi človek nazaduje za pet korakov nazaj in potem mora začeti od začetka. Dril, ples je dril. Balet disciplina, joga za raztezanje in moč, sodobno plesno tehniko pa si vsak razlaga po svoje.
Kdaj ste začutili, da želite igrati?
Ko smo snemali TV nadaljevanko »Pod eno streho«. Proti koncu snemanja
prve sezone sem vedela, da me je igra začela zelo zanimati.
rf £1
il
M
Posvetiva se vaši igralski karieri. Kakšni so bili začetki?
Moji začetki igre so pomenili vpis na sprejemne izpite na igralsko akademijo v Ljubljani in potem uspešno opravljeni sprejemni izpiti. Vse do takrat zame igra ni obstajala in me tudi ni zanimala.
Kaj pa AGRFT? Študirali ste dramsko igro in umetniško besedo, kako je za vas potekal študij?
Študij igre sem izbrala, ker je vseboval ure plesa, kar mi je pomenilo vse in je bilo v četrtem letniku srednje oblikovne šole zame odločilnega pomena, da sem izbrala ta študij, torej igro. Po prvem letniku igre sem šla delat sprejemne izpite v Salzburg, jih opravila in povedala mentorjem v Ljubljani za svojo odločitev. S snemanjem TV nadaljevanke »Pod eno streho« sem si plačala študij plesa v Salzburgu. A kot sem omenila že prej, me je začelo vleči k igri in tako sem se po prvem letniku plesa vrnila nazaj v Ljubljano in uspešno zaključila s študijem igre. Študij igre je bil na začetku zelo naporen, ker sem morala iz gibalnega, plesnega v nekaj besednega. Nič nisem razumela, nič znala. Mentorji niso bili toliko zahtevni. Zdaj, ko z distance gledam na to obdobje, lahko rečem, da so bili na trenutke neodgovorni s svojimi besedami in preveč mogočni. Vzeli so si ta prostor, da so lahko bili mogočni. Verjetno so v želji, da bi vse iztisnili iz študenta, šli čez vse in tako dosegli svoje. A ne vedno. Nisem se strinjala z vsem. Ne.
Ste večplastna igralka, v sebi skrivate tudi ljubezen do lutk. Kdaj ste jo odkri-
li in kaj je tisto, kar lahko preko tehnike lutkarstva izraziš, česar pri igri na odrskih deskah ne moreš?
Lutke so super, ker je lutka lahko vse, če znaš vklopiti domišljijo. Kuli, barvica, kartonska škatla in že lahko sestaviš zgodbo in imaš lutkovno predstavo. Če dobro delaš, bo otrok takoj padel noter. Ne bo se obremenjeval, ali je lutka marioneta ali navadna nogavica, ki si jo povezneš na dlan in začneš pripovedovati. Ta moč lutke, da je lahko vse, se mi zdi super.
V zadnjem času sodelujete z Mladinskim gledališčem in produkcijo Maska v projektu Nova pošta. Katere so tiste igre, ki bi jih izpostavili in kaj vam predstavlja sama umetnost odrskega uprizarjanja?
Predstava 6 mladega režiserja Žige Divjaka je vsekakor svetla točka ustvarjanja in dela tega avtorskega projekta. Predstava govori o beguncih in je na lanskem Boršnikovem srečanju dobila nagrado za najboljšo predstavo. Sama umetnost odrskega uprizarjanja se močno razlikuje od filmske igre. Ko igram na odru, torej ne pred kamerami, je bližina publike in njen odziv neposredno ob meni. Imaš samo eno možnost, ni popravkov. Če narediš napako, jo moraš popraviti tako, kot da je sploh ni bilo. Pri snemanju se naredi »cut« in ponovimo posnetek. Oder je živa forma, ki diha neposredno med igralcem in gledalcem.
Raziščiva še vaše uprizarjanje na malih zaslonih. Zasloveli ste z nanizanko »Pod eno streho« v glavni vlogi Maje. Je bila to vaša prva vloga na malih zaslonih?
Ja, prva.
Kakšna je bila ta izkušnja?
20
INTERVJU
Zelo zanimiva. Kot neizkušena, mlada oseba, takrat še študentka igre, sem se znašla v delu, ki mi je predstavljal izziv, a hkrati tudi polje neznanega. Veliko stvari nisem vedela in sem se učila sproti. Največ sem se naučila od igralski kolegov Štefke Drolc, Zvoneta Hribarja, Rok Viharja ...
Kaj pa slava, ki jo prinaša igra na TV. Kako ste se spopadali s prepoznavnostjo?
Težko. Vsi mislijo, da te poznajo in da ti lahko vse rečejo. Kličejo te po imenu lika. Meni še danes kdo reče »Maja«. Prepoznavnost ima tako kot vsaka stvar pluse in minuse. Zelo moraš biti pazljiv, čuvati zasebnost. Sama ne maram deliti zasebnosti, naj se raje piše o mojem delu. Naj govori delo.
Nedavno smo vas lahko videli v vlogi zdravnice v nadaljevanki »Reka ljubezni«. Kako je bilo po nekajletnem premoru spet nastopiti v vlogi?
Super in brez težav. Na vlogo se pripravim temeljito, tekst se naučim in gremo, akcija. Trema pa je vedno prisotna, pred vsakim nastopom. To samo pomeni, da ti ni vseeno.
Se v prihodnosti še vidite kot filmska igralka, bi si morda želeli nastopiti v kakšnem celovečercu, ustvariti kaj svojega?
Ja. Plan je točno takšen, celovečerec, plan je ustvariti nekaj svojega.
Dejali ste, da zasebnosti ne marate deliti, mi bomo o njej pisali. Prihajate iz Rimskih Toplic, kako se je z vašo umetniško kariero soočala družina, je bilo veliko odrekanja?
Družina me je podpirala in se posledično temu tudi kdaj čemu odrekla. Oče me je iz Rimskih Toplic vozil na plesne vaje v Celje, mama je pomagala pri kostumih, brat pa je moral vse to prenašati. Malo za šalo, malo zares, redne vaje so vsekakor terjale čas in podporo družine, ki sem jo dobila.
Ste mati treh otrok. Kako usklajujete naporno delo igralke in umetnice z materinstvom?
Težko, s pomočjo staršev in varuške, ki pazijo otroke v času mojega dela, večernih vaj, predstav ali gostovanj. Logistika je tukaj zelo pomembna. Še vedno verjamem, da se vse da, če se hoče.
Kaj pa Alja Kapun kot oseba - kaj je tisto vodilo, ki ga ob vsesplošni ustvarjalnosti upoštevate v vlogi življenja?
Življenje ni gledališče, zato je včasih zelo preprosto in banalno. Verjamem tudi, da ti življenje ne da vedno ne-
skončno popravnih izpitov. Če katerega ne narediš, ali ga zamudiš, verjamem, da je prepozno. Kot vsak človek tudi jaz delam napake in se učim. Biti pameten in soliti pamet drugim je najlažje. Nimam posebnega vodila. Poskušam biti čim bolj jasna, s sabo in svojimi mislimi. To je največ, kar lahko naredim.
Kaj pa vzponi in padci? V tako pestri karieri ste se zagotovo spopadli tudi z njimi. Kako kot igralka premagujete stres, ki ga prinaša dvoplastnost igre in realnosti?
Stres je del življenja. Če sem iskrena, je igra zdaj zame nekaj najmanj stresnega. Človek odraste, dobi distančen pogled, vsaj jaz tako vidim. Igra mi ne predstavlja toliko napora in stresa, kolikor mi ga predstavlja usklajevanje družinskega in poslovnega življenja. Odnosi so zame zelo stresni in naporni.
Kaj pa je tisto, kar vas poleg igre, plesa in materinstva še navdušuje?
Navdušuje me neznanje in želja naučiti se še več. Vsega, kar ne znam, in tega je še veliko. Moja želja je uspeti v poslovnem svetu in biti finančno popolnoma neodvisna.
V letošnjem letu ste v Kulturnem centru Laško nastopili v vlogi govornice ob dnevu državnosti, ki je bil posvečen mladim. Kaj je vaše sporočilo mladim, ki si želijo stopiti na pot igralstva?
Na začetku naj povem, da je bil to moj prvi slavnostni govor ob dnevu državnosti, zato bi se rada zahvalila Tini Be-lej, da se je spomnila name. Mladim pa bi samo rekla, naj mislijo s svojo glavo in včasih vklopijo razum. Vem, da čustva nesejo, so tista, ki dajo krila, zalet, in da je težko, ko si mlad, stopiti en korak nazaj, malo počakati in se potem odločiti. Vse to razumem. Ampak padec je včasih tako trd in razumen, da te boli še dolgo. Sama sem imela več padcev kot vzponov, a pomembno mi je, da se poberem in grem naprej. Kar se tiče akademije za igro v Ljubljani in študija igre menim, da je naravnana tako, da se prepustiš, in preferira, da se vržeš s čustvi v vodo in potem plavaš. Vsi znamo plavati, a ne obvladamo vseh tehnik plavanja. Hočem povedati, da akademija ni vse, je samo šola za igro in igralske veščine.
Zaključiva s sedanjostjo. Ste direktorica podjetja Opium Industries, zabavna industrija, d. o. o. Kaj predstavljate?
Opium Industries, zabavna industrija, d. o. o., je novo podjetje, ustanovljeno februarja letos. Kot direktorica in zastopnica tega podjetja skrbim tako za finančno
OP I U M
plat podjetja kot tudi za izbor predstav, s katerimi sodelujemo. Biti odgovoren za podjetje ni mačji kašelj. Moje delo poteka za mizo, v pisarni. Planiram, računam, se dogovarjam za predstave in kadar je potrebno, grem tudi na sestanke, na teren. Naše podjetje se trenutno ukvarja z organizacijo, ustvarjanjem in uprizarjanjem predstav tipa »stand up«. Trenutno sodelujemo s komikom Admirjem Baltičem in njegovo monokomedijo Slaba družba, Klemnom Bučanom s samostojno predstavo 18+ in komikom Žanom Pa-pičem. Več o predstavah in najavah predstav najdete na www.opium-industries.si.
V	letošnjem letu, natančneje 30. avgusta, pa boste v Laško pripeljali monoko-medijo Slaba družba. Nam lahko zaupate kaj več?
Tako je, Admir Baltič bo s svojo mo-nokomedijo Slaba družba nastopil v petek, 30. avgusta, na občinskem dvorišču v Laškem. Vstopnice so na voljo v TIC-u Laško. Admir Baltič je stand up komik, s katerim smo sodelovali prvič, in sicer je letos meseca maja imel dva nastopa v Festivalni dvorani v Ljubljani. Njegova monokomedija Slaba družba govori o kriminalcu z imenom Žuti, ki s svojimi anekdotami pripoveduje zgodbe o sebi, svoji družini, prijateljih in tudi o številnih družbenih krivicah sodobne Slovenije. Gledalce je prepričala njegova iskrenost, pronicljive opazke in iznajdljivi pevski vložki, ki žanjejo aplavze. Malo manj pa jih je navdušil zavajajoč naslov -Baltič je namreč vse prej kot slaba družba. Pridite pogledat, ne bo vam žal.
V	Laškem pa ne boste nastopili zgolj v vlogi menedžerke. Kaj je tisto, kar še pripravljate?
Res je, pripravljam avtorsko solo predstavo, namenjeno odraslim. Za najmlajše pripravljam lutkovno igrano predstavo v okviru ABC abonmajček in še za mladino moram nekaj »natuhtat«. Dela je dovolj. Vse v sodelovanju STIK--om Laško.
Za konec še tisto klasično vprašanje. Kakšni so vaši načrti, želje, misli za prihodnost?
Posneti celovečerec in uspeti v poslovnem svetu. Misli, želje so del dela, dela in še enkrat dela, da dosežem ta dva načrta.
Špela Juhart Foto: osebni arhiv Alje Kapun
21
STIK
AVGUST POD ZVEZDAMI
% •
VABLJENI NA AVGUSTOVSKE VEČERNE PRIREDITVE POD ZVEZDAMI
NA OBČINSKO DVORIŠČE
16. in 23.
avgust 2019 FILMSKI VEČER POD ZVEZDAMI
20.30
* V primeru slabega vremena prireditve odpadejo. Vstop je prost.
30. avgust 2019
20.30
SLABA DRUŽBA, monokomedija
Organizator predstave je Opium Industries, zabavna industrija d.o.o., ki ga zastopa Alja Kapun.
Jjfiij*
Predstava traja 70 minut. "Cena vstopnice: 15 €
Informacije in rezervacije vstopnic: TIC Laško, 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si	■
* V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem centru Laško.
Sreda, 25. september, ob 19.30
Cena vstopnice: 24 €
Igrajo: Helena Blagne, Salome, Zvezdana Mlakar / Damjana Golavšek, Urška Vučak Markež
Režija: Nina Kleflin
Informacije in rezervacije: TIC Laško, 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si
22
v ik
KULTURNI LAŠKO
ABONMAJI 2019/20
Vabljeni v Kulturni center Laško
GLEDALIŠKI ABONMA
MENOPAVZA, komedija, Špas teater sreda, 25. september 2019, ob 19.30
TAKO TI JE, MALA, stand up muzikal, siti teater torek, 15. oktober 2019, ob 19.30
BRADE, komedija
sreda, 20. november 2019, ob 19.30
VENTILATOR, glasbena komedija, gledališče Koper in Novosadsko gledališče (rs) petek, 17. januar 2020, ob 19.30
PREKLETI KADILCI, gledališki koncert, sng drama Ljubljana marec 2020
Cena abonmaja: 88 €
GLASBENI ABONMA
Spopad harmonik, Miha Debevc in dejan Kušar
petek, 11. oktober 2019, ob 19.30
Rudi Bučar
petek, 15. november 2019, ob 19.30
Severa in Gal Djurin
petek, 6. marec 2020, ob 19.30
Cena abonmaja: 43,20 €
NARODNO-ZABAVNI ABONMA
laški ansambli
četrtek, 17. oktober 2019, ob 19.30
DONAčKA Z GOSTI: Komorna zasedba mladinskega pevskega zbora oš Primoža Trubarja Laško četrtek, 21. november 2019, ob 19.30
Kvatropirci
četrtek, 20. februar 2020, ob 19.30
SLOVENSKI ZVOKI Z GOSTI: Harmonikarski orkester Glasbene šole Laško-Radeče četrtek, 19. marec 2020, ob 19.30
Cena abonmaja: 38,40 €
%
d
P» ¥.
& y
v
Vse najboljše predstave z izbranega sedeža.
Poleg stalnega sedeža si z nakupom abonmaja zagotovite še 20% abonentski popust (že obračunan v ceni), sprotno obveščanje o prireditvah preko sms-sporočil ali e-pošte ter popust pri ostalih prireditvah v organizaciji STIK-a Laško v višini 10%.
Dodatni popust: 3% popust za upokojence, študente in dijake 2% dodatni popust za lanskoletne abonente
Vabljeni k vpisu do 13. septembra 2019, lanskoletni abonenti do 9. septembra 2019.
Več o programu: www.lasko.info/kulturni-center-lasko/abonmaji
150 LET ČITALNICE V LAŠKEM TRGU
Čitalništvo na Slovenskem
Čitalništvo je v slovenskih deželah v okviru Avstro-Ogrske nastopilo v večjem obsegu po obnovitvi ustavnega življenja l. 1860. Izobraženi, zavedni in zelo pogumni Slovenci so si prizadevali za ustanavljanje čitalnic in bralnih društev ter za njihovo delovanje. V najširšem pomenu so bile čitalnice slovenska narodna društva, močno povezana z narodnimi tabori v tem obdobju. Njihov namen je bil predvsem povezovati Slovence - izobražence, meščanstvo, duhovščino in podeželsko prebivalstvo, zbujati narodno zavest, pospeševati javno uporabo slovenskega jezika, razvijati kulturno-družabno življenje v slovenskem jeziku, prosvetljevati in izobraževati slovenski narod. To so dosegali z nudenjem časopisov in knjig, predvsem v slovenščini, z izposojo v čitalnicah, pa tudi za domov, nadalje s predavanji ali javnim branjem literature o določenih primernih temah ter besedami - prireditvami z igrami, recitacijami, petjem, koncertnimi nastopi in tudi plesom. Čitalnice kot takšne so do neke mere opravljale vlogo ljudskih knjižnic, saj so z nabavo časopisja in knjig omogočale svojim članom izposojo in branje ter tako utirale slovenski knjigi pot med ljudi. Prva čitalnica te dobe je bila ustanovljena v Trstu l. 1961, ki sta mu najprej sledila Maribor in Ljubljana. L. 1969 je na slovenskem etničnem ozemlju delovalo že 58 čitalnic, kar polovica izmed teh na Primorskem, skupno z okoli 4.000 člani.
Zgodovina narodnega društva Čitalnica v Laškem trgu
(1869-1871]
(O čitalništvu v Laškem lahko precej izvemo iz članka Metke Kovačič Iz preteklosti knjižničarstva s poudarkom na zgodovini splošnih knjižnic laške občine, objavljenem v Laškem zborniku 2007. Večino podatkov povzemam iz tega vira. Zapis na tem mestu bo kratek in se bo dotaknil le nekaterih najpomembnejših dejstev v zvezi s čitalnico; nekaj informacij bo podanih tudi v rubriki Album Laškega.)
Za nastanek čitalnice v Laškem so pomembni trije datumi. 7. 3. 1869 so bila v Gradcu potrjena Pravila laške čitalnice. Prvo besedo laške čitalnice so izvedli v nedeljo, 19. 9. 1869. O tej prireditvi je večkrat pisal časopis Slovenski narod. Med drugim lahko preberemo, da se je besede udeležilo več kot 400 ljudi, tako domačinov kot številnih uglednih gostov. Med govorniki sta izpostavljena zdravnik Urban Žnideršič iz Laškega in duhovnik Dragotin Ripšl s Šmiklavža. V časopisu pa je bilo zapisano še: »Mi smo doživeli 19. septembra v našem trgu imeniten dan: narodna čitalnica se je otvorila. Bil je slovesen dan, dan, poln veselja na vsako stran, prava narodna svečanost. Tolikšna množica odličnih gostov je počastila mlado čitalnico, kakor se ne bi bili nikdar nadjati upali.«
Kot najpomembnejši datum, dan ustanovitve laške čitalnice, štejemo 26. september 1869, ko je bil izvoljen prvi odbor čitalnice in s tem na laških trških tleh ustanovljeno prvo narodno društvo »Čitalnica«. Za predsednika so izvolili Urbana Žnider-šiča, za podpredsednika Dragotina Ripšla, za tajnika in blagajnika trgovca Andreja Elsbacherja ter za knjižničarja priznanega nadučitelja Antona Flisa. Odborniki so bili Franc Orožen, Jernej Kačič in Martin Lapornik, namestniki pa Janez Drobnič,
24
Janez Orožen in Janez Petek. Svoje prostore je imela čitalnica v takratni Slančevi hiši (sedanji Aškerčev trg 1).
Laški muzej hrani ustanovne dokumente o Čitalnici in Pravila laške čitalnice, iz katerih izvemo, da je bil namen društva branje v slovenskem in drugih jezikih, ples, igre in razveselje-vanje na besedah, ne pa politično delovanje, nadalje, kakšne so bile pravice članov, da so plačevali pristopnino ... Iz pravil izvemo tudi, kakšne so bile pristojnosti predsednika in drugih funkcionarjev, kako je delovalo in finančno poslovalo društvo in podobno. V hišnem redu je bilo zapisano, da je čitalnica odprta za člane ob torkih, četrtkih in sobotah med prvo opoldne in 10. uro zvečer, ob nedeljah in praznikih pa med 8. uro zjutraj in 10. zvečer, da je dovoljeno zahajanje v čitalnico le odraslim članom, da se v čitalnici govori samo slovensko, kakšna so pravila glede obnašanja v čitalnici in glede izposojanja.
Čitalnica je prenehala delovati po dveh letih, v precejšnji meri tudi zaradi nemških pritiskov. Imamo pa podatek, da je bilo l. 1871 vanjo vključenih 119 članov in tudi 11 častnih članov, uglednih Slovencev tistega časa, ki jim bomo več pozornosti namenili v Albumu Laškega.
Obeležitev obletnice čitalnice
Ob 150-letnici ustanovitve čitalnice v Laškem se spominjamo na eni strani pomembnega narodnega društva v Laškem trgu, ki je v nadaljnji zgodovini enkrat bolj, drugič manj podlegal ponemčevalnim pritiskom. Po zaslugi čitalništva, nekaterih drugih društev, slovenske šole, knjig Mohorjeve družbe, zavednih duhovnikov, tržanov in kmetov je Laško tudi v tistih za slovenstvo težkih časih ohranilo vsaj določeno mero narodne in jezikovne samozavesti. Čitalnica pa je s svojim delovanjem pomembna tudi kot predhodnica za kasnejši razvoj knjižničarstva na našem območju. Tej obletnici bo l. 2023 sledilo še praznovanje 130-letnice ustanovitve Bralnega društva za Laški trg in okolico, ki je omogočilo pravo redno knjižničarsko delovanje, namenjeno širšemu krogu Laščanov. L. 2024 pa bomo zaznamovali 100 let od ustanovitve prve prave naše predhodnice - javne knjižnice v laški šoli in 50 let neprekinjenega delovanja Knjižnice Laško kot splošne knjižnice. Resnično verjamemo, da bomo v tem času dočakali tudi primernejše in večje prostore osrednje knjižnice v Laškem, za katere si že dolgo prizadevamo in so nujni za naš nadaljnji razvoj.
Obletnico čitalnice bomo obeležili v jesenskem času, in sicer z nekaterimi prireditvami, razstavo v knjižnici, pisnimi prispevki in še čim. Idejo čitalništva lahko razumemo kot prizadevanje za prebujanje slovenske samozavesti, uporabo slovenskega jezika, širjenje kulture, druženje, vključevanje vseh Laščanov ter vzpostavljanje stikov s pomembnimi Slovenci. Že naši predniki so se pred 150 leti zavedali pomena tega, da se skupnost izobražuje, osvešča in kulturno udejstvuje. To dejavnost danes v veliki meri opravljajo splošne knjižnice. Za omogočanje materialnih pogojev zanjo pa so odgovorne lokalne skupnosti in če so jo zmogle v tistih težkih časih, zgolj na lastno iniciativo, smemo to pričakovati tudi v času lastne slovenske države.
Lepo vabljeni na prvo prireditev ob obeležitvi obletnice čitalnice 26. septembra, katere osrednji gost bo ddr. Igor Grdi-na. O tem in drugem dogajanju v zvezi z obletnico čitalnice pa vas bomo podrobneje še obvestili.
Matej Jazbinšek
i jJlSJ i
KNJIŽNICA
MED STARIM IN NOVIM ŠTUDIJSKIM LETOM UTŽO
Študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) pri Knjižnici Laško 2018/19 smo zaključili v začetku junija z izletom na avstrijsko Koroško - v Bistrico na Zilji, na Gosposvetsko polje, v Celovec in Sveče, kjer smo spletli tudi nekaj pristnih in pomembnih vezi s koroškimi Slovenci. Oktobra pa bomo začeli novo, že četrto polno študijsko leto UTŽO.
V	preteklem letu se je v okviru dejavnosti UTŽO zgodilo veliko. Tudi tokrat je bil zelo aktiven domoznanski krožek (17 udeležencev, skupaj 156 obiskov), pri katerem smo se ob rednih domoznanskih delih in ob raznovrstnem seznanjanju z domoznanskimi vsebinami posvečali predvsem številnim pomembnim obletnicam v l. 2019. V okviru popotniškega krožka (54 udeležencev, skupaj 550 obiskov) so se naši člani v velikem številu udeleževali predstavitev ekskurzij v knjižnici in zelo kvalitetnih mesečnih ekskurzij s poudarkom na kulturi in zgodovini obiskanih krajev. Gonilna sila obeh krožkov je bila Metka Kovačič, ki je skupaj s člani domoznanskega krožka iskala primerne domoznanske vsebine, jih predstavljala in člane motivirala za samostojno delo. Prav tako je pri popotniškem krožku vsebinsko pripravila večino ekskurzij in jih s predavanji predstavila v knjižnici. Del ekskurzij s predstavitvami so pripravile Alenka Klemen, Nina Mlakar in Nada Dogša. Matej Jazbin-šek pa sem vseskozi sodeloval pri domoznanskem in popotni-škem krožku, predvsem s tehnično-organizacijskim delom. Dve skupini krožka angleškega jezika pod vodstvom prof. Lidije Šo-ber imata v preteklih letih za sabo vsaka že okoli 200 ur učenja jezika (v tem letu skupaj 17 udeležencev in 288 obiskov). Letos se jima je pridružil še krožek italijanskega jezika (8 udeleženk, skupaj 165 obiskov) z mentorico prof. Alenko Erjavec, ki so ga sodelujoče sklenile z zaključnim izletom v Devin in Oglej, kjer so lahko v živo preizkusile znanje jezika. Tudi letos se je izvajalo izobraževanje v osnovni in nadaljevalni skupini računalniškega krožka (skupaj 8 udeležencev in 34 obiskov) pod vodstvom bi-bliotekark Gabrijele Pirš in Jerice Horjak.
V	študijskem letu 2018/19 smo tako zabeležili skupaj 104 člane krožkov UTŽO, opravljenih je bilo 113 srečanj, ki jih je obiskalo 1.243 udeležencev. Jezikovni krožki so bili sicer plačljivi, a po zelo sprejemljivih cenah, saj mentorici delata povsem neprofitno. Ostalo mentorsko in organizacijsko delo je bilo opravljeno prostovoljsko, v manjšem obsegu pa v okviru rednega dela knjižnice. Za prostovoljsko delo na področju vse-življenjskega izobraževanja v okviru UTŽO je bila Metka Ko-vačič uvrščena med ,'naj prostovoljce občine Laško''. S svojim večletnim prostovoljskim delom je najbolj zaslužna za tako ob-
sežno, vsebinsko bogato in kvalitetno delovanje UTŽO.
Dejavnosti UTŽO so namreč pomemben, nepogrešljiv del Knjižnice Laško. Po svoji vsebini, izvajanju vseživljenjskega učenja ter kulturnega in informacijskega osveščanja, pa tudi po druženju in kakovostnem preživljanju časa pomenijo izpolnjevanje naloge knjižnice na področju vseživljenjskega izobraževanja in skrbi za ciljno skupino starejših. Glede na obisk, sodelovanje in zadovoljstvo udeležencev se je izkazalo, da so tovrstne aktivnosti v naši občini potrebne in koristne.
Ob koncu zapisa vas še prijazno povabimo k sodelovanju v novem študijskem letu, ki se bo začelo oktobra. Rok za vpis v dejavnosti je od 2. do 24. septembra. Zadnji teden v septembru bomo imeli uvodno skupno srečanje dosedanjih in novih članov UTŽO. V novi sezoni bomo nadaljevali z vsemi obstoječimi krožki: domoznanskim, potopisno-popotniškim, osnovnim in nadaljevalnim računalniškim, obema krožkoma angleškega jezika in krožkom italijanskega jezika. Do konca avgusta lahko predlagate še kakšen nov krožek. Konkretnejše informacije glede vpisa in prijav na krožke bodo na voljo s septembrom v knjižnici in na spletni strani knjižnice, dosedanje člane pa bomo o tem tudi pisno obvestili.
Veselimo se nadaljevanja srečevanj z dobrimi starimi znanci in prijazno vabimo, da se nam pridružite tudi novi člani, tisti, ki se za to doslej še niste odločili ali pa ste morda prav letos vstopili med upokojence.
Matej Jazbinšek
12. BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE
Naj spomnimo, da smo v juniju pričeli z 12. Bralno značko za odrasle; na laškem gradu smo se zbrali, da smo vam knjižničarji predstavili knjige nove sezone. Letos smo poskrbeli za svojevrstno presenečenje in smo to naredili malo drugače - vsebine knjig smo predstavili s krajšimi videoposnetki. V brošurici Bralne značke, ki so jo prejeli obiskovalci prireditve in ki je na voljo v naših knjižnicah, ohranjamo rdečo nit: predstavljamo namreč s kratkimi vsebinami raznovrstne knjige, ki vam jih od junija do aprila prihodnje leto ponujamo v branje. Morda omenimo le nekaj najprivlačnejših naslovov: Mi smo medvedi in Mi proti vam (Fredrik Backman), Resnica o aferi Harry Quebert (Joël Dicker), Pride konj v bar (David Grossman), Jaz, Čarli Čeplin (Karel Gržan), Mala Anglija (Ioanna Karystiani), Ostanki dneva (Kazuo Ishiguro), Knjiga zeli za dušo in telo (Sandor Marai), Berta Isla (Javier Marias), Ljudje iz Maribora (Tone Partljič), Tri Evine hčere (Elif Shafak), Ivana pred morjem (Veronika Si-moniti), Kruh, prah (Marko Sosič), Belo se pere na devetdeset (Bronja Žakelj) idr. Bo pa zanje potrebne nekaj potrpežljivosti, saj je v času (po)letnih dopustov večina knjig izposojenih.
25
KNJIŽNICA / DOMOZNANSKA KAMRA
Večer na gradu sta z glasbeno-recitacijskim nastopom obogatila izjemen harmonikar Jure Tori, mnogim bolj znan kot član zasedbe Orleki, in radijski interpret Jure Longyka, ki je ob glasbeni spremljavi recitiral pesmi Srečka Kosovela, Karla Destov-nika Kajuha, Ivana Cankarja, Edvarda Kocbeka, Rudija Medveda in drugih.
Tako smo poetično zaključili lansko prireditveno sezono, z mislimi pa smo že pri novi, ko vas bomo septembra spet povabili na naše prireditve ...
Prijazno povabljeni k branju za bralno značko!
Barbara Rančigaj
POLETNI BRALCI 2019
«
Do zadnje možnosti, da uspešno zaključite letošnjo bralno akcijo Poletni bralci, vas ločita še približno dva tedna. Vam gre? Nekaj dni še imate na razpolago in verjemite, da se splača potruditi in zapolniti še zadnje počitniške dni z branjem -bralni kartonček oddajte v knjižnici najkasneje do 3. septembra in si zagotovite zanimivo nagrado, mesto v velikem nagradnem žrebanju in »vstopnico« na najbolj zabavno zabavo te jeseni. Zakaj? Zato. © Zato, ker bo naš letošnji gost Boštjan Go-renc PIŽAMA! Torej: rezervirajte si četrtek, 12. septembra 2019, in se nam ob 17. uri pridružite na knjižničnem vrtu (toplo se priporočamo za stiskanje pesti, da vreme tudi tokrat zdrži).
Jerica Horjak
Foto: Mojca Gorenc
POČITNIŠKE USTVARJALNE DELAVNICE_
V počitniškem času so v naši knjižnici v Laškem ob sredah, v Rimskih Toplicah pa ob četrtkih potekale počitniške ustvarjal-nice za velike in male umetnike.
Za začetek smo izdelali igrivo požrešno žabo, naslednji teden smo v Laškem oblikovali obeske v obliki ribic iz fimo mase, v Rimskih Toplicah pa smo izdelali pisane krede iz domače delavnice. Ustvarjalni del delavnic smo zaključili s sestavljanjem lesenih ribic.
Že zdaj se veselimo naslednjih tovrstnih prijetnih druženj.
Martina Ajdnik, Valentina Pavlinc
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Ignacij Orožen [1819-1900)
[4] Raziskovanje zgodovine po letu 1867_
Ignacij Orožen se je z večjo vnemo posvetil raziskovanju zgodovine po letu 1867, ko je postal stolni korar v Mariboru. Lotil se je obsežnega projekta pisanja zgodovine lavantinske škofije.
26
Želel je napisati zgodovino vseh dekanij lavantinske škofije.
Med letoma 1868 in 1893 je izšlo osem zvezkov Zgodovine la-vantinske škofije, ki so obsegali:
-	I. zvezek: mariborska škofija in stolni kapitelj ter dekanije Maribor, Radlje ob Dravi, Jarenina, Sv. Lenart v Slovenskih goricah in Cirkovce;
-	II. zvezek: Benediktinski samostan Gornji Grad (1876), Deka-nija Gornji Grad (1877);
-	III. zvezek: savinjski arhidiakonat, Dekanija Celje z župnijami Celje, Teharje, Žalec, Galicija, Gotovlje, Sv. Peter v Rožni dolini, Griže, Polzela z Novim kloštrom (1880);
-	IV. zvezek: Dekanija Braslovče, Dekanija Laško (1880);
DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA
-	V. zvezek: šaleška dekanija s Svetim Jurijem v Škalah, Sv. Martinom pri Šaleku, Sv. Janezom na Vinski Gori, Sv. Iljem pri Velenju, Sv. Pankracijem pri Ponikvi, Sv. Mihaelom v Šoštanju, Sv. Petrom v Zavodnjah, Sv. Andražem v Belih Vodah (1884);
-	VI. zvezek: Dekanija Kozje (1887);
-	VII. zvezek: Dekanija Rogatec z župnijami Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Sv. Jernej v Rogatcu, Sv. Marija v Kostrivnici, Sv. Ema, Sv. Peter, Sv. Florian na Boču, Sv. Rok na Sotli, Sv. Mihael in Sv. Anton v Stopercah (1889);
-	VIII. zvezek: Dekanija Nova Cerkev (1893).
Obširnega dela Zgodovine lavantinske škofije mu zaradi težav z vidom ni uspelo dokončati. V zadnjem zvezku je avtor sam izrazil upanje, da bo Zgodovino lavantinske škofije končal kdo od duhovnikov v škofiji. Vendar do tega ni nikoli prišlo.
Vsi zvezki imajo podobno strukturo. V vsakem od zvezkov je avtor najprej obdelal pomembnejše zgodovinske dogodke v župnijah, s posebnim poudarkom na turških vpadih, kmečkih uporih, epidemijah, požarih, naravnih nesrečah in pojavu protestan-tizma. Nato se je posvetil nastanku župnij, gradnji in popravilu cerkva, cerkvenih imenj in ustanov ter podružničnim cerkvam in kapelam.
V zgodovino župnij je vključil tudi zgodovino tam ležečih gospoščin in gradov.
Kljub temu, da Orožen v svoji Zgodovini lavantinske škofije ni v celoti citiral virov svojih podatkov, še danes velja njegova Zgodovina za zelo verodostojno.
Zgodovina lavantinske nadškofije je bila namenjena širši strokovni javnosti, zato se jo je Orožen odločil napisati v nemščini. Podobno delo napisano v slovenskem jeziku bi v strokovnih krogih imelo mnogo manjši odmev, kot ga je imelo sicer. Zgodovina je izhajala pri različnih založnikih, pet od osmih zvezkov pa je Orožen izdal v samozaložbi.
Orožen je med letoma 1866 in 1883 v časopisu štajerskega zgodovinskega društva Mittheilungen des Historischen Vereine für Steiermark objavil krajše razprave o legi gradu Žaženberg (Ue-ber die Lage des Scloßes Sachsenwart) iz 15. stoletja, o legi srednjeveških utrdb Klausenstein v Zidanem Mostu in Holenstein v Slovenskih Konjicah (Die Vesten Klausenstein und Holenstein), o najdbah dveh rimskih nagrobnikov v Celju in Škalah (Zwei neu gefundene Römersteine aus Unter - Steiermark) in o legi dveh srednjeveških trdnjav Schaumburg in Frauenburg v Šaleški dolini (Die Vesten Schaumburg und Frauenburg im Schallthale).
Se nadaljuje.
Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Eaf
'SM; (i iui t (UiTrr
M h» 2jiJfeivA«0Mm
liftr, ei. Injvr4rr er. Tirttuli lhn>4 fcul hfii ilrtn. iL S.irkii. *ti-ttihlfc* b «p:nnl. 4r. Tulit V f O
Juhtil. £i. fjAn ii	H
Jifciu i! (WtiiU ll Uli Si™ efeim.
Ji"") flf tun,
«iikihiiii41« «miiitn
tli i PH .
Zgodovina lavantinske škofije, IV. zvezek, Dekanija Laško, 1881.
ALBUM LAŠKEGA
Častni člani narodne laške Čitalnice_
Laški muzej hrani ustanovne dokumente Čitalnice v Laškem trgu, ki je delovala med letoma 1869 in 1871. V tem
zapisu se bomo posvetili listini »Častni udje narodne laške čitavnice«.
Čitalnice so se na Slovenskem razširile v 60. letih 19. st. Poleg rednih članov, ki so prihajali tako iz domačega kraja in bližje okolice kot iz bolj oddaljenih krajev, pa so imele tudi častne člane, ki so bili večinoma pomembni slovenski izobraženci, zaslužni za narodni preporod. Častno članstvo je potrdil odbor vsake čitalnice, ki so ji bile te oasebnosti v ponos in navdih pri njenem delu.
Juro Kislinger je v zvezi s častnimi člani laške čitalnice v tipkopisu z naslovom Kratek obris zgodovine trga Laško iz vidikov sedanjosti in preteklosti zapisal: »Okolnost odlikovanja s častnim članstvom nudi živo pričo, kako je takrat Slovenec čislal in častil svoje zaslužne rodoljube, narodno kulturne delavce in politične voditelje. Brez dvojbe so najti ti častni člani tudi v imenikih drugih takrat nastalih podeželskih društev, zlasti čitalnic.«
Kot je razvidno iz dokumenta, so bili častni člani laške čitalnice sledeči: Josip Juraj Strossmayer (škof iz Dja-kova; prosvetitelj, ki se je zavzemal za slovanske narode v Avstro-Ogrski); dr. Janez Bleiweis (urednik prvega slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske
novice iz Ljubljane; prosvetitelj, ki ga je ljudstvo imenovalo tudi ,oče naroda'); dr. Josip Vošnjak (zdravnik iz Slovenske Bistrice; politik in narodni delavec, poslanec v dunajskem državnem zboru); dr. Mihael Herman (pravnik in politik v deželnem zboru); dr. Karel Lavrič (pravnik in politik iz Gorice; ustanovitelj več čitalnic na Primorskem in organizator taborov); Oroslav Caf (duhovnik in jezikoslovec s Ptuja; poleg Kopitarja in Miklošiča najpomembnejši slovenski jezikoslovec 19. st.); Anton Tomšič (urednik Slovenskega naroda iz Maribora; prvi slovenski poklicni časnikar); dr. Jakob Razlag (pravnik in politik iz Brežic; prvi slovenski deželni glavar Kranjske); dr. Valentin Zarnik (pravnik in pisatelj iz Ljubljane; politik v deželnem zboru); Božidar Raič (duhovnik in jezikoslovec iz Haloz; politik v državnem zboru) in Jovan Vesel Koseski (pesnik iz Trsta).
Res imeniten seznam najpomembnejših slovenskih osebnosti tistega časa, ki nam je lahko še danes v ponos.
Prispeval Matej Jazbinšek Originalno listino hrani Muzej Laško Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
27
Časopisni oglas za V. del Zgodovine lavantinske škofije (ANNO).
ZVEZA MOZNAR JE V POLETNIH MESECIH POSKRBELA ZA DOGAJANJE PRED IN MED PIVO IN CVETJEM
V	tednu pred Pivo in cvetjem je v Laškem potekal tridnevni festival »Vse v živo«, ki so ga društva v občini Laško pripravila že drugo leto zapored. Namen festivala je združiti dogajanje ter popestriti vsakdanjik krajanom in kra-jankam, hkrati pa društvom, ki delujejo skozi leto, dati priložnost, da pokažejo svoj program širši javnosti.
Etno večer Zveze Možnar »Nocoj je ena luštna noč«_
V	okviru festivala »Vse v živo« je sodelovala tudi Zveza Možnar, kjer so se odločili, da se bodo predstavili s svojim lastnim etno večerom, ki so ga poimenovali »Nocoj je ena luštna noč«. Za ta korak so se odločili, ker je Občina Laško društvom ponudila postavitev šotora na občinskem dvorišču, pod pogojem, da pripravijo programe, in zaradi drastičnega zmanjšanja sredstev ter interesa za izvedbo etno programa na festivalu Pivo in cvetje.
Tako so se 6. julija zvečer s pevci, godbeniki, muzikanti, igralci, rokodelci in tekmovalci predstavila vsa društva, ki delujejo pod Zvezo Možnar. Zaigrali so godbeniki Laške pihalne godbe in Vaške godbe Vrh nad Laškim. Zapeli so Ljudski pevci Šentlenartčani (KD Vrh nad Laškim), Ofirovci in koledniki iz Laškega ter Barbare iz KUD Lipa Rečica. KD Anton Tanc iz Marija Gradca sta na frajtonarici zastopala izkušena muzikan-ta Anže Kanduč in Franci Mulej. Članice in člani KD Trobni Dol, KUD Šentru-pert, KD Miklavž in KD Prežihov Vo-
ranc Jurklošter so pripravili kratke odrske postavitve, ki so zajemale predstave in prikaze, ki so jih olepšali s petjem in muzikanti. Iz Strelskega društva Celjska četa iz Male Breze so prišli domači rokodelci, članice Konjerejskega društva Vrh nad Laškim pa so napletle vence. Rudarsko društvo sv. Barbara Sedraž je zapelo rudarsko himno in pripravilo staro kna-povsko igro »metanje kolna v hunt«, katere so se udeležila vsa zbrana društva. Po končani tekmi je sledila tudi podelitev priznanj. Skozi celotno dogajanje so članice in člani Likovnega društva Laško slikali podobe s prireditve. Na dogodku se je društvom v Zvezi Možnar pridružilo tudi Čebelarsko društvo Laško in člani Kluba ljubiteljev laškega piva. Ob koncu se je Zveza Možnar vsem sodelujočim zahvalila s spominskim lecto-vim srcem in zaključila večer s pesmijo ... Nocoj je ena luštna noč, ko mesec sveti celo noč, ko mesec sveti celo noč, zaspati mi ni mogoč!
10. mednarodno srečanje godb »Vse v živo«_
V organizaciji Vaške godbe Vrh nad Laškim je v sklopu festivala »Vse v živo« 7. julija v Laškem potekalo 10. mednarodno srečanje godb. V društvu so mnenja, da je šotor na občinskem dvorišču odlična lokacija za izvedbo takšnega srečanja in prav Vaška godba Vrh nad Laškim že od samega začetka svojega delovanja prav vsako leto organizira takšno srečanje. Že drugič zapovrstjo ga je organizirala na občinskem dvorišču, kamor je povabila prijateljske godbe iz Slovenije in eno godbo iz tujine. Tokratnega, jubilejnega
srečanja, so se udeležile združeni hrvaški godbi iz Vrbovskega in Delnic, Frajhajm-ska godba iz Šmartnega na Pohorju, Mestna godba Novo mesto in Laška pihalna godba, ki se je predstavila že na vseh desetih dosedanjih srečanjih. Program, ki so ga pripravile godbe, je bil pester in raznolik. Za poslušalce je bil to pravi godbeni spektakel, ki so ga po koncertu zaključili člani ansambla Dori, na koncu pa so zaigrali tudi skupaj z Vaško godbo Vrh nad Laškim. O samem dogajanju na tridnevnem festivalu »Vse v živo« so na TV Laško pripravili krajši prispevek, ki si ga lahko ogledate na njihovi spletni strani (https://tvlasko.si).
Ohcet po stari šegi - poročili smo že 50. par!_
Kot 50. par sta se na letošnjem festivalu Pivo in cvetje poročila Barbara Knez iz Laškega in Nejc Mašek iz Velenja. Pri pripravah in sami ohceti so aktivno sodelovali tudi starši, dvomesečni Gabrijel pa je celotno ohcet zdržal brez joka in tako Tančevega rezervnega načrta ni bilo treba uporabiti. Barbaro in Nejca je na pot skupnega zakona pospremila matičarka Snežka Kozmus z besedami: »To listino sta podpisala na lastno odgovornost, nanjo ni garancije in ne reklamacij.«
Urška Knez, ki ohcet po starih šegah spremlja že več let, je zapisala: »Naj tokrat spregovorim o ohceti po stari šegi kot nekdo, ki je pri tem, seveda v različnih vlogah, sodeloval vsaj 20-krat. Še v časih, ko ni bilo šotora, ne sence, in ko smo Tanci (KD Anton Tanc iz Marija Gradca) vse dneve in noči pred ohcetjo preplesali po ulicah Laškega. Ohcet po stari šegi na
28
KULTURA
Pivo in cvetju je kot igra - odrska postavitev, ki niza glavne elemente ohceti, zapisane v Ripšlovi kroniki župnije sv. Miklavž nad Laškim. In čeprav je vse napisano, naučeno in zaigrano, vam lahko zatrdim, da je prav vsaka ohcet malce drugačna - saj vsako leto poročimo nov par. Pa vendar je vsako leto najbolj ganljivo slovo neveste od doma, najbolj šaljiva pa šranga (KUD
Šentrupert). In če je že prikaz za prave svate lahko zanimiv ali pa dolgočasen, je poročni obred pred županom in matičar-ko vedno trenutek, ko utihne celo občinsko dvorišče in ko vsak napeto pričakuje, da zasliši usodni »DA«. Sledi aplavz in nekaj minut za trumo fotografov. Ohcet je še vedno »kraljica« Piva in cvetja in ni ga bilo članka, ki ne bi imel slike z ohceti po
starih šegah.«
Med drugim je še zapisala: »Pri lar-mi - obdarovanju neveste, so se tudi letos izkazala lokalna podjetja, podjetniki in društva! Vsem še enkrat hvala! Morda ne veste, a »od vrat do vrat« za darove prosijo članice in člani Zveze Možnar. Par tudi, preko razpisa in v skladu s sprejetimi merili, se običajno izbere že v mesecu aprilu. Zato so me verjetno mnogi spraševali (nekateri pa celo trdili), ali bo drugo leto ohcet po starih šegah? Morda bi bilo pravilno zastavljeno vprašanje: Ali bo drugo leto ohcet po starih šegah na festivalu Pivo in cvetje? Zveza Možnar od leta 2017 ni več v organizacijskem odboru za Pivo in cvetje, zato je odgovor odvisen od organizatorja in generalnega sponzorja. Če bomo k sodelovanju povabljeni, zagotovo oz. bomo ohcet po starih šegah ohranili s pomočjo sredstev, ki izhajajo iz Strategije kulturne dediščine za obdobje 2018-2026 ministrstva za kulturo RS:
Prvi korak Zveze Možnar bo prav gotovo priprava dokumentacije za vpis »Ohce-ti po stari šegi« na seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine.«
Nina Tovornik Jurgelj Foto: Maja Štih in Boris Vrabec
Ohcet po stari šegi - zahvala
Vsaka ohcet je po svoje posebna. Ohcet po stari šegi pa je etno obarvana in se zgodi enkrat na leto ... in samo en par je 50. par, ki se poroči na ta način. Veseli naju, da sva bila jubilejni par ravno midva in se ob tem želiva zahvaliti vsem, ki ste omogočili najin dan (14. 7. 2019).
Najprej programskemu svetu Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi kulturnih društev Možnar občine Laško (predvsem Ivanu Medvedu in Urški Knez), ki naju je izbral za 50. poročni par. Zatem daleč najpomembnejšemu Kulturnemu društvu Anton Tanc Marija Gradec (izpostavila bi Bogomilo Košec-Kajtna kot vodjo projekta s pomočnicama Ireno Plevnik in Sil-vijo Oštir ter garderoberko Janjo Kaj-tna), ki skupaj s šrangarji iz Kulturno umetniškega društva Šentrupert že leta prikazuje ohcetne šege. Številne donatorje je našla Zveza Možnar - to so Zlatarstvo Gajšek, Pivovarna Laško Union, Thermana Laško, Rimske terme, Kmetijska zadruga Laško, Komunala Laško, E.E.A. Medved,
Šiviljstvo Unikat (Stanka Jurgelj), Vila Monet, Gostišče Čater, Krajevna skupnost Vrh nad Laškim (predsednik KS Stanko Selič), Kulturno društvo Vrh nad Laškim, Gostinstvo Pa-vus (Marko Pavčnik), Lekarna Cizej (Andreja Cizej), Turistično društvo Laško, Knjižnica Laško, Turistična kmetija Kozmus (Milena Kozmus). Zahvala gre tudi Občini Laško (županu Francu Zdolšku), Upravni enoti Laško (Snežani Kozmus), STIK-u Laško, Maji Štih (Foto Fleš), Marici Lesjak, Marjanci Deželak, Društvu kmečkih žena Rosa, Konjerejskemu društvu Vrh nad Laškim, Strelskemu društvu Celjska četa Mala Breza in Cvetličarni Palaška. Upava, da nisva pozabila kakšnega društva, podjetja ali posameznika, ki je prispeval bodisi k larmi bodisi k temu, da je vse potekalo in izgledalo, kot je.
Sama ohcet je sicer že utečen dogodek, vendar je za njim kar nekaj priprav, ki jih človek bolje uvidi šele takrat, ko je del te zgodbe. Hvaležna sva, da sva imela priliko biti del nje, saj sva se imela zelo lepo - enako pa potrjujejo tudi najini svatje, ki so uži-
vali v predstavi. Upava in želiva, da bo takšno poroko imel možnost doživeti še kakšen par, ki si želi nadeti staro nošo, obuditi stare običaje ter je hkrati pripravljen svoj dan deliti tudi z mediji in širšo javnostjo.
Vsega skupaj seveda ne bi bilo brez najinih staršev, katerim sva neizmerno hvaležna, da so naju pripeljali do te točke - tisočkrat hvala za vso vašo ljubezen, podporo, vzgojo .
Iskrena zahvala gre tudi vsem najinim svatom, ki so s svojo prisotnostjo, voščili in darovi polepšali najino civilno poroko. Izpostaviti želiva skupno prijateljico Zalo Pio, brez katere naju najverjetneje ne bi bilo (še manj pa najinega Gabriela), saj sva se ravno preko nje pred leti na Pivo in cvetju spoznala.
Naj se vse vaše dobrosrčne želje ob formalni potrditvi najine zveze uresničijo, pa bova najsrečnejši par.
Hvala še enkrat vsem.
Barbara Knez Mašek in Nejc Mašek
29
KULTURA
LAŠKA PIHALNA GODBA Z ULIČNEGA VRVEŽA NA KITAJSKO
Laška pihalna godba je v poletje zakorakala skupaj z mažoretami in bobnar-sko skupino. V preteklem mesecu smo namreč imeli polne roke dela, saj smo se udeležili številnih prireditev v občini že pred našim največjim praznikom, festivalom Pivo in cvetje.
Sodelovanje na prireditvi »Vse v živo«
V	tednu pred festivalom Pivo in cvetje smo sodelovali na dogodku »Vse v živo«. Drugi dogajalni dan smo se udeležili etno večera v organizaciji Zveze Možnar, kjer smo z Vaško godbo Vrh nad Laškim popestrili uvod v prireditev. Že naslednji dan smo nastopili na njihovem tradicionalnem srečanju godb, kjer smo s svojim nastopom popestrili program, hkrati pa godbenim kolegom čestitali ob okroglem, 10. jubileju.
Otvorili že 20. Dan Laščanov_
V	dan pred uradno otvoritvijo festivala Pivo in cvetje smo tradicionalno zakorakali z nastopom na Dnevu odprtih vrat Pivovarne Laško Union, našli pa ste nas lahko tudi pred Muzejem Laško, kjer smo pospremili otvoritev razstave ob 130-letnici Turističnega društva Laško.
Večer smo kot vsako leto zaključili z otvoritvijo Dneva Laščanov, ko smo z našo »himno«, Rozamundo, otvorili prvi sodček piva. V letošnjem letu pa smo na Dnevu Laščanov postali bogatejši tudi za kraljico cvetja. Laskavi naziv si je prislužila naša godbenica Liza Škorja, na kar smo izredno ponosni.
Ulični vrvež na Pivo in cvetju uspešno zaključili z Mednarodnim festivalom plehmuzik_
V četrtek smo otvorili festival Pivo in cvetje. Naš tr obilni kvintet na odru z godbenim postrojem in mažoretami je Laško popeljal v že 55. Pivo in cvetje. Festival smo popestrili z vsakodnevnim uličnim vrvežem, ki smo ga v letošnjem letu nadgradili še z zabavo in nastopom pri šanku laških pivovarjev, našemu »ne-filtrircu«. Tradicionalno so nas pogostili s pivom in sokom, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Sodelovali smo tudi v akciji Hortikulturnega društva Laško, saj so se naše godbenice OCVETLIČILE, hkrati pa kot naglavni okras predstavljale kreacije omenjenega društva. Na zadnjem festivalskem dnevu smo se predstavili v povorki, hkrati pa v sprevodu gostili tudi godbene prijatelje iz Koprivnice, Vrha nad Laškim in mažorete iz Novega mesta.
Naš »praznik« smo zaključili z Mednarodnim festivalom plehmuzik. S pomočjo povezovalke Nike Teraž in množično udeležbo vas, dragi naši obiskovalci, smo skupaj pričarali fantastičen večer dobre glasbe, ki se je zaključil z izpraznitvijo zadnjega soda na festivalu Pivo in cvetje. Na odru so skupaj z nami nastopili še člani Vaške godbe Vrh nad Laškim in Pu-hački orkestar grada Koprivnice.
Pravo popestritev so na letošnjem sklepnem dejanju priredile naše Mažore-te Laško, ki so povabile gostje iz Novega mesta, večer pa popestrile še z nastopom novoustanovljene sekcije veterank, ki so v množici prebudile spomine prvih ma-žoretnih nastopov izpred 30 let in publiko postavile na noge.
Laška pihalna godba ponovno zabavala v Novigradu_
Laško in Laščani smo v sklopu sloven-sko-hrvaškega prijateljstva ponovno nastopili na Slovenski noči v Novigradu, kamor je kot leta poprej odšla tudi naša godba z bobnarji in mažoretami. Poleg zabave in kopanja smo nastopili na otvoritvi večera, kjer smo se predstavili kot turistični produkt našega mesta, hkrati pa slovenske turiste spomnili na domačo glasbo.
Skok v jesen bomo začinili z gostovanjem na Kitajskem_
Potekajo pa že intenzivne zaključne priprave na 30. Šanghajski turistični festival, ki se ga bo v septembru udeležila kar 80-članska odprava. Obljubimo, da vas bomo redno obveščali o dogajanju z daljnega vzhoda. Daljšo reportažo pa pričakujte v naslednji številki Laškega biltena.
Za konec pa še obvestilo: v jeseni bomo širili naše godbene vrste. Vsi mladi (pa tudi tisti malo starejši) glasbeni nadobudneži, ki bi se želeli preizkusiti v godbenih vrstah - VABLJENI, da se nam pridružite, sploh če imate radi glasbo, ste željni nastopanja in radi potujete po svetu ter se udeležujete raznih kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev.
Razpis bo objavljen na Glasbeni šoli Laško-Radeče v septembru, pišete pa nam lahko tudi na elektronski naslov info@godbalasko.si oz. na našo Facebo-ok stran »Laška pihalna godba«.
Špela Juhart Foto: Boris Vrabec
30
KULTURA
30 LET LAŠKIH MAŽORET
Čestitke ob obletnici_
... in ko čestitke na prireditvi v Thermani Laško 12. 6. 2019 ni bilo možno javno podati, jo posredujemo v Laškem biltenu.
Vesel sem, da se je mažoretna dejavnost v Laškem obdržala in da danes praznujemo že 30 let delovanja. Pohvale prvim ekipam laških mažoret, da so zdržale, ko so orale ledino! Čestitke sedanji ekipi in vodstvu laških mažoret za dosežene dobre rezultate! Res je, vsako leto se nekaj zlatega zablešči s tekmovanj.
Ne smemo pozabiti pohvaliti tudi staršev naših mažoret za vsestransko pomoč in podporo, brez njih takih rezultatov ne bi bilo možno doseči!
Punce pa postanejo s treningi in nastopi pri mažoretah samozavestna in ponosna dekleta. In poglejte to eleganco veterank laških mažoret, tudi kot mamice čutijo v sebi srečo, ki so jo doživele pri mažoretah.
Še na mnoga leta MAŽORETE LAŠKO!
Jože Ojsteršek, član Laške pihalne godbe
TANCI NASTOPILI NA FESTIVALU PIVO IN CVETJE TER V NOVIGRADU
Na festivalu Pivo in cvetje smo Tan-ci letos nastopili le v sklopu prireditve Ohcet po stari šegi. V sodelovanju s še nekaterimi društvi iz Laškega smo prikazali običaje ob poroki, kot so jih poznali in izvajali že pred več kot 150 leti. Letošnji poročni par je bil nekaj poseb-
nega. Barbara in Nejc sta se namreč izjemno dobro vživela v dogajanje, zaradi česar nam je bilo sodelovanje z njima in njunimi najbližjimi v zelo veliko veselje. Poleg tega pa sta še jubilejni, 50. par, ki se je poročil v sklopu te prireditve.
Naše poletno delovanje smo zaključili s sodelovanjem na prireditvi Slovenska noč v Novigradu. Gre za tradicionalno, že 6. zaporedno prireditev, v sklopu katere se vsako leto predstavimo različna društva iz Laškega in okolice. Poleg nastopa, na katerem smo zaplesali dva spleta plesov, je bil dan v Novigradu namenjen tudi sprostitvi in zabavi, kar
predstavlja uvod v krajši počitniški oddih našega delovanja. Tanci namreč za kakšen mesec prekinjamo z vajami, da bomo v jesenskem času lahko spet polni moči prikazovali plese različnih slovenskih pokrajin ter nadaljevali z obujanjem starih običajev. Naše naslednje vaje bodo tako 6. septembra ob 20. uri na Marija Gradcu in z veseljem vabimo vse, ki bi radi sodelovali z nami, da se nam takrat pridružite. Vabljeni!
Jasmina Ferme Foto: Maja Štih (Foto Fleš) in Bogomila Košec-Kajtna
Vabilo
Spoštovani krajani Zidanega Mosta,
vabimo Vas, da se nam pridružite na prireditvi ob našem krajevnem prazniku, ki bo
v soboto, 21. 9. 2019, ob 18. uri v Domu svobode.
Predstavili se bodo učenci osnovne šole, Godba Slovenskih železnic, Pevski zbor Spev in KD Zidani Most.
Vabljeni!
31
KULTURA
SPEV ZIDANI MOST NA TABORU PEVSKIH ZBOROV
V majhni vasici na Dolenjskem, Šentvidu pri Stični, se je letos odvijal že 50. Tabor slovenskih pevskih zborov. Tudi naš pevski
zbor se je na sončno, vročo poletno nedeljo, 16. junija, udeležil tabora. Letos beležimo četrti obisk na tem pevskem srečanju. Letošnje geslo »Pa se sliš' - naj se slis« je sporočilo, naj se slovenska pesem sliši še naprej. Pod vodstvom odličnega dirigenta Igorja Švare smo zapeli združeni pevski zbori iz Slovenije in zamejstva. Kot je dejal predsednik Republike Slovenije: »Kamorkoli grem, na številne prireditve, vsepovsod slišim petje, od vrtcev do domov starejših občanov, v mestih in vaseh. Tu sem zato, da se vam zahvalim za ohranjanje našega narodnega značaja, to je ohranitev ljudske pesmi.« Spregovoril je tudi predsednik KD Tabor, ki pravi, da je Šentvid »za pevce kakor materino naročje, kjer vse teče mirno in preprosto. Kjer se pesem izliva iz srca, kjer se tkejo vezi dobro mislečih ljudi.« Direktor JSKD je ocenil, da je tabor je živ in dobro obiskan, župan občine Ivančna Gorica pa se že veseli naslednjega tabora: »Vidimo se na 51. Taboru slovenskih pevskih zborov.« Tudi mi bomo prihodnje leto planirali obisk Šentvida pri Stični.
Helena Požin
PRISLUHNIMO NARAVI
Ob spremljavi Godbe Slovenskih železnic se je v sobotnem jutru iz Zidanega Mosta odpravila množica pohodnikov na 24. Pohod po Aškerčevi poti, ki ga je skupaj z društvi v KS Rimske Toplice, KS Zidani Most in Občino Laško organiziralo KD Anton Aškerc Rimske Toplice. Pohod je že četrto leto umeščen v projekt Po Laških poteh STIK-a Laško.
Za pot se je odločilo veliko število po-hodnikov (pribl. 200), ki so prišli iz raznih koncev Slovenije, pridružilo pa sem jim je 160 učencev OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Opremljeni z zloženko, kartončkom z žigom in vodo so se po zelo lepo urejeni gozdni poti, za kar je poskrbel JZ Komunala Laško, povzpeli do idilične vasi Širje. Tam so jih pozdravili domačini, člani KD Zidani Most z
32
MePZ Spev, jih pogostili in jim pripravili lep kulturni program. Pohodnike je pozdravil predsednik KS Zidani Most Franc Babič.
Na poti so se predstavili člani Čebelarskega društva Laško, KD Rimljan, za pogostitev pa je poskrbela gospa Hribšek.
Zaključek pohoda je bil na Aškerčevi domačiji na Senožetah, kjer so v kulturnem programu sodelovali člani društev in učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pohodnike pa sta pozdravila tudi župan občine Laško Franc Zdolšek in predsednik KS Rimske Toplice Matjaž Knez. Na prireditvi, ki je bila tudi posvečena praznovanju krajevnega praznika Rimskih Toplic, je bil gost Rok Metličar, nadžupnik v Laškem, dekan Dekanije Laško, upravitelj Škofije Celje in predsednik Karitas Celje.
Rok Metličar je osvetlil Aškerca kot duhovnika in se še posebej ustavil pri pe-
snikovem prizadevanju za slovenski jezik, kar je aktualno še danes. Spomnil je na dogodek, ko Aškerc ni hotel krstiti otroka v nemškem jeziku in si s tem »prislužil« še eno premestitev v drugo župnijo. Opomnil je, predvsem mlade, na napise na majicah, ki so praviloma v tujem jeziku.
Ker pa je pesnik Aškerc užival v naravi, je pohodnike hudomušno pobaral: »Ali ste opazili lepote narave in slišali petje ptic in piš vetra med hojo? Če ste, potem ste tudi napolnili dušo, ne samo poskrbeli za telo. Treba je znati prisluhniti naravi.«
»Blagoslovil, o Bog, si to zemljo, ni raj li vsa, lep kakor san?« je zapisal pesnik v pesmi. Povsod me srečava. In udeleženci 24. Pohoda po Aškerčevi poti so zagotovo hodili po delčku tega raja.
Milena Suhodolčan
KULTURNI UTRIP KD PREZIHOV VORANC
V	Jurkloštru se čuti kulturni utrip, saj se pogosto odvijajo razne prireditve v organizaciji društva ali ko gostujemo pri različnih organizatorjih. V pomladanskih in zgodnjepoletnih mesecih skoraj nismo imeli časa razmišljati o nestanovitnem vremenu, saj smo bili zaposleni z mnogimi dejavnostmi.
V	začetku aprila smo se tako kot vsa leta do sedaj udeležili krajevne čistilne akcije in tako doprinesli k lepšemu in bolj urejenemu okolju. Že dan po akciji smo s peko okrog 600 jajc na »florjanov način« sodelovali na Polju pod Lisco in tako našo specialiteto predstavili udeležencem, ki so pripeljali svoje kmetijske stroje na blagoslov ali so si prišli prireditev zgolj ogledat.
Člani otroške folklorne skupine so se udeležili otroške folklorne revije v Kulturnem centru Laško in tako dokazali, da imajo še vedno voljo in ideje za oblikovanje spleta plesov in iger. Aprilsko dogajanje pa smo zaključili z udeležbo in pomočjo pri ročnem postavljanju mlaja na Slogah.
V	začetku maja so se posebej izkazali pevci Florjanovci. Na predvečer godu sv. Florjana so obiskali rekordno število gospodinjstev in tako ta običaj v živo predstavili tudi nekaterim krajanom, ki ga niso poznali.
Tudi letos smo se vključili v vseslovenski projekt ob tednu ljubiteljske kulture. S predstavitvijo kar sedmih skupin oz. posameznikov smo izvedli že 12. srečanje jurkloštrskih pevcev in godcev. Letos so se prvič priključili otroci iz vrtca, Aljoša Sto-pinšek in ansambel Vsak po svoje. Florjanovci so nabrali dovolj dobrot, da smo po končani prireditvi z njimi lahko pogostili vse nastopajoče in obiskovalce ter se družili v prijetnem vzdušju in klepetu.
V	prvi polovici junija so otroška folklorna skupina in pevci Florjanovci sodelovali v kulturnem programu po lovski maši na Sv. Trojici. Prireditev je postala že tradicionalna, sodelovanje naših članov na njej pa prav tako.
Veliko časa smo posvetili pripravam na predstavitev našega kraja in njegove bogate zgodovine na Vačah, kamor nas je povabilo Družinsko gledališče Kolenc v imenu Društva GEOSS iz Vač. V skoraj uro dolgem nastopu smo predstavili bogato dediščino našega kraja z izbiro izsekov iz različnih zgodovinskih obdobij in sedanjosti. Da je bil projekt res obsežen, priča podatek, da je predstavitev sooblikovalo več kot 40 nastopajočih. Predstavitev dediščine našega kraja smo nadgradili s pokušino krajevnih »tekočih dobrot«, ki so jih darovali krajani, na Kmetiji Kozmus pa so nam pripravili čajne vrečke popotnega meniha, meniške hlebčke in seveda svatovsko pogačo, ki smo jo poklonili gostiteljem. V zahvalo za sodelovanje v njihovem projektu pri ohranjanju kulturne dediščine in pri izvedbi proslave ob dnevu državnosti smo prejeli zlati znak GEOSS-a.
Na Vačah nismo samo nastopali, ampak smo z zloženkami vabili v Jurklošter oz. na top destinacije občine Laško, za ogled našega območja pa smo navdušili tudi slavnostno govornico Anito Ogulin in litijskega župana Franca Rokavca ter kar nekaj občinskih svetnikov.
Da je bil naš dan še lepši, smo se po končani prireditvi povzpeli do geometrijskega središča, saj je prireditev zaradi nestanovitnega vremena potekala v dvorani. V večernih urah smo se polni lepih vtisov in zadovoljstva vrnili domov z mislijo, da smo uspešno predstavili in popeljali ime našega kraja v središče Slovenije.
A časa za dopust še ni bilo, kajti v začetku julija je bila na občinskem dvorišču prireditev Nocoj je ena luštna noč v organizaciji etno odbora Možnar. Ob tej priložnosti smo se predstavili s skečem Vaje za igro.
Nekaj naših članov se je sredi julija udeležilo tradicionalne košnje na Lisci, žal pa smo letos odpovedale grabljice.
No, pa je končno nastopil krajši čas za oddih, zato se letos nismo udeležili ročne košnje pri Gašperju. Čas za počitek se izteka, pred nami so priprave na krajevni praznik, tako da nam »dela« ne bo zmanjkalo.
Magdalena Stopinšek, KD Prežihov Voranc
33
LITERARNI KOTIČEK
GOLOVRATEK_
Spomladi, ko je koklja izvalila tiste majcene črno rumenorjave piščančke in so že začeli tekati po pomladni trati pred hišo, me je mati postavila za varuha živahne kokošje družine. Posebno pozornost, tako mi je naročila, moram posvetiti temu, da ne bi jastreb odnesel katerega od piščancev. Oh, pa te kokoši in vedno jaz. O, da bi že enkrat lahko šel v šolo tako kot brat in sestra in da se rešim teh kokoši. Mati je opazila, da sem se namrdnil. Obljubila mi je, da če bom mladiče obvaroval pred roparjem, si bom lahko izbral enega izmed njih, da bo samo moj.
Odtlej sem vedno skrbel, da sem budno pazil na kokošjo družino. Tudi mati koklja se me je navadila in dovolila, da sem od časa do časa vzel v roke katerega od njenih piščančkov, čeprav jih je srdito in junaško znala braniti pred komerkoli. Postali smo pravi prijatelji.
Od svoje matere sem se naučil, kako je treba braniti kokoši pred jastrebom. Ko so kure zavreščale in po zraku letele na vse strani, je bil to znak, da jih je napadel jastreb. Mati je takrat skočila, pograbila, kar je bilo v bližini, metlo, palico, moti-ko ali grablje in med kričanjem haaaaš, haaaaš in mahanjem po zraku tekla v smeri kokošjega vreščanja. Dostikrat, če je le bila v bližini, ji je uspelo, da je kokoši ubranila, včasih pa je bilo tudi prepozno, tako da je jastreb kokoš že dodobra zdelal in jo je mati prinesla domov vso krvavo in razmesarjeno, da jo je potem moral oče zaklati, da jo je rešil smrtnih muk.
Mati je izpolnila obljubo in mi dovolila, da sem si izbral enega od piščancev. Bili so že večji, puhek so izgubili in začelo jim je rasti perje. Izbral sem si največjega in najlepšega petelinčka. Imel je lepo grahasto perje, gol vrat, na glavi pa košato čepico. To je bil zdaj moj ljubljenček. Navadila sva se drug na drugega in rad je zapuščal svojo kokošjo družino in hodil za menoj, ko sva z očetom kosila prilost. Pomagal sem mu nabirati kobilice in gosenice, ki jih je z velikim užitkom zobal. Po njegovem golem vratu sem mu dal ime Golovratek. Ko sem ga poklical po imenu, je razumel, da bo dobil pri-boljšek in je pritekel k meni.
Nekega popoldneva sta oče in mati odšla na delo na polje, brat in sestra pa sta menda bila v šoli. Jaz sem sam ostal doma, da bom pazil na kokoši. Bilo mi je dolgčas, začel sem se igrati in pozabil na kokoši in na mojega Golovrat-ka. Iznenada so kokoši na ves glas zakričale tam nekje za hlevom. Jastreb! Me je spreletelo po celem telesu. Planil sem pokonci in kriče haaaaš, haaaaš iskal nekaj, s čimer bi šel v bran kokošim. Ničesar nisem našel, zato sem se golorok pognal proti kričečim kokošim. Par korakov pred menoj se je iz trave iznenada dvignil jastreb z ogromnimi perutmi in o bog, v krempljih je držal mojega Golo-vratka. Po glavi, ki mu je visela navzdol, je tekla rdeča kri. Golovratek je presunljivo klical na pomoč. Videl sem, da je imel krvav kljunček na široko odprt, iz njega je v kratkih presledkih prihajal proseč glas čeep, čeep. Kar je pomenilo pomagaj, pomagaj, pomagaj. Bolj, ko se je glas oddaljeval, redkejši in tišji so bili
klici na pomoč. Od strahu in žalosti mi je krik haaaš zastal v grlu, noge so postale kamnite in drgetajoč sem zrl za svojim Golovratkom. Še v daljavi sem videl, kako mu iz viseče glave po golem vratu teče kri. Bil je čedalje manjši in tudi klici na pomoč so bili vse redkejši in tišji. Jastreb je s težkim bremenom začel pristajati v bližnjem gozdu in Golovratku z morilskim kljunom začel zadajati smrtne udarce. Šele ko se je izgubil med vejami v gozdu, je v meni popustilo. Zopet sem lahko kričal, zopet sem lahko hodil. Divje sem se po visoki travi pognal v bran svojemu ljubljencu, od katerega ni bilo nobenega glasu več. Kot lev sem se pognal, spotikajoč se po visoki travi, lovil sem ravnotežje. Sape mi je že zmanjkovalo, tako da nisem mogel več kričati. Toda imel sem še moč za tek. Sopihajoč sem se poganjal naprej. Srce mi je tolklo, da sem ga slišal v sencih, kot da mi jastreb že kljuva po moji glavi. Svoje je dodalo tudi vroče sonce, ki mi je še dodatno pilo otroške moči. Z nogami sem se zapletel v travo in brez moči, kot hlod, padel po tleh. V rokah sem držal šop trave, ki sem jo gredoč, ne vem kje, izpulil. Z obupom v očeh sem se ozrl proti gozdu, kjer je umiral moj Golovratek, in ugotovil, da je gozd še zelo, zelo daleč.
Duša mi je jokala in po licih so mi tekle debele grenke solze. Umrl je moj Go-lovratek. Oh, da bi mu vsaj lahko naredil grobek in nanj posadil leskov križ. Vedno bi ga hodil obiskovat, grob mojega golovratka. Tako kot me je tega naučil moj oče, če sem za našim čebelnjakom našel mrtvo čebelo.
Valentin Deželak
KOZOLCI NASI
Ko grem po deželi naši, srečujem kozolce povsod, kot harfe pojejo v vetru, vsi prosijo nas za pomoč.
Stesali so naši jih dedje, sušili v njih klasje, seno, obnavljali jih naši očetje, nič več jih kmalu ne bo.
Pod njihovo streho rad se ustavim, ko burja nasuje dežja, naslonim na late se stare, razmišljam o zgodbi tega.
UPANJE
Pridite ljudje pod našo streho, nas vabijo in govore, radi imeli vašo smo družbo, ne pozabite na čase te.
Ne jokajte, kozolci naši, za časi, ki več jih ni, tudi žage in mlini so obstali, klepeta njihovega več slišati ni.
Stanko Gotar
Nebo je polno zvezd, kometov, življenje polno je zapletov, a tisto, kar v srcu tli - občutek govori. Življenje je kot travnik, poln cvetočih rož, med njimi pa pogosto trnja poln koš. Stokrat se spotakneš, žalostno lebdiš, potem posije sonce, si stanje urediš.
cb
£
eq
34
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Na zboru članov izvolili tudi novo vodstvo
Letošnje leto je za Območno združenje Rdečega križa Laško - Radeče, v katerega je preko krajevnih organizacij vključenih 4.490 članov, tudi volilno leto, saj se je članicam in članom vodstva in organov ter sekretarju iztekel štiriletni mandat. Zato so sredi junija na rednem letnem in hkrati volilnem zboru članov med drugim volili novo vodstvo in organe združenja ter opravili imenovanje sekretarja za naslednje štiriletno mandatno obdobje.
Na volilnem zboru članov Rdečega križa laške in ra-deške občine v Thermani Laško.
Za predsednico RKS - Območnega združenja Laško - Radeče je bila izvoljena Lidija Dovjak, sicer predsednica Krajevne organizacije RK Rimske Toplice, za podpredsednici pa Jožica Brilej iz Radeč (dosedanja predsednica) in prim. Nuša Konec Juričič, dr. med. iz Laškega. Nadalje so izvolili članice in člane območnega odbora kot izvršnega organa združenja, nadzorni odbor in častno razsodišče. Za predsednico nadzornega odbora je bila izvoljena Bojana Kustura. Izvolili so tudi člane delovnih teles območnega odbora, in sicer za Strokovni center za prvo pomoč, zdravstveno dejavnost in krvodajalstvo, Komisijo za socialna vprašanja in elementarne nesreče ter svet za delo z mladimi v Rdečem križu. Opravili so tudi imenovanji za sekretarja in zastopnika za zbor članov RKS - Zveze združenj, ki je bil dan kasneje na Debelem rtiču.
Zastopniki krajevnih organizacij Rdečega križa so med drugim potrdili tudi poročilo o delu združenja in krajevnih organizacij RK v preteklem letu, ki je bilo zaradi določenih adaptacij in nakupa no-
vega vozila še posebej zahtevno tudi finančno, se seznanili s finančnim poslovanjem združenja ter si začrtali smernice delovanja v tekočem in prihajajočih letih.
Volilne zbore članov so ponekod že imeli, drugod jih bodo imeli v jesenskem času. V kar nekaj krajevnih organizacijah Rdečega križa v laški in radeški občini se bo odborom izteklo štiriletno mandatno obdobje.
Za delo v minulem mandatnem obdobju smo se zahvalili dosedanji predsednici Jožici Brilej (desno), novi predsednici Lidiji Dovjak (levo) pa zaželeli uspešno delo.
Krožki Rdečega križa zaključili šolsko leto z zaključno ekskurzijo
Delo krožkov Rdečega križa, ki med šolskim letom potekajo na osnovnih šolah laške in radeške občine, smo strnili z zaključno ekskurzijo. Letošnja je bila že 21. po vrsti. S tem tudi uradno zaključimo druženje in bogato ustvarjanje trenutno osmih skupin krožkov Rdečega križa na šolah obeh občin. Prvo soboto v juniju smo se odpravili v razmeroma bližnje kraje naše domovine. Pot nas je najprej vodila do Slovenskih Konjic, kjer smo obiskali Mini živalski vrt. Z udeleženci smo se sprehajali skozi skrivnostni svet arhitekture starodavnih kultur sveta v različnih časovnih obdobjih. Posebej smo se navduševali nad bogatim živalskim svetom, ki nas vedno znova prevzame in osvoji. Po prijetnem okre-pčilu v afriškem safariju, svetu gusarjev in piratov smo se navdušeni nad človeško ustvarjalnostjo in domišljijo podali proti Velenju, kjer smo skozi sprehajanje po podzemlju v Muzeju premogovništva na zanimiv način doživeli življenje in delo rudarjev. Primerno opremljeni smo se s starim rudniškim dvigalom spustili na globino okrog 160 metrov, kjer se je pričelo doživljanje napornega, zahtevnega in nevarnega dela rudarjev. Laško in njegova okolica sta tesno povezana z rudarjenjem, zato se nam je ta zgodba zdela še posebej zanimiva in vredna ogleda tudi za mladi rod. Zmanjkalo nam je časa, da bi si ogledali še Velenjsko jezero in okoli-
co, kjer smo našo ekskurzijo strnili s poznim kosilom.
V tem šolskem letu je krožke in skupine za prvo pomoč obiskovalo nekaj manj kot 100 učencev osnovnih šol. Marljivim mentoricam, Klavdiji Artank, Darji Horjak, Ireni Grešak, Evi Kranjčec, Suzani Oder, Magdaleni Stopinšek, Renati Topolovec in Mileni Žohar, se za njihovo požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo, prav tako pa tudi vodstvom šol, ki v dejavnostih krožkov Rdečega križa in programu prepoznavajo njihovo vrednost.
Na ekskurziji krožkov Rdečega križa smo se kar dolgo zadrževali v Farmyardu, kjer nas je navduševala alpaka, udomačena vrsta južnoameriške kamele v družbi kozic.
Bili smo na 30. srečanju krvodajalcev Slovenije v Veržeju
Letos mineva 30 let, ko so se pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Veržej v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Ljutomer odločili za organizacijo in izvedbo vseslovenskega srečanja krvodajalcev. Povezali so ga z obeleževanjem slovenskega dneva krvodajalcev, ki je 4. junija, in svetovnim dnevom krvodajalcev, 14. junija. Ker je letošnje srečanje jubilejno, smo se pri Območnem odboru Rdečega križa Laško - Radeče odločili, da se srečanja udeležimo tudi s krvodajalci iz laške in ra-deške občine. Vseh krvodajalcev nismo mogli vabiti, ker bi jih bilo preveč, zato smo tokrat povabili le vse častne krvodajalce. To so tisti, ki so kri darovali 50- in večkrat, in krvodajalke, ki so kri darovale 30-krat in več. Od vseh 179 pova-
Udeleženci srečanja krvodajalcev v Veržeju.
35
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
bljenih se nas je zbralo za en avtobus in skupaj smo preživeli lep dan v družbi gostiteljev in prleških dobrot. Srečanja sta se udeležili tudi predsednica Jožica Bri-lej in predsednica Krajevnega odbora RK Marija Gradec Marija Zupanc. Veseli smo bili, da sta bila z nami krvodajalca, ki sta kri darovala največkrat, in sicer Karel Wiegele (100-krat) in Jože Hrastnik (105-krat).
Programi Rdečega križa, v katere se vključujejo prostovoljci_
Območni odbor je na eni svojih zadnjih sej minulega mandata oblikoval in potrdil seznam programov Rdečega križa, v katere se lahko vključujejo prostovoljci RK, sprejel pa je tudi predlog programa seminarja zanje. Za ta korak smo se odločili, ker doslej še nismo imeli tako celovito izdelanega popisa vseh možnih oblik in vsebin delovanja tistih prostovoljcev, ki so pripravljeni svoj čas in nekaj dobrega postoriti za organizacijo Rdečega križa, predvsem pa za njene programe v dobrobit naših občanov. Možnosti in priložnosti je veliko tako v okviru Območnega združenja RK kot v krajevnih organizacijah Rdečega križa laške in ra-deške občine, ki že sedaj povezujejo več kot 200 prostovoljcev. Zmotno je prepričanje, da je zgolj pobiranje članarine na terenu delo naših prostovoljcev, čeprav je za obstoj organizacije ena od pomembnih nalog. Priložnosti je dovolj tudi na drugih področjih, zato ste vljudno vabljeni vsi, ki bi želeli v Rdečem križu delati prostovoljno, da se nam pridružite.
Prostovoljci nam pomagajo pri različnih aktivnostih.
Prostovoljci so lahko tudi člani ekipe prve pomoči Rdečega križa
Ena od možnosti prostovoljskega dela pri Območnem združenju Rdečega križa Laško - Radeče je sodelovanje v ekipi prve pomoči Rdečega križa. Skupaj z našimi krajevnimi organizacijami Rdečega
križa smo se zavzeli, da bomo za potrebe reševanja in pomoči v laški in radeški občini v dogovoru z obema Občinama sestavili vsaj dve šestčlanski ekipi prve pomoči za nudenje pomoči ob večjih elementarnih in drugih nesrečah. Evidentiranje prostovoljcev, ki bi želeli oz. bili pripravljeni nekaj svojega časa žrtvovati za sodelovanje v ekipi prve pomoči, se še nadaljuje, saj nam še ni uspelo izoblikovati zadostnega števila prostovoljcev. Vse prijavljene bomo povabili na razgovor, nato pa bo sledilo usposabljanje po programu za bolničarje. Po uspešno osvojenem znanju bomo člane ekipe opremili z uniformami, nahrbtniki in ostalimi pripomočki, da bodo lahko učinkovito delovali in pomagali, če bo potrebno, in jih vpisali v evidenco pripadnikov CZ.
Vse, ki vas tovrstno delo zanima in bi bili pripravljeni sodelovati z nami, prosimo, da nas pokličete na naš sedež ali nam to sporočite na elektronski naslov: rde-ci.kriz.lasko@siol.net. Za vaš odziv vam bomo zelo hvaležni.
Že v pripravah in pri samem tekmovanju osnovnošolskih ekip prve pomoči se mladi naučijo veliko veščin nudenja prve pomoči.
IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ RDEČEGA KRIŽA
V Laškem zbor članov s predavanjem_
Na rednem letnem zboru so se v Centru starejših - Hiši generacij sredi junija sestali člani Krajevne organizacije Rdečega križa Laško, naše najštevilčnejše organizacije. Na zboru jim je vodstvo organizacije predstavilo delo odbora v minulem letu, finančno poslovanje in predlog programskih nalog letošnjega leta. Med drugim so izpostavili, da bodo člane v jesenskem času povabili na predstavitev defibrilatorja, jih povabili k dodatnemu vpisu na seznam za ekskurzijo in k dopolnitvi seznama za pregled dojk. Prisotne sta pozdravila predsednica Društva upokojencev Laško Irena Flis in predsednik Društva invalidov Laško Miha Lončar, s katerima organizacija Rdeče-
ga križa lepo sodeluje. V nadaljevanju so udeleženci prisluhnili še kratkemu in jedrnatemu predavanju, ki ga je pripravila mag. zdravstvene nege Vesna Ratej, dipl. med. sestra, o zdravem življenjskem stilu, ki je temelj za dobro zdravje in boljše počutje. Z njenim preprostim, razumljivim in zanimivim predavanjem so bili prisotni izjemno zadovoljni.
Prisotni so z zanimanjem prisluhnili predavanju mag. Vesne Ratej.
Defibrilator predstavili v Rimskih Toplicah in na Vrhu nad Laškim
V minulem obdobju smo opravili predstavitve defibrilatorjev v Jurkloš-tru, Marija Gradcu, Šentrupertu, Sedra-žu in Rečici. V juniju smo v dogovoru s KS Vrh nad Laškim in Rimske Toplice ter tamkajšnjima krajevnima organizacijama Rdečega križa s pomočjo naših predavateljev pripravili predstavitvi za krajane. Obe predstavitvi sta bili umeščeni v sklop dogodkov ob praznovanju krajevnih praznikov. Hkrati s predstavitvijo smo omogočili vsem krajanom in članom RK, da se s posebno prijavnico prijavijo na brezplačno usposabljanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrila-torja, ki bodo za vse prijavljene izvedena v mesecu septembru. V septembru in oktobru bomo izvedli še predstavitvi v Laškem in Zidanem Mostu. S tem dejanjem bomo sklenili krog brezplačnih usposabljanj za naše krajane, za katere so stroške krile krajevne organizacije Rdečega križa iz članarine.
Vroče junijsko popoldne je malce okrnilo število prisotnih na usposabljanju v Rimskih Toplicah.
36
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
Na Vrhu nad Laškim je bila predstavitev sestavni del osrednje prireditve ob krajevnem prazniku. Župan Franc Zdolšek in predsednik KS Stanko Selič sta defi-brilator tudi uradno predala namenu.
Z NAŠIMI SLAVLJENCI
V obdobju od izida zadnje številke Laškega biltena do izida tokratne številke smo z veseljem nadaljevali z obiski naših slavljencev oz. jubilantov, ki letos praznujejo svoj visok življenjski jubilej. Kar šest naših občanov, ki smo jim poskušali izkazati čast in pozornost, je v tem obdobju praznovalo 90. rojstni dan, in sicer: Janez Trupej iz Laške vasi, Štefka Žibret iz Valentiničeve ulice v Laškem, Vilijem Krpič s Poti na Šmohor, Hedvika Kozmus iz Debra, Marija Romih iz Trob-nega Dola in Jože Marot iz Šentruperta.
Vedno znova poudarjamo, da ne prihajamo na obisk zato, da bi slavljencem ali domačim s tem povzročali dodatno delo in skrbi. Menimo, da si naši občani za takšen jubilej zaslužijo javno pozornost, ki je hkrati tudi izraz hvaležnosti za njihovo ustvarjalnost in ga zato razume kot vljudnostni obisk.
Obiski so bili tudi tokrat pri vseh lepi, prijetni in zanimivi. Povsod so nas z veseljem sprejeli, zato se vsem, ki smo jih obiskali, iskreno zahvaljujemo. Zaradi njih smo tudi mi bogatejši za marsikatero zanimivo pripoved, ki so nam jo povedali, in spoznanje ob tem. Sedaj se skozi fotografije in spomine iz zapisov še vedno vračamo k njim, saj smo veseli, da smo jim lahko segli v roko in se spoznali še malce drugače. Vsem slavljencem še enkrat iskrene čestitke!
prerani smrti očeta je moral pri 15 letih poprijeti za vsa dela gospodarja. Kasneje je prevzel kmetijo, bil eden izjemno naprednih kmetov v okolici in zato tudi aktiven v organih Kmetijske zadruge, krajevne skupnosti in občine. V veselje mu je, da se njegovo delo obrestuje in da se sin Janko z družino trudi ohranjati kmetijo v dobri kondiciji. Trenutno uspešno okreva po operacijah hrbtenice, kolka, kolen in se dobro drži.
ŠTEFKA ŽIBRET iz Valentiničeve ulice v Laškem je sicer rojena Šentrupertčan-ka, zato jo spomini večkrat popeljejo v rodni dom ter k sorojencem, ki so vsak po svoje počasi odhajali od doma. Štefka si je gnezdece skupaj z možem Adamom, ki je lani novembra praznoval 90. rojstni dan, uredila v prijetno domovanje na Valentiničevi ulici v Laškem. Ne zmanjka ji pohvalnih besed za snaho in vse, ki pomagajo, če kdaj sama ne zmore v mesto.
IVAN TRUPEJ je doma iz nekdanjega Mišjega Dola oz. sedanje Laške vasi. Po
VILIJEMA KRPIČA je pot prinesla v Laško iz kraja Grad na Goričkem. Zadnje leto in pol živi v Domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, saj so ga noge povsem zapustile in je pristal na invalidskem vozičku. Meni, da ni nič čudnega, da se mu je to zgodilo, saj je celo življenje trdo delal pri gradbenem podjetju Beton Zagorje. Ni pa prijetno, ko si za vse odvisen od tuje pomoči.
HEDVIKA KOZMUS je bila doma pri Brezovarjevih v Rečici, potem pa je od Ladnškovih kupila zidanico, kjer si je z velikim naporom ustvarila dom in družino. 30 let je delala na železnici, od koder je šla v invalidsko penzijo. Zadnjih deset let živi v Domu ob Savinji Celje, kamor se je preselila zaradi domačih razmer. Hedvika je bila vrsto let marljiva prostovoljka Rdečega križa in Društva invalidov Laško.
MARIJA ROMIH iz Trobnega Dola in mož Miha, ki je šest let starejši od nje, še vedno skrbita sama zase in za dom. Pohvalita se, da imata pridne sosede, sicer pa še obdelujeta njivo in vrt, saj je vsak domač pridelek dobrodošel, ker so dohodki skromni. Marija je kljub skrbem polna optimizma in je že v pričakovanju prihodnjega leta, ko bosta z možem obeležila 70. obletnico skupnega življenja. Pohvalila je novo obliko prevozov starejših, kar je zanjo izjemno dobrodošlo, da lahko gre trikrat na mesec po opravkih v Laško.
JOŽE MAROT iz Šentruperta je ljudem poznan daleč naokoli, saj je poleg službe v Alposu velik del življenja posvetil aktivnemu udejstvovanju v krajevni skup-
37
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
nosti, društvih upokojencev, invalidov, zvezi borcev. Bil je pobudnik za številne akcije in je eden izmed ustanoviteljev društva upokojencev v Šentrupertu. Še vedno je zdravega duha, zato razmišlja tudi o kraju in meni, da bi bila v Šentru-pertu sedaj nujna ureditev vaškega jedra. Ponosen je na svojih sedem otrok z družinami, 17 vnukov in 18 pravnukov ter lep dom. Njegov recept za dolgo življenje je primerno jesti, piti in delati. Za obisk pri Jožetu je izjemoma namesto odsotnega župana vstopil podžupan Matjaž Pikl.
Povabilo na krvodajalsko akcijo, ki bo 22. avgusta v Rečici_
11. julija smo pripravili že tretjo krvodajalsko akcijo letos v laški občini, in si-
Predstojnica Transfuzijskega centra Splošne bolnišnice Celje Janja Pajk, dr. med., spec. transf., izroča priložnostno priznanje za 60-krat darovano kri.
cer v PŠ Šentrupert nad Laškim. Z odzivnostjo smo bili zelo zadovoljni, saj je kri darovalo kar 59 krvodajalcev, kar je osem več kot lani. Ob tej priložnosti je Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje s simbolično gesto izrazil pozornost tudi sekretarju Območnega združenja Rdečega križa Laško - Radeče Vladu Marotu, ki je tega dne kri daroval že 60.
Krvodajalci in še zlasti krajani Rečice z okolico pa ste vljudno vabljeni že na naslednjo krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 22. avgusta, od 7. do 10. ure v Sindikalnem domu Huda Jama. Prosimo vse krvodajalce, da se tudi slednje akcije udeležijo v čim večjem številu.
Vlado Marot
- . | REPUBLIKA SLOVENIJA X 1 Center za socialno delo CELJE, isfc-JliJ Enota Laško
PROGRAM ZA OSEBE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU »KRESNICE«
Program za osebe s težavami v duševnem zdravju »Kresnice« je socialno-varstveni program, ki v okviru Centra za socialno delo Celje - enota Laško letos uspešno deluje že tretje leto. Program je namenjen tako osebam s težavami v duševnem zdravju kot tudi njihovim svojcem. Zagotavlja strokovno podporo in pomoč pri razreševanju osebnih stisk, uporabnika ponovno vključuje v socialno okolje in ga s pomočjo različnih veščin usposablja za samostojno življenje. Program je financiran s strani Občine Laško. V okviru programa so na voljo različne oblike pomoči: • Uporabniki se lahko dogovarjajo za individualno svetovanje s strani strokovne delavke, kjer je proces dela individualno prilagojen. V individualnih razgovorih gradimo odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Uporabnike vzpodbujamo, da brez zadržkov spregovorijo o tem, kaj mislijo in kaj doživljajo ter izpostavijo svoje stiske. V razgovorih skupaj z uporabniki raziskujemo in soustvarjamo spremembe ter možne rešitve problemskih situacij, zastavljamo si osebne cilje in stremimo k uresničitvi le-teh. Uporabniki
38
so vedno v vlogi sodelavcev in soustvarjalcev rešitev, vedno se izhaja iz njih samih, kar pri njih vzpodbudi pomembno izkušnjo spoštovanja in osebnega dostojanstva. Namen individualnih razgovorov je tudi v razbremenitvi uporabnikov.
•	Prostovoljno se lahko uporabniki vključujejo tudi v delavnice za izboljšanje samopodobe in razvijanje socialnih veščin. Delavnice temeljijo na pridobivanju novih znanj in spoznanj, krepitvi samopodobe in praktičnem učenju socialnih veščin.
•	Možno se je vključiti tudi v skupine za samopomoč, kjer prihaja do pomembnih in dragocenih izmenjav izkušenj med uporabniki. Člani skupine so si med seboj enakovredni, skupina uporabnikom daje občutek, da niso sami, in spoznanje, da se tudi drugi ljudje srečujejo s podobnimi težavami. Člani skupine so tako pomemben vir tolažbe in podpore, kar ima ogromen pomen za človeka, ki se znajde v stiski. Skozi pripovedovanje izkušenj drugih, ki so podobne probleme že rešili, lahko vsak uporabnik sam pri sebi najde rešitev za svoj problem in dobi upanje, da za vsako stisko obstaja izhod iz nje.
•	Program omogoča tudi individualno ali skupinsko družabništvo. Ta srečanja so namenjena predvsem igranju družabnih iger po izbiri uporabnikov in druženju. Cilj teh srečanj je, da se uporabniki med seboj še bolj povežejo in na koristen način preživijo svoj prosti čas. Srečanja potekajo v sproščenem vzdušju in so med uporabniki dobro sprejeta.
•	V okviru programa se nudi tudi pomoč družini uporabnika, in sicer na način, da se v program vključuje tudi svojce in se jim nudi možnost individualnih razgovorov, po želji pa se lahko vključujejo tudi v skupinske oblike aktivnosti programa.
•	V sodelovanju s Centrom starejših -Hišo generacij Laško je na voljo tudi ogromno ustvarjalnih delavnic, predavanj, športne in kulturne aktivnosti, računalniški in kuharski tečaj ter tečaj igranja kitare.
V vse aktivnosti se uporabniki ali svojci vključujejo brezplačno in v skladu s svojimi željami in potrebami.
Vse, ki bi se želeli vključiti v naš program, vljudno vabimo, da se v času uradnih ur oglasite v pisarni št. 1 na Centru za socialno delo Celje - enota Laško, pokličite 03 734 31 00 / 03 734 31 02 ali pišite na socialnoranljivi@gmail.com. Veseli bomo vaše udeležbe in vašega sodelovanja!
Jasmina Špes, univ. dipl. soc. del., vodja programa za osebe s težavami v duševnem zdravju »Kresnice«
Polepšajte si dan s sproščujočim čajem, klepetom, z novimi poznanstvi in znanji ...
Strah, žalost, stiska, obup. Vijejo se v nas kot sive meglice.
Znova in znova iščemo pot, znotraj našega kroga resnice
Kot kresnica zažari resnica, ko pomagati drug drugemu je naša pravica.
SOCIRLR
DELAVNICE, SKUPINE ZP SAMOPOMOČ IN DRUŽPBNIŠTVO (razpored za AVGUST 2019]
PONEDELJEK	TOREK	SREDP	ČETRTEK	PETEK
			1. »Krog RESNICE« SKUPINA ZA SAMOPOMOČ 11.00 v Hiši generacij	2. DRUŽABNIŠTVO 11.00 v Hiši generacij
5. DELAVNICA ob 11.00 v Hiši generacij	6.	7.	8. »Krog RESNICE« SKUPINA ZA SAMOPOMOČ 11.00 v Hiši generacij	9. DRUŽABNIŠTVO 11.00 v Hiši generacij
12. DELAVNICA ob 11.00 v Hiši generacij	13.	14.	15. PRAZNIK	16.
19. DELAVNICA ob 11.00 v Hiši generacij	20.	21.	22. »Krog RESNICE« SKUPINA ZA SAMOPOMOČ 11.00 v Hiši generacij	23. DRUŽABNIŠTVO 11.00 v Hiši generacij
26. DELAVNICA ob 11.00 v Hiši generacij	27.	28.	29. »Krog RESNICE« SKUPINA ZA SAMOPOMOČ 11.00 v Hiši generacij	30. DRUŽABNIŠTVO 11.00 v Hiši generacij
SKUPINA za STARŠE
ŠOLSKO LETO 2019-2020
Počitnice se počasi bližajo koncu in priprave na začetek šolskega leta so v polnem teku. V tem času je svoj program za letošnje leto pripravila tudi Skupina za starše. Letos smo v goste povabili naslednje predavatelje:
Miha Kramli - oktober 2019_
Miha Kramli je vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, kjer deluje tudi kot terapevt. Zdravljenju nekemič-nih odvisnosti se posveča že več kot 15 let. »Zasvojenost z novimi tehnologijami pride v hišo čisto potiho. Ko je opazna, pa je že zelo hudo.«
Več informacij lahko dobite v različnih intervjujih, objavljenih na spletu, npr. https://onaplus.delo.si/v-sloveniji-je-na-tiso-ce-unicenih-mladih.
Vilijem Ščuka - november 2019_
Zdravnik, ki je svojo strokovno dejavnost usmeril v raziskovanje in razvoj zdravega načina življenja otrok in mladostnikov, se je specializiral v šolski medicini, dispanzerski metodi dela in psihoterapiji. Raziskuje bolezni, ki so posledica neustreznih družbenih odnosov in napačno izbranega življenjskega sloga posameznikov, kar je po njegovem mnenju vzrok za odklone v čustvovanju in vedenju otrok in mladostnikov ter za čedalje pogostejše psihosomatske težave odraslih. Zadnja leta se ukvar-
ja z oblikovanjem osebnosti otrok, mladostnikov in odraslih, z motnjami v komunikaciji, preprečevanju stresa in izgorelosti ter hiperkinetično motnjo oz. z ADHD. Več informacij lahko dobite na spletni strani https://sola-osebnosti.si/.
Doc. dr. Tina Bregant - december 2019_
Doc. dr. Tina Bregant, spec. pediatrije, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, je MAES terapevtka in vodja seminarjev Familylab. Njena raziskovalna strast so možgani in otroška nevrologija. Verjame, »da so otroci rojeni v ta svet, naši otroci. Niso samo mamini in očkovi, pač pa pripadajo naši skupnosti. Zato smo odgovorni in dolžni poskrbeti za vse otroke, s katerimi pridemo v stik. Ker otroci so naša prihodnost.«
Več informacij lahko dobite na spletni strani https://fa-milylab.si/o-nas/sodelavci/tina-bregant/.
Srečanja bodo potekala v Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško - enota Debro. Posamezno predavanje traja dve šolski uri.
Vsa predavanja so brezplačna!
Veseli nas, da bomo skupaj raziskovali in nadgrajevali svoje znanje in starševske veščine!
»Dajmo vsem svojim otrokom sidro vere, krmilo upanja, jadra znanja in vesla družine.
S tem si bodo pomagali, ko bo morje življenja razburkal vihar.«
(Marian Wright Edelman)
HISA GENERACIJ
G)
CENIM STAREJŠIH HIŠA GENERACt)
HIŠA GENERACIJ LAŠKO - DEMENCI PRIJAZNA TOČKA
12. junija je Spominčica - Alzheimer Slovenija podelila Hiši generacij naziv Demenci prijazna točka; da bi osebe z demen-co prepoznavali v vsakdanjem življenju, da bi njihovi svojci in znanci imeli kraj, kamor se lahko obrnejo po informacije idr., saj že vrsto let Hiša generacij Laško (kot program Centra za socialno delo) skrbi za zlato generacijo, hkrati pa zaposlene in prostovoljce usposablja in izobražuje na področju demence.
Pripravili smo medgeneracijsko obarvan kulturni program. Uvodoma nas je učenec 5. razreda Glasbene šole Laško-Radeče Lovro Hirci pozdravil z ubranim igranjem harmonike. Nastopili so Ježki (3- in 4-letniki) iz Vrtca Laško z vzgojiteljicama Ano Lukič in Sabino Šmauc. Uspelo jim je opogumiti babice Hiše generacij, ki se z njimi srečujejo mesečno preko celega leta, da so skupaj zapeli in odplesali eno točko. Marija Janc in Nevenka Fantinato sta prebrali svoje avtorske pesmi, ki so slikovito opisovale starost in pozabljanje ter demenco. Marjeta Knez nam je prebrala čutečo in slikovito pripoved o dečku, katerega babica je pozabljala. Prisluhnili smo nagovoru predstavnice združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija Matejke Šmit, ki je ob koncu programa, ki smo ga zaokrožili z ubranim petjem Ljudskih pevcev Šentlenartčanov, skupaj z vodjo enote Laško CSD Celje Polonco Teršek prilepila simbolični znak (tri spominčice) Demenci prijazna točka na vrata Hiše generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6). Sledila je pogostitev z domačimi dobrotami in ogled razstave kaligrafskih izdelkov 14 obiskovalcev 30-urnega študijskega krožka lepopisja, ki ga je Ljudska univerza v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije pripravila to pomlad v Hiši generacij Laško in ga je vodila Andreja Džakušič. Polni vtisov, novih znanj in doživetji smelo zremo v prihodnost.
Vse, ki pa zaznavate pri sebi ali svojih bližnjih, sosedih, znancih, spremembe v vedenju, pešanje spomina, orientacije v prostoru in času ipd., da se oglasite k nam po dodatne informacije, pogovor ...
USTVARJALNO POLETJE S HIŠO GENERACIJ LAŠKO
Že osmo leto zapored v času šolskih poletnih počitnic v Hiši generacij Laško pripravljamo julijski in avgustovski 14-dnevni sklop ustvarjalnih druženj med 10. in 12. uro za počitnikarje in vse tiste, ki si želijo popestriti in se kaj novega naučiti v teh poletnih dneh.
Med 15. in 26. julijem 2019 smo pripravili osem srečanj, kjer smo iz soli, lepila in vodenih barv ustvarjali solne slike, iz volne in embalaže od jajc smo oblikovali sladolede v kornetu, na reč-
ne kamne smo z drobnimi pikicami narisali poljuben motiv, iz pvc lončkov in slamic smo izdelali čudovit in unikaten nakit, da pa so poletele eksotične ptice, smo znova uporabili živobarvno volno, sončnična semena in perlice. V poletni kuhinji smo se učili kuhati gresove žličnike in sočne skutine mafine, za zaključek prvega sklopa ustvarjalnih druženj pa smo izdelali domač evrokrem in vsak si je spekel slastne palačinke.
Veseli smo bili, ko smo se že tretjič z vlakom podali v Šentjur, kjer so nas v medgeneracijskem centru Pod Vrbco prijazno sprejeli. Pozdravila nas je direktorica doma Vesna V. Razboršek in koordinatorka aktivnosti Sonja Božič. Poleg slastnega kosila so nam pripravili športne igre. Borili smo se na vso moč v balinanju, metu pikada, obročev in žoge na koš, a premoč je bila na strani stanovalcev Doma starejših Šentjur. Smo pa za nagrado skupno zapeli kar nekaj ljudskih pesmi, ki jih, na naše veliko veselje, zna tudi mlada generacija, ki se je pridružila zlati generaciji.
V avgustu izvajamo drugi sklop ustvarjalnih druženj. Vabljeni mladi in stari, od blizu in daleč, da se nam pridružite med 10. in 12. uro:
-	v ponedeljek, 19. 8., se bomo seznanili s SERVIETNO TEHNIKO,
-	v torek, 20. 8., bomo iz STORŽEV naredili RIBE,
-	v četrtek, 22. 8., bomo LAHKIH NOG NAOKROG odšli na potep ob reki Savinji,
-	v petek, 23. 8., pa bomo poletna ustvarjalna druženja zaključili s POLETNO KUHINJO.
40
BREZPLAČNO PRAVNO SVETOVANJE_
V jeseni znova omogočamo brezplačno pravno svetovanje, na katerega se morate obvezno predhodno prijaviti:
-	osebno v Hiši generacij Laško na Savinjskem nabrežju 6,
-	po telefonu: 03-734-18-80 ali 051-436-240,
HIŠA GENERACIJ
- po e-pošti: center.starejsih@siol.net.
Svetovanje bo praviloma vsak 1. ponedeljek v mesecu med 8. in 11. uro (2. 9., 7. 10., 4. 11. in 2. 12. 2019).
Petra Kolšek,
koordinatorka aktivnosti v Hiši generacij Laško
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni vas v petek, 20. septembra 2019, ob 9. uri
vabimo na
SPREHOD ZA SPOMIN,
katerega namen je ozaveščanje ljudi o DEMENCI; bolezni, ki se vse bolj »zajeda« v naš vsakdan, ki ne izbira kraja, spola, let, izobrazbe, »izbere« pa naše najdragocenejše imetje: naš spomin.
Dobimo se, v vsakem vremenu, ob 9. uri v dvorani Hiše generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6), nadaljujemo do Zdravstvenega doma Laško (Kidričeva ulica 5b) in zaključimo sprehod v Domu starejših Laško (Zdraviliška cesta 20) ob 12. uri. Na vsaki točki nas čaka kratek nabor informacij o bolezni in kako vam lahko posamezna organizacija pri tem pomaga.
Sprehoda se lahko udeležijo bolniki z demenco, njihovi svojci in vsi, ki jim ni vseeno, kako živijo oboleli z demenco, ki je ena izmed najbolj razširjenih bolezni današnjega časa.
Vabljeni v čim večjem številu, zaradi lažje organizacije pa vas prosimo, da do 18. 9. 2019 najavite svojo udeležbo v Hiši generacij Laško osebno ali preko telefona: 03-734-18-80, mo-
bilnega telefona: 051-436-240 ali elektronske pošte: center. starejsih@siol.net.
1.	a] Hiša generacij Laško - domače okolje
-	demenci prijazna točka,
-	osrednja populacija so starejši,
-	aktivnosti za krepitev in ohranjanje motoričnih in umskih spretnosti,
-	skupina za krepitev in ohranjanje spomina,
-	druženje ter krepitev in ohranjanje socialne mreže v domačem okolju,
-	predavanja, delavnice, treningi spomina za obolele in za njihove svojce, ozaveščanje javnosti o demenci ...
b) Pomoč družini na domu - domače okolje
-	nudenje oskrbe dementne osebe,
-	pomoč svojcem pri vsakodnevni skrbi za dementno osebo v njenem domačem okolju,
-	pomoč pri iskanju rešitev bivanjske, socialne situacije dementne osebe ...
2.	Zdravstveni dom Laško - zdravstvo, domače okolje
-	osebni zdravnik:
-	osnovne informacije o bolezni,
-	poti/načini prepoznavanja bolezni,
-	možne napotitve k specialistom (h komu in kam),
-	morebitna zdravila, ki lajšajo simptome bolezni.
3.	Dom starejših Laško - oskrba v domu
-	demenci prijazna točka,
-	gospodinjska enota Spominčica,
-	alzheimer caffe,
-	o skrba dementne osebe v domu,
-	pomoč svojcem, oseb, obolelih za demenco,
-	informiranje širše javnosti o demenci,
-	negovalna oaza ...
Zahvala socialnim oskrbovalkam programa CSD Celje - enota Laško: pomoč na domu Laško_
Ob zadnjem slovesu od naše Pepi-ke smo se razšli tudi z vami. Zadnjih pet let smo se srečevali, od decembra lani zelo pogosto. Dan za dnem ste prihajali v naš dom in za seboj pustili ne-izbrisljivo sled.
Vsak poklic, ki ga opravljamo s srcem, je čudovit. Vaš ni le to, je tudi poslanstvo. S tem, ko skrbite za vaše
uporabnike, posegate v njihov osebni prostor in sežete še mnogo globlje, v srce. Ob tem dajete tudi del sebe. Verjamemo, da vam je dostikrat težko - ne le fizično -, in da nosite svoje delo, pa čeprav mogoče samo podzavestno, velikokrat tudi v vaše domove.
Želimo vam sporočiti, da s svojim delom gradite ob sebi hvaležnost; hva-
ležnost oskrbovancev in tudi hvaležnost njihovih bližnjih.
Zato iskrena hvala. Hvala za vse, kar ste storili za našo Pepiko, za trud, potrpežljivost, za vsak nežen gib, za vsako toplo besedo, za vsak nasmeh in za vsak Pepikin nasmeh, ki je ostal na njenem obrazu zaradi vas, tudi ko ste že odšli.
Neizmerno cenimo vaše delo.
Hedvika, Peter in Tatjana Gaberšek
41
DOM STAREJSIH
PROSTOVOLJKA HELENA KOTNIK IN TERAPEVTSKI PSIČKI SENNA IN AURIKA V DOMU STAREJŠIH LAŠKO
Tudi letošnje leto je Mladinski svet Slovenije objavil natečaj Prostovoljec leta 2018 in v Domu starejših Laško (DSL) smo se odločili, da na natečaj prijavimo prostovoljko Heleno Kotnik. Zaključek natečaja je potekal 11. junija 2019 na Brdu pri Kranju, ki se ga je udeležila tudi naša prostovoljka.
18. aprila 2015 je Helena Kotnik s Senno in Auriko prvič obiskala Dom starejših Laško. Od takrat redno prihaja vsaj enkrat mesečno in veselje ob srečanjih je obojestransko. Ko vidi, kako veseli so stanovalci njenega obiska, je srečna tudi ona in vedno znova se veseli obiska, nam je zaupala nedolgo nazaj. Tudi Senna in Aurika sta že postali »domači« in se v domu počutita zelo dobro.
V današnji družbi, v kateri se vse bolj oddaljujemo od sočloveka, ne le skrbniki psov, temveč tudi stroka ugotavlja vse večji pomen stika z živaljo in terapevtski učinek na ljudi. PET - Pasja enota terapevtov, Zavod za posredovanje s pomočjo psov (krajše Zavod PET) je zasebni zavod, neprofitna in humanitarna organizacija, v kateri delujejo prostovoljci, tako kot Helena. Zavod PET je bil ustanovljen leta 2011. Glavni namen Zavoda je dvig kakovosti življenja posameznikov in skupin s posredovanjem s pomočjo psa. V
42
Zavodu trenutno deluje 17 terapevtskih parov in 21 terapevtskih parov -pripravnikov, posebej usposobljenih vodnikov s svojimi psi. Prostovoljci Zavoda PET pomagajo otrokom, mladostnikom, odraslim in starostnikom, ki se v življenju ali v določenem življenjskem obdobju soočajo z boleznijo, fizično ali duševno motnjo oziroma omejitvijo. V sodelovanju s posebej usposobljenimi strokovnimi osebami (delovnimi terapevti, fizioterapevti, zdravniki, medicinskimi sestrami, socialnimi delavci, pedagogi, specialnimi pedagogi in drugimi) izvajajo posredovanje s pomočjo psov (aktivnosti, terapije, izobraževanje ter dva posebna programa R.E.A.D. ® ter Poslušam za PET) v pediatričnih bolnišnicah, psihiatrični bolnišnici, na inštitutu za rehabilitacijo, v varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje, v domovih starejših občanov ter v vrtcih in šolah z rednim in prilagojenim programom. Zavod se financira iz članarin, sponzorstev in donacij. Vsi člani so prostovoljci in razdajajo svoj čas, znanje in veliko dobre volje tistim, ki jo potrebujejo.
V okviru organiziranih skupinskih aktivnosti s pomočjo psov stanovalce doma redno obiskuje vodnica Helena s svojima psičkama pasme mali italijanski hrt, Senno in Auriko. Skupna srečanja so zelo pestro obarvana, razigrana, živahna in tudi poučna. Stanovalci imajo možnost psa pobožati, ga počohljati, skrtačiti, z njim telovaditi in ga peljati na sprehod. Še posebej so priljubljene razne igre, kjer je pes tisti akter, ki stanovalca motivira in vzpodbudi ter pridobi njegovo pozor-
nost, da se aktivno vključi v igro. Občasno terapevtski psi obiščejo tudi oddelek, kjer bivajo stanovalci z demenco, ali obiščejo stanovalce, ki se srečanja v skupnih prostorih ne morejo udeležiti.
Terapevtski pes je za širšo javnost »prijazen kuža, ki se rad boža«, hkrati pa se sprašuje, kakšna sploh je njegova vloga. Vloga terapevtskega psa je mnogo več, sploh tisti osebi, ki ga potrebuje, ko se v določenem življenjskem obdobju znajde v stiski. Oseba to toplo kosmato bitje, ki ne kritizira in osebo sprejme takšno, kot je, začuti predvsem kot tolažnika in prijatelja ter nekoga, ki vsaj za trenutek odžene skrbi. Spet drugim je zabaven učitelj in potrpežljiv poslušalec. Strokovnim osebam je terapevtski pes delovni partner, sodelavec ali celo soterapevt pri njihovem delu. V sodelovanju z njim je njihovo delo uspešnejše in predvsem bolj sproščeno in zabavno. Za vodnika terapevtskega psa, ki je hkrati tudi njegov skrbnik, je pes najprej družinski član, prijatelj in družabnik v pravem pomenu besede. Terapevtski psi opravljajo plemenito poslanstvo in ponujajo ogromno že s tem, da so in da so nam dovolili vstopiti v njihova življenja. Več o Zavodu PET si lahko preberete na spletni strani www. zavod-pet.si ali na Facebook-u.
V DSL smo neizmerno hvaležni prostovoljki Heleni Kotnik, da skupaj s psič-kama svojo pozitivno energijo deli z našimi stanovalci in iz njih zvabi pripravljenost za sodelovanje ter poskrbi za njihovo dobro počutje.
Irenca Kovčan in Helena Kotnik, Dom starejših Laško
UPOKOJENCI
VABILO
Društvo upokojencev Laško organizira in vabi člane na dogodek »SOŽITJE za večjo varnost v cestnem prometu«, ki je namenjen starejšim voznikom in voznicam, ki bi radi ostali čim dlje mobilni in varni na cestah.
Program: Preventivni dogodek za seniorje in upokojence 12. 9. 2019 v HIŠI GENERACIJ Laško, Savinjsko nabrežje 6
•	9.30-9.35 Uvodni nagovor predstavnika AVP (Sebastijan Turk, vodja projekta Sožitje)
•	9.35-10.10 Osvežitev znanj pravil cestnega prometa
(predavatelj Sebastijan Turk)
•	10.10-10.40 Varna vožnja po avtocesti in hitri cesti (predavateljica Mojca Heco, DARS)
•	10.40-11.00 Praktične izkušnje policije (predavanje PP Laško)
•	11.00-11.30 Temeljni postopki oživljanja (zdravstvenik, RKS - Območno združenje Laško)
•	11.30-11.50 Svetovanje o zdravstvenih kriterijih za vožnjo (predavateljica dr. Majda Zorec Karlovšek, Združenje FORTOX)
•	11.50-12.00 Odmor
•	12.00-13.00 Svetovalna vožnja z ocenjevalci na vozniškem izpitu
Udeležba je brezplačna. Vsak udeleženec prejme praktično darilo.
Vljudno vabljeni!
Prijave sprejema DU Laško na GSM 040 214 200 ali ob ponedeljkih od 8. do 12. ure osebno ali tel. št. 03 573 03 34.
DARS
SREČANJE ČLANOV DRUŠTEV UPOKOJENCEV LAŠKE OBČINE
Društvo upokojencev Šentrupert nas je spet prijetno presenetilo. Na Zvezi društev upokojencev Laško smo se odločili, da se vsa društva pridružijo praznovanju 30-letnice ustanovitve DU Šentrupert. Zadovoljni smo bili, da smo se lahko skupaj z
njimi veselili ob jubileju ter se hkrati družili in uživali v prijetnem ambientu Turistične kmetije Salobir v Trobnem dolu. Zahvaljujemo se organizatorju in vsem, ki so se trudili, da je prireditev lepo uspela. DU Šentrupert v imenu vseh članov še enkrat čestitamo in mu želimo še naprej uspešno in ustvarjalno delo.
Irena Flis Zveza DU Laško
30 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŠENTRUPERT
Naključje je naneslo, da ima Društvo upokojencev Šentru-pert obletnico rojstva ravno na dan državnosti, ker je bilo ustanovljeno 25. junija 1989. V ta namen je letos okrogli 30-letni jubilej obeležilo s proslavo, ki je bila organizirana v okviru letnega srečanja upokojencev občine Laško. Praznovanje je bilo 28. 6. 2019 na Turistični kmetiji Salobir v Trobnem Dolu, ki se ga je udeležilo več kot 200 upokojencev in lepo število gostov. Med
njimi so bili tudi visoki funkcionarji upokojenskih organizacij, kot so Vera Pečnik (za ZDUS Ljubljana), Zdenka Jan (za PZDU Celje) in Željko Grofelnik (za ZDU občine Laško). Svečanosti sta se udeležila tudi župan občine Laško Franc Zdolšek in predsednik KS Šentrupert Drago Pušnik ter nekateri predstavniki okoliških DU in drugih društev ali organizacij. Seveda so dogodku prisostvovali tudi člani UO DU Šentrupert s predsednikom Martinom Pušnikom na čelu.
V svojih nagovorih so govorniki prijazno pozdravili upokojence in se na kratko dotaknili aktualne problematike, ki se tiče starejše populacije, vsi pa so tudi čestitali DU Šentrupert za lep,
43
UPOKOJENCI / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
okrogli jubilej obstoja in delovanja ter mu zaželeli uspešno delo tudi v bodoče.
Nekaj kratkih besed je bilo namenjeno tudi predstavitvi in delu DU Šentrupert, ki je na začetku štelo 40 članov, danes pa jih ima že 150. Vseskozi je aktivno delovalo na različnih področjih, od športno rekreativnih do družabnih dejavnosti, pri čemer je precej delovno tudi danes. Člani sodelujejo na različnih upokojenskih športnih in družabnih tekmovanjih, kjer dosegajo dobre rezultate, udeležujejo se raznih izletov in srečanj, v zadnjem času pa je precej aktualno tudi pohodništvo. Stalnica so tudi vsakoletni izleti in druga družabna srečanja, ki se jih lahko udeležijo tudi starejši upokojenci.
Po besedah predsednika Martina Pušnika se bo društvo tudi v bodoče posvečalo problematiki upokojencev ter se zavzemalo za povezovanje, druženje, rekreacijo in šport, predvsem pa za aktivno in kakovostno staranje svojih članov.
V kulturnem programu na proslavi so sodelovali Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, mladi harmonikar David Mraz iz Šentruperta in plesna skupina Društva ples za stres
-	Antistres iz Hrastnika. Vmes je bila tudi podelitev spominskih odličij zaslužnim posameznikom v DU Šentrupert, ki so prejeli:
-	Veliko plaketo ZDUS Ljubljana - Jože Marot kot soustanovitelj in prvi predsednik DU Šentrupert, ki je kar šest mandatov oziroma 24 let uspešno vodil društvo.
-	Bronasto plaketo PZDU Celje - Viljem Videc za dolgoletno in aktivno delo v DU Šentrupert, kjer je bil več let član upravnega odbora, podpredsednik društva ter referent za šport, kulturo in izlete.
'•TBFP.«^1 T d ~
Ll&tV^	>
•■fc»	<r* ■ 1	(jj /	^^^
L Siti »i' Vi M
-	Priznanje PZDU Celje - Vinko Zeme za svoje dolgoletno in uspešno delo v DU Šentrupert, kjer je vseh 20 let od razvitja prapora tudi praporščak društva.
-	Zlato plaketo PZDU Celje - DU Šentrupert za svojih 30 let uspešnega delovanja.
-	Bronasto jubilejno listino Občine Laško - DU Šentrupert za aktivno delo.
-	Priznanje ZDU občine Laško - Mihael Gunzek in Štefan Frece, oba za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo v DU Šen-trupert.
-	Priznanje DU Šentrupert - Franc Brečko in Miha Knez, ki sta pred 30 leti sodelovala na ustanovnem sestanku in bila izvoljena v organe društva.
Ob tej priložnosti je DU Šentrupert zaslužnim organizacijam, društvom in posameznikom za sodelovanje podelilo tudi večje in male spominske plakete ter vsem podpornikom in do-natorjem izreklo posebno zahvalo za njihovo pomoč.
Prijazna zahvala gre tudi vsem, ki so pri srečanju in proslavi kakorkoli sodelovali, pri čemer si posebno priznanje zaslužita predvsem odlična organizacija in gostoljubnost gostitelja, še zlasti pa velja zahvala vsem, ki so dogodek počastili s svojim obiskom.
Srečanje se je zaključilo z družabnim popoldnevom, ki se je ob glasbi in lepi domači pesmi zavleklo v večer, ko so se upokojenci razšli z željo, da jubilant - DU Šentrupert - še nadalje uspešno deluje in da se naslednje leto na tradicionalnem občinskem srečanju zopet vsi veselo snidejo.
Marija Oprešnik Foto: Franc Privšek
OSNOVNA iOLA
PRIMOŽA TRUBARJA
LAŠKO
Srečanje mladih raziskovalcev 2019
27. marca 2019 je bilo v okviru Mestne občine Celje regijsko srečanje mladih raziskovalcev v okviru projekta Mladi za Celje. Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško so zastopale štiri mlade raziskovalke z dvema raziskovalnima nalogama, mentorsko sva učence vodila raziskovalni sodelavec Marko Jeran z Zdravstvene fakultete in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in učiteljica Milena
Mlade raziskovalke na podelitvi odličij projekta Mladi za Celje. Od leve proti desni Asja Zupanc Rezec, Staša Hohkraut, Julia Pristovnik in Nadja Gorišek.
Žohar iz OŠ Primoža Trubarja Laško. Pri projektu s področja kemije je kot mentor
poleg omenjenih sodeloval še dr. Urban Novak s Kemijskega inštituta Ljubljana.
Nadja Gorišek in Julia Pristovnik sta v kategoriji biologija raziskovali Vpliv načina prehranjevanja na biomarkerje v urinu in si z uspešnim zagovorom prislužili I. kategorijo in zlato priznanje. Staša Hohkraut in Asja Zupanc Rezec sta v kategoriji kemija in kemijska tehnologija raziskovali projekt Kvantitativna vsebnost teobromina v ekstraktih navadne bodi-ke (Ilex aquifolium) in njihovo delovanje na kvasovke (Saccharomyces cerevisiae). Delo jima je prineslo I. kategorijo in zlato priznanje s povabilom na republiško (državno) raven. Mlade raziskovalke so 6. junija na svečani podelitvi Mestne ob-
44
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI
čine Celje v Narodnem domu prejele odličja za opravljeno delo. V maju so se z vrstniki odpravile na nagradno zaključno ekskurzijo.
Podelitev zlatega državnega odličja mladima raziskovalkama in njunima mentorjema_
Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je bila v soboto, 8. junija, prireditev Zotkini talenti. Namenjena je najboljšim učencem in dijakom, ki dosežejo najvišji državni rezultat na tekmovanjih, in srečanju mladih raziskovalcev. Častni pokrovitelj in slavnostni govornik letošnje prireditve je bil dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport. Med najboljše v Sloveniji sta se uvrstili mladi raziskovalki Asja Zupanc Rezec in Staša Hohkraut, ki sta prejeli zlato priznanje in pokal zlate sovice za raziskovalno delo raziskav farmacevtsko aktivnih učinkovin v navadni bodiki (Ilex aquifolium). Njuna mentorja sva bila raziskovalni sodelavec Marko Jeran z Zdravstvene fakultete in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in učiteljica Milena Žohar iz OŠ Primoža Trubarja Laško.
Marko Jeran
Podelitev priznanj najboljšim mladim raziskovalcem in mentorjem v Cankarjevem domu. Prva fotografija od leve proti desni: Staša Hohkraut, Marko Jeran (mentor in vodja skupine), Asja Zupanc Rezec in Milena Žohar (mentorica). Druga fotografija: Osvojen pokal zlata sovica.
Izštekani in Efekt
Tudi v šolskem letu 2018/19 smo učiteljice, usposobljene za izvajanje preventivnega programa Izštekani, izvedle vseh 12 ur v obeh 7. razredih naše šole.
Izštekani so znani pod imenom EU-Dap, ki je evropski program za preprečevanje zasvojenosti z drogami, ki je nastal v sodelovanju sedmih evropskih držav in ga pri nas vodi Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Program je podprt z donaci-jami Švice v okviru švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji in ministrstva za zdravje, zato je za nas brezplačen. Program temelji na:
1.	preventivi v zgodnjih letih,
2.	interaktivnem usposabljanju otrok in staršev na skupnih srečanjih,
3.	normativnem prepričanju.
V programu se učenci učijo veščin, ki so povezane z družbenimi odnosi, re-
čemo jim tudi življenjske veščine in so zmožnost upoštevanja in spoštovanja drugih ter ustvarjanja pozitivnih odnosov z družino in s prijatelji.
Tako s pomočjo Izštekanih učenci okrepijo kritično mišljenje, sprejemanje odločitev, reševanje problemov, kreativno mišljenje, učinkovito komunikacijo, veščine v odnosih, samozavedanje, empa-tijo, obvladovanje čustev in normativno prepričanje.
Učenci so pri urah lepo sodelovali in pridobili veščine, ki jih bodo lahko uporabili v življenju. Program smo izvajale Biljana Jošovc, Irena Zeme, Saška Frece in Brigita Kovač.
Vzporedno z usposabljanjem učencev 7. razreda sem letos izvedla tudi predavanja Efekt, ki so namenjena staršem učencev, ki so bili vključeni v program Izštekani. S starši sedmo-, osmo- in de-
vetošolcev sem realizirala po dve predavanji.
V začetku šolskega leta so se naši sed-mošolci in njihovi starši vključili tudi v anonimno anketiranje društva Utrip, ki pripravlja analizo in povzetke dela na področju preventive proti drogam in alkoholizmu.
Z delom in odzivom staršev sem bila zadovoljna, saj smo nekako uspeli naša druženja združiti z običajnimi roditeljskimi sestanki in je bil zato obisk precej večji.
Delo na področju preventive tako v naši osnovni šoli poteka vedno bolj organizirano in povezano, kar me še posebej veseli, saj je treba učence pripraviti in opolnomočiti s pomembnimi veščinami za življenje. Program bomo nadaljevali tudi v prihodnjih šolskih letih.
Brigita Kovač
45
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI
PŠ DEBRO
Cvetlične gredice krasijo PŠ Debro
Sredi oktobra in maja so učenci 5. a razreda PŠ Debro z razredničarko Ireno Plevnik polepšali okolico šole z novimi zasaditvami cvetličnih gredic. Pripravili so zemljo in posadili okrasno cvetje. Trudijo se, da cvetice lepo rastejo, zato jih po potrebi tudi zalivajo.
Okrasno cvetje je šoli podaril Marko Knez iz Vrtnarstva Sonček, za kar se mu lepo zahvaljujemo.
Ana Potočnik in Emma Šmerc
PŠ VRH NAD LAŠKIM
Končni izlet
Poezija = domišljija = svoboda = nebo = w_
Kot že vrsto let smo tudi v letošnjem šolskem letu, in sicer v mesecu maju, na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice izvedli noč branja, kjer smo odpotovali tudi v svet poezije. Skupina vedoželjnih 32 bralcev, ki v sebi nosi kanček pustolovskega duha, in mentorice smo iz četrtka, 16. 5. 2019, na petek, 17. 5. 2019, spoznali, da je spanje v šolski telovadnici prava pustolovščina, saj je nočni utrip šole po tem, ko ugasnejo luči in nastane tišina, bistveno drugačen od utripa, ki ga šola ponuja v času pouka.
46
»Poezija = domišljija = svoboda = nebo = ro« je bila rdeča nit letošnje noči branja, s katero smo zaključili bralno značko in obeležili mednarodni dan knjig za otroke, svetovni dan knjig in avtorskih pravic ter tako uresničili začrtane cilje.
Letos je bila vstopnica v noč branja pesem. Učenci so brali poezijo, slovensko in tujo. Izbrali so njim ljubo pesem, poiskali podatke o avtorju, iz pesmi izluščili sporočilo in mnenje o pesmi izlili na papir.
Spalna vreča, morda celo najljubši vzglavnik ali odeja, udobna oblačila in pripomočki za osebno higieno v naših potovalnih torbah so bili zagotovo nepogrešljiva vsebina, ki nam je ponoči nudila udobje. Kaj pa dobra volja? Te zagotovo v tej odlični družbi ni manjkalo.
Po prihodu v šolo smo se z učenci zbrali v avli šole, kjer nas je čakalo prijetno, sladko in osvežujoče presenečenje -smetanova strnjenka, ki nam je postregla z dodatno energijo. Ta je bila vsekakor
dobrodošla za uresničevanje in reševanje nalog, ki so nas čakale v nadaljevanju večera.
V prvem delu našega druženja so učenci brali odlomke znanih pripovednih del
Šolsko leto na naši Podružnični šoli Vrh nad Laškim vedno hitro mine. Konca šolskega leta se veselimo vsi, tako otroci kot tudi starši, saj je na naši šoli že dolgoletna tradicija, da skupaj odidemo na končni izlet. Vsako leto se odpravimo drugam. Letos nas je pot peljala v Belo krajino. Obiskali smo Osnovno šolo Brihtna glava, kjer smo doživeli, kako je pouk potekal nekoč, sprehodili smo se tudi do izvira reke Krupe, izlet pa smo končali na Ranču Aladin.
Imeli smo se zelo lepo, zato se za vsakoletno doživetje zahvaljujemo učiteljicama Mariji Kotar in Klaudiji Košenina ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji izleta.
V imenu hvaležnih in zadovoljnih staršev,
Brigita Planko
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI
in pesmi. Toda brati in ob tem ugotoviti, kdo je avtor prebranega dela in kakšen je njegov naslov, ni bilo lahko, saj se bilo besedilo zrcaljeno. Besede in črke so ob tem povsem spremenile položaj in obliko. Z vztrajnostjo, iznajdljivostjo, predvsem pa z dobrim medsebojnim sodelovanjem so učenci, eni uspešno, drugi malo manj uspešno, rešili naloge. Iznajdljivost, sodelovanje in kanček nadarjenosti za igralski poklic so učenci pokazali tudi pri nalogi, kjer so morali s pantomimo prikazati odlomek iz znanega literarnega dela in to na kar se da prepričljiv način. Ja, naši učenci so dobri igralci, ki te s svojo izvirnostjo in humorjem nasmejejo tudi do solz. Z dobro voljo smo se tako odpravili dalje - na nepogrešljivo in zasluženo večerjo.
Po večerji smo druženje nadaljevali v šolski knjižnici, kjer je v prijetnem vzduš-
ju potekal pogovor o prebranih pesmih, učenci pa so tvorili tudi svoje pesmi na temo poezija = domišljija = svoboda = nebo = ™ in ob tem pokazali, da premorejo dobro mero ustvarjalnega duha. V pesmih so izrazili svoje mnenje, svoje občutke o poeziji in svobodi. Pesmi so odraz njihove domišljije, ki je neskončna kot nebo.
Poezija je neskončna, kot sinje nebo, je morje besed, v katerem plavamo.
Svobodno se piše, v mislih nariše, v spomine zapiše, se nikoli ne izbriše. I...I
Poezija nas bogati, uči in odpira nova spoznanja o svetu. Ker želimo, da poezijo berejo tudi ostali »knjižni molji«, smo na steni v šolski knjižnici pripravili nabor naših najljubših pesmi. Morda pa se komu ob prebiranju utrne nova ideja, nov pogled na svet okoli nas.
Noč branja smo tudi letošnje leto »začinili« z obiskom krajevne knjižnice Rimske Toplice. Knjižničarke Martina Ajdnik, Jerica Horjak in Valentina Pav-
linc so nam tudi tokrat pripravile nepozaben večer. Učenci pa so nas z dramatizacijami literarnih del zopet nasmejali do solz.
Po prihodu iz knjižnice v šolo smo pripravili vse potrebno za nočno branje in spanje ter se namestili v telovadnici šole. Prijetna družba naših učencev se je ob zvoku kitare posedla v krog sredi telovadnice, kjer so v soju lučke prepevali pesmi. Zagotovo najlepši del noči branja, kajne, naši dragi bralci?
Ob soju lučk pa smo nadaljevali z branjem. Veke nekaterih so postale težke že po nekaj prebranih straneh. Drugi so vztrajali dlje. V zgodnjih jutranjih urah so tako ugasnile zadnje svetilke, utihnil je zadnji šepet in vsi smo se potopili v sladek sen.
Naslednje jutro smo se prebujali do-brovoljni in zadovoljni ter polni lepih vtisov z obljubo, da se prihodnje leto s knjigami in dobro voljo zopet podamo na novo pustolovščino.
Vodstvo šole in mentorice se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri noči branja. Naj bo branje za učence užitek in temelj znanja, ki odpira vrata v svet.
Janja Holcer, Špela Mišmaš in Karmen Ulaga
Raziskovalna dejavnost na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice_
Vsak dan se okrog nas zgodi milijon stvari. Večine niti ne opazimo, vsaj dokler ne pride do korenitih sprememb, ki vplivajo na doživljanje naše bližnje in širše okolice. Zato je pomembno, da že osnovnošolce skušamo ozavestiti o različnih procesih in učinkih delovanja okoli nas ter jih spodbujati k raziskovanju, s katerim bodo ob sistematičnem delu razširili ali izboljšali svoje znanje o ljudeh, kulturi, družbi in naravi in ga znali uporabiti.
Učenci se vsako leto z zanimanjem udeležijo uvodnega sestanka raziskovalne dejavnosti na družboslovno-humani-stičnem področju. Nekateri pridejo s svojo idejo in področjem raziskovalnega dela, drugi pri tem potrebujejo malce več spodbude. Nihče se ne zaveda, koliko časa in truda bo potrebno vložiti v nalogo, da bo ta pravočasno končana in kvalitetno izdelana. Učenci se pri raziskovalnem delu največkrat prvič srečajo s premišljenim iskanjem in prebiranjem znanstvene literature, z oblikovanjem hipotez ali znanstvenih vprašanj, s postopki izdelave anketnega vprašalnika ali intervjuja ter statistično obdelavo podatkov in njihovo interpretacijo. Hkrati spoznavajo svoje osebne kvalitete in krepijo socialne veščine.
Raziskovalne naloge, ki nastanejo, so prave male mojstrovine. V letošnjem letu so bile k projektu Mladi za Celje prijavljene štiri raziskovalne naloge.
Osmošolke Kaja Kajtna, Julija Pavšek in Katarina Tržan so osnovno šolo začele obiskovati vsaka na svoji podružnici; v Sedražu, Lažišah in Zidanem Mostu. Zato jih vest, da je podru-
žnična šola v Lažišah zaradi pomanjkanja vpisa otrok začasno zaprla svoja vrata, ni pustila ravnodušne. Odločile so se raziskati, zakaj se starši raje odločijo za vpis svojih otrok na matično šolo.
Rezultati analize literature in ankete med krajani so pokazali, da so podružnične šole na sploh zelo izpostavljene vplivom
I L" i N
fJlff IJj I
47
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI
sodobne družbe in dogajanju v mestnih središčih, čeprav so od njih precej odmaknjene. Življenje mladih in staršev je dandanes dinamično, vpeto na različne konce in kraje. Podružnična šola je izgubila status nosilca kulturnega in družbenega življenja kraja.
Starši spoznavajo mnoge prednosti, ki jih nudijo matične osnovne šole: jutranje varstvo, oddelek podaljšanega bivanja, zagotovljeni obroki, organizacija številnih interesnih dejavnosti, boljši pogoji za učenje in šolski prevoz. Kot pomemben element všolanja na matično šolo se je izkazal vrtec. Učenci šolskega območja Lažiš obiskujejo enoto vrtca v Rimskih Toplicah, zato se staršem ne zdi primerno, da bi jih ob všolanju iztrgali iz znanega okolja, stran od prijateljev. V zakup so pripravljeni vzeti tudi večje število otrok v razredu.
Raziskovalna naloga je na predstavitvi v Celju dosegla zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje Mladi raziskovalci, kjer so učenke zanjo prejele bronasto priznanje.
Na svetu je več milijonov slepih in slabovidnih ljudi. Izdelava tipnih ilustracij jim omogoča razumevanje pojmov, ki so jim neposredno nedosegljivi in pripomorejo k njihovemu boljšemu razumevanju. Še posebej so te pomembne pri mlajših, ki se začnejo opismenjevati in komunicirati z okolico. Omogočajo jim razvoj boljše motorike, krepijo prstne blazinice, izboljšajo orientacijo v prostoru ter razumevanje in predstavo. Z njimi se učijo in spoznavajo njim približano in poenostavljeno obliko predmetov, ljudi, živali, pojmov. Učenki Tea Zupan in Mia Ko-ritnik sta za izziv sprejeli izdelavo tipne slikanice pisateljice Lile Prap z naslovom Male živali. To ni izdelava navadne knjige. Mia je besedilo prepisala v brajico, Tea je izdelala živali. Pri izdelavi je bilo pomembno načrtovanje samega izgleda tipanke; velikost, razmerje in tekstura blaga, barv in vzorcev za slepe ter slabovidne in ostali drobni material. Najbolj zabaven del je bilo seveda nakupovanje. Ugotovili sta, da je za izdelavo taktilne knjige potrebno veliko časa, znanja, potrpežljivosti in iznajdljivosti. Njun trud je komisija nagradila z zlatim priznanjem na regijskem tekmovanju in s srebrnim odličjem.
LOL, LMAO, WTH, OMG, IMO, IMHO, YOLO, BAE, FTW, TB, WCW - ste me razumeli? Zdi se, da hiter življenjski tempo narekuje tudi hitro komunikacijo. Kratice so postale del našega vsakdana, tako v govorjeni kot v pisani besedi. Na svoji priljubljenosti so pridobile z uporabo različnih socialnih omrežij in mobilnih telefonov. Devetošolki Ina Majda Knez in Klarisa
Koštic Lesjak sta se spraševali, ali mladi vedo, iz katerih besed so sestavljene najpogostejše kratice. Rezultati ankete so pokazali, da večina mladih pozna polni pomen kratic, ki jih najpogosteje uporabljajo pri komunikaciji na spletu ali v kratkih tekstovnih sporočilih, malo manj pa kratice za predmete ali pojme (npr. SMS, WC, USB). Čeprav rezultati kažejo, da uporaba kratic pri pisni komunikaciji olajša in skrajša komunikacijo, anketiranci niso mnenja, da so te pri uporabi zares potrebne. Uporaba kratic je mogoče učinkovita, vendar pa z njihovo uporabo v krogu prijateljev ne boš imel boljšega statusa ali bil zaradi tega popularen, ker govoriš »njihov« jezik, hkrati pa se zavedajo, da je pretirana uporaba kratic lahko škodljiva, niti ni pretirano zaželena. Komisija Mladi za Celje je nalogo uvrstila med zlate nagrajence.
Ste potrpežljivi? Če menite, da ste, predlagam naslednje: zamislite si tragično ljubezensko zgodbo med Veroniko Deseniško in Friderikom II. na srednjeveškem Celjskem gradu in v kartu-ziji Jurklošter. Prizor sestavite iz več sto lego kock in dodajte figure. Naredite posnetek. Nato figure ali ozadje premaknite za dve stopinji ali nekaj milimetrov. Sceno ponovno fotografirajte. Postopek ponovite 1955-krat. Posnetke v računalniškem programu zlepite skupaj, dodajte posebne učinke in glasbo. Boste zmogli?
Devetošolci Andraž Bregar, Valentin Gartner in Miha Oc-virk so storili natančno to. Že kot majhni otroci so se navduševali nad animiranimi filmi, kjer so njihovi najljubši junaki reševali svet in doživljali neverjetne pustolovščine. Z izdelavo animiranega filma kot didaktičnega materiala so želeli mlajšim učencem na enostaven in privlačen način približati zgodovino domačega kraja, ker tudi sami vedo, da so daljša in suhoparna besedila, ki vključujejo dejstva in številke, učencem nezanimiva, precej oddaljena od njihovega razumevanja in zato nerazumljiva in zahtevna.
Učenci in učiteljice so ob ogledu filma pohvalili izviren in marsikje tudi komičen prikaz dogodkov in učinkovitost zgodbe. Zanimalo jih je, kako poteka izdelava »stop motion« animiranega filma in kako so bile zgrajene posamezne scene. Navdušeni so bili tudi v Celju. Učenci so na regijskem tekmovanju prejeli zlato priznanje, na državnem pa je naloga usvojila srebrno priznanje. Film si lahko ogledate na povezavi https://www. youtube.com/watch?v=-fAUWqffvHE.
Jasmina Oblak, mentorica
SMOCLOVCI SKOZI POLETJE S PESTRIM DOGAJANJEM ZA OTROKE IN LJUBITELJE DOBRE GLASBE
Pisani balon
V Društvu ŠMOCL smo tudi v letošnjem juniju pod budim očesom Jurija Šuhla s pestrim programom in še bolj pestrim naborom ustvarjalcev ter nastopajočih malčke in mlade popeljali v nepozabno zabavo Pisanega balona, ki pri nas ostaja tradicija. V društvu se zavedamo, da so otroci tisto najpomembnejše in da je še pomembnejši čas, ki ga z njimi preživimo.
Na Pisanem balonu so za sladko, okusno in zabavno dogajanje poskrbeli laški čebelarji. V sklopu Dneva odprtih vrat laških čebelarjev so postregli s palačinkami in vaflji, prelitimi z
medom, medenimi napitki in dobrotami, na svojih stojnicah pa so prikazali čebelarska opravila in rekvizite. Gledališče Pravljična je preko lastne predstave otrokom prikazalo, da lahko
48
MLADI
vsak zmore vse, pri tem pa je pomembno, da stvari vzamemo v svoje roke. Najmlajše je obiskal Čarodej Andrej iz Celja, ki čara že 20 let, njegovi pomočniki pri izvajanju čarovnij in vragolij pa so bili otroci, ki jih je nagradil tudi s figuricami iz balonov.
Prav posebna atrakcija na Pisanem balonu je bila plezalna stena, na kateri so lahko otroci pod strokovnim vodstvom Plezalnega kluba Laško preizkusili svoje spretnosti. Za likovno ustavljanje so poskrbeli člani Likovnega društva Laško in Zavod ILU.
Pisani balon seveda ne more potekati brez balonov. Naš Domči Balonči je iz najrazličnejših balonov izdeloval figure in uresničeval otroške želje. Strokovne frizerske roke Frizerije af-narije so poskrbele za urejene pričeske in da so lasje za en dan dobili odtenke pisanih barv. Prav tako so si otroci lahko poslikali obraz in se v igralskem kotičku preoblekli v raznovrstne kostume.
Metaljot Raspaljot_
V starem mestnem jedru je prvi julijski petek »trgal gate« težko pričakovani Metaljot Raspaljot Open Air Festival, ki je v letošnjem letu spet presegel svoja pričakovanja. Udeležilo se ga je več kot 600 obiskovalcev, v kar jih je prepričal pester program.
LAK-ovci smo tudi med počitnicami za vas pripravili izlete in dogodke, zato nujno preverite napovednik in si rezervirajte termine, da se podružite in zabavate z nami. Ne pozabite tudi podaljšati članstva z novim šolskim oz. študijskim letom. Tisti, ki se še niste včlanili, pa si spodaj preberite, kako to storite.
Izlet po Dolini Triglavskih jezer_
20. in 21. julija smo se LAK-ovci v spremstvu Planinskega društva Laško odpravili na izlet po Dolini Triglavskih jezer. Dva dni smo premagovali višinske metre in hodili dolge razdalje, vsi napori pa so bili poplačani s čudovitimi razgledi na naše najvišje vrhove in doline. Prvi dan smo se vseskozi vzpenjali do našega prenočišča na Prehodavcih, drugi dan pa smo uživali v ogledu vseh sedmih jezer, ki se razprostirajo po celotni dolini. Izlet smo zaključili pri izviru Savice, po tem, ko smo prehodili 48 serpentin.
Metaljot Raspaljot so otvorili celjski death metal posebneži Morywa, ki so po lanskoletnih kadrovskih spremembah ponovno oživeli in lahko tako nadaljujejo pri studijskem prvencu Va-mana Ira. S heavy metal sceno so nadaljevali ljubljanski Skyeye, ki so slovensko sceno osvežili s prvencem Digital God. Po enem letu koncentriranja v tujini so se v Laškem predstavili trenutno največji slovenski black metalci Cvinger. Prav tako je za vse ljubitelje black metala iz Srbije prišel band The Stone, ki je v underground black metal vodah tudi eden bolj zaželenih v tem delu Evrope. Kot glavna skupina je nastopila zasedba Pomaranča, ki je svoje glasbeno popotovanje začela v 80. letih prejšnjega stoletja. Njihov nastop je bil še toliko bolj ekskluziven, saj letos praznujejo 40. obletnico. Pomaranča je največja heavy metal/ hard rock zasedba v Sloveniji, če ne kar na prostoru bivše Jugoslavije. Metaljot Raspaljot so zaključili svetovni death metal velikani Sinister iz Nizozemske. Sinister veljajo za ene od svetovnih pionirjev v svojem žanru in so band, ki v metal sceni velja za enega boljših in bolj prepričljivih »live« bandov.
Metaljot Raspaljot je potekal kot prvi dogodek v sklopu tridnevnega festivala »Vse v živo«, ki so ga društva v občini Laško v tednu pred Pivo in cvetjem pripravila že drugo leto zapored. Samo dogajanje na festivalu so ujele tudi naše kamere, zato vabljeni k ogledu prispevka na MMC TV Laško.
Prav tako smo v Društvu ŠMOCL že tradicionalno sodelovali na Mavrični deželi v sklopu festivala Pivo in cvetje. Za otroke smo v soorganizaciji s STIK-om pripravili vodne in štafetne igre, plesne urice na prostem, knjižnico na trati, frizerski kotiček za mične gospodične in poslikave obrazov ter delavnice, kjer so si lahko mladi ustvarjalci poslikali majice, izdelali nakit ali barvali mavrične pobarvanke. Prav tako je pester program vsak dan ponujal ogled lutkovne in gledališke predstave. V Mavrični deželi pa so se lahko otroci vse štiri dni vozili tudi z MiniExpress vlakcem.
Nina Tovornik Jurgelj Foto: Boris Savkovic in MMC TV Laško
Aquasplash se vrača!_
Vroče popoldne, skok v vodo, osvežilna pijača, turnir v odbojki na mivki, DJ in najboljša družba! V soboto, 24. avgusta, vabljeni na LAK-ov tradicionalni Aquasplash, ki bo na kopališču Aqua Roma Rimske Toplice od 15. ure dalje.
49
MLADI
Od 16. ure naprej se bo odvijal turnir v odbojki na mivki in beer pong turnir ob glasbenih ritmih DJ-ja! Prijave za turnir v odbojki na mivki (mešane trojke) sprejemamo na petradermo-ta@gmail.com ali na dan dogodka do 15.30.
Za člane LAK-a je vstop prost. Če še nisi včlanjen/-a, nam na naše uradne ure prinesi potrdilo o vpisu za študijsko/šolsko leto 2018/2019! Včlaniš se lahko tudi na dan dogodka na samem prizorišču.
(P)ostani član LAK-a_
Kako (p)ostaneš član/-ica LAK-a?
Če si dijak/-inja ali študent/-ka iz UE Laško (Laško, Rimske Toplice, Radeče) nam prinesi originalno potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto na naše uradne ure (petek: 18.3020.30 in sobota: 10.00-12.00) na Trubarjevo ulico 3 v Laškem.
Članstvo v LAK-u je brezplačno in ti ponuja številne ugodnosti, subvencije (kino, knjižnica, karting ...), izlete po Sloveniji in v tujino, izobraževalne tečaje, predavanja ter predvsem nova poznanstva in prijateljstva. Ugodnosti lahko preveriš tudi na naši spletni ali Facebook strani. Ob podaljšanju članstva ali včlanitvi prejmeš darilo ob vpisu.
Napovednik dogodkov:_
24. avgust - Aquasplash na kopališču Aqua Roma Rimske Toplice
31. avgust - Akustični koncert na vrtu Pivnice Savinja
7. september - LAK-ov piknik
14.-17. september - Izlet v evropsko mesto
28. september - Izlet v mikropivovarne v Sloveniji
OTROŠKI KOTIČEK
Avtorica Alenka Teršek je mama, dipl. vzgojiteljica in oseba, ki zelo rada piše in ustvarja. Ni težko ugotoviti, da najraje ustvarja za otroke. V njenem arhivu se skriva mnogo dekla-
macij, pravljic, slikopisov, ugank in iger za naše najmlajše. Tudi spodnje besedilo in ilustracije so njeno avtorsko delo - nekaj poučnega in nekaj praktičnega, da bodo tudi otroci v počitniških dneh pokukali v Laški bilten.
50
POČITNIŠKI DAN
Člani Društva mladih Jurklošter smo ob pričetku poletnih počitnic ponovno uspeli organizirati počitniški dan. Druženje in aktivnosti, namenjene našim najmlajšim, so spet privabile naše šolarje, nekaj tudi mlajših, izpred računalnikov in televizorjev na prosto. Z otroki in njihovimi starši smo preživeli
MLADI / SPORT IN REKREACIJA
lepo popoldne. Za sodelovanje in zaupanje se zahvaljujemo otrokom, staršem in Barbari Žagar, predsednici Rdečega križa Jurklošter, za nesebično pomoč. Otroci, želimo vam lep preostanek počitnic in obljubimo, da se bomo potrudili, da se te počitnice še sestanemo, in sicer v četrtek, 22. 8. 2019, ob 16.00 na dvorišču kartuzijske pristave v Jurkloštru!
Društvo mladih Jurklošter
KIARA VODIŠEK USPEŠNA V DISCO PLESIH
Mlada Laščanka je že drugo leto zapored državna in pokalna prvakinja Slovenije v disco dance solo za deklice.
Kiara Vodišek je 11-letna učenka OŠ Primoža Trubarja Laško, ki se s plesom
ukvarja šest let. Je aktivna plesalka, registrirana pri Plesni zvezi Slovenije, in članica Plesnega kluba Zeko Murska Sobota. Tam trenira dvakrat na teden, trikrat v Celju in dvakrat tedensko v Laškem. Temu ustrezni so tudi rezultati in že se lahko pohvali s številnimi plesnimi dosežki. Žal se letos ni mogla izogniti poškodbam, a je z ljubeznijo do plesa in odrekanji premagala vse. Seveda ples spremljajo tudi precejšnji stroški, a Kiara
Kiara Vodišek, 11-letna Laščanka, je dr- Kiara s trenerjem Dejanom na svetovnem pokalu v Bratislavi ju-
žavna in pokalna prvakinja v solo disco nija letos.
plesih.
ima to srečo, da za kostume in make up, tako imenovani plesni stayling, poskrbi kar njena mamica Mojca Krajnc. Tudi brez sponzorjev in donatorjev ne gre, zato je družina zelo hvaležna vsem, ki Kiari, ki je že lani dosegla nekaj vidnejših uspehov, pomagajo, da uresničuje svoje sanje. In te so letos še posebej sladke. Na tekmovanju za svetovni pokal v disco dance v Bratislavi v mesecu juniju, ki se ga je udeležilo 1600 plesalcev iz 16 držav, si je namreč Kiara v močni mednarodni konkurenci priplesala več kot odlično 16. mesto. Konec junija je bilo v Novem mestu še državno prvenstvo Plesne zveze Slovenije, na katerem je nastopilo okoli 3000 plesalcev iz več kot 70 slovenskih klubov, na katerem pa je Kiara osvojila naslov državne in pokalne prvakinje Slovenije. S tem je dobila tudi vstopnico za evropsko prvenstvo v disco dance, ki bo oktobra v Italiji, novembra pa jo čaka še ena mednarodna tekma IDO Grand Prix Dance Off Skopje, kjer je lani osvojila naslov podprvakinje. Trenutno tudi Kiara še uživa v brezskrbnih počitniških dneh, a že septembra se bo zanjo začela nova plesna sezona, v kateri jo znova čakajo števila tekmovanja tako doma kot tudi v tujini. Kiara je hvaležna trenerju Dejanu in fizioterapevtu Nikoli, da jo vsakič znova dobro pripravita na tekmovanja in da tako lahko uresničuje svoje sanje.
M. M.
51
V SPOMIN
V SLOVO BOŽU ŠOLI
Lepota Doline Triglavskih jezer je pritegnila laške planince predzadnji julij -ski vikend na izlet. Zanimanje za izlet je bilo takšno, da vsem nismo mogli ustreči. Med tistimi, ki so se ga udeležili, je bil tako kot na vseh izletih planinskega društva tudi Božo Šola.
Božo je prišel v Laško pred 50 leti, ko se je po končani Srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju zaposlil v laški tekstilni tovarni Volna. Mlad in poln energije je prišel v Slovenijo iz Dervente v Bosni in Hercegovini ter se ob delu v tovarni vključil v tukajšnje življenje. Po letu dni je leta 1971 prevzel vodenje občinske organizacije Zveze mladine in bil pobudnik za začetek organiziranja pohodov v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne.
V Laškem si je z ženo Olgo ustvaril družino. Ob delu v tovarni je z izrednim študijem končal Višjo pravno šolo. Kot pravnik je bil leta 1984 vključen v začasno upravo lesnega podjetja Bor, ki je morala sanirati poslovne težave, v katere je zašlo podjetje. Podobno nalogo je moral opravljati tudi pri sanaciji laške komunale. Kot direktor komunale je hotel urediti dolgoročno preskrbo z vodo in pri tem naletel na odpor glavnega porabnika vode v Laškem. To je bil razlog, da si je našel zaposlitev v cestnem podjetju v Celju, kjer je delal do upokojitve. Povsod, kjer je deloval, si je ustvaril ugled dobre-
ga sodelavca, tovariša in zaupanja vrednega človeka. Po upokojitvi je delal na kmetiji v Tevčah in ob vikendih skupaj s planinskimi tovariši užival v lepotah planinskega sveta.
Kar nekaj let skoraj ni bilo izleta, da nas ne bi spremljal. Bil si poln energije, vedno dobre volje, nobena planinska pot zate ni bila prezahtevna. Koliko več zahtevnejših poti je bilo za tabo. Zato je še toliko bolj nedojemljivo, da se je tvoje planinsko popotovanje končalo v nedeljo dopoldne na Velikem Špičju, kjer si se v družbi svojih planinskih prijateljev s Pre-hodavcev vračal v Dolino Triglavskih jezer. Usoda je res nerazumljiva, pride, ne da bi opozorila, in prekine veselje, lepe trenutke ...
Sedaj se tolažimo, da si ostal tam, kjer si bil najraje - med lepimi vršaci naših gora. Izleti planinskega društva ne bodo več takšni, kot so bili s tabo.
Tebi, dragi Božo, in vsem tvojim domačim obljubimo, da te bomo na pohodih nosili v naših srcih.
Planinsko društvo Laško
»Sam imaš jo čašo čarodejno, sam naredi pitje si nesmrtno! Čaša tvoja je - življenje tvoje! Sam napolni z večnosti jo lekom.«
Anton Aškerc, iz pesmi Čaša nesmrtnosti
ALEŠ ANTAUER (1962-2019]
Smrt kruto in nenadno preseka življenje. Torek, 16. julij 2019, bo v naših spominih ostal zapisan kot tragičen dan, saj nas je zapustil dolgoletni sodelavec Aleš Antauer.
Aleš je bil v Prireditvenem centru Laško, kasneje STIK-u Laško, zaposlen vse od ustanovitve, pečat je pustil tudi v športni dvorani Tri lilije, kjer je bil zaposlen kot upravnik. Njegovo ime
Alešu v slovo
V torek, 16. julija 2019, v popoldanskih urah nas je presunila vest o nenadnem koncu življenjske poti Aleša An-tauerja, našega dobrega prijatelja in sodelavca.
Aleš je bil košarkar že od svojih mladih let, ko je igral v KK Celje, potem pa se je podal v trenerske vode. Svojo tre-
52
%
je tesno povezano s slovensko košarko, domačim košarkarskim klubom Zla-torog, dvorana Tri lilije pa je bila zanj drugi dom.
nersko pot je pričel v KK Celje, nadaljeval v Ženskem košarkarskem klubu Celje in KK Šentjur. Leta 1989 sem ga uspel pregovoriti, da me je zamenjal na trenerskem mestu v Laškem. Takrat je Aleš postal Laščan. Najprej je nekaj let deloval kot trener, v nadaljevanju pa je prevzel vlogo sekretarja in nato direktorja KK Zlatorog Laško. To je bilo obdobje, ko je KK Zlatorog pričel s svojim vzponom.
II
Novica nas je presenetila po uspešno zaključenem projektu, ki ga je STIK Laško prevzel v letošnjem letu, organizaciji festivala Pivo in cvetje Laško, pri izvedbi katerega je imel pomembno in nepogrešljivo vlogo. Pred nami so bili novi projekti in načrti. Najbolj je pričakoval tiste vezane na vlaganja v dvorano ter praznovanje 50-letnice laške košarke in kluba v septembru. Na žalost jih bomo morali izpeljati sami, vseeno pa z mislijo, da nadaljujemo njegovo delo in ideje.
Pogrešali bomo njegovo predanost, skrbnost, entuziazem, dobro voljo in pozitivno naravnanost ter ekipni duh, za katerega je vedno znal poskrbeti. Za njim bo ostala velika praznina na vseh področjih, na katerih je deloval.
Aleš, hvala za vse. Pogrešali te bomo.
Sodelavci STIK-a Laško
Pomemben mejnik je bila izgradnja športne dvorane Tri lilije, kjer se je Aleš zaposlil in bil njen upravnik od vsega začetka. Tako je bilo njegovo delovanje v Laškem tako službeno kot tudi ljubiteljsko.
Z razvojem kluba, z vedno višjimi cilji, je bila tudi vloga Aleša vedno pomembnejša. Klub je prerasel lokalne okvirje, podali smo se tudi v mednarodne vode. Z igranjem v večini evrop-
V SPOMIN / ŠPORT IN REKREACIJA
skih držav smo skupaj doživeli marsikaj.
Skozi Aleševe roke je šlo veliko število trenerjev, ki so delali v klubu v tem obdobju, in še mnogo več igralcev, ki so se menjavali iz sezone v sezono.
Ker je bil Aleš zanesljiv, izkušen in si je nabral veliko znanja na področju športa, ga je klub predlagal v IO Košarkarske zveze Slovenije, kjer je deloval kar nekaj mandatov, poleg tega pa je svoje znanje in izkušnje uporabljal tudi pri vodenju združenja prvoligašev.
Z Alešem sva sodelovala 30 let, tj. od prvega dne, ko je prišel v Laško. Najino sodelovanje in sodelovanje s celotno vodstveno ekipo kluba v tis-
tem času je bilo odlično. Še posebno zadovoljstvo pa je, ko pogledamo, kaj vse smo dosegli v tako majhnem kraju. Aleš je mnogokrat rad povedal, ko se je pogovarjal z evropskimi klubi, ki so prihajali igrat v Laško, da so poudarjali, kako so nas na zemljevidu komaj našli. Ugotavljali so, da imajo njihove dvorane bistveno več sedežev, kot ima Laško prebivalcev.
To so bili zlati časi laške košarke, ki jih je v veliki meri soustvarjal tudi Aleš. Bilo je lepo, bilo je nepozabno, vendar žal prekratko.
Pred nekaj dnevi sva se srečala in pogovarjala, seveda o košarki, o slovenski košarki, o laški košarki in o klubu,
ki letos praznuje 50-letnico, ki jo bomo obeležili v septembru, vendar na veliko žalost brez Aleša.
Mnoge ideje in predlogi so odšli za vedno s teboj. Vsem nam bo mnogo težje, vendar se bomo potrudili, da nadaljujemo tudi tvoje delo, ki nam bo vodilo za marsikatero odločitev.
V veliko zadovoljstvo mi je bilo sodelovanje s tabo, saj sva skupaj uspela marsikaj. Pogrešali te bomo vsi, ki imamo radi košarko, kot tudi vsi, ki te poznamo kot človeka.
Hvala ti za vse dragi Aleš od prijateljev in sodelavcev v KK Zlatorog Laško.
Miroslav Firm
1559
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 50-LETNICI KK ZLATOROG LAŠKO
V soboto, 28. septembra, se bo v kongresnem centru Thermane Laško odvijala slavnostna akademija ob 50-letnici obstoja Košarkarskega kluba Zlatorog Laško.
Na akademiji bodo podeljena priznanja vidnim in najzaslužnejšim članom kluba, ki so pomagali in soustvarjali zgodbo kluba, poskrbljeno pa bo tudi za bogat spremljevalni program.
Vljudno vabljeni, da skupaj proslavimo 50 let košarke v Laškem.
KK Zlatorog Laško
13. KOLESARSKI VZPON PIVOVARNE LAŠKO NA ŠMOHOR
Sobota, 31. avgust 2019
Start: Debro, parkirišče dvorane Tri Lilije Laško, ob 10.00
Kategorije:
Moški: Ml do 25 let, M2 od 26 do 45 Let, M3 od 46 do 60 tet in M4 nad 60 tet, DEČKI vključno do 18 tet Ženske: Ž1 do 35 tet in Ž2 od 36 Let dalje, DEKLICE vključno do 18 tet Posebej kategorije za gorska kolesa
sMk
CSLii« LUi.U
fOSSi ES
53
ŠPORT IN REKREACIJA
POHOD PO ORIONOVI POTI
sobota, 24. avgust 2019
start ob 9.00 pred kartuzijo Jurklošter
Organizator: Krajevna skupnost Jurklošter
POHOD PO MZEKOVI POTI
sobota, 1 september 2019
w
start ob 8.00 na ZP v Laškem
Organizator:
Etno odbor Jureta Krašovca pri ZKD občine Laško "MOŽNAR"
OHOD PO POTI TREH CERKVA
sobota, 21 september 2019
start ob 9.00 na Valvasorjevem trgu, pred TIG-em Laško
Organizator: STIK Laško v sodelovanju s krajani
POHOD NA SV. TROJICO
nedelja, 6. oktober 2019
start ob 9.00 na parkirišču v Jurkloštru
Organizator: Krajevna skupnost Jurklošter
Zadnji pohod v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH 2019 bo v soboto, 9. novembra 2019 - Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega.
Vsak hodi na lastno odgovornost! www.Lasko.info, Ki Po Laških poteh
54
DRUŠTVA
Rudarsko etnološko društvo Brezno - Huda jama_
V BOSANSKEM RUDNIKU BREZA
V laškem društvu za ohranjanje rudarske dediščine smo si zaželeli ogledati premogovnik, ki še deluje. Kot vemo, so laški premogovnik zaprli pred 27 leti, leta 1992. 15. junija letos smo se odpravili na obisk v še delujoči Rudnik rjavega premoga Breza v Bosno in Hercegovino (Rudnik mrkog uglja Breza). Rudnik se nahaja slabih 30 kilometrov severno od Sarajeva in deluje od leta 1907, torej več kot 100 let. Pri njegovem zagonu je bilo vključenih več rudarskih strokovnjakov iz Slovenije. Kadrovsko okrepitev s slovenskimi rudarskimi strokovnjaki pa je dobil tudi po koncu 2. svetovne vojne, po letu 1945, ko je bilo iz slovenskih rudnikov tja prerazporejenih več rudarskih inženirjev in vodilnih delavcev. Sedaj rudnik deluje v sistemu Javno podjetje Elektroprivreda Bosne in Hercegovine. V podjetju dela 1.200 zaposlenih, od tega 700 na odkopu v jami. Letos bodo v jami nakopali nekaj čez 400.000 ton in na
dnevnem kopu nekaj čez 200.000 ton rjavega premoga. Ves izkopani premog pošiljajo v Termoelektrarno Kakanj.
Gostitelji iz rudnika Breza so bili ob našem obisku radovedni in presenečeni, saj niso navajeni, da bi njihove jamske rove obiskovali turisti, pa tudi če imajo rudarske korenine. Pred upravno zgradbo je spomenik desetkratnemu udarniku in heroju dela rudarju Aliji Sirotanovicu, ki je bil v prvih letih po koncu 2. svetovne vojne najbolj poznan rudar v Jugoslaviji. Njegova podoba je bila upodobljena na bankovcu za 1.000 dinarjev. Poleg njegovega spomenika stoji marmorni spomenik s 50 imeni rudarjev, ki so umrli v rudarski nesreči ob eksploziji metana v jami »Sretno« 14. marca 1970.
Za varen obisk jame nas je bilo preveč. Od 54 udeležencev obiska rudnika smo lahko odbrali deset naših članov za obhod delovišč globoko v jami, ostali pa smo si ogledali izkopavanje premoga na dnevnem kopu in separacijo premoga ter rudarsko svetilničarno - prostor za polnjenje jamskih svetilk, rudniške umivalnice in garderobe. Ob koncu ogleda rudnika se kar nismo mogli posloviti, toliko smo si imeli eni drugim za povedati in tudi kaj povprašati. Ob slovesu so nam povedali, da jim je direktor rudnika obljubil, da bo lahko skupina njihovih rudarjev prišla na izlet v Slovenijo ter takrat obiskala Laško in rudarski muzej v velenjskem rudniku. Se bomo lahko pa tedaj še več pogovorili.
Dan smo zaključili v motelu na družabnem večeru, ki nam ga je popestrila pevka bosanskih pesmi z njihovim melo-som. Naslednji dan je sledil ogled znamenitosti Sarajeva in pred odhodom proti domu še okrepčilo z njihovimi čevapčiči na znameniti Baščaršiji.
Obisk rudnika je bil namenjen spoznavanju delovanja rudnikov dandanes, da smo v rokah spet držali premog in da smo izmenjali izkušnje z današnjimi rudarji.
Andrej Mavri Foto: Gregor Podkoritnik
STROKOVNO SREČANJE OBČINSKEGA ODBORA VSO LAŠKO IN OZSČ LAŠKO-RADEČE
V sredo, 12. junija, je v prostorih Aqua Rome v Rimskih Toplicah potekalo strokovno srečanje Občinskega odbora Združenja VSO Laško in Območnega združenja slovenskih častnikov Laško-Radeče, ki so se ga udeležili Srečko Javornik, predsednik Občinskega odbora VSO Laško, Drago Zupanc, predsednik OZSČ Laško-Radeče, in Slavko Kmetič, član predsedstva Združenja VSO. Cilj sestanka je bilo iskanje skupnih točk med obema društvoma, ki bi lahko pripeljale do medsebojnega sodelovanja na območju občine Laško.
Zupanc je pobudo za sodelovanje pohvalil in poudaril, da je povezovanje dobro zlasti pri obeležitvah zgodovinskih dogodkov iz časa osamosvajanja - kot prvo potencialno skupno točko je za začetek izpostavil spominsko obeležje pokojnemu častniku Štefanu Šemrovu, ki ga je na gradu Laško postavilo Združenje VSO, OZSČ Laško-Radeče pa njemu v čast vsako leto sodeluje na strelskem tekmovanju, ki ga organizira ZVVS Laško-Radeče. V znak pripravljenosti je predlagal, da si društvi izmenjata letna plana aktivnosti in tako oblikujeta sodelovanje.
Slavko Kmetič je predstavil zgodovino in delovanje Združenja VSO ter izpostavil odnos ostalih veteranskih organizacij do združenja, kar, žal, vodi v razdvajanje na državnem nivoju. Pri tem je poudaril, da to ni ovira za graditev skupnih točk, saj je sodelovanje med veteranskimi organizacijami izjemnega pomena, in s tem podprl sodelovanje med organizacijama na območju občine Laško.
Občinski odbor Združenja VSO Laško
55
■f
VSO
/jim^Nri. T* «tUJNOTI
OSAMO; uourvt
DRUŠTVA
Suhadol pri Zidanem Mostu_
SPOMENIK PADLIMA MINERJEMA
2. julija so v Suhadolu pri Zidanem Mostu odkrili spomenik padlima borcema Kamniško-zasavskega odreda. Spomenik padlima borcema se je postavil in odkril v času, ko drugod po Sloveniji skrunijo in uničujejo takšna spominska obeležja. Postavili sta ga Združenji borcev za vrednote NOB Hrastnik in Laško s pomočjo obeh občin.
Naloge partizanskih enot v letu 1944 so bile stalno oviranje nemškega okupatorja pri njegovem transportu vojaškega materiala iz Nemčije na balkansko in italijansko bojišče. To so najbolj uspešno opravljale tako, da so preprečevale železniški transport od severa proti jugu Evrope. Na našem območju sta bili takrat skoraj vsakodnevno minirani progi Mari-bor-Zidani Most in Zidani Most-Ljublja-
na. Miniranje proge so opravljali minerji Kamniško-zasavskega odreda. Ti minerji so bili najpogosteje nekdanji rudarji, ki so obvladovali delo z razstrelivom. Pri miniranju prog so jih ovirale posebej za varovanje železniške proge ustanovljene okupatorske enote.
Pred 75 leti - 12. julija 1944 - sta v Su-hadolu progo minirala dva borca omenjenega odreda, sicer rudarja iz rudnika Krmelj Franc Žužek - Jovo in Ciril Žužek - Don. Po opravljenem miniranju sta se med srditim obstreljevanjem stražarjev
proge umikala v hrib nad progo in bila pri tem ubita. Po vojni jima je na mestu smrti krajevna organizacija združenja borcev Zidani Most postavila spominsko obeležje, ki ga že nekaj let ni več.
Spominsko obeležje se je zdaj postavilo ob obletnici njune smrti, ker je prvotno obeležje pred petimi leti odneslo neurje oziroma hudourniški potok, ki teče poleg njega. Obeležje stoji v občini Laško, hudourniški potok pa teče tako po občini Laško kot občini Hrastnik, zato sta bili v ponovno postavitev obeležja vključeni obe občini. Na svečanosti ob odkritju spominskega obeležja je spregovoril borec hrastniškega združenja borcev Zoran Klemen, nekaj pesmi pa je zaigrala Steklarska godba Hrastnik. Za ponovno postavitev obeležja gre zahvala prejšnjemu županu Hrastnika Miranu Jeriču, lastnikom zemljišča, na katerem stoji obeležje, družini Legvart iz Suhadola, Javnemu podjetju Komunala Laško in domačinu v Suhado-lu Borutu Škegru za ureditev okolice obeležja.
Andrej Mavri
Lovska družina Loka pri Zidanem Mostu_
POSTOPEK OŽIVLJANJA, ZAUSTAVITEV KRVAVITEV, PROGRAM SVIT
Že v letu 2017 je Lovska družina Loka pri Zidanem Mostu v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja, Zdravstvenega doma Sevnica organizirala temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomatskega defibrilatorja. Ker so nenadni zastoji srca eden glavnih vzrokov smrti v Evropi in tudi v Sloveniji, smo se odločili, da v okviru izobraževanja pripravimo obnovitveno izobraževanje, na temo prve pomoči, s postopki oživljanja, seveda z uporabo avtomatskega defibrilatorja, AED. Kot je bilo že v preteklosti predstavljeno, lahko z avtomatskim, prenosnim defibrilatorjem, ponovno vzpostavimo delovanje srca in lahko tako rešimo nekomu življenje. Izobraževanje v treh sklopih smo izvedli 25. maja pri lovskemu domu.
Prvi sklop je zajemal teoretični del temeljnega postopka oživljanja, ki mu je sledilo praktično izvajanje masaže srca z umetnim dihanjem in uporabo AED. Praktični del smo izvajali na lutkah, ki so bile na razpolago vsem slušateljem. Seznanjeni smo bili z
56
osnovami, kako prepoznati srčni zastoj in kako začeti z zgodnjim oživljanjem, kajti človek z nenadnim srčnim zastojem ima veliko večjo možnost preživetja, če očividci pravočasno spoznamo zastoj srca in začnemo s temeljnimi postopki oživljanja.
Prav tako nismo pozabili obnoviti osnov zaustavitve krvavitev, dotaknili smo se tudi možnosti ravnanja pri različnih poškodbah, predvsem pri izvajanju lova. Z raznimi krvavitvami, predvsem majhnimi, se srečujemo največkrat. To so praske in odrgnine, ki ne ogrožajo življenja, je pa pomembno, da jih pravočasno in pravilno oskrbimo in s tem preprečimo nastanek brazgotin in okužb. Seznanjeni smo bili, da obstajajo arterijske, venske in ka-pilarne krvavitve. Zelo pomembno je, da smo seznanjeni z vzrokom krvavitve, ali so te krvavitve arterijske ali venske in ali so krvavitve zunanje ali notranje. Pri raznih krvavitvah so lahko žile poškodovane zaradi ureznin, zloma, udarnin, to pa so poškodbe, ki se lahko zgodijo tudi pri izvajanju lova. Če večjih krvavitev ne ustavimo, lahko povzročijo šok ali celo smrt, zato je naša naloga tudi, da pred prihodom reševalcev, zaustavimo večino krvavitev. Predstavnice Zdravstvenega doma Sevnica so s praktičnimi prikazi osvežile naše znanje, kako ravnati v primeru poškodb.
Ker je naša krovna organizacija, Lovska zveza Slovenije, že v letu 2014 podpisala Listino o podpori Programa Svit, smo del našega izobraževanja posvetili tudi zgodnjemu odkrivanju predra-kavih sprememb ter raka na debelem črevesju, ki je namenjeno predvsem moškim in ženskam v starosti med 50 in 60 let. Povprečna starost v naši lovski družini je preko 55 let, zato smo potencialna ciljna skupina za pojav predrakavih sprememb, z zgodnjim odkritjem le teh pa je zdravljenje učinkovitejše. S Programom Svit je bolezen možno odkriti zelo zgodaj, ko je lahko zdravljenje še uspešno.
Naše dopoldansko druženje oziroma izobraževanje smo zaključili z iskreno zahvalo vsem, ki so se potrudili obnoviti dogovorjene teme ter obljubili, da bomo s podobnimi izobraževanji nadaljevali in za podobna izobraževanja poizkušali privabiti še veliko več zainteresiranih.
Jani Krivec
Lovska družna Jurklošter
•j ibrn 1(6 jju jltmotpi
NOČ KNJIGE IN ČAKANJE NA DIVJEGA PETELINA
25. aprila je tudi v Jurkloštru potekala Noč knjige. Noč knjige je prostovoljni sa-moorganizirani vsenarodni in mednarodni projekt, ki se je letos odvil šesto leto zapored v predvidoma več kot 150 krajih po Sloveniji in zamejstvu. Učenci POŠ Jurklošter so se tudi letos, potem ko so si pripravili vse potrebno za nočno branje, odločili za obisk lovske koče v Jurkloštru. V spremstvu učiteljic so tik pred mrakom prikorakali na kočo in se predstavili kot Jurkloštrska legija - prišli so namreč sami fantje. Lovec Simon je legiji opisal življenje gozda, divjadi, vse prednosti in nevarnosti, ki so del gozdnega bogastva. Na koči smo se malo posladkali in po ogledu kratkih filmov o divjadi so se morali jurkloštrski legionarji vrniti v šolo, kjer jih
je čakala nova, knjižna dogodivščina.
Divji petelin je naša največja gozdna kura. Je značilen prebivalec starih, razno-dobnih in presvetljenih mešanih gozdov, v katerih sta mir in dovolj pritalnega rastlinja, zlasti jagodičja. Nekdaj je divji petelin poseljeval večino Slovenije, izjema so bili samo nižinski deli vzhodne Slovenije in večji del Primorske. Pri nas živi na skrajnem južnem robu vrstne naravne razširjenosti, zato se verjetno tudi zaradi učinka tople grede in globalnega segrevanja ozračja njegova številčnost pri nas zmanjšuje. Zdaj je najpogostejši v sredogorju, nekje od 800 do 1.600 m nadmorske višine. V srednji Evropi in tudi pri nas spada divji petelin med ogrožene živalske vrste, saj se njegova številčnost neprestano zmanjšuje (Vir: http://www.lovska-zveza.si.). V Sloveniji je bil cenjena lovska trofeja, leta 1984 pa je Lovska zveza Slovenije lov nanj zaprla. Od 1993 je zaščiten po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Razmnoževanje divjega petelina se začne, odvisno od vremenskih razmer in nadmorske višine, nekako konec marca in traja približno do sredine maja. Te-
daj se petelini in kokoši zberejo na mestih, ki jih imenujemo rastišča. Med samci nastajajo medsebojni boji, kar privede do rangiranja in praviloma samo najmočnejši petelin na rastišču oplodi kokoši. V času rastitve se petelin značilno oglaša, s čimer označuje svoje ozemlje in vabi kokoši. Petje lahko razdelimo v štiri faze: klepanje, drobljenje, glavni udarec in brušenje. Posebno zanimivo je, da je sicer izredno previdni in čuječ divji petelin v času brušenja bistveno manj pazljiv. Rastitev poteka v zgodnjem jutru.
Leta 1979 se je LD pridružil pripravnik Marjan. Njegov mentor, lovec Karlo, mu je tiste pomladi obljubil, da mu bo s skupino lovcev pokazal, kako se čaka divjega petelina. Še pred zoro so se zbrali in odšli proti kraju, kjer naj bi bilo rastišče, se posedli in čakali ... Seveda divjega petelina ni bilo ne videti, ne slišati, a potegavščina se je izkazala za prav prijetno druženje. Od takrat dalje jurkloštrski lovci, seveda dobro opremljeni za boj proti lakoti in žeji, na velikonočno soboto čakajo divjega petelina. Nekaj let po prvem čakanju so si na rastišče pripeljali domačega petelina - res, da ni klepal, drobil, udarjal in brusil, a nekajkrat se je le oglasil. Tudi letos, kot že 40 let, so se zbrali, družili in ulovili čisto pravega, domačega petelina, ki še danes kikirika.
Urška Knez, LD Jurklošter
| KONJEREJSKO DRUŠTVO B^l XJ> VRH NAD LAŠKIM XJ
vabi na
•	BLAGOSLOV TRAKTORJEV
Člani društva letos že drugič organiziramo blagoslov traktorjev. Vabljeni, da se nam pridružite v čim večjem številu. Vsak udeleženec bo prejel nalepko.
Blagoslov bomo izvedli pri Kozolcu na Slogih v Tevčah pri Laškem, in sicer v nedeljo, 25. 8. 2019, ob 15. uri. Blagoslov traktorjev bo opravil župnik Iztok Hanžič.
•	KONJENICO IN BLAGOSLOV KONJ
Kozolec na Slogih bo v septembru gostil dva konjeniška dogodka. V soboto, 21. 9. 2019, ob 14. uri vas vabimo na
konjenico, v nedeljo, 22. 9. 2019, ob 15. uri pa bomo priredili že 19. blagoslov konj.
Vabimo vse člane, prijatelje drugih društev in ljubitelje konj, da pripeljete svoje živali. Živali bodo prejele spominek, vsi konjerejci pa boste pogoščeni. Blagoslove bo opravil župnik Iztok Hanžič iz župnije Vrh nad Laškim.
Veseli bomo vaše udeležbe.
Če nam želite priskočiti na pomoč pri organizaciji dogodka, sporočite na tel. 041-865-283 (Mitja Moškotevc).
Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim
57
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
07 81 60 210
vet.postsev@siol.net
Snežno bel, nadvse prijazen in crkljiv odrasel muc v 1. letu starosti išče bolj notranji dom. Zaradi preobčutljivosti na sončne žarke bi mu bilo treba med poletjem mazati ušesa z zaščitno kremo. Je veterinarsko urejen.
Bratec in sestrica, oranžno bel muc in temno sivo bela muca, stara okoli 3 mesece.
Majhna tigrasta muca, Mlad, stara slabe 3 mesece. muc.
4 mesece star
Tigrasta muca, stara 3 mesece.
NALOGE IN PRISTOJNOSTI MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA IN REDARSTVA
ŽIVALI / MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT
S 1. 7. 2010 je uveljavljen Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec«. V sklopu medobčinskega inšpektorata deluje služba za inšpekcijski nadzor in služba za občinsko redarstvo.
SLUŽBA ZA OBČINSKO REDARSTVO
Pravna podlaga:
•	Zakon o občinskem redarstvu (ZO-Red),
•	Zakon o prekrških (ZP-1),
•	Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP),
•	Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP),
•	Zakon o cestah (ZCes-1),
•	Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1),
•	občinski odloki.
Pooblastila občinskih redarjev
Pooblastila občinskih redarjev so z zakonom določeni ukrepi, ki občinskim redarjem omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge. Pooblastila občinskih redarjev pomenijo do-
ločen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabijo le pod pogoji, ki so določeni v Zakonu o občinskem redarstvu.
Pristojnosti občinskih redarjev po zakonu o prekrških
Občinski redarji so prekrškovni organi v skladu z 49. členom Zakona o prekrških. Postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba tega organa.
Pooblaščena uradna oseba prekrškov-nega organa mora imeti za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga najmanj peto raven izobrazbe (t.j. občinski redar), za izdajo odločbe o prekršku pa najmanj šesto raven izobrazbe v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.
Pooblastila občinskih redarjev po zakonu o občinskem redarstvu (ZoRed]
Opozorilo:
Občinski redar lahko uporabi pooblastilo izreka opozorila v primerih, ko osebo v postopku seznanja - opozarja na nevarnost.
Ustna odredba:
Z ustno odredbo občinski redar daje obvezna navodila in prepovedi, odreja ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog iz pristojnosti občinskega redar-stva in jih mora kdo storiti ali opustiti zaradi zagotovitve teh nalog. Tisti, ki ne upošteva odredbe občinskega redarja, ga lahko občinski redar kaznuje z globo, ki je za neupoštevanje odredbe predpisana v Zakonu o varstvu javnega reda in miru.
Ugotavljanje identitete:
Občinski redar ugotavlja identiteto osebe, ki s svojim ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo ogrozila varnost ljudi ali premoženja, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Varnostni pregled osebe:
Pri opravljanju uradnih nalog, lahko občinski redar, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe, opravi varnostni pregled.
Zaseg predmetov:
V skladu z določili zakonov, ki dajejo občinskim redarjem pooblastila in podzakonskimi predpisi, lahko občinski redar zaseže:
58
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT
•	acetilen oz. karbid in druge plinske zmesi za pokanje po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1),
•	neupravičeno uporabljeno parkirno karto za invalide po Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP),
•	po Zakonu o prekrških (ZP-1) pa lahko občinski redar zaradi zavarovanja izvršitve odločbe s sklepom odloči, da se storilcu začasno odvzame potno listino, vozniško dovoljenje, dokumente vozila, prevozne listine ali druge dokumente, ki spremljajo blago.
Zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja:
Občinski redar sme na kraju dogodka zadržati storilca prekrška in osebo zaloteno pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog. Zadržati sme osebo, ki noče pokazati dokumenta oziroma ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti. Zadržanje sme trajati do prihoda policistov, vendar najdlje eno uro.
Uporaba telesne sile, sredstev za vezanje, vklepanje in plinskega razpršilca (prisilna sredstva):
Fizično silo in plinski razpršilec sme občinski redar uporabiti samo v primeru, če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega protipravnega napada. Sredstva za vezanje in vklepanje pa sme občinski redar uporabiti zoper osebo, ki jo sme v skladu z ZORed zadržati, če se upira zadržanju ali želi pobegniti.
Pooblastila občinskih redarjev po Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP]
Zakon o pravilih cestnega prometa v 15. členu določa pooblastila občinskih redarjev, ki obsegajo nadzor nad: varstvom okolja; odgovornostjo staršev, skrbnikov oz. rejnikov; izločitvami vozil iz prometa; odstranitvijo nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila; območji umirjenega prometa; območji za pešce; uporabo zaščitne čelade; prepovedjo uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila; vožnjo z vozilom po cesti; vožnjo z vozilom na prehodu za pešce; najvišjimi dovoljenimi hitrostmi; najvišjimi dovoljenimi hitrostmi posameznih vrst vozil; odpiranjem vrat vozila; zapustitvijo vozila; označitvijo ustavljenih vozil; ustavitvijo in parkiranjem; parkiranjem na parkirnem mestu označenem za invalide; območjem kratkotrajnega parkiranja; izjemami parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno; pogoji za opravljanje gospodarske vožnje; udeležbo pešcev
v cestnem prometu; označitvijo pešcev; varstvom otrok; prevozom oseb; jahačem, goničem in vodičem živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu; pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu; prometno signalizacijo in svetlobnimi prometnimi znaki.
Pooblastila občinskih redarjev po zakonu o cestah (ZCes-1]
Zakon o cestah določa v 106. členu pooblastila občinskih redarjev, ki obsegajo: prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste, uporabo nekategoriziranih cest, kontrolo največje dovoljene osne obremenitve vozil na javnih cestah, kontrolo največje dovoljene skupne in največje dovoljene mase vozil na javnih cestah, nadzor izrednih prevozov po javnih cestah, označitev vozil za izredne prevoze, na-ležne ploskve na kolesih vozil in izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste - lokalni promet.
Pristojnosti občinskih redarjev po zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1]
Občinski redar lahko v skladu z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem postopku ukrepa v naslednjih kršitvah: nedostojno vedenje, vsiljivo beračenje na javnem kraju, uporaba nevarnih predmetov, poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe, pisanje po objektih, vanda-lizem, kampiranje, ščuvanje živali in neupoštevanje zakonitega ukrepa oziroma odredbe uradne osebe.
SLUŽBA ZA INŠPEKCIJSKI NADZOR
Občinski inšpekcijski organi opravljajo naloge iz svoje pristojnosti na lokalni ravni, na podlagi občinskih odlokov, zakonov in podzakonskih predpisov, v katerih jih občine ali država pooblaščajo za izvajanje inšpekcijskega nadzora.
Inšpekcijsko nadzorstvo se izvaja na osnovi predpisov s področja:
•	občinskih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet (odloki, Zakon o cestah in podzakonski predpisi),
•	urejanja cestnega prometa na občinskih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet ter drugih javnih površinah, ki se uporabljajo za promet vozil (odloki, Zakon o pravilih cestnega prometa in podzakonski predpisi),
•	oskrbe s pitno vodo (odloki, Zakon o varstvu okolja in podzakonski predpisi),
•	odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (odloki, Zakon o varstvu okolja in podzakonski predpisi),
•	ravnanja s komunalnimi odpadki (odloki, Zakon o varstvu okolja in podzakonski predpisi),
•	urejanja in čiščenja javnih površin (odloki),
•	oglaševanja in reklamiranja (odloki),
•	občinskih taks (odloki),
•	pokopališke dejavnosti (odloki),
•	urejanja območij oziroma objektov v Mestni občini Celje za izvedbo vzdrževalnih del (odloki),
•	drugih predpisov občin in države, s katerimi je določena pristojnost občinske inšpekcije,
•	gradnje enostavnih objektov, za katere ni predpisano gradbeno dovoljenje v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine (gradbeni zakon, občinski odloki).
Upravni in prekrškovni postopki pri delovanju inšpekcijske službe so predpisani z državnimi predpisi:
•	Zakonom o inšpekcijskem nadzoru,
•	Zakonom o splošnem upravnem postopku,
•	Zakonom o prekrških in
•	predmetna zakonodaja po posameznih področjih.
Po zakonu o prekrških odločajo prekr-škovni organi (policija, carina, inšpektorati, redarstva itn.) in sodišča. Zakon deli postopek na hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, in redni postopek, ki ga vodijo okrajna sodišča.
Občinski inšpekcijski organi delujejo tudi s ciljem preventivnega ukrepanja:
•	odgovarjajo na pisna vprašanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na njihovo delovno področje,
•	prek medijev obveščajo javnost o ugotovljenih nepravilnostih in posledicah kršitev predpisov iz svoje pristojnosti,
•	na druge načine delujejo v smislu osveščanja javnosti.
Zdenko Lesjak, inšpektor višji svetnik vodja inšpektorata in redarstva
59
POLICIJA / ZANIMIVO
VODJE POLICIJSKIH OKOLIŠEV
V tokratni številki Laškega biltena vam predstavljamo vodje policijskih okolišev na območju Policijske postaje Laško.
Zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja je temeljno poslanstvo policijskega dela, ki se lahko uresničuje samo skupaj z ljudmi, med katerimi in za katere policisti delujejo. Takšno delovanje se imenuje »V skupnost usmerjeno policijsko delo«. Ta izraz pomeni filozofijo dela policije, ki daje večji poudarek sodelovanju z lokalno skupnostjo oziroma z ljudmi v lokalni skupnosti. V takšnem policijskem delu ima najvidnejše mesto vodja policijskega okoliša. To je policist, ki ga najpogosteje srečujete na ulici, v bloku, lokalu, podjetju, vrtcu, šoli. To je policist, ki v prvih šolskih dnevih pred šolo varuje vaše otroke, ki sodeluje na sestankih z različnimi organizacijami in društvi v lokalni skupnosti in je policist, ki vam svetuje, kako se zavarovati pred vlomilci in tatovi.
Temeljna naloga vodje policijskega okoliša je zaznavanje dogodkov oziroma okoliščin, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na varnost posameznika, te okoliščine analizira, poskuša ugotoviti vzroke, v nadaljevanju pa opravi določene naloge z namenom, da se odpravijo vzroki za nastanek različnih okoliščin, ki lahko ogrožajo. Zato vas vodja policijskega okoliša obišče, se z vami pogovori, vse z namenom, da bi čimprej odpravil okoliščine, ki bi lahko vodile do varnostnih dogodkov. S tem želi prispevati, da bi bili čimbolj varni. Pri tem je njegovo glavno orožje komunikacija z ljudmi (predvsem prisluhniti težavam posameznikov v zvezi z zagotavljanjem varnosti in svetovanje).
Ker smo ugotovili, da občani ne poznajo »svojega« vodje policijskega okoliša, prav tako pa so v zadnjem času na Policijski postaji Laško delo vodje policijskih okolišev pričeli opravljati drugi policisti, vam predstavljamo vodje policijskih okolišev na Policijski postaji Laško.
časi. To je zgodba o laškem termalnem kopališču in električni razsvetljavi.
Laško termalno kopališče je začelo svojo zgodbo s ponovnim odkritjem termalnih vrelcev ob gradnji južne železnice oziroma, če smo povsem natančni, ob izvedbi popravkov železniškega mostu in nadvoza ceste v Rečico. Takrat so delavci pod vodstvom ing. Leopolda Rodla naleteli na izvirke tople vode. Kljub temu, da so Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice med objavo novice 15. septembra 1852 potožile: »Škoda le, da je vrelec tako blizu vode ali popolnoma v vodi. Kadar Savinja veči prihaja, -da tedaj ne bo lahko tu toplic napraviti«, je inženir Rodel sprejel izziv, kupil zemljišče in po 20 mesecih gradnje 1. maja 1854 slovesno odprl kopališče.
Rodel se je pri rešitvi ključnega problema, prenosu tople vode vrelcev na površje, zanesel na svojo stroko in moč pritoka Rečice. Na njej je namreč zgradil veliko vodno kolo, ki je z močjo Rečice poganjalo črpalke ter tako zagotavljalo pritok termalne vode iz globin na površje. To vodno kolo je zelo pomembno tudi za našo zgodbo.
Kopališče je res moralo biti urejeno, saj je dobilo ime po mladem cesarju Francu Jožefu- Kaiser-Franz-Josefs-Bad. A kot se velikokrat zgodi, je Rodel kmalu zašel v finančne težave in je moral komaj zgrajeno kopališče v letu 1856 prodati dr. Lorenzu Steinu, dunajskemu profesorju in razumniku.
Stein je dvignil kopališče na višji nivo ter s tem privabil družbeno smetano tedanje države. A razkošje urejenosti kopališča,
Robert Bezamovski - vodja policijskega okoliša za območje Laškega, Rečice pri Laškem in Marija Gradca.
Darja Jošt - vodja policijskega okoliša za območje Rimskih Toplic, Sedraža, Vrha nad Laškim, Šentruperta, Jurkloštra in Zidanega Mostu.
Danijel Hiter - vodja policijskega okoliša za območje Radeč, Vrhovega, Jagnjenice in Svibnega. V Radečah deluje tudi Policijska pisarna, ki ima uradne ure ob ponedeljkih med 8. in 10. uro ter ob sredah med 14. in 16. uro.
V kolikor potrebujete pomoč ali druge informacije, povezane z zagotavljanjem varnosti ljudi in premoženja, se lahko obrnete na vodje policijskega okoliša, in sicer na elektronski naslov Policijske postaje Laško pp_lasko.puce@policija.si ali pokličete na telefonsko številko Policijske postaje Laško (03/73-44-830).
MKJ
LAHKO REKLAMNI OGLAS SPREMENI ZGODOVINO?
Oglas Kaiser-Franz-Josefs-Bad v dunajskih časopisih pomladi 1883_
Ste se kdaj vprašali, ali lahko pravočasno objavljen oglas spremeni vedenje o zgodovini? Lahko vpliva na splošno sprejeta dejstva? Smo vam vzbudili zanimanje? Super! A gremo lepo po-
60
ki je privabljalo eminentne goste, je seveda zahtevalo visoke stroške in tako je bil dr. Stein prisiljen kopališče prodati, najprej sinu, leta 1882 pa je nov lastnik postal dunajski bogataš in navdušen športnik Teodor Gunkel. Z njim pa naša zgodba dobiva svoje mesto v zgodovini.
Gunkel je z učinkovito reklamo hitro povrnil kopališču ugled, ki ga je že imelo. Lotil se je tudi prenove in tako je prenovo učakalo tudi vodno kolo z začetka zgodbe. Poleg same prenove je nanj namestil, kot piše Jure Krašovec v brošuri IZ PRETEKLOSTI LAŠKEGA ZDRAVILIŠČA (Laško 1994), »tudi dva dinamo stroja, ki sta dajala 5 kilovatov moči. Tako je bila leta 1882 postavljena prva električna centrala na vodni pogon na slovenskih tleh, ki je z enosmernim tokom oskrbovala svetila po vseh prostorih in
sprehajališčih kopališkega parka. Torej eno leto po svetovni razstavi v Parizu, ko so žarnice Th. Edisona prvič množično svetile. V primeru suše ali zmrzali pa je bila na voljo lokomobila«.
Tu pa se zgodba prvič zaplete. Uradno velja, da je prva žarnica na slovenskih tleh zagorela 4. 4. 1883, ko časopis Marburger Zeitung poroča: »Tukajšnja firma Karl Scherbaum je v svojem parnem mlinu uvedla električno osvetlitev in število svetilk znaša šestintrideset.« Za trditve v brošuri o elektrifikaciji in električni razsvetljavi v letu 1882 namreč ne poznamo vira, iz katerega je črpal Jure Krašovec za navedene trditve. Poleg tega se je Jure Krašovec zmotil v formulaciji razstave v Parizu, saj se leta 1881 ni odvijala svetovna razstava ampak I. mednarodna razstava elektrike in na kateri so obiskovalci dejansko lahko občudovali žarnice z ogleno nitko, razvite dve leti prej. Se je zmotil tudi v datumu postavitve električne centrale na vodni pogon in z njo povezanim prižigom električne razsvetljave v Kaiser-Franz-Josefs-Bad?
Odgovor nam morda ponuja reklamni oglas. Theodor Gunkel je namreč v pripravi na svojo prvo sezonu v Laškem leta 1883 izvedel reklamno akcijo, predvsem v dunajskih časopisih, saj je sam izhajal iz dunajske visoke družbe. Tako je že v mesecu marcu 1883 v časopisih objavil reklamni oglas, ki vabi obiskovalce v Laško, v Kaiser-Franz-Josefs-Bad. Prva trenutno poznana objava je bila najdena v časopisu Neue Freie Presse 7. marca 1883, kjer se v marcu pojavi oglas še 24. marca. Oglas lahko najdemo še v časopisu Wiener Salonblatt 11., 18. in 25. marca 1883. Zanimivo je, da je bil tudi v Laibacher Zeitung enak oglas objavljen 17. in 31. marca 1883. Oglas se je pojavljal v časopisih še tudi v kasnejših mesecih, z rahlo spremenjeno vsebino.
V oglasu vabi v Kaiser-Franz-Josefs-Bad Tuffer na spodnjem Štajerskem »neposredno ob avstrijski železniški postaji Trg Tuffer, v najlepšem predelu, tako imenovan štajerski Švici, oddaljeni cca. 8,5 ur od Dunaja.« ... kjer se nahajajo terme, ki se izkažejo »pri nevroloških obolenjih, boleznih spodnjega dela telesa in ženskih boleznih, vsesplošni oslabelosti, slabokrvnosti, težki rekovalescenci, pri vsipu, revmatizmu, bolečinah v sklepih, težavah s koži, itd. itd.« Nato opiše, kaj vse terme ponujajo, med drugim pitnik s termalno vodo, ustanova ima lastno mlekarno, kar omogoča mlečne in sirotkine terapije, v termah je velik bazen, zelo elegantne posamezne kopeli, dve restavra-
Kaiser-Franz-Josephs-Bad Tiiffer
linter-Steicrmark
(aWjt |n Btnordifl« rait H6mcrb»d Tflffer),
unnlfttlbdl on »(T cS<nfi4i[4tn 6»»Mi>6«Itm OT«rft Iftfftt, (1 ht iqjafttit »f{[«i, ba [(tCHDUki .etrimto™ «Awtii', »V. etmHi In Bid tr.tltiel.
t»t 61(t hMlitw ■l^Hjta «frolMtttmtn VM W C. fctuSJttn (IA Mto Iflitia fcft fNrptnl»«!». UnittlitH» unfc *MB»ifi?T<irtH)iltiii( «One rtltltttr drtinto-tif. Plmarinuth, (rtimtrtr ilttcnoalt»«*». tt!*t,Jtl>t«* atlltnitn. WtkafililKit. .«ain-ailmiontn it. it
1 ' ' ~ Itf&oi Iqa
S>tt ff'.irttt is III mi 5 r .
Hiti(strict fit Bruit., JWiltttf:__________ _ ..
till»::! 0N3 titans |ti titan«»; ft »1(1(1 III «11 flaMl 8<V SJIiiort ttfl« tyiIt(KB*(it ib ®iif * tin* Wcf Irani«
£tt ®rimi|tt tit «t»tt «iti Ctfc	»« M« Istalt >ti
ilHiiltflin flalortttnigt« (»lisHStni tiaicri$1ta But (Si ttiatort >n P. T. Surstfn iitni |a i 10*5(11.
t>it Hidilt ((Ml tin ito!«	kit ([(taint CtMiuUkr til
(rtutn {liptiliidii fliltt«» isi ««infliflt. fcttti KtftaLraliinn, Gerfiiia, SMb an) »(Ifiimn«, tint tin« Uat-eastEt K. €&lai,	flisait.
itnlta auk tn «¡(int* llnmiunn rirliiKa Mm »Jit (¡»I ntllnr SmltiLUji-
r»(t. Bar fli>tr. tu	tftjonlr	kHlt. Wtmlitb*
tuna Seitaniftiu* unb ittltiioitatf&inbitna in aHcn	ttc BafttH
»it StEam.Cailsn Itjinr! ■■ 1. M®t, (Santa limfilititi Mum tit CmW Ut 4tB(t 3»S< etliiai« wtrito; fit arjtllAt Vtltiia« Hb.r-nlrnBt f" 1». H. KlIMr *cbBn.P*r)»tlOf. W» al$tl(t rJiitt flu r it of It kit 15. «Mil, IBl««, I . e*tntnr«Tng«fli ».
Xsfcigia Mltrtt US« HlKt «iitflitt« «n Mt	W4J
Direction Kalier-FraniJotcphi-Bad TOffer
(a(«i Jicmtrtet Zulfit} In *Icl«rM»rk.
»t»tKrti imti«.	Theodor Gunkel.
aat ean)inl<ISc«W HfaiKrl «lina, in . . .. - " " ■jiitu djtiK
ciji, salon, igralna soba in knjižnica ter lastna kapelica. Lepe senčne promenade in očarljiva okolica dajo kopališču še dodatno privlačnost in so pripravljene za izlete elegantnih družb. A hkrati ne pozabi niti na tehnološke dosežke tistega časa, saj lahko v oglasu preberemo »Električna osvetlitev, telegrafska in telefonska povezava v vseh stavbah ustanove.« Okrepljen tisk je objavljen v oglasu, kar kaže na to, da se je Gunkel dobro zavedal, da je to pomembna novost v ponudbi!
Torej, v mesecu marcu 1883 je lastnik kopališča, dunajski svetovljan in priznan športnik Theodor Gun-kel, izhajajoč iz dunajske visoke družbe, objavil v dunajskih časopisih oglas s povabilom v Laško, kjer je natančno navedel, da je električna osvetlitev, telegrafska in telefonska povezava na voljo v vseh stavbah ustanove. Vse to se je zgodilo pred novico, ki nas obvešča, da je v Mariboru zagorela prva žarnica. Seveda bi lahko v reklamnem oglasu navedel neresnična dejstva, torej objavil, da ima električno razsvetljavo, ki pa še v času objave oglasa ne bi delovala. Vendar, če razmišljamo, da je objavil oglase v dunajskih časopisih, od koder je izhajal in v krogih, v katerih se je gibal, skoraj ni verjeti, da bi navajal neresnična dejstva oz. dejstva, ki se bodo zgodila v bližnji prihodnosti.
Morda še en dokaz je objava v Osterreichische Badezeitung 29. aprila 1883, ki poroča o spremembah, ki jih je kopališče doživelo »od lanske sezone«, ko je delni lastnik postal Theodor Gunkel. Tako so bili »številni prostori v vseh delih elegantno prenovljeni, posebej veliki bazen in vse ločene kopeli obložene s carrarskim marmorjem. Na železnici nasproti ležečem vhodu je bil zgrajen velik mogočen slavolok, katere okvir z zlatimi lističi vodi do ustanove. Leteči most bo povezal obe slikoviti obali.« Poleg tega pa »Zdraviliška stavba, kot tudi Salon, sta osvetljena z električno svetlobo.« (vir:http://anno.onb.ac.at/)
Vodno kolo, ki je pomemben del naše zgodbe, je danes ponovno postavljeno ob potoku Rečica. S pritiskom na gumb ga poženete in po nekaj obratih kolesa v bližini zasveti luč. Kot je daljnega leta 1883.
Torej lahko reklamni oglas spremeni zgodovino? Presodite sami.
Boštjan Vrščaj
61
NAPOVEDNIK
AVGUST
Sobota, 17. avgust
•	Parkirišče pred trgovino KZ Laško v Jurkloštru: Pohod udeležencev spominske svečanosti na Njivcah (9.00) (svečanost na Njivcah ob 11.00)
Sreda, 21. avgust
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00-11.00)
Petek, 23. avgust
•	Občinsko dvorišče: Avgust pod zvezdami - filmski večer (20.30)
Sobota, 24. avgust
•	Kartuzija Jurklošter: Pohod po Orionovi poti (9.00)
•	Igrišče pri PŠ Jurklošter: 26. turnir v malem nogometu (15.00)
Sreda, 28. avgust
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00-11.00)
Petek, 30. avgust
•	Občinsko dvorišče: Avgust pod zvezdami - Slaba družba, stand-up komedija (20.30)
Sobota, 31. avgust
•	Planinski dom na Šmohorju: Gremo v hribe
•	Parkirišče pred dvorano Tri lilije:
13. kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor (10.00)
•	Kartuzijska pristava Jurklošter: Prireditev ob 70-letnici lovstva v Jurkloštru (16.00)
SEPTEMBER_
Sreda, 4. september
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00-11.00)
Četrtek, 5. september
•	Rimske Toplice: Kolesarjenje DU Rimske Toplice po dolini Gračnice do Brodnic (14.00)
Petek, 6. september
•	Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00-16.00)
•	Večnamenski objekt - gasilski dom Rimske Toplice: Rimski večer (19.00)
Sobota, 7. september
•	ŽP Laško: Pohod po Anzekovi poti (8.00)
Sreda, 11. september
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00-11.00)
Četrtek, 12. september
•	Knjižnica Laško: Zaključek akcije Poletni bralci z Boštjanom Gorencem Pižamo (17.00)
Sreda, 18. september
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00-11.00)
Četrtek, 19. september
•	Aškerčeva domačija na Senožetih: 25. srečanje pevskih zborov (17.30)
Sobota, 21. september
•	TIC Laško: Pohod Po poti treh cerkva (9.00)
•	Staro mestno jedro Laškega: Guštfest (15.00)
•	Dom svobode Zidani Most: Prireditev ob krajevnem prazniku (18.00)
Sreda, 25. september
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00-11.00)
•	Kulturni center Laško: Menopavza, komedija (19.30)
Četrtek, 26. september
•	Knjižnica Laško: ddr. Igor Grdina: Čitalništvo na Slovenskem (predavanje ob obeležitvi 150-letnice čitalnice v Laškem trgu) (19.00)
OKTOBER_
Sreda, 2. oktober
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00-11.00)
Četrtek, 3. oktober
•	Igrišče za balinanje pri gostišču Hochkraut v Rimskih Toplicah: Kostanjev piknik DU Rimske Toplice (13.00)
Petek, 4. oktober
•	Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00-16.00)
Nedelja, 6. oktober
•	Parkirišče pred trgovino KZ Laško v Jurkloštru: Pohod na sv. Trojico (9.00)
Sreda, 9. oktober
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00-11.00)
Četrtek, 10. oktober
•	Knjižnica Laško: Predstavitev knjige dr. Martina Pollacka o Paulini Drolc (roj. Bast) z naslovom Die Frau ohne Grab (19.00)
Petek, 11. oktober
•	Aškerčeva domačija na Senožetih: Geza Erniša (18.00)
POLETNA RAZVAJANJA v RIMSKIH TERMAH
ISCES DELO? NOVE IZZIVE? SI ŽELIŠ DELATI IN RAZŠIRITI SVOJA ZNANJA?
Potem je ekipa RIMSKIH TERM pravi naslov zate.
Ne odlašaj - tvojo prošnjo
s kratkim opisom izkušenj pričakujemo na kadri@rimske-terme.si.
Zelo si želimo, da prav ti postaneš del kolektiva
IZBRANA PONUDBA V WELLNESS CENTRU AMALIJA
TERMALNA OSVEŽITEV:
KOPANJE odrasli od 86 dalje (večerno kopanje po 18. uri, pon-pet)
MADEROTERAPIJA OBRAZA (45 min): 35 € Masaža obraza z lesenimi valjčki
VLAZILNA NEGA OBRAZA DR. SPILLER (60 min]: 60 €
ANTI-AGING PRESTIŽNA NEGA OBRAZA DR. SPILLER (60 min): 70 6
DETOX TRETMA DR. SPILLER (45 min): 356
VISOKOINTENZIVNI
KOPANJE otroci od 7 6 dalje (večerno kopanje po 18. uri, pon-pet)
SAVNANJE V DEŽELI SAVN VARINIA od 146 dalje (večerno savnanje po 18. uri, pon-pet)
NOVO V PONUDBI:
WELLNESS KOTIČEK S HITRIMI
KULINARIČNA PONUDBA
Kulinarična razvajanja
vAla carte restavraciji Sofija s ponudbo jedi iz najboljših lokalnih sestavin.
KULINARIČNE DOBROTE KAVARNE PRINCESE VIKTORIJE:
domače tortlce iz vitrine, piškoti s termalno vodo, naravna
IMATE TEŽAVE S HRBTENICO? VAS BOLI KRIŽ?
SE TEŽKO GIBATE?
Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah.
Z vami bodo priznani specialisti medicine.
Informacije in rezervacije:
03 5742000 booking@rimske-terme.si
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO
Vabimo k vpisu v naslednje srednješolske programe za odrasle:
3-letni	programi (SPI): gastronom hotelir, bolničar-negova-lec, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih instalacij, trgovec
4-letni	programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija
Poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski tehnik
Poklicni tečaj (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija
Obiščite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot.
Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 E-pošta: sic.lasko@siol.net Internet: www.sc-konjice-zrece.si
Mm
TEHNIČNI PREGLEDI LASK0
Podšmihel 1f, 3270 Laško
info.lasko@am-miklavc.com www.am-miklavc.com
059 95 22 21
bar
MIKLAVC
DELOVNI CAS Tehnični pregledi
od pon. do petka 800 - 180C sobota	800 - 120C
nedelje in prazniki ZAPRTO
DELOVNI CAS
od pon. do petka 530 - 213 sobota	700 - 2 1 3
nedelje in prazniki ZAPRTO
63


■
■
Bar

« imiiiial
ZA VAS PRENAVLJAMO
imjjgE liffl

m
«L

Sodobni prostori za medicinske in wellness masaže
Nege obraza in telesa
Termalne, zeliščne, medene in solne kopeli

•	Solna soba
•	Termoterapija za parafango obloge in parafin
•	Hidroterapija
•	Vodni fitnes
Individualni in skupinski tečaji plavanja za otroke in odrasle
Kondicijsko plavanje ob protitočni šobi
šobi
kopeli
HHfH Jr^j
idr*vilvnKffliujr
tCiTKlOip^pIl
A