VELIKA naro	ČNIŠKA
AKCIJA	
DOGOVOR, KI DRŽI!
Gorenjska y Banka
Banka .> posluhom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
BHGLAS
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 59 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 29. julija 2003
Foto: Tina Doki
Gobarji
Letošnja gobarska sezona ne bo tako izjemna, kot je bila lanska. Na srečo, poreko blejski gozdarji, ki se jim je lani ob pogledu na z gobarji oblegane pokljuške gozdove kar temnilo pred očmi. Približno tisoč vozil je lansko poletje vsak dan preplavilo Pokljuko (in ne samo njo), avtomobili so zasedli večino gozdnih poti in vlak - pomagale niso niti zapornice -, njihovi lastniki pa z nabiranjem gob plenili gozdove. Minilo je leto in v gozdove se znova vračajo gobarji. Ti so vsako leto bolj disciplinirani, vedno bolj so osveščeni o pravilih nabiranja gob, ki jih je pred osmimi leti vzpostavila Uredba o zavarovanju samoniklih gliv. Seveda se najdejo izjeme, ki sta jim dva kilograma dnevno nabranih gob na osebo "premalo", vendar inšpektorji so vseeno vedno bolj zadovoljni. Tudi na prvi letošnji akciji nadzora nad gobarji, ki je prejšnji petek potekala na Pokljuki, so nadzorniki z veseljem ugotovili, da so kršitelji redki. A ta ugotovitev večinoma velja za slovenske gobarje. Kaj bo avgusta, ko bodo v slovenske gozdove znova množično zašli tudi Italijani, je že drugo vprašanje. Naši zahodni sosedje v svojih gozdovih pač ne smejo nabirati gob, zato je zanje Slovenija pravi gobarski raj, ki so ga doslej s pridom izkoriščali. Njihovo pretirano slo po naših gobah trenutno vsaj delno še brzda v bližnji prihodnosti odpravljena ovira -državna meja. Po veljavni uredbi je namreč iznos svežih gob preko meje prepovedan, razen z nekaterimi izjemami. Toda ta "gobarska meja" bo kmalu ukinjena. Kdo bo tedaj brzdal prevelike gobarske apetite naših sosedov? Slovenske gobarje so v zadnjih letih pristojne službe (in tudi mediji) že v dobri meri osvestili o gobarskem bontonu, kdo pa bo tujce? Trije inšpektorji, ki pokrivajo celotno Gorenjsko, tega zagotovo ne bodo zmogli. Naših medijev pa tudi ne spremljajo prav vneto, mar ne. Simon Šubic
Slovesnost pri ruski kapeli pod Vršičem
Vršič - Minulo nedeljo so se pri ruski kapeli pod Vršičem zbrali številni visoki predstavniki Slovenije, Ruske federacije, ruske dume, slovenske katoliške cerkve in ruske pravoslavne cerkve ter domačini in častitljivo počastili spomin na več kot tristo umrlih ruskih ujetnikov in njihovih avstrijskih stražarjev, ki jih je marca leta 1916 zasul plaz. Vsi govorniki so poudarili, da je spomin tudi opomin, da se vojne grozote ne ponovijo in da je Slovenija vedno
bolj politično, kulturno in gospodarsko povezana z Rusijo. Visoki politični in cerkveni dostojanstveniki so se ob tej priložnosti zahvalili domačinom, ki že desetletja tako lepo skrbijo za kapelico, položili so vence, nato pa je bila maša, ki jo je vodil škof ruske pravoslavne cerkve.
Ocena škode do konca avgusta
Ljubljana - Na upravi za zaščito in reševanje seje sestala državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah in se seznanila z novim zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč in z metodologijo za ocenjevanje škode. Uprava za zaščito in reševanje je po zakonu pristojna za oceno škode in ukrepe za njihovo odpravo. Državna komisija je sklenila, da se bo ocena škode zaradi hruševega ožiga, ki je še posebej prizadel Gorenjsko, naredila na koncu vegetacijskega obdobja, ko se bo bolezen ustavila. Škoda bo ocenjena na osnovi odločb inšpektorjev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pravilnika o odškodninah pri zdravstvenem varstvu rastlin.
Do 20. avgusta bodo regijske komisije pripravile skupne ocene škode, skupna ocena za državo pa bo znana konec avgusta in v začetku septembra posredovana vladi. J.K.
Gorenjska polna turistov
Bled, Ribčev laz - Gorenjski turistični delavci in hotelirji so zadovoljni, saj minuli konec tedna v blejskih, bohinjskih in kranjskogorskih hotelih ni bilo mogoče dobiti proste sobe, dobro zasedeni so tudi avtokampi, letošnji julij pa je dober mesec tudi za lastnike zasebnih sob. V blejskih hotelih in avtokampu v Zaki je bilo minuli konec tedna več kot 3000 gostov, v bohinjskih hotelih, zasebnih sobah, apartmajih in avtokampih pa okoli 4000 gostov.
V prvi polovici julija je na Bledu letovalo več kot 34.000 gostov. Prevladujejo tuji gostje, slednjih je kar 96 odstotkov, preostali štirje odstotki so domači gostje. Direktorica LTO Bled Eva Štravs Podlogar je povedala, da je letos manj nemških gostov kot minula leta, v prvi polovici leta jih je bilo 16 odstotkov manj, kar je po njenih besedah tudi posledica recesije v Nemčiji. "Tako dobrega julijskega obiska ni bilo že nekaj let.
Običajno je bil vrhunec sezone šele sredi avgusta, ko so prišli italijanski gostje. Upam, da se bo dobra sezona nadaljevala, vsekakor pa bomo skupaj s hotelirji in ostalimi turističnimi delavci morali najti dobre zamisli tudi za zimsko sezono," je dejala Štravs Podlogarjeva. Bled je ob koncih tedna poln enodnevnih obiskovalcev, polni sta obali v Mlinem in Zaki, dobro pa je obiskano tudi Grajsko kopališče, kjer so letošnjo po-
nudbo obogatili s plezalno steno. Blejski hotelirji so letošnje poletje goste večinoma sprejeli v prenovljenih hotelih, prenovljeni sta terasi Panorama in Rik-lijev hram, na terasah Panorama in Park pa je vsak večer tudi plesno glasbo.
Minulo nedeljo so rekorden obisk enodnevnih gostov doživeli tudi v Bohinju, saj so našteli več kot 20.000 obiskovalcev. Ob jezeru se je trlo kopalcev, polna so bila obrežja rek, dobro obiskane so bile tudi planinske koče. V bohinjskih hotelih je 600 gostov, v zasebnih sobah 1200, okoli 400 gostov počitnikuje v penzionih in apartmajih, v avtokampih pa so konec minulega tedna našteli 1500 gostov. "Kar 85 odstotkov vseh gostov so tuji gostje, v hotelih prevladujejo
nemški in angleški gostje, v zasebnih sobah nemški, v avtokampih pa nizozemski gostje in prav slednji so letos kar za 30 odstotkov bolje zasedeni kot v enakem obdobju lani. Vedeti pa moramo, da je v Bohinju še 700 počitniških hišic, kjer nočitev ne beležimo. Lanska turistična sezona je bila dobra, letos pa bo še za 10 odstotkov boljša," je dejal tajnik Turističnega društva Bohinj Marjan Malej in dodal, da prevladujejo enodnevni gostje, ki ob koncih tedna napolnijo Bohinj, veliko eno- ali dvodnevnih obiskovalcev pa Bohinj in okolico obišče tudi med tednom. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
-o -.o
toj
■ LA
fO
9770352666018
Uradniške plače višje prihodnje leto
Včeraj so podpisali aneks h kolektivni pogodbi in dogovor o politiki plač za prihodnji dve leti v javnem sektorju. Javni uslužbenci bodo dodatno zavarovani.
Ljubljana * Pretekli teden so se uspešno končala pogajanja med vlado in sindikati o dodatku k kolektivni pogodbi za javni sektor in o dogovoru o politiki plač v negospodarstvu za leti 2004 in 2005. Včeraj so predstavniki vlade in sindikatov oba dokumenta že podpisali. Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, ki je vodil vladno pogajalsko skupino, je dejal, daje dogovor velik uspeh socialnega partnerstva in krepitev zaupanja med vlado in sindikati, kar bo posebej pomembno za začetek uporabe novega plačnega sistema v javnem sektorju. Minister za finance dr. Dušan Mramor je pričakoval za vlado ugodnejši izid pogajanj, vendar je vseeno zadovoljen, saj se bodo dolgoročno pokazali pozitivni rezultati. Na zaključku pogajanj je sodeloval tudi predsednik vlade Anton Rop.
Z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarstvo so se vlada in večina sindikatov dogovorili,
da se letos avgusta plače ne bodo povišale, zato pa bo za okrog 140.000 javnih uslužbencev uvedeno dodatno pokojninsko zavarovanje. Vlada je sprejela zahtevo sindikatov za zamrznitev plač vseh javnih funkcionarjev v zakonodajni, izvršni in sodni oblasti. Plače se bodo prvič povišale julija prihodnje leto za 3,13 odstotka, julija leta 2005 pa za 3,04 odstotka.
Novost so premije za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje. Vlada jih bo mesečno nakazovala na pokojninske račune zaposlenih v javni upravi. Mesečna premija bo razdeljena na dva dela. Prvi bo znašal 4.040 tolarjev in bo enak za vse, drugi pa bo odvisen od delovne dobe posameznika, vendar ne bo višji od 10.118 tolarjev. V delovno dobo se bo štela le dopolnjena delovna doba brez dokupa let in morebitne beneficirane delovne dobe. Vlada in sindikati so se tudi dogovorili, da bodo dobili zaposleni v javni upravi leta
2004 in 2005 regres že marca. Prihodnje leto bo znašal 138.800 tolarjev, leta 2005 pa 144.700 tolarjev.
Ta teden nov policijski čoln
Pretekli teden se slovenski policisti po Piranskem zalivu še niso vozili z novim čolnom P 66, ki ga izdeluje italijanska ladjedelnica Cantiere Navale Vittorio pri Rovigu.Pri zadnjem preizkušanju so se pokazale nekatere napake, ki so jih začeli popravljati. Prihod čolna je bil napovedan za včeraj. Ministrstvo za notranje zadeve kot naročnik čolna bo zahtevalo zamudnino, ki znaša 350.000 tolarjev dnevno. Da imamo Slovenci težave s policijskimi plovili, kaže primer čolna P - 111, ki je že nekaj časa na suhem. Odločili so se, da ga bodo popravili in za popravilo odšteli nad 100 milijonov tolarjev.
Jože Košnjek
K3fc So K/A$e iAOie l
SKe&A $Kt»*NjA.
Kapelica je spomin in opomin
Spominska slovesnost v spomin na umrle ruske vojake in njihove avstrijske stražarje.
Spomin na bistriške žrtve
Bistrica pri Naklem - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kranj in Zveza borcev Podbrezje so v soboto v spominske parku na Bistriškem klancu pripravili spominsko slovesnost na tragične dogodke konec julija pred 61 leti, ko je bilo na vrhu Jurčkovega klanca na Bistrici umorjenih devetinpetdeset zavednih Slovencev, domačinov in talcev, ki so jih pripeljali iz Begunjskih zaporov. Letošnjo slovesnost v spomin na padle so poleg borcev pripravili Občina Naklo in Kulturno umetniško društvo Tabor Podbrezje. Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov občine Naklo z županom Ivanom Stularjem, svojcev, znancev in prijateljev padlih je zapel Kvintet Vedrina iz Strahinja. Položili so vence, dogodke pred 61 leti pa je obudil slavnostni govornik Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta, ki je poudaril, da smo ponosni na padle in poudaril našo današnjo moč v enotnosti.
Andrej Zalar
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Naročnina za tretje trimesečje
Spoštovane naročnice in naročniki!
V teh dneh ste prejeli položnice za plačilo naročnine za tretje letošnje trimesečje: julij, avgust, september. Spet položnica, boste rekli, kako hitro teče čas. Res je, toda teče tudi za nas. Zato smo izračunali, koliko vas bo Gorenjski glas veljal v poletnih mesecih.
Letošnji koledar se je nekoliko nenavadno ujel z izhajanjem Gorenjskega glasa v poletnih mesecih, saj bo tako julija kot avgusta in septembra izšlo po devet številk. Po devet številk kar tri mesece zapored. Običajno namreč mesecu z devetimi številkami sledi mesec z osmimi, malokrat se zgodi, da bi se tako zgostile. Obeta se vam torej več poletnega branja, nam pa več dela kot običajno. Sicer pa bo prestavljen le izid avgustovske številke pred Velikim šmarnom, ki pade na petek, Gorenjski glas bo zato izjemoma izšel v četrtek, 14. avgusta.
V letošnjem tretjem trimesečju bo tako izšlo 27 številk Gorenjskega glasa, od tega Štirinajst torkovih in trinajst petkovih. Skupaj to znaša 6.290 tolarjev in tolikšna je trimesečna naročnina za podjetja, obrtnike. Seveda tudi za vse tiste, ki naročnine ne plačujete redno in imate pri nas dolg. Vsem posameznim naročnicam in naročnikom, ki naročnino plačujejo redno, namreč priznavamo 20 odstotni popust, kar pomeni, da zanje naročnina znaša 5.032 tolarjev. Položnice oziroma računi bodo so ?a podjetja zapadli 19. julija, posameznim naročnikom pa šele 4. avgusta.
Vse več se vas odloča za mesečno naročnino, ki za redne plačnike znaša 1.677,60 tolarjev, za tiste, ki imajo dolg, pa 2.097 tolarjev. Položnica oziroma račun vam je zapadel 21. julija. Za avgust vam bomo poslali novo položnico s prav takšnim zneskom in za september prav tako.
Napake se vselej dogajajo. Prosimo, da nas pokličete, če se bo pripetila vam. Pokličete lahko naš naročniški oddelek na številko 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo po telefonu 04/201-42-00.
Kranjska Gora - Minulo nedeljo je bila pri ruski kapelici pod Vršičem tradicionalna spominska slovesnost, ki so se je udeležili visoki predstavniki Slovenije in Ruske federacije, dostojanstveniki ruske pravoslavne cerkve, veleposlaniki v Sloveniji, domačini in drugi obiskovalci. Med slovenskimi predstavniki so bili med drugim zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, finančni minister dr. Dušan Mramor, predsednik državnega zbora Borut Pahor, predstavniki katoliške cerkve nadškof dr. Franc Perko, generalni sekretar urada predsednika republike dr. Matjaž Nahti-gal, med ruskimi političnimi predstavniki pa veleposlanik ruske federacije Vjačeslav Dolgov, prvi namestnik ruske vlade Aleksej Leonidovič Kudrin, generalpolkovnik in prvi namestnik predsednika komiteja za obrambo Valerij Leonidovič Manilov, predsednica dume pij ura Zijatdinova ter arhangel-ski in holmogorski škof Tihon Stepanov Nikolaj Vladimiro-vič. Ze po tradiciji je dan pred slovesnostjo ob ruski kapelici
spominska maša v župnijski cerkvi v Kranjski Gori, letos je v hotelu Lek odprl razstavo Nikolaj Mašukov, pod lipo v Kranjski Gori je bil koncert pevskih zborov in sprejem gostov pri županu Juretu Žerjavu. Letošnjo slovesnost so tako kot vedno do zdaj pripravili ambasada Ruske federacije v Sloveniji, Občina Kranjska Gora, Društvo Slovenija - Rusija in delniška družba Lek. Na slovesnosti, ki jo organizi-
rajo vsako zadnjo nedeljo julija v spomin na 16. marec leta 1916, koje plaz zasul tristo ruskih ujetnikov in stražarjev, ki so gradili cesto preko Vršiča, je najprej spregovoril kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki je med drugim dejal: "Ruska kapelica letos obeležuje 87 - letnico in opozarja, da v vojni ni zmagovalca, da v vojni izgubljajo vsi. Slovenija je majhna država, a kljub temu ima v svetovni  zgodovini pomembno
V imenu Republike Slovenije je venec položil generalni sekretar urada predsednika republike dr. Matjaž Nahtigal.
mesto. V zadnjih letih, tudi zaradi zgodovinskih dogodkov kot je spomin na umrle ruske vojake, navezuje tesnejše gospodarske, kulturne in prijateljske stike z Rusko federacijo. Veliko je še odprtih poti, veliko možnosti za sodelovanje, zato upam, da jih bomo v prihodnosti znali izkoristiti."
Prisotne je pozdravil Borut Pahor, kije med drugim poudaril, da je ruska kapelica spomin, a obenem tudi dogodek, saj vsako leto znova tesno poveže Slovenijo in Rusko federacijo. Se posebej je to pomembno zdaj, ko vstopamo v Evropsko unijo, naj bi se še naprej krepilo tesno sodelovanje in povezovanje Slovenije z Rusijo. V imenu ruske vlade pa se je domačinom in Sloveniji za spoštovanje in skrb za ohranitev spomina na umrle ruske vojake in čuvanje kapelice zahvalil Aleksej Leonidovič Kudrin. Po položitvi vencev na spomenik je mašo vodil škof ruske pravoslavne cerkve Tihon Stepanov Nikolaj Vladimirovič.
Darinka Sedej
Urbančiči iščejo korenine z*amčena p|ača dobrih 52 tisoč
«1 rinKiiana . 7a in mčp.n i osebni riohnH^k kr> r>rl wl/i;..^n
V Preddvoru se bodo 9. avgusta srečali potomci družine Urbančič, nekdanjih lastnikov gradov Turn in Dvor.
Preddvor - Potomci družine Urbančič, ki ji je pripadala tudi prva slovenska pisateljica Josi-pina Urbančič Turnograjska, so danes raztreseni po vseh konti netih. Sedaj so se zbrali in avgusta pridejo v Preddvor, da spet najdejo stik s svojimi korenina-mi. Urbančiči so bili lastniki posestva Turn, in sicer ga je 1793 kupil Martin Urbančič, sicer upravnik gospostva na'Brdu kjer je bil lastnik Žiga Zois> Za njim je posest leta 1823 prevzel Janez Nepomuk Urbančič, ki pa je zgodaj umrl in na Turnu zapustil vdovo s tremi otroki, Josi-pino, znano kot prvo slovensko pisateljico, Janka in Fidelisa Posest je podedoval Janko, vendar ga je leta 1909 predal Otu pl. Detel i za dosmrtno rento. V 19. stoletju so bili Urbančiči
tudi lastniki gradu Dvor sredi Preddvora, ki je bil leta 1897 prodan Maximulianu Wurzbac-hu, pred drugo svetovno vojno pa ga je kupil dr. Majerič in v njem pod imenom hotel Grinta-vec uredil sanatorij. Oba gradova sta po vojni služila socialni dejavnosti, Turn je še danes bivališče starejših občanov, v Dvoru pa so do predlani bivali otroci Vzgojnega zavoda Preddvor, sedaj pa je prazen. Medtem koje prvi lepo vzdrževan in kraju v ponos, drugi žalostno propada, trenutno pa z njim ni mogoče narediti nič, ker še vedno teče denacionalizacijski postopek.
Vse to bodo imeli priložnost videti potomci rodbine Urbančič. 54 jih P"de v Preddvor.
Danica Zavrl Zlebir
Ljubljana - Zajamčeni osebni dohodek bo od vključno avgusta dalje 52.177 tolarjev, je sklenila vlada. Po dogovoru o politiki plač za obdobje 2002 - 2004 se mora uskladiti tudi minimalna plača. Od 1. avgusta dalje bo znašala 110.380 tolarjev. j.k.
Stoletnica llindena
Jesenice - Makedonija praznuje letos 100-letnico ilindenske vstaje, ko so se takrat Makedonci uprli Turkom. Stoletnico bodo počastili tudi Makedonci, živeči v Sloveniji. Njihovo kulturno društvo ilinden pripravlja slovesnost v soboto, 2. avgusta, v športni dvorani Podmežakla na Jesenicah. Začela se bo ob 15. uri s slavnostnim govorom in z nastopi makedonskih folklornih skupin iz Maribora, Kranja, Radovljice, Jesenic, Makedonije in Hrušice. J.V.
Proslava na Perovem
Kamnik - Pri spomeniku na Perovem v Kamniku je bila v soboto popoldne proslava, ki jo vsako leto v spomin na 27. julij 1941 organizirajo kamniški borci. Nekdaj je bil 27. julij, ko sta 1941. leta padla borca Kamniške čete Dominik Mlakar in Anton Miklavčič, praznik občine Kamnik. Na letošnji je bil slavnostni govornik predsednik združenja veteranov vojne za Slovenijo Janko Blagšič, na svečanosti pa je zapel tudi Moški pevski zbor Solidarnost. Pred letošnjim praznovanjem pa je občina Kamnik prispevala za ureditev obeležja in stopnic k spomeniku 2 milijona tolarjev.
Andrej Žalar
Koliko je bila vredna Prešernova hiša
Čeprav je bil dogovor o poravnavi na ministrstvu za kulturo sklenjen že decembra 1999, Ljuba Kokla moti prepričanje večine Kranjčanov, koliko so denacionalizacijski upravičenci iztržili za Prešernovo hišo.
Kranj - Če spomnimo, je Mestna občina Kranj kot zavezanka za vračilo za Prešernovo hišo plačala osemnajst milijonov tolarjev (181.000 takratnih nemških mark), ki jih je petim denacionalizacijskim upravičencem izplačala v treh obrokih do marca 2001. "V nekaterih medijih so se pojavljale tudi drugačne, višje številke, ki so sprožile plaz nevoščljivih vprašanj. Zato bi rad pojasnil, kako smo v resnici potegnili kratko," je povedal Ljubo Kokl.
V bistvu gre za dve hiši, povezani z atrijem, skupaj 320 kvadratnih metrov, z vhodoma iz Prešernove in Tavčarjeve ulice, ki so ju združili šele po odvzemu, ko so v njej uredili Prešernov muzej. Stari oče Ljuba Kokla jo je kupil leta 1924. On je tudi vgradil na hišo spominsko ploščo. Hiša je bila z odločbo o razlastitvi družini vzeta leta
1952. "Oče in mama sta se preselila v najemniško stanovanje, za hišo nismo dobili nikakršne odškodnine. Po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji smo zahtevali vračilo v naravi. Postopek se je vlekel skoraj deset let, nazadnje smo morali pristati na odškodnino, ki je globoko pod ocenjeno vrednostjo." Sodni cenilec Anton Bradač, ki ga je angažiral Ljubo Kokl, je hišo ocenil na 32,6 milijona tolarjev. Roman Logar, pri katerem je cenitev naročila mestna občina Kranj, pa na okroglih 22 milijonov tolarjev. V svoji oceni je upošteval hišo, kakršna je bila ob podržavljenju, pa tudi to, da je kulturni spomenik.
Koklovi so vsa leta spodbijali prav kulturni pomen Prešernove hiše. "France Prešeren je imel približno leto dni v najemu nekaj prostorov v hiši Tavčarjeva 8, v hiši na Prešernovi 7 je živela družina švicarskega kavarnar-
ja. Kulturna oblast je po vojni umetno povečala pomen hiše v Prešernovi ulici, ker je pač primernejša za obiske, razstave ipd.," pravi Ljubo Kokl. Prav zaradi teh nejasnosti je Vrhovno sodišče Slovenije v denacionali-zacijskem postopku celo dvakrat odpravilo odločbi ministrstva za kulturo.
Decembra 1999 je na ministrstvu vendarle prišlo do poravnave med upravičenci in zavezanko Mestno občino Kranj kot ustanoviteljico Gorenjskega muzeja, ki je bil zemljiškoknjižni lastnik Prešernove hiše. Upravičenci so pristali na denarno odškodnino 181.000 nemških mark, preračunanih v tolarje. "V bistvu je šlo za prisilo: ali sprejmete toliko ali boste čakali na odškodnino 25 let," trdi Ljubo Kokl, še vedno prepričan, da bi morali dobiti odškodnino vsaj v znesku Bradačeve cenitve. De-nacionalizacijska odločba je po-
stala pravnomočna 4. aprila 2000.
Vprašanje, ali upravičenci postopek lahko obnovijo, smo naslovili na načelnico oddelka za premoženjsko pravne zadeve mestne občine Kranj Tatjano Hudobivnik. "Odločba je pravnomočna, upravičenci se nanjo niso pritožili, čeprav so imeli več mesecev časa. Če bi hoteli postopek obnoviti, bi morali po-streči z novimi dejstvi oziroma dokazati prisilo. Da so v odškodnino privolili s prisilo, ne verjamem, na poravnalnem sestanku na ministrstvu sta bili tudi njihovi odvetnici."
Nacionalizacija v petdesetih letih je ljudem povzročila krivice, ki jih denacionalizacija v devetdesetih ni mogla odpraviti, v nekaterih primerih je celo sprožila nove krivice. Tako bi verjetno lahko rekli tudi za primer Prešrnove hiše v Kranju.
Helena Jelovčan
Priključke bodo gradili občani
V občini Šenčur bodo lastniki objektov kmalu začeli z izgradnjo priključkov na javno kanalizacijo. Stroške gradnje krijejo občani sami, občina lahko le posreduje informacije o izvajalcih gradbenih del.
Šenčur - Te dni se zaključuje obnova Velesovske ceste v Srednji vasi. Vzporedno z rekonstrukcijo ceste je občina Šenčur poskrbela tudi za ureditev meteorne in fekalne kanalizacije. Sekundarno omrežje fekalne kanalizacije so tako v za-
dnjih letih v Šenčurju zgradili v celotni Srednji vasi, ob Gasilski, Pipanovi, Vangerlovi, Velesov-ski, Stružnikovi in delno ob Be-leharjevi cesti, ob obnovi ceste na Olšcvku pa je bila tekalna kanalizacija urejena tudi tam. Kot vse kaže, bodo prve pri-
Nakup vozila za deponijo
Bohinjska Bistrica - Bohinjska občina komunalne odpadke odlaga na deponiji Mala Mežakla, kjer jih odlagajo tudi občine Bled, Radovljica, Žirovnica, Kranjska Gora in Jesenice. Od lani velja uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki jo mora plačevati upravljavec odlagališča JEKO-IN. Sredstva so namenska in jih s soglasjem ministrstva za okolje, prostor in energijo lahko porabi za urejanje deponije in nakup strojne opreme. Trenutno potrebujejo novega goseničarja nakladača, s katerim bi lahko urejali brežine, uporaben pa je tudi pri ločevanju odpadkov pred odlaganjem. Novi delovni stroj bo stal 12 milijonov tolarjev, bohinjski občinski svet pa se je na zadnji seji strinjal z nakupom. Bohinjska občina letno zbere okoli 8 milijonov tolarjev takse za obremenjevanje okolja, v vseh šestih občinah, ki odlagajo odpadke, pa letno zberejo 110 milijonov tolarjev omenjene takse. V Bohinjski Bistrici bodo v bližini čistilne naprave uredili sortirno dvorišče, svetniki pa so predlagali tudi ureditev deponije za gradbeni material. Letos bodo naročili idejni projekt za čistilno napravo za 8000 enot, in za sortirnico, z ureditvijo lastnih sortirnic in odlagališč pa bi taksa za obremenjevanje okolja ostala v občini. Renata Skrjanc
ključke objektov na javno kanalizacijo začeli graditi v jeseni.
Občina Šenčur je namreč že spomladi 178 lastnikom objektov poslala obrazec vloge za priključitev, prejšnji mesec je bilo izdanih že prvih 60 soglasij za priključitev na javno kanalizacijo. Ko bo občina za v zadnjem obdobju zgrajeno javno kanalizacijo pridobila še uporabno dovoljenje, bo možen tudi začetek same gradnje priključkov.
"Precej občanov je še nekoliko zbeganih, saj pričakujejo, da bo občina poskrbela tudi za izgradnjo kanalizacijskih priključkov, vendar temu ni tako. Po občinskem odloku o zbiranju, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Šenčur, ki ga je občinski svet sprejel konec lanskega leta, mora priključek zgraditi vsak na lastne stroške. Občina bo občanom lahko pomagala le toliko, da jim bo dala potrebne informacije o potencialnih izvajalcih izgradnje priključkov," je
pojasnil župan Občine Šenčur Miro Koželj. Uporabnik mora po odloku pred priključitvijo na javno kanalizacijo, ki je sicer obvezna za vse lastnike objektov, plačati tudi priključnino. Ta za zasebne hiše trenutno znaša 70 tisoč tolarjev. Priključitev pa mora upravljavec kanalizacijskega omrežja opraviti v šestih mesecih po zgraditvi javne kanalizacije.
V občini Šenčur sicer izgradnja javne kanalizacije poteka v treh fazah. Prva je že za njo, v drugi fazi bodo kanalizacijo gradili v zahodnem Šenčurju, medtem ko bo tretja faza potekala v južnem in osrednjem delu občine. Za drugo fazo so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, kaj kmalu pa bo vložena še vloga za gradbeno dovoljenje za tretjo fazo. Gradnjo kanalizacijskega omrežja sicer občina financira iz prihodkov od takse za obremenjevanje voda, dodatno pa tudi s proračunskimi sredstvi.
Simon Šubic
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(XIX. del)
Z njemu lastnim prijateljskim, celo kolegijalnim in povsem nenasilnim nastopom je svoje napade najprej usmeril na Janeza Vipotnika, češ da SZDL pod njegovo taktirko sploh ni niti najmanj zadovoljivo opravila svoje naloge in da je spričo tega naš "revolt" lahko celo razumljiv.
Seveda je bil to le uvod, kajti takoj za tem je, ne da bi kakor koli menjal ton pogovora, usmeril svoje ostre in napadalne puščice proti nam trem. Ni ponavljal tega, kar sta govorila Marine in nato Jenko, njegova obtožba se je dosledno iz raznih zornih kotov usmerjala v trditev, da:
- "razprodajamo dr-žavo" in da smo se tako pridružili
- "subverzivnim in destruktivnim elementom"
Res je, da je mirno in strpno poslušal najine ugovore, se celo strinjal, da smo imeli dobre, mogoče celo konstruktivne namene, vendar je trmasto in dosledno "dokazoval", da smo se objektivno gledano, hočeš -nočeš postavili na nasprotni breg in tako postali sovražniki sedanjega družbenega sistema, skratka: hudi in nevarni politični diverzanti.
Iz tega je tudi takoj potegnil edino možni sklep, in to:
"Da se moramo takoj in zdaj od akcije nepreklicno distancirati!"
Predsednik republiškega zbora Miran Goslar me svari, opozarja in svetuje
V poznih popoldanskih urah sem se nenapovedano sestal še s predsednikom Miranom Goslar-jem, ki mi je svetoval, naj za zasedanje dne 21. julija, na katerem bodo volitve in na katerem nas bo napadel poslanec F.S., pripravim primeren govor, da bi pred javnostjo lahko pojasnil in obrazložil akcijo 25 poslancev.
Napovedujejo se prvi zapleti
Doma v Domžalah me je že čakalo vabilo, naj se 16. julija udeležim razširjenega sestanka občinskega komiteja ZKS Domžale.
V večernih urah meje poklical Remc s sporočilom, da se stvar v Ljubljani zapleta in da bo naslednjega dne po vsej verjetnosti sestanek nas treh s predsednikom Kraigherjem.
Teža tega dne je bila prevelika in zavedal sem se, da moram svoje misli preusmeriti popolnoma drugam, če se pač želim vsaj delno sprostiti, pa tudi trezno pripraviti na vse to, kar me bo še nenapovedanega čakalo in doletelo naslednjega dne.
Kaj lažjega kot popoln preobrat že povsem razgretih možganov na tistikrat po vsej državi, poznano, ter "pro et contra" obravnavano "kotizacijo", ki se je rodila v glavah dr. Rupnika in mene in se razvijala v posebni komisiji za reorganizacijo davčnega sistema, ki sem jo vodil.
Sistem kotizacije
O "kotizaciji" seje tistikrat veliko govorilo in pisalo ne le po
Otroški živžav v Kokrškem logu
Kranj - Krajani iz Kokrškega loga na Primskovem so bili več let v sporu s kranjskim nogometnim klubom in njegovo šolo nogometa zaradi pomožnega igrišča, ki so ga v njihovem sosedstvu izsilili s pristankom prejšnjega občinskega vodstva. Odnosi so se posebej zaostrili ob postavitvi ograje okrog pomožnega igrišča, ko so posredovali varnostniki in celo policisti.
Krajevna skupnost Primskovo je že pred tem načrtovala, da bi v Kokrškem logu uredili park s klopmi in otroškimi igrali. To seje na pragu letošnjega poletja končno tudi zgodilo. Mestna občina Kranj je sredi lanskega julija zemljišče, nekdaj v lasti vaške skupnosti, predala v upravljanje krajevni skupnosti Primskovo. Namesto nogometne žoge je zdaj na nekdanjem pomožnem igrišču slišati otroški vrišč. Otroci lahko plezajo po gradičku, se drsajo po toboganu, gugajo, plezajo ali jahajo konjička na vzmeteh, odrasli pa njihovo razposajenost opazujejo s klopi. Dve je dala postaviti občina, tri pa so napravili kar krajani sami, ki so bili pri ureditvi tudi sicer zelo delavni, zdaj pa pazijo, da so vrata igrišča ponoči zaprta in da se na njem ne bi dogajalo karkoli napačnega.       H. J., foto: Tina Doki
Dom na Krku bi prodali
Domžale - Mladinski dom na Krku nameravajo prodati. Kot pojasnjujejo pristojni, je vzdrževanje predrago, razen tega bi ga bilo treba v celoti obnoviti. Drugačnega mnenja so pri Zvezi prijateljev mladine Domžale. Pravijo, daje interes otrok za letovanje izredno velik, lahko bi ga koristili vse leto. Zato so se na pristojne obrnili s pobudo, da o njegovi prodaji znova razmislijo.
"Vem, kako težko smo prišli do tega doma, in ne verjamem, da bo to še kdaj mogoče. Velika škoda bi ga bilo prodati, saj takih objektov ni na voljo veliko," je opozorila predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale Ema Škrjanc Ogorevc. Pobudo, ki so jo naslovili na občino, so oblikovali skupaj z aktivom ravnateljev s tega območja. "Predlog o prodaji so namreč zasnovali na anketi, ki so jo opravili po šolah in ki naj bi pokazala, da ga šole ne uporabljajo za organizacijo šole v naravi. Vendar so mi ravnatelji zatrdili, da pri tem niso vedeli, da gre za prodajo doma." Letos bo v omenjenem domu letovalo približno 250 otrok. "Ne verjamem, da bi lahko to omogočili toliko otrokom, če ne bi bilo tega doma, zlasti ne v glavni sezoni." Pri tem je poudarila, da so med njimi tudi otroci, ki so v tretjem ali četrtem razredu osnovne šole šele prvič videli morje. Trudijo se na-
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure. vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev V cene je vračunan DDV Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
mreč, da letovanje omogočijo predvsem tistim otrokom, katerih starši si tega ne morejo privoščiti; le malo otrok plača polno ceno.
Kljub njihovim argumentom bodo dom najverjetneje prodali. O pobudi Zveze prijateljev mladine pa nimajo informacij, pravijo pri oddelku /a družbene dejavnosti. Poudarili so, da se do zdaj ni veliko vlagalo v ta objekt, prav tako je za letovanje domžalskih otrok preveč oddaljen, vmes je tudi meja. Izhodiščna cena za prodajo doma na Krku je 190 milijonov tolarjev.
Mateja Rant
vsej Sloveniji, pač pa povsod po Jugoslaviji.
Domovinsko pravico je imela v "skupščinski komisiji republiške skupščine Slovenije za revizijo in posodobljenje davčnega sistema", ki sem ji načeloval in jo vodil. Posebnost in prednost te komisije je bila v tem, da je bila pol-pol sestavljena iz poslancev in vidnejših zunanjih strokovnjakov. Prve še zelo nejasne in meglene ideje so se rodile ob Kavčičevem odgovoru na moje poslansko vprašanje o tabu temi financiranja federacije, ter nato nadaljevale v okviru te komisije, najprej v glavah zunanjega člana Lada Rupnika, ki je bil tistikrat sekretar GZS, ter mene.
se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
Vabijo bogati razgledi in cvetje
Črna prst - Tik pod 1844 metrov visokim vrhom Črne prsti stoji dom Zorka Jelinčiča, ki so ga leta 1966 povečali iz nekdanje stražnice. Svojo prvotno podobo je ohranil, vendar so marljivi Člani PD Podbrdo v zadnjih dveh letih temeljito obnovili zunanjost in notranjost. Posodobili so sobe, v katerih je 40 ležišč - od tega 22 skupnih, kuhinjo in jedilnico, čaka pa jih še obnova sanitarij in dograditev kopalnice za osebje. Letos so imeli največ težav s pomanjkanjem vode na začetku sezone, saj so kapnico sproti porabili. Sedaj teh težav ni več, zadovoljni pa so tudi z obiskom, je povedal Jože Dakskobler. Pri oskrbi koče mu pomagata žena Doroteja in hči Jerca, ob koncu tedna pa še člani upravnega odbora. Od 20. junija, ko so kočo za stalno odprli do jeseni, so našteli kar okoli 500 več obiskovalcev kot lani v enakem času. Prenočili so 187 domačih in 35 tujih gostov. Pri njih sicer ni hotelskega udobja in hrane, so pa Čudoviti razgledi na gorenjsko in primorsko stran, kar v lepem vremenu privabi največ planincev. Mnogi od njih se radi podajo po Slovenski planinski poti proti Voglu in Komni ali obratno. Zlasti
Luksemburški taborniki v Bohinju
Med drugim so urejali tudi cesto, pašnike in obalo jezera
Bohinj - Zveza tabornikov Slovenije je v sodelovanju z Luk-semburško nacionalno organizacijo skavtov in vodnic organizirala v Laškem rovtu v Bohinju od 17. do 27. julija pod naslovom Slovenija 2003 mednarodni tabor. Zanj so se dogovorili med lanskim obiskom in srečanjem v Tolminu. Tokrat pa se je taborjenja v Bohinju udeležilo okrog 450 tabornikov in skavtov iz različnih evropskih držav.
Steve Gaffine
tujce zanima bogato alpsko cvetje, ki je najlepše prav julija. Če k temu dodamo še prijaznost osebja v koči, je kar dovolj tehtnih razlogov za obisk Črne prsti. Povrh vsega pa tudi sam vzpon ponudi dovolj planinskih užitkov, kljub relativno skromni višini gore!
Stojan Saje
Želja po spoznavanju novega, neokrnjene narave in sodelovanja z domačini je bilo tokrat ob navezavi stikov z Zvezo tabornikov Slovenije glavno vodilo luksemburških skavtov za or-ganizacijo taborjenja v Sloveniji. Laški rovt oziroma Ribčev Laz jih je dobesedno navdušil. Kaj takega si v čudoviti naravi in zelenem okolju niti v sanjah niso predstavljali.
"Ko smo se lani srečali v Tolminu in smo si potem po dogovarjanju ogledali Bohinj, smo se takoj odločili, da se letos srečamo tukaj na mednarodnem taboru. Vendar pa smo že ob prihodu bili navdušeni nad pokrajino in številnimi možnostmi. Pozdravil nas je sicer dež, vendar nas to pri našem delu in življenju ne moti," je razlagal
eden od vodij v taboru Simon Pascal, ki je že 25 let skavt in med obiskom ni mogel prehva-liti možnosti in vseh aktivnosti, ki so jih skupaj s slovenskimi taborniki organizirali.
Poleg spoznavanja okolja, različnih športnih aktivnosti, kot so vožnja s kajaki, kanuji, rafting, jadranje plezanje, izleti, pohodi v Julijce in prenočevanje v planinskih domovih so se vključili tudi v akcijo urejanja poti.
"Še pred obiskom so se povezali z našim društvom in dogovorili smo se za urejanje poti od Slapa Savice do Komne. Pripravili smo strokovni načrt za ureditev Mulatere in ostale steze. Štiri dni je potem delala skupina skavtov in bili so tako zavzeti, da so s hitrim dokončan jem dela dobesedno presenetili.
Simon Pascal
Predstavitev običajev bogati ponudbo
Turistično društvo Sovodenj je poznano po izvirnih prireditvah.
Sovodenj - Lani je Turistično društvo Sovodenj še posebej slovesno obeležilo tri desetletja delovanja. Takrat so jim mnogi priznali in Čestitali za izvirne in uspele prireditve in srečanja, po katerih je sta društvo in kraj postala poznana širom Gorenjske in po Sloveniji.
"Vedno smo si v društvu, ki pokriva območje krajevne skupnosti Sovodenj in deloma tudi sosednje občine Cerkno, prizadevali, da bi v kraj, bogat po različnih dejavnostih in izročilih, privabili čim več ljudi. Posebno skrb smo vedno namenjali mladim oziroma podmladku. Mislim, da smo na tem področju še posebno uspešni prav po zaslugi učiteljice in naše delovne članice Milke Burnik, ki je
za ohranjanje etnografske dediščine in povezovanju krajanov si društvo z osemdeset člani in več deset člani podmladka prizadeva, da bi Sovodenj z okolico čimbolj izvirno predstavili obiskovalcem. Med njimi pa je vse več izletnikov, obiskovalcev prireditev in dopustnikov iz različnih krajev Slovenije in tudi z onkraj meja.      Andrej Žalar
Takole so uredili vhod v tabor.
Zato smo se potem dogovorili še za čiščenje planine Laz in pašnika za Bohinjskim jezerom," je zadovoljen s skupno akcijo pripovedoval predsednik Planinskega društva Srednja vas v Bohinju Janez Korošec.
Nemajhno pozornost je nekaj sto skavtov vzbujalo tudi med številnimi turisti, ki so bili minuli teden v Bohinju. Skavte pa je v taboru obiskala tudi Evgenija Kegl Korošec, županja občine Bohinj, ki je prav tako zadovoljno ugotovila, daje tovrstno sodelovanje poleg dogovorjenih aktivnosti pri urejanju poti in obale še posebno pomembno zaradi spoznavanja lepot Bohinja mladih iz Evrope. "Takšno sodelovanje je nedvomno najlepša predstavitev Bohinja in Slovenije. Zato smo ob Planinskem društvu Matica, PZ Slovenije in PD Srednja vas v Bohinj ter Gozdnem gospo-
darstvu in Zavodu za gozdove ter strokovni podpori GG Bled tudi v občini denarno podprli organizacijo tega desetdnevnega tabora."
Zelo zadovoljen z letošnjim mednarodnim taborom in uresničenim dogovorom, ki so ga začrtali že lani, pa je bil tudi Jure Tihelj iz Zveze tabornikov Slovenije, ki je poudaril, da so ob uresničeni delovni akciji tudi v samem taboru in njegovi ureditvi mladi skavti presenetili s številnimi aktivnostmi in ureditvami. "To je bil res tabor, ki v pravem pomenu daje številne možnosti za spoznavanje novih držav, različnih kultur in vrstnikov.
Andrej Žalar
Jure Tihelj
Rodio Trig lov
®
Prvi 9I0/ Gorenj/ke^ Prvi gla/ek Goienj/ke&
Radio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Edo Podobnik
mentorica turističnega podmladka oziroma akcije Turizmu pomaga lastna glava," ugotavlja predsednik Edo Podobnik.
Sicer pa ima društvo tudi zelo delovno in uspešno folklorno skupino, ki deluje že 21 let, njen predsednik pa je Janez Šubic. Letos je moški del skupine dobil nove obleke, pripravljajo pa se
tudi na predstavitev novonaš-tudiranih plesov. Še posebno delovna sekcija je kvartet Krehov-ci pod vodstvom Maksa Rupnika. "V društvu smo prav ponosni nanje, saj se vključujejo v delovanje društva na različnih področjih; tako na prireditvah, nastopajo pa tudi na številnih samostojnih koncertih. V skrbi
Gasilska vaja na Trebiji
Trebija - Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Trebija v občini Gorenja vas - Poljane letos praznujejo 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Čeprav bodo osrednje svečanosti konec tega tedna, ko bodo razvili nov mladinski gasilski
prapor, na akademiji pa bodo podelili tudi priznanja, so ob jubileju povabili enote iz sosednjih društev v soboto na skupno vajo.
Vaje z gašenjem in reševanjem ponesrečenih se je udeležilo prek 120 gasilcev iz Gorenje
Sodelujočim v vaji se je zahvalil tudi župan Jože Bogataj
vasi, Trebije, Sovodnja, Ho-tavelj, Poljan, Javonj in Lučin. Občinski poveljnik Roman Kokalj je po uspeh vaji poudaril, da so društva v občini opremljena in usposobljena za hitro posredovanje in reševanje. Letos in lani je bilo v občini še posebno veliko intervencij prav zaradi požarov. Vendar pa so bili pri njih učinkoviti. "§e vedno pa nam primanjkuje nekaj opreme in bo zato moral župan primakniti še kakšen tolar iz občinskega proračuna," je po končani vaji poudaril poveljnik Župan, ki si je ogledal vajo pa je čestital vsem za hitro posredovanje, hkrati pa že vnaprej ob jubileju gasilcem na Trebiji zaželel čim manj požarov jn čimveč drugih uspehov. Gasilcem pa se je za sodelovanje na vaji zahvalil tudi predsednik PGD Trebija Zdenko Oblak.
Andrej Žalar
Tunjiški gasilci dobro opremljeni
Gasilci v Tunjicah so ob krajevnem prazniku proslavili 65-letnico delovanja.
Tunjice - Prostovoljno gasilsko društvo Tunjice je bilo ustanovljeno pred 65 leti. Jubilej so proslavili prejšnji teden ob krajevnem prazniku, ko se v Tunjicah spominjajo pred 107 leti ustanovljenega društva samopomoči.
Društvo samopomoči je predhodnica današnjih zavarovalnic. Ustanovljeno je bilo v Tunjicah pred dobrim stoletjem zaradi nesreč in predvsem zaradi požarov. Društvo je namreč po požaru pomagalo, da so pogorelo poslopje ali domačijo nesrečnemu domačinu čimprej obnovili.
Prav požari pa so pred 65 leti spodbudili tudi ustanovitev gasilskega društva v Tunjicah, čeprav sami začetki gasilske dejavnosti segajo že v čas pred ustanovitvijo društva, kot so zapisali v kroniki društva. Tako so prvo ročno brizgal no v Tunjicah kupili že 1929. leta.
"Pred 65 leti sta bila dva pripravljalna sestanka in na ustanovnem občnem zboru se je zbralo takrat 1938. leta 56 članov. Že na občnem zboru so se dogovorili za gradnjo novega doma, ki so ga zgradili in svečano odprli že septembra 1939 Naslednje leto pa so nabavili tudi gasilsko črpalko," je na svečanosti ob krajevnem prazniku in svečanem zboru
Predsednik KS Valentin Zabavnik je gasilcem ob prazniku izročil sliko o začetku gradnje doma pred skoraj 65 leti.
gasilcev iz sosednjih društev med drugim v kroniki poudaril predsednik Marjan Torkar.
Pred dobrimi šestdesetimi leti kupljeno brizgalno je letos prenovil Andrej Vrhovnik. Voz zanjo pa sta prenovila Dušan Vider in Franc Vrhovnik. Tako so brizgalno na letošnji slovesnosti ob prazniku tudi ponovno razstavili. Sicer pa so bili Pomembnejši mejniki v društvu razvitje prapora 1957. leta. Pred 30 leti so nabavili novo 600-litrsko motorno črpalko. Z leti Pa se je nabralo toliko opreme, da so 1977. leta dom prenovili in povečali. Dobili so tudi nov orodni avto, lani pa prav tako
nov orodni avto GVV1, s katerim so letos sodelovali že v treh akcijah. Ena pomembnejših je bila tudi gašenje v kamniških gorah, ko so z avtomobilom posredovali na višini 1400 metrov.
Gasilci so ob ustrezni opremljenosti tudi sicer dobro usposobljeni za akcije in posredovanja pri požarih. Ob jubileju je predsednik Marjan Torkar dobil republiško priznanje, Marjan Smidovnik in Stane Zabavnik pa občinsko priznanje. Ob 65-letnici pa jim je čestital tudi predsednik krajevne skupnosti Tunjice Valentin Zabavnik.     Andrej Žalar
Kulturni poletni festival na Studencu pri Domžalah na vrhuncu
Na Studencu niti sledu o suši
Komedija Ženitev N. V. Gogolja, v priredbi in režiji Lojzeta Stražarja, te dni polni avditorij Poletnega gledališča Studenec, ki to poletje obiskovalce pričakuje v novi podobi.
Studenec pri Domžalah - Obiskovalci premierne uprizoritve letošnje gledališke predstave domače gledališke skupine KD Mirana Jarca Škocjan, komedije Ženitev, so bili ob novi podobi odprtega avditorija na Studencu prijetno presenečeni. Temeljita prenova prizorišča in njegove okolice Studencu napoveduje lepšo sedanjost in uspešno prihodnost. Pogovarjala sva se z Lojzetom Stražarjem.
Prve začetke gledališke dejavnosti KD Miran Jarc iz Škoc-jana in igranja na Studencu najdemo že pred petdesetimi leti v ljubiteljskih predstavah, ki so jih uprizarjali pod bližnjim Šin-kovčevim kozolcem. Dober glas domače gledališke skupine je večal zanimanje med ljudmi in prostor je postajal premajhen. "Tako smo na prizorišču današnjega poletnega gledališča leta 1962 pripravili prvo igro Bratova kri, ki jo je po resničnih dogodkih iz 2. svetovne
vsem pa Kulturnega poletnega festivala na Studencu. Kasneje, še posebej pa od leta 1978 naprej, je gledališče počasi raslo. Ob vedno več kulturnih prireditvah, gledaliških in operetnih predstavah, glasbenih koncertih, likovnih razstavah je iz leta v leto raslo tudi število obiskovalcev. Želje po še kakovostnejši izvedbi festivala in potreba, da bi se gledalci počutili čim bolj prijetno, so zahtevale temeljito prenovo. "Pred tremi leti je pri postavitvi operete
Lojze Stražar, duša in srce kulturnega dogajanja na Studencu.
vojne napisal pokojni brat
Stane," se spominja Lojze Stražar, predsednik društva, sicer pa že precej let srce in duša kulturnega dogajanja, pred-
V Kislu
Nori orkester
Kranj - V okviru otroškega poletnega festivala Kiselfest 2003 bo v četrtek, 31. julija, ob 18. uri na vrtu gradu Khislstein na sporedu predstava za otroke z naslovom Nori orkester. Igralci Gledališča Somrak bodo tokrat otrokom pripovedovali, da kdor si ne umiva zob, ga obišče zoboškrat, tisti škrat, ki išče črvive zobe... I.K.
Planinska roža z nami začel sodelovati dirigent in skladatelj dr. Mirko Cuderman, kije bil na nek način tudi pobudnik prenove. Tako smo ob pomoči Ministrstva za kulturo, Občine Domžale in številnih sponzorjev do danes naredili kar precej," pravi  Stražar.  Na  novo so
zgradili podlago amfiteatra, osvetlili stopnice, kupili nove sedeže, uredili prostor za mešalno mizo, elektriko... postavili svetlobni most, veliko pozornosti pa so posvetili tudi ureditvi infrastrukture, elektrik-trični napeljavi, odvodnjavanju... S cvetličnimi nasadi so polepšali tudi sam vhod na prizorišče. Po Stražarjevih besedah je projekt doslej veljal 58 milijonov tolarjev, od tega je dve tretjini stroškov tudi že pokritih. Letos naj bi izgradili še dodatno streho na vrhu avditorija.
Dobro obiskana ženitev
V domačem KD Miran Jarc vsako leto pripravijo eno predstavo. Tako so pred tremi leti uprizorili opereto Planinska roža, sledila je predstava Miklova Zala, lani Martin Krpan in letos komedija Ženitev N. V. Gogolja, v priredbi in režiji Lojzeta Stražarja. V predstavi nastopa preko petdeset igralcev in statistov, med njimi uveljavljeni domači igralci, kot so Tadeja Capuder, Monika Jeretina, Stane Maselj, pa tudi pevka Pija Brodnik ter gostujoča amaterska igralca Kondi Pižorn in Jure Sesek. Tragikomična zgodba Zenitve je pravzaprav neženitev. Temelji na značaju starega samca, ki si želi božajoče ženske roke in toplega ognjišča v lastnem domu, a se tik pred izpolnitvijo te želje (pred poroko) ustraši in pobegne. Vprašanje se glasi, česa se torej ženin boji? V predstavi se tako ne smejimo le tipičnim človeškim lastnostim, kot so neprivoščljivost, nadutost, domišljavost, stremuštvo, zavist, saj nam zgodba govori o hrepenenju po ljubezni in domu, želi pa nam pokazati tudi kako smo ljudje lahko lahkoverni. V igro je režiser vpletel tudi veliko
Kranjska gora - 28. 7. - 7.8.2003
/rMA€STIVO'i
dan** k\J\a mantrt,
Finance
Glavni medijski sponzor Medijska sponzorja
Frlic in Pustovrh razstavljala v Umagu
Umag - V juliju sta v Galeriji Marin v Umagu na skupinski razstavi svoja dela predstavljala akademski kipar Metod Frlic in fotograf Igor Pustovrh. Razstava obuja spomin na obdobje, v katerem sta oba umetnika ustvarjala v skupnem ateljeju v Stari Loki.
Galerija Marin iz Umaga že nekaj let sodeluje z Združenjem umetnikov Škofja Loka in kot plod medsebojnega druženja smo v obeh mestih že zabeležili nekaj likovnih izmenjav. Tokrat sta se oba razstavljavca odločila za nekonvencionalen način predstavitve njunega umetniškega ustvarjanja. Tako je Metod Frlic predstavil dela iz cikla Svetloba kože, ki ga je ustvaril pred šestimi leti in z njim doživel nekaj odličnih kritik. Cikel tvorijo v mešani tehniki izdelani likovni objekti s fotografskimi portreti. Provokativno vsebinsko sporočilo prinaša preoblikovanje zunanjega videza portretirancev, ki nas spominjajo na žrtve radioak-
tivnega žarčenja. Igor Pustovrh
se je v Umagu predstavil z velikimi fotografijami tihožitij, sestavljenih iz različnih umetnih predmetov in naravnih gradiv. Kot je zapisal likovni kritik dr. Cene Avguštin, gre ob intenzivni barvitosti, čistih barvah in premišljenih razporeditvah kompozicij za povezave med Pustovrhovimi fotografijami in abstraktnim slikarstvom. Kot v zrcalni podobi so velikim barvnim fotografijam zoper-stavljene manjše črnobele fotografije istih motivov, pri katerih se je Pustovrh posvetil ključnemu fotografskemu vprašanju - svetlobi, ki prostorsko in vsebinsko osmisli predstavljeno abstraktno   učinkujočo mo-
Igor Pustovrh in Metod Frlic v družbi simpatične voditeljice galerije Marin v Umagu.
tiviko. Razstava je v precejšnji meri pritegnila hrvaško likovno publiko.
I.K., foto: D. Globočnik
V Zenitvi je tudi veliko petja v živo: (od leve) Jure Sesek, Tadeja Capuder in Pija Brodnik; foto: Uroš Zagožen
glasbenih vložkov, ki dogajanje na odru poživijo. "Že vsa leta na našem odru nastopa izvrstna pevka Pija Brodnik, tokrat jo spremlja pianist Vladimir Mlinaric, sicer profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v prizoru, ki predstavlja ulico v Rusiji, občasno nastopata ruska glasbenika, ki jih sicer srečujemo na Čopovi ulici v Ljubljani," razlaga Stražar in dodaja: "Če imam le možnost, vsako leto v predstavo vključim veliko statistov, saj še posebej mladi zelo radi igrajo na našem odru."
Poln tisoč in en sedež
Ženitev so doslej ponovili šestkrat (v soboto je bila na sporedu tudi polnočna predstava), vedno pa so zabeležili dober obisk. Tisoč in en sedež poletnega prizorišča je ponavadi kar razprodan. Naslednje tri ponovitve bodo na sporedu konec tega tedna, 1., 2. in 3. avgusta. Ob takem obisku bodo v prihodnje poiskali še dodatni termin. Sogovornik je prepričan, da bo predstavo v tem poletju videlo vsaj 8000 obiskovalcev. Tudi sicer je program letošnjega Kulturnega poletne-
ga festivala na Studencu zelo bogat. Že maja so v cerkvi sv. Lenarta na Krtini pripravili koncert komornega zbora Emanuel iz Celja, sredi junija je bila na ogled predstava SLG Celje Celjski grofje, sledila je komedija Juhica gledališča Moj teater, 22. avgusta sledi koncert slovitega The Golden Gate Quarteta in našega New Svving Quarteta, zadnjo avgustovsko soboto pa bo na Studencu tradicionalni koncert Glasba treh dežel. V septembru bodo pripravili tudi razstavo akademskega slikarja Tomaža Perka, ki jo bodo kasneje preselili v sosednji Kulturni dom.
"Tudi v prihodnjih letih bomo skrbeli, da bo naš program kvaliteten, od operet, do gledaliških predstav in glasbenih koncertov in drugih kulturnih prireditev. Glede na to, da se je z obnovo zelo izboljšala tudi akustika, bomo lahko v bodoče pripravljali tudi revije pihalnih orkestrov, folklorne festivale in podobno. Ob vsem tem me veseli, da za nami prihajajo mladi, saj so doslej pokazali veliko zanimanja za kulturno dejavnost tu na Studencu," je še povedal Lojze Stražar.
Igor Kavčič
Glasbeno poletje v Bohinju
Tartini, Boccherini in Schubert s Camerato Slovenico
Srednja vas v Bohinju - V četrtek ob 20.30 uri bo v okviru Glasbenega poletja v Bohinju v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi tretji koncert letošnjega cikla. Tokrat bo nastopila izvrstna mednarodna godalna zasedba Camerata Slovenica.
Izvrstni solisti se bodo tokrat predstavili z deli G. Tartinija, L. Boccherinija in F. Schuberta. Godalni kvintet sestavlja pet odličnih glasbenih interpretov. Madžarski violinist Erno Sebestven je že s triindvajsetimi leti postal prvi koncertni mojster orkestra madžarske državne opere in profesor violine na visoki šoli v Budimpešti. Od leta 1970 deluje v Nemčiji, kjer je prvi koncertni mojster Berlinske opere in simfoničnega orkestra Bavarskega radia v Munchnu. S koncerti po vsem svetu je kot solist in komorni glasbenik nastopal s priznanimi orkestri in dirigenti, kot komorni glas-
benik pa je prejel tudi mnoge najpomembnejše nagrade in priznanja. Iz Munchna prihaja tudi drugi violinist Georg Liener. Poleg violista Mileta Kosija, od leta 1980 je prvi violist kdlnske filharmonije, nastopa pa tudi v festivalskem orkestru v Bavreuthu, slovenski del zasedbe tvorita še violončelista Ciril in Igor Škerjanec. Ciril Škerjanec je eden najpomembnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev, kot solo čelist pa je dolga leta deloval v Nemčiji in se uveljavil tudi kot koncertant. Kot profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani je izšolal že mnoge odlične čeliste. Pri njem je začel tudi sin Igor, ki je tako kot oče diplomiral v razredu Andreja Navarre. Je solo čelist v orkestru Slovenske filharmonije in nastopa kot solist in komorni glasbenih v različnih komornih skupinah. I.K.
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Cobiss, Kooperativni online bibliografski sistem in servisi, deluje od leta 1997, vključuje podatke o knjigah v 270 slovenskih knjižnicah.
Cobiss, knjižnični informacijski sistem, je danes nepogrešljiv, mnogim vsakodnevni pripomoček pri iskanju informacij o knjigah in ostalem gradivu, ki je na razpolago v slovenskih splošnih, šolskih, specialnih, univerzalnih knjižnicah in seveda v naši nacionalni knjižnici. Online bibliografski sistem prikličemo z vpisom http://www.izum.si. In kaj je Izum: to je inštitut informacijskih znanosti, ki opravlja vlogo informacijskega servisa slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Dejavnost Izuma je pretežno vezana na razvoj in delovanja sistema Cobiss. Z miško kliknemo na Cobiss, naslednji korak je klik na zemeljsko oblo, nato Cobis.si -bazo podatkov z bibliografskimi z.apisi, po kateri nam bodo ponujene različne možnosti, da najdemo želeno gradivo, in to ne glede da so naši podatki morebiti pomanjkljivi. Recimo, da iščemo knjigo z. določenega področja: zadostovala bo ključna beseda. Še bolje, če poznamo ali avtorja, bodisi leto izida, mogoče celo založnika, najbolje naslov. Z vsakim podatkom več se bo število izpisov zmanjšalo. Ponujeno gradivo so monografske in serijske
publikacije, članki, zvočni ali video posnetki, notno in slikovno gradivo in drugo. Pri vsakem zadetku nam računalnik izpiše tudi vse knjižnice, kjer se gradivo nahaja. Število bibliografskih zapisov v vzajemni bazi se ta trenutek približuje poltretjemu milijonu, še enkrat več je zaloge gradiva po knjižnicah. Knjižničarji zatrjujejo, da se obiskovalci sistema poslužujejo čedalje pogosteje, zlasti mlajši. Seveda je dostop do Cobissa možen z vsakega računalnika, ki ima modemski priključek. Mnoge knjižnice že tudi imajo poseben strežnik, ki omogoča Cobiss izposojo, kar pomeni, da preko sistema lahko rezerviramo ali podaljšamo gradivo s pomočjo osebnega računalnika in, kar je najpomembneje, izvemo, ali se gradivo tisti trenutek sploh nahaja v želeni knjižnici oziroma kdaj bo ponovno dosegljivo. Na Gorenjskem je take vrste izposoja že mogoča skoraj po vseh knjižnicah, kot zadnja se jim bo septembra pridružila radovljiška matična knjižnica, njene enote pa nekoliko kasneje. Kaj pa je medknjižnična izposoja? Če gradiva v določeni knjižnici ni, ga ta "poišče" v najbližji, in uporabnika napoti tja; vendar bo v tem primeru gradivo dosegljivo le kot čitalniški izvod - tak način še ni na voljo v vseh knjižnicah.
Med drugim preko Cobissa poiščemo lahko informacije o slovenskih knjižnicah (Colib), v sistem pa so vključene tudi razne baze podatkov, kot Conor - datoteka osebnih in korporativnih imen, Cores - serijske publikacije in njihovi uredniki, LC Names - datoteka imen Kongresne knjižnice, UDK - univerzalna decimalna klasifikacija in dostop do e-publikacij.
Križ odhaja na Madžarsko
Prazniki in godovi
Bojevnik je postal jezuit
Španec Ignacij Lojolski je ustanovil enega od najbolj slavnih znanih cerkvenih redov: Družbo Jezusovo ali jezuitski red. V Sloveniji so jezuiti prišli leta 1597 in ustanovili prvo visoko šolo.
Kranj - Jutri, 30. julija, bodo mladi iz Slovenije na mejnem prehodu Dolga vas predali križ svetovnih dnevov mladih vrstnikom z Madžarske. Križ je prišel v Slovenijo 22. julija na mejnem prehodu Jezerski vrh, nato pa ga je pred cerkvijo sv. Andreja na Jezerskem sprejelo okrog 150 ljudi. Mašo so darovali ljubljanski škof Alojz Uran in zadolžena za delo z mladimi v ljubljanski in celovški škofiji Andrej Poznič in Peter Allmeier.
Na Gorenjskem je bil križ prisrčno sprejet. Mladi iz radovljiške občine so z njim romali na Brezje, mladi iz Škofje Loke pa k podružnični cerkvi sv. Barbare. Sprejeli so ga skavti, ponesli pa so ga tudi na planino Uskovnico. Na sliki: križ v jezerski cerkvi sv. Andreja. J.K.
Dva svetnika, sv. Jakob, katerega god je bil 25. julija, in sv. Ana, ki je praznovala v soboto, sta za nami. Ljudski reki pravijo, da se začne po teh svetnikih vreme nagibati proti jeseni. Če je na praznik Jakoba in Ane lepo, je lepa tudi jesen, vendar letina običajno ni posebno dobra. Zal postaja letos stara modrost resničnost.
Danes, 29. julija, je praznik zanimive svetnice Marte iz Be-tanije. Velja za primer gostoljubnosti, za zavetnico pa so jo izbrali delavke, služkinje, gostilničarji, gospodinje, kuharice in perice. Doma je bila v Betaniji nad Jeruzalemom in je živela skupaj s sestro Marijo in
bratom Lazarjem. Njihova hiša je bila vedno odprta za Jezusa in njegove spremljevalce. Jezus je obudil mrtvega Lazarja.
Jutri, 30. julija, bodo praznovali vsi, ki so jim patroni škof in cerkveni učitelj Peter Krizolog, kneginja Ingeborga in škof Justin de Jacobis.
V četrtek, 31. julija, bodo praznovali ustanovitelj družbe Jezusove Ignacij Lojolski, mu-čenka Helena Švedska, misijonar Justin de Jacobis in mu-čenec Fabij. Med vsemi naštetimi je najbolj znan Španec Ignacij Lojolski, rojen v Baskiji. Rodil seje leta 1491 kot dvanajsti ali trinajsti otrok. Krstili so ga za Iniga, med študijem v
Slovo po tridesetih letih
Avgusta bo brezniški župnik Jože Klun nastopil službo v župniji Kokrica. Po jutrišnji maši, njegovi zadnji na Breznici, se namerava povzpeti še na Stol, da bi dal žegen celi župniji, kot pravi. Med večjimi uspešnimi projekti je tudi na novo zgrajena cerkev sv. Lovrenca nad Zabreznico.
Breznica - "V Cerkvi je praksa, da župniki kdaj zamenjamo župnijo. 29 let je delovna doba, ki za treznega človeka pomeni premislek, koliko časa še lahko s tolikšnim tempom deluješ. Za vsako gospodarstvo je dobro, da se kaj spremeni," razmišlja gospod Klun.
Jože Klun
Težko verjame, da bi kot aktiven župnik na Breznici služboval kar do 75. leta, ko se najkasneje upokojijo. Čeprav vsak duhovnik da zavezo, da bo služil celotni Cerkvi oziroma škofiji, če sam ne želi, ga ne premestijo. Prepričan je, da vsaka sprememba prinese koristi, nove ideje in spoznavanje novih ljudi. Na Breznici bo pastoralno delo nadaljeval Ciril Berglez, ki je doslej delal v župniji Šmartin v kranjski dekaniji.
Pred 12 leti, ko je 46 let star doživel srčni infarkt, so mu svetovali, naj pusti delo v župniji, pa se ni dal. Tedaj si je rekel, če se bo lahko povzpel na Sv. Lovrenca, potem je lahko še župnik. In se je v naslednjih dveh letih še večkrat, ko so se krajani Zabreznice odločili, da na mestu, kjer so bili najdeni arheološki ostanki cerkve iz 14. stoletja, zgradijo novo.
Po besedah Franca Legata iz Zabreznice (v letih 1990-1994 je bil vodja gradbenega odbora in je potek gradnje popisal v
Sv. Lovrenc nad Zabreznico
posebni publikaciji) so želeli kraj kulturno-zgodovinsko dvigniti in arheološke vrednosti pokazati ljudem. "Morali smo se samo organizirati, kdor ni mogel sodelovati z delom, je prispeval hrano ali kako drugače pomagal."
Župnija je prispevala zemljo, krajani pa so opravili 28.000 prostovoljnih    delovnih ur,
prispevali material, znanje in denarne prispevke. Pred 10 leti so 13. julija popolnoma rekonstruirano cerkev posvetili, sicer pa so v njej maše na cvetno nedeljo pred veliko nočjo, zadnjo nedeljo v maju, tretjo nedeljo v juliju, ko je obletnica posvetitve, 10. avgusta na god sv. Lovrenca in 1. januarja popoldne.
Mendi Kokot
Parizu pa se je preimenoval v Ignaiusa de Lovolo. Beseda ig-nis pomeni ogenj. Ignacij Lojolski se je najprej navduševal nad viteškim in pustolovskim življenjem. Bil je neustrašen bojevnik. Ko je bil pri obrambi trdnjave Pamplona pred Francozi ranjen, je začel brati viteške knjige, v branje pa so mu dali tudi Leto svetnikov. Odšel je v znamenito romarsko središče Montserrat in za vedno odložil viteški meč. Začelje študirati in 15. avgusta leta 1534 se je skupaj s somišljeniki zaobljubil k Družbi Jezusovi. Pravila družbe je papež potrdil 27. septembra leta 1540. Ta dan je rojstni dan jezuitskega reda, ki je deloval za prenovo cerkve. Jezuiti so prišli v Ljubljano k sv. Jakobu leta 1597 in ustanovili prvo visoko šolo na slovenskih tleh.
V petek, 1. avgusta, bo spominski dan škofa in cerkvenega učitelja Alfonza Marya Ligvo-rija, mučencev Makabejskih bratov in mučenke Nade. Katoliška cerkev bo avgusta posebej poudarjala pomen razumnega izkoriščanja znanstvenih in tehnoloških dosežkov. V soboto, 2. avgusta, bo praznični dan
sv. Marije Angelske v Porci-unkuli, škofa Evzebija iz Ver-cellija, duhovnika Petra Juli-jana Evmarda in papeža ter mučenca Štefana I.
V nedeljo, 3. avgusta, bo spominski dan Lidije, svetopisemske žene iz Makedonije, in redovnika Konrada. Za Lidijo pravijo, da je bila prva kristjan-ka, ki jo je apostol Pavel krstil na evropskih tleh. To se je zgodilo okrog leta 52 v mestu Filipi, ki je bilo rimska kolonija v severovzhodnem delu Makedonije, v njej pa so živeli predvsem upokojeni vojaki rimske vojske. Lidija je bila trgovka s škrlatnimi oblačili. V nedeljo bodo imela god dekleta in žene, ki jim je ime Lidija. V ponedeljek, 4. avgusta, bo praznik Janeza Vianeja (1786 -1859), župnika v zakotni francoski vasi Ars. Leta 1929 je postal zavetnik duhovnikov. Zanemarjeno župnijo je naredil bolj privlačno. Molil in pokoril seje za spreobrnitev župnije in poskrbel za verski pouk starejših in odraslih. Veliko je pridigal in grajal štiri glavne razvade: nedeljsko delo, popivanje, preklinjanje in ples.   Jože Košnjek
Jeseni odločanje o džamiji
Ljubljana - Agencija za okolje je izdala pretekli teden mestni občini Ljubljana pozitivno mnenje k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih in ureditvenih pogojev za območje ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani, kjer naj bi zgradili islamsko versko in kulturno središče, je poročal časopis Delo. Ljubljanski mestni svet bo o prostorskih in ureditvenih pogojih na tem območju odločal najverjetneje na oktobrski seji. Zgodba o gradnji islamskega verskega in kulturnega središča seje začela razpletati. Muslimani v Sloveniji trdijo, da center ne bo nevarnost za Slovenijo in njeno kulturo in bo deloval po pravilih in zakonih, ki veljajo v Sloveniji. V številnih evropskih mestih zaradi džamij nimajo problemov. J.K.
Romanje Slovencev in Hrvatov
Ljubljana - Po župnijah bodo začeli zbirati prijave za udeležbo na romanje Slovencev in Hrvatov v Marijo Bistrico na Hrvaškem. Romanje bo v soboto, 30. avgusta. Program srečanja v znanem hrvaškem romarskem središču se bo začel ob 10. uri s kulturnim programom, ob 11. uri pa bo maša. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je dejal, da je Marija Bistrica lahko primer, kako vera presega nesoglasja. J.K.
Piše: Mira Delavec
Josipina Urbančič - Turnograjska
V. del
Dnevi so tekli in Josipina se je veselila, da se bosta z Lovrom v veliki noči videla. Njuno zadnje srečanje je bilo pred božičem leta 1850. V tem času ji je Lovro izpovedoval svojo neskončno ljubezen:
"Preljuba moja Josipinka!
Pridite ah pridite zdaj k meni, spremite me k naj svetejšimu k naj ljubšimu delu _ ne zapustite me v njem, uživajte z menoj preveliko radost pogovora _ z Vami. Slišim vas _ ko mi ne odrečete _ da se mi blagovoljno vaše serčice odpre, čutim, čutim da se hoče z mojimi vstopiti zajedno _ v pres-ladko, prečudno morje _ neskončne ljubezni _ in to mi da moč _ to mi daje besedo, da se upam izustiti to, kar je nevidna zaveza naša z nebom, z Bogom... Ah Josipina! Besede _ prazne so besede _ alj serce je nezmerno polno _ polno vaše duše _ preblage dušice. In duša je v telesu, za seboj ga mora vlačiti, usoda je naša! Pa dalječ sie vi _ dal-ječ moram jez biti _ ni tok hrepenenja tok radosti se le dušno steka po pismih iz ene duše v druge; _ ah sreča _ velika sreča _ da saj to zamore! _ ... (Rad bi se ohladil _ alj kako _ če govori, vedno gori)... Le zavest Josipina, da ste saj v duhu zmi-raj pri meni _ le ta zavest me enmalo tolaži, me zmiraj spremljuje, kamor grem. Ta zavest tako
sladka je. To je prečut, to je zor _ nebeškega veselja!"
... Spavaj sladko, spavaj mirno _
sanjaj sanak mi sladak _
spušaj dušo svojo prsino _
z mojo tja v nebeški zrak!
I kad zora se poverne
I pripelje dan nazaj _
Zdaj se zvezda le uterne _
Naj ostane njima _ raj!
Lahko noč! _Zbogom Josipinka!"
Na to pismo mu je odgovorila: "Kako morete le prašati ljubi Lovre ali sim zmiraj pri vas? Zmiraj, zmiraj, ah vedno je moja duša tam, kje je vaša! Z mislijo na vas se uležem _ z njo sanjam _ z njo ustanem _ in z njo živim danke." Čedalje bolj se je izogibala družbe, kljub temu, da so jo ljudje radi videli. Čas je rada preživela na Turnu v senčici in tam pisala svojemu ljubemu Lovru: "Kamor pridem sim tako tiha, zamišljena, s telesom _ ah le s telesom zamorem pri drugih biti. S dušo? Ali taje zmiraj pri vas. Ne morem si pomagati. Vem, da tujim ljudem to ni prav, ali kaj čem? Vesela ne more moja duša biti, ak ni pri vas in le ko me zopet tihi mir na Turnu objame _ zadobim zopet prejšno zadovoljnost."
Josipina je bila zelo ponosna na slovenski jezik in slovensko zgodovino. O njej je razmišljala zelo pogosto. 26. februarja 1851 je med drugim zapisala: "Verjemite mi, dragi Lovro, da tudi jaz ljubim svojo domovino, da jo goreče ljubim, da bi rada vse svoje moči posvetila, ne dvomite nad tem in zastopite me. Ali glejte pretečene leta, poglejte nazaj, koje še ojstra sablja nad glavo uboge Slave višala, mislite na tiste čase, ko se je očitno in postavno naš narod zatiral, ko se mu je le zmiraj in zmiraj tuje silili in vendar se ni dal ponemčiti, se je zavedal svoje moči, se je gibati jel. In zdaj, koje silni velikan prebujen, zdaj ko se zave svoje snage ali mislite da se bode zazibati pustil v spanje? O ne mislite tega. Žeje njega misel zbudila, da ima iste svete pravice kot drugi narodi, poskuša in molči. Ali ko se struna preveč napne ali veste kaj se zgodi?"
Kmalu zatem, v začetku marca leta 1851, ji je dvoril snubec z imenom Edvard Schiller, ki jo je spoznal leta 1849, ko sta bili z mamo na obisku pri gospe Božičkovi v Moravčah. Tako je njeni mami leta 1851 pisal pismo, v katerem je prosil za Josipinino roko, in Josipina ga je ogorčeno zavrnila ter o tem Tomanu pisala sledeče: "Čudno mi je bilo to pismo tako, da vam ne morem povedati, meni se je neskončno smešno zdelo, ker še zdaj ne morem zapopasti, da more človek deklico za ženo vošiti, ktero je trenutek vidil, s katero ni jedne besedice spregovoril. Kako bi mogla "ja" reči, ko še tega pogledala nisim _ vsaki belosuk-njež mi je osruden."
Potem je prišlo Tomanovo pismo, v katerem jo je spraševal, če ju more kaj ločiti, in Josipina je
hitela z odgovorom: "Ah, kako bi si življenje z nemilo roko pretergala - sama uzela, kako razdrobila samovoljno svojo neskončno srečo, kako misliti mogla, da bi le trenutek vaša - s celo dušo - s celim bitjem vaša ne bila? Prositi - ah vedno prositi bi vas zamogla - bodite vi meni to, kar sim jaz vam - in večno - večno sva in bodeva jedina! Ne morem - ali ne morem si več drugače misliti, kakor da ste vi moji - jaz vaša - ne morem si misliti življenja drugače! Ah nečem si ga misliti, kaj ne ljubi Lovro, da ni treba?!"
V tem času so v Gradcu hiteli s pripravami na "besedo", ki naj bi se odvijala 23. marca 1851. Dr. Ivan Lah je v knjigi z naslovom Josipina Turnograjska zapisal: "Tega leta je bila Josipina v Gradcu inje sodelovala pri slovenski veselici." Ta trditev ne drži povsem, saj je Josipina Tomanu 13. marca pisala: "Beseda bo, kakor mi pišete. Prav veliko, veliko veselja, ljubi Lovre, ah radujte se -in vesela bo Josipina. Ah kako bode na vas mislila če bode tudi v družbi drugih ljudi - ah serce bode ločeno od telesa - pri vas bo, ljubi Lovre, spremljalo vas bo v "besedi". Vi mi pišete, da čete govoriti. Ah le nič političkega prosim, prosim... Varujte se ljubi Lovre! Nobena beseda se ne da zbrisati, ako je zapustila svoj vir, serce. Ta "beseda" bode gotovo lepa. Kako rada bi pridričala v Gradec tisti večer - ah, kako rada - in nemorem. Kakor se vidi cvete v Gradcu lepše slavjanstvo kakor v Ljubljani. Pa saj se ne smem čuditi temu. Saj je uboga Ljubljana tako napolnjena gerdih nemškutarjev, da more serce bolesti, ko človek le misli na to."
(se nadaljuje)
Pred skokom preverite globino
Poškodbe zaradi nepremišljenih skokov vvodo so najpogostejše med 16. in 30. letom starosti. Od izvinov vratne hrbtenice do zlomov vratnih vretenc, od lažjih poškodb do invalidnosti. Poškodovancu ne premikajmo glave.
Kranj - Zgodilo se je pred dnevi. Pozno zvečer. Na robu ceste, ki pelje okoli Blejskega jezera, je sedel najstniški par in spodbujal prijatelja, ki se je v krošnji visokega drevesa pripravljal na skok. V jezero. V temo. Da je izzival nesrečo, se skoraj zagotovo ni zavedal, in da bi bil skok lahko usoden, verjetno tudi ne. Tokrat se je izzivanje usode dobro končalo, v Sloveniji pa je vsako leto kar nekaj primerov z drugačnim koncem. Trenutek nepremišljenosti zareže v življenje in ga postavi na glavo. Izzivalca usode pa v invalidski voziček.
Poletno sonce naš vabi na morje, ob reke in jezera ter na kopališča. In tako kot si večina ne zna predstavljati poležavanja brez plavanja, je drugim samoumevno, da ni pravega užitka brez skakanja v vodo. In prav pri slednjem je potrebna previdnost, kajti v nasprotnem primeru se užitek lahko spremeni v travmatično soočanje z invalidnostjo. Najbolj drzni so mladi ljudje, zato ne preseneča podatek, daje tudi največ poškodb zaradi nepremišljenega skoka v vodo prav pri ljudeh starih od 16 do 30 let, poškodbe so pogostejše pri fantih in pri začetnikih. Na kopališčih in v bazenih je globina vode praviloma znana, povsem drugače pa je na morju in na divjih kopališčih ob jezerih in rekah, kjer moramo še posebej upoštevati najpomembnejše pravilo, da pred skokom preverimo globino vode in teren, kamor skačemo, med skokom pa si glavo zavarujmo z rokama. Največ nesreč se zgodi prav zaradi napačne ocene globine vode. "Tako kot plavanja, se je treba naučiti tudi skakanja v vodo. Idealno bi bilo, če bi otroke tega naučili že na šolskih tečajih plavanja. Dobrodošli so tudi nasveti staršev, povsem
neučinkovite pa so prepovedi. Pri nepravilnih skokih lahko pride do čezmerne upognitve glave nazaj in v smeri osi hrbtenice. Poškodbe obraza in čela niso tako hude, usodnejše so poškodbe vratne hrbtenice. Pri večji globini voda nekoliko zmanjša hitrost, v plitki vodi pa so poškodbe hujše," je dejal Peter Ješe, dr. med., specialist ortoped v jeseniški bolnišnici in v kranjskem zdravstvenem domu.
Pri nepremišljenem skoku v vodo lahko pride do izvina vratne hrbtenice in poškodb mišic in vezi, kar nima usodnih posledic, če je sila večja, lahko povzroči zlom vratnih vretenc, slednjemu pa se lahko pridruži še izpah. Posledice so lahko zelo hude in usodne, poškoduje se lahko hrbtenični kanal z živci. Poškodbe so najpogostejše v vratnem delu, kjer so pomembni živci za gibanje rok, nog in trebušne prepone. Če je poškodovan spodnji del vratu, je posledica lahko ohromelost od pasu navzdol, paraplegija, poškodbe v zgornjem delu vratu pa lahko povzročijo celo ohromelost rok in nog, tetraplegijo. "V vsakem primeru se tak skok za človeka konča v invalidskem vozičku, ob hujši invalidnosti
Pred skokom v vodo preverimo globino, med skokom pa glavo zavarujmo z iztegnjenima rokama.
celo sedeti ne more, če pa je poškodovano nitje za trebušno prepono, ima lahko tudi težave z dihanjem. Na žalost zdravljenje
kljub najboljši terapiji ni preveč uspešno, saj se hrbtenjača skoraj ne obnavlja in so zato poškodbe doživljenjske. Rehabilitacija je dolga in mučna, uspeh pa je odvisen od vrste poškodbe. Če je vratna hrbtenica izpahnjena, jo naravnamo, včasih je potrebna operacija, odstraniti pa moramo tudi vse kostne odlomke, da ne poškodujejo živcev. Zato je tako pomembno, da v vodo ne skačemo nepremišljeno, ampak preverimo, kam bomo skočili," je povedal Ješe. In če se znajdemo ob ponesrečencu, ki se je poškodoval pri skoku v vodo, upoštevajmo naslednje: čim prej ga rešimo iz vode, na kopnem pa ga položimo na trdo podlago in nikoli ne premikajmo glave. Pustimo jo v danem položaju, jo obložimo z brisačami in pok-ličimo reševalce.
Renata Skrjanc, foto: Tina Doki
Bazeni dobro, reke oporečne
Kranj - Kopalna sezona je na višku, polna so kopališča in obrežja rek, kranjski Zavod za zdravstveno varstvo pa je nedavno opravil analizo kakovosti kopalne vode v gorenjskih kopališčih in rekah. Mikrobiološke preiskave in kemijske analize odvzetih vzorcev v letnih kopališčih so pokazale, da je kakovost kopalne vode dobra, v njej ni bakterij in tudi vsebnosti kemijskih snovi v vodi so bile v dovoljenih mejah. V Grajskem kopališču na Bledu in na Sobcu, kopališči sta tudi letos prejeli ekološki znak modro zastavo, je omenjeni zavod začel vzorčiti vodo že v začetku junija, za kopanje pa je primerna tudi voda v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Slabša pa je kakovost vode v gorenjskih rekah (Sava Bohinjka na Selu, v Ribnem, Selška Sora v Podlubniku, oziroma
DRUŽINSKI NASVETI
Samozavesten otrok (5)
Damjana Šmid
Otroci pri razvijanju samozavesti in samospoštovanja potrebujejo varen svet. To pomeni, da živijo v družini, kjer veljajo določena pravila, red, kjer je življenje smiselno urejeno. Zadovoljevanje otrokovih potreb po ljubezni, zabavi, moči, in svobodi naj bi bilo vsakodnevno in stalno. Otrok ne more biti samo občasno deležen naše pozornosti, ampak potrebuje čim bolj stalen občutek, da nekdo skrbi zanj, da mu je mar zanj. Otroci se razlikujejo po tem, kakšno mero varnosti potrebujejo. Strokovnjaki že dolgo poudarjajo pomen zgodnjih otroških let, ko otrok prihaja do različnih spoznanj in se srečuje z novimi občutki. Pri tem ni potrebno, da smo mu stalno za petami, da se vtikamo v njegovo igro, ga sprašujemo, če je lačen, žejen ali utrujen. Otroci imajo za vse to zelo dobro razvite občutke. Menim, da večina današnjih vzgojnih problemov izhaja iz odsotnosti staršev in iz odtujenosti. Vse ostalo je postalo tako pomembno, da prevečkrat pozabljamo na tiste, ki nas najbolj potrebujejo. Otroci in mladostniki ne potrebujejo vsega tega, kar jim tako radodarno ponujamo in se kupi z denarjem. Naš čas je tisti, ki je nekaj zares vreden. Večina otrok razume, da imamo v družini vsi potrebe, ne samo otroci. Zato je prav, da niso vedno otroci prvi na vrsti, ko izpolnjujemo želje. Kajti s tem jih prikrajšamo za občutek hrepenenja, ki ga porajajo želje in za ustvarjalno razmišljanje, kako bi si lahko željo izpolnili sami. Samozavesten otrok je tisti, ki razmišlja s svojo glavo in ne čaka, da bodo drugi našli rešitev. Zato je predpogoj, da mu pustimo takšnega razmišljanja in njegovih rešitev čim več. Veči-
- na ljudi rajši ne poskusi nekaj
novega, kot pa da bi tvegali. Pri tem so nam lahko otroci za zgled. Ne jemljimo jim tega poguma in se ne smejmo, ko nam zaupajo svoje velike načrte. Mogoče bi lahko otroke celo večkrat povprašali za nasvet. Kaj misliš, kaj bi danes skuhali? Kako naj dobimo denar za nov avto? Kam gremo v nedeljo na izlet? Kako bomo praznovali rojstni dan? Vendar pazljivo - ko otroci govorijo, želijo, da jih zares poslušamo. Bolj kot jih bomo slišali, bolj nam bodo zaupali. Bolj kot nam bodo zaupali, bolj bodo pogumni in rajši bodo tvegali, saj bodo vedeli, da imajo zaveznike.
Sora v Ratečah), saj že nekaj let mikrobiološko ne ustreza zahtevam kopalne vode. V Savi Bohinjki je bilo ob julijskem vzorčenju nekoliko manj mikroorganizmov kot minula leta. Voda iz Poljanske Sore v bivšem škofjeloškem letnem kopališču sicer ustreza predpisom in je primerna za kopanje, vendar je ob tem treba upoštevati dejstvo, da se zaradi različnih odplak mikrobiološka slika lahko zelo hitro spremeni. Kopanje v gorenjskih rekah lahko ob pitju te vode, predvsem pri otrocih, povzroči črevesna obolenja, ki se kažejo z zvišano temperaturo, bruhanjem, drisko in bolečinami v trebuhu. Strokovnjaki odsvetujejo pitje rečne vode, po kopanju pa se oprhajte s čisto, pitno vodo.
Renata Skrjanc
Šolske
potrebščine za dvesto otrok
Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj je včeraj začelo razdeljevati šolske potrebščine otrokom iz socialno šibkejših družin.
Šolske potrebščine bo prejelo dvesto otrok, 55-im pa bodo razdelili tudi nahrbtnike. V skladišču Rdečega križa so včeraj popoldne del potrebščin že razdelili, ostalo pa bodo jutri dopoldne.
Tako so za otroke iz revnejših družin pripravili 1785 zvezkov, 20 peresnic, 190 kompletov barvic, 150 kompletov flomastrov, 130 šestil, 100 risalnih blokov, ravnila, svinčnike, kemične svinčnike, vsak otrok pa dobi tudi igračo.
Del šolskih potrebščin in igrače so podarili delavci Save Tires in Save Goodvear na njihovem družinskem dnevu, do-natorja Sava d.d. Kranj in Mer-cator Gorenjske sta pomagala z nahrbtniki, Karun d.o.o. z odobrenim popustom pri nakupu dobre polovice šolskih potrebščin, ki jih je Rdeči križ kupil z lastnimi sredstvi.
D.Ž.
Zahvala krvodajalcem
21. in 22. julija je Območno združenje Rdečega križa Kranj pripravilo krvodajalsko akcijo. Vsem krvodajalcem, ki so se je udeležili, prostovoljcem, ki so pomagali, medijem, ki so sodelovali pri obveščanju, in delovnim organizacijam, ki so dovolili krvodajalcem, da so se akcije lahko udeležili, se organizatorji lepo zahvaljujejo.
Takšnih izkušenj ne dobiš drugje
Druženje ljudi v domovih upokojencev s prostovoljci iz "zunanjega sveta" obojim obogati kvaliteto življenja. Mladi cenijo izkušnje starih.
Kranj - Domovi upokojencev veljajo za ustanove, v katerih življenje poteka po posebnih notranjih zakonitostih. V njih pa se tudi trudijo, da so čim bolj odprti,  da  imajo stanovalci
ljudmi pomaga pri študijski praksi. Kakšni motivi so v dom privedli ene in druge?
Marija Mladenovič: "Prej sem veliko delala z otroki, sedaj pa za spremembo poskušam z
Prostovoljci so prišli na sladoledni piknik v dom upokojencev.
možnost odhajati domov, da k njim poleg svojcev prihajajo tudi drugi ljudje, da je skratka življenje čim manj po zavodsko "vkalupljeno" in čim bolj podobno "zunanjemu". Del tega so tudi prostovoljci, ki sodelujejo v domskih skupinah za samopomoč ali so kar tako družabniki starih ljudi, ki si želijo družbe od zunaj. V Dom upokojencev Kranj prihaja pisana druščina prostovoljcev. Večinoma so to mlajše upokojenke, za vzorec imajo tudi moškega, razen njih pa tudi dijakinje in študentke, ki so si prostovoljno delo izbrale za eno od šolskih izbirnih vsebin ali pa jim druženje s starimi
najstarejšo generacijo. Čutila sem notranjo potrebo, da naredim kaj prostovoljno, napisala sem pismo domu upokojencev, se ponudila in sedaj sem tu."
Marija Bozovičar: "Najprej sem prek javnih del delala v delovni terapiji doma. Postalo mije všeč in sedaj nadaljujem kot prostovoljka. Stari ljudje se mi _ smilijo, še posebno če so nebogljeni in osamljeni."
Francka Kropovšek: "Po uro na teden sem družabnica stari gospe v domu upokojencev. Za delo sem se usposobila na seminarju na Inštitutu Antona Trstenjaka. Z varovanko se lepo uja-meva, obe imava nekaj od tega
druženja. Z veseljem čakam najino urico, ki mi polepša dan."
Marija Govednik: "Dejala sem si: če sem v življenju doslej dobivala, moram tudi nekaj dati. To skušam prek svojega druženja s starimi ljudmi. Z njimi prej nikoli nisem delala, ko pa sem poskusila, mi je bilo všeč. Rada jih imam."
Janez Gašperin: "Pojem v treh pevskih zborih, igram na harmoniko in orglice, ob obiskih v domu upokojencev pa s stanovalci najraje zapojem lepe slovenske narodne pesmi. Ura z njimi hitro mine, včasih zapojemo tudi po dvajset pesmi. Bo že držalo, da čas ob pesmi hitro mine. Razen kranjskega obiskujem tudi dom v Medvodah, kjer sem doma."
Dom upokojencev Kranj ima tesne stike z bližnjo Trgovsko šolo Kranj, kjer mentorica Mirjana Erlah Košnik spodbuja
mlade k prostovoljnemu delu. Irena Jagodic in Monika Zi-herl, ki sta letos končali drugi letnik te šole, imata v domu vsaka svojo gospo, h katerima prihajata na obisk. Ustvarile so si zelo zaupljiv odnos, in čeprav je med njimi velika razlika v letih (starejši so celo od njunih starih staršev), je druženje zanimivo.
Mladost in starost sta združljivi
"Gospe nama pripovedujeta o starih časih, o svojih otrocih in vnukih, včasih zaupata kak problem, midve pa poveva, kaj se dogaja v šoli, kako je doma, kako s prijatelji... Gremo skupaj na kavo, prihajava na domske prireditve, zlasti ko nastopa šola, ob osebnih obiskih pa se veliko pogovarjamo. Ne, ne moti naju starost, tudi midve bova nekoč stari," pravita Irena in Monika.
Monika in Irena s socialno delavko Bojano Petrovič in stanovalci doma.
Nina Strehovec je že študentka Fakultete za socialno delo. V domu opravlja prakso in je obenem za družbo eni od stanovalk. Gospa je zelo radovedna, kaj se dogaja zunaj doma, sama pa pove, kakšno je življenje v domu. V pogovoru z mlado živahno osebo pozabi na težave, s katerimi se obremenjujejo starostniki. Skupaj si ogledujeta albume, se sprehajata, pogovarjata.
"Potrebuješ veliko zamisli, kaj še početi skupaj, saj so stari ljudje podobni otrokom in zahtevajo veliko pozornosti," pravi Nina. "Nimam občutka, da bi bilo njihovo življenje turobno in depresivno, nasprotno, zelo zanimivo je. Je pa res, da sem ob prvem obisku doma dobila vtis, da sem prišla v bolnico. Ko pa se me je moja gospa vidno razveselila in me navdušeno pozdravila, me okolje ni več motilo."
Nini bodo izkušnje s starimi ljudmi pomagale pri njenem bodočem poklicu, enakega mnenja pa je tudi Džejla Bajrek-tarevič s srednje zdravstvene šole. Tam jih zelo spodbujajo k prostovoljnemu delu, in kdor ima razvit socialni čut, se odzove.
"Ce hočeš opravljati poklic medicinske sestre, potem moraš imeti v sebi takšne lastnosti," je prepričana Džejla. "Družim se z neko gospo v domu, in ko ob sobotah prihajam k njej, se imava vedno zelo lepo. Greva ven, pripoveduje mi o življenje in prisluhne moji pripovedi. Takšnih izkušenj ne dobiš drugje."
Danica Zavrl Žlebir
Stena Nanga Parbata bo še čakala na Tomaža
"Navadno me je v Himalaji zeblo. Tokrat so bile temperature tako visoke, da mi je bilo vroče. Nenavadne razmere so mi onemogočile, da bi dosegel zastavljen cilj, vendar sem prepričan, da bo stena počakala," je ob vrnitvi iz neuspelega poizkusa preplezati Rupalsko steno Nanga Parbata povedal Tomaž Humar.
ATLETIKA
Brnik - Pozno popoldne minuli petek so domači, pa tudi številni alpinisti in prijatelji na brniškem letališču pričakali našega alpinista Tomaža Humarja, ki se je skupaj s člani odprave vrnil s predčasno zaključene odprave na Nanga Parbat. Tomaž je sicer načrtoval, da bi prvenstveno smer najzahodnejšega himalajskega osemtisočaka osvojil sredi tega meseca, ven-
Tomaža Humarja so se na Brniku razveselili domači in številni prijatelji.
dar pa so mu izredno slabe vremenske razmere to preprečile in minuli torek se je po zadnjem neuspelem poskusu odločil, da se prvič v dosedanji alpinistični karieri obrne in sestopi.
"Dejstvo je, da sem do sedaj na vsaki odpravi splezal tako ali drugače. Tudi tokrat sem bil izjemno pripravljen, imel pa sem tudi srečo s pokrovitelji in prepričan sem, da sem s svoje strani naredil vse, kar je bilo mogoče. Toda gora me ni hotela, izredno slabe razmere, visoke temperature, plazovi pa tudi spremljajoča bolezen, ko smo vsi skupaj tri tedne dobro "ka-kali", so onemogočile načrte. Vendar pa sem prepričan, da sem se odločil prav. Stena bo počakala, jaz pa sem se vendarle vrnil domov in bom imel še priložnost, da poskusim kdaj drugič," je pripovedoval Tomaž Humar potem, ko se je ob prešernem zvoku harmonike in petju le nekaj trenutkov prej objemal in rokoval z domačimi in številnimi prijatelji, ki so njega in odpravo spremljali od doma.
Tomaž sicer ob povratku na brniškem letališču Še ni želel
Člane odprave, tudi zdravnico dr. Ando Perdan, so prijatelji na Brniku pričakali s pesmijo.
razkrivati novih ciljev, za katere je sicer priznal, da se mu že "pletejo" v glavi, bil pa je prepričan, da bo čez čas ali on ah kdo drug od alpinistov znova poskušal v isti smeri. "Nanga Parbat je moja želja že nekaj let in še vedno ostaja izziv. Zato bom v tej smeri delal še naprej. Zavedam se, da bo steno moč preplezati le kot solist ali v nevezani navezi in ob tem imeti še idealne vremenske pogoje. Tokrat jih pač ni bilo," je brez ve-
likega obžalovanja dodal nasmejani Tomaž. Z njim se je še kako strinjal tudi njegov kolega v odpravi, hrvaški alpinist Stipe Božič: "Vsak pameten alpinist bi v teh razmerah v gori odnehal. Veseli me, da je Tomaž to storil pravi čas. Stena je bila tako težavna kot nobena do sedaj, polna pasti in vesel sem, da seje vse skupaj dobro končalo."
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Osovnikar le stotinko do rekorda
Škofja Loka, Kranj - Škofjeločan Matic Osovnikar je odlično nastopil na atletskem mitingu v Wolfsbergu v Avstriji in s časom 10,22 zmagal v teku na 100 metrov. Matic, sicer član Massa iz Ljubljane, se je s tem izidom tudi močno približal državnemu rekordu, saj je za Urbanom Acmanom, ki je odlično tekel pred petimi leti, zaostal le za stotinko. S tem rezultatom je dosegel tudi normo B za nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Parizu, predvsem pa je pomembno, da je po poškodbi znova v dobri formi.
Manj sreče je v Wolfsbergu imela Tina Čarman, članica kranjskega Triglava, ki je s preskočeni mi 623 centimetri (k slabem skoku je pripomogel še veter v prsa) osvojila 2. mesto. Zato pa je Tina uspešno nastopila v nedeljo v Trbižu, kjer je z rekordom mitinga, 639 centimetri, zanesljivo zmagala.
V VVolfsbergu pa so se uspešnih nastopov veselili tudi nekateri mlajši gorenjski atleti in atletinje. Tako je Anže Setina v teku na 300 metrov zmagal med mladinci, v mladinski konkurenci pa sta se izkazala tudi člana AK Škofja Loka Blaž Božnar, ki je bil drugi v teku na 100 metrov, in Jurij Demšar, ki je bil tretji v teku na 100 metrov. Pri članih sta na stopničke stopila še Bojan Klančnik iz AK Triglava v metu krogle in Miloš Sterle iz AK Škofja Loka v teku na 800 metrov, ki sta osvojila tretji mesti. Anja Ažman je bila v teku na 100 metrov četrta.
Četrto mesto pa je na močnem mednarodnem mitingu v Patrasu v Grčiji v skoku v višino osvojil tudi skakalec v višino Rožle Prezelj. Triglavan je skočil 220 centimetrov. V.S.
SMUČARSKI SKOKI_
Bine Norčič v vodstvu celinskega pokala
Kranj - Naši smučarji skakalci so minuli teden odlično nastopali na tekmah poletnega celinskega pokala FIS v Ameriki, saj so se uvrščali na najboljša mesta.
Najboljši rezultati na posamičnih tekmah pa so uspeli Binetu Norčiču (Triglav Kranj) in Juretu Radiju (Ilirija), ki sta po šestih tekmah celinskega pokala v skupni uvrstitvi prav na vrhu. Tako je Bine Norčič s 344 točkami prvi, Jure Radelj pa s 334 točkami drugi-
Zelo dobro so nastopili tudi ostali naši, saj je Primož Piki (Ljubno) na petem mestu, Bine Zupan (Triglav Kranj) je sedmi, Igor Medved (Ilirija) pa osmi. Skakalce v seriji celinskega tekmovanja čakajo še štiri tekme v Evropi. V.S.
Brez spanja na evropski vrh Borbe v znamenju predaj
Po 761 kilometrih in 15 urah plezanja na vrhu Mont Blanca (na sliki z leve): Boris Prevodnik, Grega Stare, Andrej Štremfelj in Jure Starič.
Kranjčana Boris Prevodnik in Jure Starič sta 761 kilometrov s slovenskega morja na evropski vrh prekolesarila in preplezala v 67 urah.
povesta tudi predvidenemu kratkemu spancu po 22 urah. Prvi dan ju je štiri ure pral močan dež, lotile so se ju muhe, na soncu pa so temperature presegle 50 stopinj Celzija. Na poti sta imela dve krizi; prvo jutro in tik pred koncem kolesarjenja, na 700. kilometru, ko je Starič zaspal na kolesu in se prebudil še pred padcem.
"Borisu seje med potjo zlomilo pedalo, zato je zamenjal kolo, drugih nevšečnosti pa nisva imela. Na zadnjem 9. kilometru je bila povprečna naklonina 12-odstotna, temperatura pa 0 stopinj Celzija. Za sam vzpon na Mont Blanc, kjer sta naju spremljala Andrej Štremfejj in Grega Stare, v ekipi je bila tudi Metka Seliškar, sva potrebovala 15 ur, celotni ekstremni dua-tlon pa sva opravila celo hitreje, kot sva načrtovala," je ob vrnitvi povedal Starič in pohvalil spremljevalno ekipo, ki je bila dobro uigrana.
Njun podvig v Sloveniji (še) nima konkurence, opravila sta ga brezetapno, kar pomeni tudi brez spanja. Nad njunim uspehom so bili navdušeni kolesarski kolegi, odlična pa je bila tudi organizacija kolesarske odprave. In kot kaže, se bo slednja, stala je dober milijon tolarjev, ob pomoči glavnih sponzorjev Hidrie Perlesa, Eltrona in Leka finančno izšla.
Cilj je dosežen, v Staričevi glavi pa je že naslednji. Z morja na najvišji vrh Severne Amerike Mckinlev, ki spada med sedem-tisočake. Kdaj? Pravi, da mora zamisel zoreti še nekaj časa. Verjetnost, da se na omenjeno odpravo ne bi podal, je enaka ničli. Drzno in čedalje zahtevnejše. Renata Skrjanc
Kranj - Kolesarja Jure Starič in Boris Prevodnik, člana kranjskega Bike alpine teama, sta se domov vrnila sredi julija. Vznemirjenost seje že nekoliko umirila, vtisi so se uredili. Dosegla sta cilj in ga celo presegla. Za
KOLESARSTVO
pet ur. S slovenske obale sta osvojila najvišji evropski vrh Mont Blanc v 67 urah. S kolesom do vznožja gore, potem vzpon na vrh. Tri dni brez spanja. Prekolesarila sta 761 kilometrov in se odločila, da se od-
Rakuš najboljši v Istri
Kranj - Minulo nedeljo so bile oči ljubiteljev kolesarstva usmerjene v Pariz, kjer je po treh tednih in 3427 kilometrih na Elizijskih poljanah petič zapovrstjo na Touru slavil Lance Armstrong. Mladi gorenjski kolesarji pa so v nedeljo tekmovali na krožni dirki za nagrado Kršana v Istri. V hudi vročini je slavil Nejc Rakuš iz ekipe KK Perftech Bled, Jure Kavaš je bil peti, Žiga Primožič (oba Sava Kranj) pa deseti. V.S.
NOGOMET
Jutri pokalne tekme
Kranj - Minuli konec tedna so nogometaši v ligi Si.mobil odigrali 2. kolo. Ekipa Domžal je bila prosta, tekmo s Koprčani pa bo odigrala 13. avgusta. V prijateljski tekmi so Domžalčani z 0:1 izgubili z ekipo Crvene zvezde. Jutri pa je na sporedu 1. krog pokala Slovenije. Ekipa Domžal bo ob 17. uri gostovala v Biljah, dve tekmi pa bosta tudi na Gorenjskem. Ekipa Jesenic se bo ob 17. uri na igrišču Podmežakla na Jesenicah pomerila z ekipo Šoštanja, ekipa Šenčur Protecta GL pa ob 20. uri v Šenčurju z ekipo Dravograda. V.S.
Dvorana tržiških olimpijcev je v nedeljo gostila prvo mednarodno tekmovanje v borilnih veščinah, imenovano International mix fight, kjer so se tekmovalci med seboj pomerili v različnih disciplinah.
Tržič - Prireditev se je začela z demonstratorji kick boksa, ki so gledalcem na kratko predstavili pravila in tri izmed petih disciplin kick boksa: semi kontakt, light kontakt in full kontakt. Prikazali so dovoljene in nedovoljene tehnike v vseh treh disciplinah in navdušili gledalce z nekaterimi atraktivnimi potezami. V premoru pred borbami je nastopila še glasbena skupina Mambo Kings, plesalk, ki so bile napovedane, pa ni bilo.
V ringu sta se v prvi borbi spopadla Tržičan Uroš Jankovič in Miloš Jovanovič iz Srbije in Črne gore. Prvi tekmuje v disciplini KI, drugi pa v kick boksu. Bolj napadalno je začel domačin Jankovič, v nadaljevanju pa sta bila precej izenačena. Na koncu je Jankovič dobil pokal za zmagovalca iz rok Miss Ha-waian Tropic, saj je Jovanovič po drugi rundi dvoboj predal. Podobno in še hitreje se je končala naslednja borba dveh kick boksarjev. Drugi tekmovalec iz Srbije in Črne gore, Marko Mladenovič, je prav tako predal borbo, tako da je zmagovalec postal član Kick boks kluba Ze-
HOKEJ
leni zmaj iz Kranja Sanel Zolič. V tretji borbi sta se pomerila Goran Markovič in Dalibor Ve-sič. Borba seje končala s predajo Vesiča, ki si je ob Markovi-čevi brci v stegno poškodoval mišico. Zadnja je bila na vrsti "spektakularna" borba domačina Gregorja Jankoviča in Zlatka Džaferoviča. Jankovič je že pred tekmovanjem napovedoval
na tleh, pa je predal dvoboj. "Nasprotnik je bil za en odtenek bolje pripravljen kot jaz, zato sem bil po nekaj močnih udarcih prisiljen dvoboj predati, s tem da sem imel poškodbe že od prej, a sem se kljub temu odzval njegovemu izzivu," je po dvoboju dejal poraženec, ki upa, da bo v njunem morebitnem novem srečanju bolje pri-
Demonstratorja iz Kick boks kluba Zeleni zmaj med prikazom udarcev.
svojo premoč, ki pa se v ringu ni preveč videla. Džaferovič ga je dvakrat spravil na tla, kmalu zatem, ko se je tudi sam znašel
Gamo mm
najbolj športna frekvenca
Nova podoba hokejske vstopnice
Jesenice - Pri Hokejskem klubu Acroni Jesenice so se odločili, da bodo svojim zvestim in seveda tudi novim navijačem pred letošnjo sezono ponudili sezonske vstopnice z novim izgledom, a po starih cenah. Tako na vstopnici, ki je bila že do sedaj podobna smučarski karti, ne bo več smučarja, ampak hokejist. V predprodaji (med 20. avgustom in 30. septembrom)*bo cena stojišč 12 tisoč tolarjev, sedišč pa 15 tisoč tolarjev, za študente in dijake pa le 5 tisočakov. V redni prodaji bodo nato cene nekaj višje, saj bo cena sezonske vstopnice za sedišča 18 tisoč tolarjev, za stojišča 15 tisoč tolarjev, za dijake in študente pa 7 tisoč tolarjev.
Dnevne vstopnice naj bi bile vsaj v prvem delu tekmovanja 1000 tolarjev za stojišča in 1200 tolarjev za sedišča.
V.S.
pravljen in na koncu neporažen.
Žal je bilo tekmovanje v znamenju številnih odpovedi. Številni tekmovalci so po besedah organizatorja Gregorja Jankoviča odpovedali svoj prihod v zadnjem hipu, plesalke so se "izgubile na cesti", tekmovalki za napovedan prvi ženski dvoboj pa se sploh nista oglasili. Zadnji neprijetni pripetljaj pa je bila skoraj popolnoma prazna dvorana, ko so razglasili še najboljšega domaČega tekmovalca (Gregor Jankovič), najboljšega tujega tekmovalca (Miloš Jovanovič), najboljšega tehnika (Sanel Zulič) in naj borca (Zlatko Džaferovič).
Barbara Todorovič, foto: Tina Doki
Mladi športniki na prvih olimpijskih preizkušnjah
S slovesnim odprtjem so se v nedeljo zvečer v Parizu začele VII. Poletne olimpijske igre evropske mladine na katerih sodeluje tudi 49 slovenskih športnikov, ki se bodo do sobote borili za olimpijske kolajne.
GORSKI TEK
Kranj, Pariz - "Sodelovanje na olimpijskih igrah je zagotovo želja vsakega športnika. Seveda si je nastop težko priboriti in prepričan sem, da si boste tudi sodelovanje na malih olimpijskih igrah, kot je olimpijski festival evropske mladine, EYOF, za vedno zapomnili. Številni odlični športniki so začeli svoje nastope na tem tekmovanju," je pred odhodom v Francijo v dvorani Mestne občine Kranj prejšnji teden zbrane mlade športnike iz različnih koncev Slovenije nagovoril vodja odprave Darjan Petrič. Mlada namiznoteniška igralka, 15-letna Nina Javoršek iz Ljubljane, je prebrala olimpijsko izjavo, ki so jo podpisali tudi vsi ostali športniki in trenerji. Velike sreče na tekmovanju in da bi med zastavami oseminštiridesetih držav udeleženk kdaj ob proglasitvi dobitnikov kolajn zaplapola tudi slovenska, pa je mladim slovenskim olimpijcem zaželel podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Franci Ekar.
Slovenski športniki so si na dosedanjih poletnih olimpijskih festivalih evropske mladine priborili 33 kolajn, od tega tri zlate. Zlati sta osvojili Anja Carman leta 1999 v Esbjergu in Anja Klinar leta 2001 v Murciji (obe v plavanju) ter Jožica Svečak v judu leta 1999 v Esbjergu.
V slovenski olimpijski odpravi, ki je nato odpotovala proti Parizu, je namreč kar 49 mladih športnikov in športnic, ki se na olimpijskih prizoriščih že merijo v atletiki, kolesarstvu, judu, plavanju, namiznem teni-
Slovenijo na VII. poletnih igrah EYOF v Parizu zastopa kar 49 športnikov in športnic, ki so se pred odhodom predstavili v Kranju.
su in odbojki. Največ Gorenjcev je v plavalni ekipi, za katero v Parizu nastopajo: Tea Hu-dovernik iz Podnarta, Urška Cvek z Ilovke, Urša Mohorič s Kokrice, Petra Bombek iz Maribora, Vita Sonjak s Prevalj, Nejc Potočnik z Jesenic, Jaka Thaler iz Kranja, Damir Dugo-njič iz Raven na Koroškem, Uroš Jedlovčnik iz Ljubljane in Marko Jovanovski iz Male Stare vasi. Trenerja ekipe sta Domen Majhen in Aleš Rebec.
V odbojkarski ekipi sta Kam-ničana Matej Kališnik in Dejan Matijaševič, poleg njiju pa še Marko Bojinovič, Luka Brulec, Alen Djordjevič - Kamenik, Jure Ivartnik, Bojan Kristan, Rok Nose, Zlatko Pulko, Matej Vidič, Dejan Vinčič in Rudi
Zupane. Za ekipo odbojkarjev v Parizu skrbijo Bojan Brulec, Iztok Kšela, Rudi Zupane in Jurij Stegnar.
V Parizu je močna tudi slovenska atletska ekipa, ki nastopa pod vodstvom trenerjev Andreja Jeričeka, Tiberija Lebarja in Staneta Škoberneta. Sestavljajo jo: Martina Benko, Janja Bučar, Urša Ozimek, Branka Lepej, Maja Petan, Nataša Tomšič, David Horvat, Gorazd Krivanek, Ronald Tomažič, Nejc Nikolič, Martin Potočnik in Vid Tršan.
Mesto v olimpijski kolesarski ekipi so si priborili Jakob Car-go, Blaž Furdi in Jure Žagar, reprezentanco pa vodita trenerja Miran Kavaš in Igor Marko-vič.
Uspeha v Parizu si želijo tudi mladi judoisti: Sendi Lešnjak, Tamara Petek, Maja Uršič, Tadej Časar, Rok Drakšič, Matija Erjavec, Luka Grossi in Marko Prodan. Ekipo vodijo Štefan Cuk, Marjan Fabjan in Emil Pozvek.
Z nastopi posameznikov in mešanih dvojic pa so včeraj na olimpijskih prizoriščih začeli tudi namiznotenisači. V slovenski ekipi se za čim boljše uvrstitve borijo Nina Javoršek, Melita Verhnjak, Jaka Krenker in Marko Lipuš, trener pa je Bojan Pavič.
Poleg vodje odprave Darjami Petriča, sta v vodstvu naše mlade olimpijske ekipe tudi Janko Dvoršak in Žiga Dobnikar.
Vilma Stanovnik
Na Grintovec 230 tekačev
Kamniška Bistrica - Očak Kamniških Alp Grintovec, 2558 metrov visoka, je v nedeljo šestič pričakal najbolj vzdržljive gorske tekače. Zagotovo je tek na kralja Grintavca z največjo višinsko razliko 1957 metrov, premagano hkrati v manj kot 10 kilometrih, največji v Evropi. Ob tem se le tek pod švicarski Matterhorn konča 2580 metrov visoko, dobrih 20 metrov višje, a je start na 1605 metrih v Zermattu. Največji slovenski tek v brezhibni organizaciji KGT Papež pa se prične ob izviru Kamniške Bistrice na vsega 601 metru nadmorske višine. Teka, ki ga je za svojega vzela vsa dolina do Kamnika, se je letos udeležilo znova rekordno število 230 tekačev, kar je 30 več kot lani.
To je zares tek za kralje gora. In po markirani poti, nekateri jo imenujejo tudi gamsove stezice, je znova prvi na vrh Grintovca pritekel Mariborčan Andrej Mesner. Ženska junakinja je Hrvatica Veronika Jurišič. Mesner je z časom 1,24:52 sicer zaostal za svojim lanskim dosežkom 1,21:17, a je bila zmaga prepričljiva. Od starta v Kamniški Bistrici (601 m) mu je sledil le obetavni mladinec Mitja Koso-velj, ki je do Kokrškega sedla postavil najboljši mladinski čas doslej, 48:47 minute. "Če bi imel konkurenco iz tujine, bi se dalo teči hitreje," je pojasnjeval atlet iz Maribora, ki je z 168 centimetri in 59 kilogrami pravi tip za ta tek. Za drugo mesto sta se ogorčeno borila trikratni zmagovalec Igor Šalamun ter najboljši tekač z Gorenjske Marko Šubic iz Žirov. O podprvaku Grintovca je v špalirju gledalcev, planincev z zvonci in harmoniko je odločalo vsega 5 sekund. Šubic, ki je pravi specialist za strme teke, je bil na vrhu Grintovca v času 1,26:34. Četrti je bil najboljši domačin Sebastjan Zarnik.
Ob 20 tujcih iz štirih držav sta malce strahu našim povzročala le Hrvata, legenda Drago Paripovič in Ravič, a sta izjemni tek začela premalo spoštljivo in omagala. Bolj pogumno je tek ob odsotnosti sester Hižar vzela Zagrebčanka Veronika Jurišič. 23. z evropskega prvenstva in 5. pred tednom na teku pod Veliki Klek (Grossglocke-ner) je bila že pred startom odločena, da bo naredila nekaj posebnega. Do cilja za ženske in mladince na Kokrškem sedlu (1793 m) je zaostala za rekordom Ines Hižar (57:34). Nato pa svoj maraton podaljšala do vrha in z časom 1:47:00 neuradno presegla nekdanji ženski rekord Silve Vivod za tri minute. "Ne strinjam, da imamo ženske drugačne proge, zato sem si tudi sama zaželela nagrado, da prideš na vrh tako mogočne gore. Občutki v teh stenah so fantastični," je povedala 26-letna Zagrebčanka. Druga je s časom sekundo pod polno uro na Sedlo stopila Simona Žabjek. Veteranka Olga Grm iz Lesc, sicer prva zmagovalka teka na Grintovec, kot tokrat osmi Marjan Zupančič, je v ženski konkurenci osvojila celo četrto mesto.
Izidi, tek na Grintovec, 9,6 km, 1957 m višinske razlike: 1. Mesner (AD Maribor) 1,24:52, 2. Šalamun (KGT Papež Kamnik) + 1:37, 3. Šubic (Žiri) + 1:42, 4. Zarnik + 3:58, 5. Krebs (oba KGT Papež) + 4:52, 6. Janžekovič (Železniki) + 5:48, 7. Zupančič + 6:40, 8. Triler (oba KGT Papež) + 8:07, 9. Slapar (Šmartno), veterani: 1. I. Urh (Papež, 6. absolutno) 1,30:03, 2. Teraž (Mojstrana) + 6:43, 3. Mlakar + 7:57, veterani B: 1. Oblak (Alpina) 1,38:58, 2. Rogelj (Ba-uer) + 44, mladinci, cilj Kokrško sedlo: 1. Kosovelj (Kobarid) 48:47, 2. Lamovec (Žiri) + 57, 3. Tomec (Papež) + 9:48, članice: 1. Jurišič (Sljeme, Hrv) 59:03, 2. Žabjek (Šmarna gora) + 56, 3. Gas-hi + 6:15, 4. Šink (Triglav) + 9:10, mladinke: 1. U. Rebernik 1,09:47, 2. J. Rebernik (obe Papež) + 17, veteranke: 1. Grm (Trmasti) 1,06:29, 3. De Novijer (Nizozemska) + 2:51, deklice: 1. Kosovelj (Podnanos), deklice B: 1. Berčič (Jaber), dečki A: 1. Oblak (Blegoš), 2. Markuš (Papež), dečki B: 1. Plaznik (Šm. Gora).
Metod Močnik
PLAVANJE
VESLANJE
Plavalci zadovoljni iz Barcelone
Kranj - V nedeljo seje za zadnjimi nastopi končalo svetovno prvenstvo v Barceloni. S prizorišča tekmovanj se naši plavalci vračajo zadovoljni, saj so se trije uspeli uvrstiti v veliki finale: Peter Mankoč, Blaž Medvešček in Emil Tahirovič. Poleg tega so naši plavalci in plavalke kar dvanajstkrat plavali v polfinalu oziroma med šestnajsterico, dosegli so trinajst državnih rekordov, kar devet plavalcev in plavalk pa ima že izpolnjeno normo za nastop na olimpijskih igrah drugo leto avgusta v Atenah. Sicer pa bodo podrobneje o rezultatih in načrtih plavalci in vodstvo naše reprezentance spregovorili danes na tiskovni konferenci v Ljubljani.
Največ kolajn na svetovnem prvenstvu v vodnih športih v Barceloni je osvojila ekipa ZDA, ki se lahko pohvali s kar 12 zlatimi, 13 srebrnimi in 6 bronastimi kolajnami. Zelo pa so bili v Barceloni veseli tudi madžarski vaterpolisti, saj so v boju za naslov svetovnih vaterpolskih prvakov premagali ekipo Italije po podaljšku 11:9. Ekipa evropskih prvakov Srbije in Črne gore je po zmagi nad Grki osvojila 3. mesto. V.S.
Mladinci danes na Škotsko
Kranj - Danes zvečer bo na prizorišče letošnjega mladinskega evropskega prvenstva v plavanju, ki bo od jutri do sobote potekalo v Glasgovvu, odpotovala naša mladinska reprezentanca. V njej je pet mladih plavalk in štirje plavalci, po tradiciji pa v ekipi ne manjkajo gorenjski predstavniki. Tako bodo slovenske barve na Škotskem zastopale štiri plavalke radovljiškega kluba: Jasna Ovsenik, Anja Klinar, Sara Isakovič in Lavra Babic, poleg njih pa bodo v Glasgovvu tekmovali še: Katja Zupan in Luka Vrtovec (oba BM), Roko Čoko in Žiga Babošek (LL) ter Jernej Godec (IL). Vodja naše reprezentance je Matjaž Godec, na Škotsko pa bodo z mladimi plavalci odpotovali tudi trenerji Miha Potočnik, Vlado Čer-mek, Borut Klinec in Maja Šarac. V.S.
®
Rodio Triglov
Prvi 9I0/ Gorenj/ke® Prvi glo/ek CorcnJ/kc®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice
STERE0, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj
Pišler prvak
Beograd - Minuli konec tedna je bilo po 25 letih v Beogradu znova svetovno prvenstvo v veslanju za mlajše člane do 23 let. Na njem seje izkazal Bine Pišlar (VK Izola), ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v konkurenci lahkih veslačev. Blejska veslača Matej Štravs in Gregor Peskar sta med dvojci brez krmarja lahkih veslačev osvojila končno 11. mesto, Tomaž Čeme (VK Bled) in Simon Polak (VK Ljubljanica) pa sta bila v konkurenci dvoj-cev brez krmarja peta. V.S.
Poletna liga
Jesenice - Za popestritev počitniških dni sta Mladinski center Jesenice in Zavod za šport Jesenice pripravila poletno košarkarsko in nogometno ligo za mlade do 26 let. Košarkarske ekipe igrajo na igriščih na Jesenicah, na Hrušici, na Koroški Beli in na Blejski Dobravi, nogometna liga pa poteka na treh igriščih ob Osnovnih šolah Toneta Čufarja in Prežihovega Vo-ranca na Jesenicah in ob Osnovni šoli na Koroški Beli. Po dve najboljši ekipi v vseh kategorijah nogometašev in košarkarjev bosta nastopili v finalu, ki bo 8. avgusta v Športnem parku Podme-žaklo. Prijave ekip sprejemajo v Prostorih mladinskega centra na Jesenicah, Trg Toneta Čufarja 4.
Janko Rabič
Sašo Jereb ni bil dopingiran
Pri judoistu iz Žirov prišlo do napake, za katero se mu do sedaj še nihče ni opravičil - Na Ol s povabilom?
Kranj - Primer judoista Saša Jereba je pred kratkim končno dobil epilog: na tekmi svetovnega pokala ni bil dopingiran, šlo je za pomoto. Za pogovor nam je bil na voljo le nekaj ur po prihodu s priprav na Madžarskem, njegov glavni cilj v letošnji sezoni ostaja izpolnitev norme za nastop na olimpijskih igrah v Atenah.
Sašo Jereb je na svoj krstni nastop na evropskem članskem prvenstvu v judu, ki je potekalo v Dusseldorfu med 15. in 18. majem, čakal zaman. Večer pred uvodnim tekmovalnim dnevom je v slovenski tabor prišla novica, da so 15. marca na tekmi svetovnega pokala v Varšavi v telesu 20-letnika našli sledove uživanja marihuane. Po Jerebovih besedah je bila to najhujša stvar, ki se je zgodila v njegovem življenju. Judoist Olimpije, sicer pa doma iz Žirov, je moral zapustiti reprezentanco in se vrniti v domovino. Ves čas je zatrjeval, daje nedolžen, vendar mu tega niso verjeli. Na vsak način so hoteli, da prizna storjeno napako. "Če bi to (užival marihuano, op. p.) res storil, bi takoj priznal in ne bi poskušal tega skriti," pojasnjuje in dodaja, da so ga tako trenerka kot klubski kolegi ves čas podpirali. Nekaj dni kasneje se je izkazalo, da je Je-
Sašo Jereb
reb govoril resnico. Prišlo je namreč do zamenjave vzorcev z nekim ukrajinskim tekmovalcem, pri Jerebu pa so ugotovili le nepravo razmerje med testosteronom in epitestosteronom. To nenormalno razmerje je bil razlog, da je bil osumljen jemanja nedovoljenih poživil. Slo je torej za napako. Odgovorni za doping v Evropski^ judoistični zvezi (EJU) so od Žirovca vzeli še tri vzorce, ki so bili vsi negativni. Jereb si je po približno dveh mesecih dokončno oddahnil. S tem pa njegovih skrbi še ni bilo konec. Kot razlog za tako hormonsko stanje so zdravniki
celo navajali tumor na možganih, a so nadaljnje preiskave pokazale, daje z njim vse v redu.
Po vseh pri petij ah še od nikogar ni prejel opravičila. Tega, kot sam pravi, ne potrebuje in obenem dodaja: "Od nekoga bi ga (opravičilo, op. p.) vseeno rad dobil, čigar imena ne bi povedal, vendar tisti že ve."
Koliko bo vsa zadeva vplivala na njegove nadaljnje športne rezultate, bo pokazal čas. Takoj po predčasnem odhodu iz Nemčije je začel s treningi: "Treniral sem po načrtu, a je zaradi vsega, kar se je dogajalo po vrnitvi, prihajalo do stresov." Njegovi cilji ostajajo enaki, kot so bili pred nesrečnim 15. majem -uvrstitev na olimpijske igre v Atenah. Normo lahko izpolni na tekmah za svetovni pokal, kjer se je v letošnji sezoni dvakrat uvrstil med najboljše tri, ali na svetovnem prvenstvu v japonski Osaki. Obstaja pa možnost za odhod v Grčijo tudi v primeru, da norme ne doseže. Evropska judoistična zveza naj bi mu kot odškodnino za storjeno krivico na EP-ju zagotovila povabilo za olimpijske igre. Da pa obljube EJU-ja ne bodo prazne, si bo Jereb pomagal z odvetnikom.
Jaka Vukovič, foto: Tina Doki
Francozi navdušeni nad bazenom
Magalie smo vprašali, kako ji je všeč Slovenija. Kaj bi izbrala, če bi lahko izbirala med vzponom na Triglav ali kopanjem v kranjskem bazenu.
Brez obotavljanja je odgovorila: " Najprej na Triglav, potem pa v bazen."
Kranj - Sedemnajst francoskih osnovnošolcev, dva spremljevalca, šofer Jacques ter slovenska vodiča (če ju tako poimenujem) Marija Vreček in David Kuridža, ki imata že izkušnje s francosko govorečimi državljani, je v sredo popoldne "osvojilo" kranjski letni bazen. Okoli pete popoldne so bili na bazenu le francoski osnovnošolci, saj je bilo ravno po dežju in njihovo zadovoljno vreščanje se je prepletalo s čofotanjem.
Profesorica francoščine in nemščine na srednji ekonomski šoli v Kranju Marija Vreček je pred kratkim prišla s skupino slovenskih dijakov iz počitniko-vanja v mestu La Ciotat (pobrateno francosko mesto mesta Kranj), od koder je pod vodstvom Magalie in njenim pomočnikom Jean Danielom na desetdnevni obisk v Kranj pripotovala skupina mladih.
Francoski osnovnošolci so uživali. Poleg (njim najljubše-
ga) popoldneva v kranjskem bazenu, so si med drugim ogledali Ljubljano, Bohinj, Postojnsko jamo. Vse ostale proste trenutke so jim kranjski organizatorji zapolnili z raznimi športnimi in rekreativnimi aktivnostmi. "Podobno poln urnik je bil tudi pri našem obisku gorenjskih srednješolcev mesta La Ciotat. Celo plezali smo, se potapljali, kar je bilo ne samo zanimivo, tudi nekaj povsem novega za nas," je razlagala Marija ter dodala: "Prihajajo sicer iz obmorskega mesta, vendar v La Ciotatu nimajo kakega večjega bazena. Je nek občinski, pa še ta je zelo, zelo kloriran. Nekateri med njimi se sploh ne morejo kopati v njem, ker so alergični na klor. Tukaj pa teh problemov nimajo"
Sebastian
Otroci nad velikostjo in prostornostjo bazena niso skrivali navdušenja. Največ je bilo starih okoli 14 let. Prikupna mladenka Marion Benedetti je bila zelo navdušena nad Bohinjskim jezerom in Postojnsko jamo, pa vendar pravi, da med Kranjem in La Ciotatom kake velike razlike ni. Razen plaž, ki pa so tam tako polne, da obisk kranjskega bazena pomeni prijetno presenečenje. "Plavam že od četrtega leta starosti. Naučila meje sestra in tole tu je noro. Pa še klora je veliko manj kot v našem "majhnem" bazenu." Njen starostni kolega Sebastian nam je najprej povedal, da njegov dedek izhaja iz Hrvaške, potem pa seje pridružil Mari-oninem mnenju, da se ima v Kranju odlično. Ostali srednješolci so pogovor spremljali Marion iz vode in vse,
S kolesom do Panonskega morja
Kranj - Športno društvo Gorenjski tisk seje odločilo, da poleg planinskih pohodov med svoje aktivnosti vključi tudi kolesarjenje. Člani društva so se v petek v zgodnjih jutranjih urah zbrali pred kranjskim Merkurjem, naložili nahrbtnike v Francijev avto, ki jih je spremljal na poti in se odpravili na 200 kilometrov dolgo kolesarjenje. Pot so poimenovali S kolesom do Panonskega morja - 200 kilometrov. Prvi dan so vozili do Ptuja, kjer so prespali, naslednji dan pa so nadaljevali pot do Moravskih Toplic.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Več planincev a ¥9 ust a
Jezersko - Največji obisk Češke koče je na veliki šmaren, pravijo mladi iz ekipe družine Karničar, ki pod vodstvom Irme Šenk oskrbujejo to planinsko postojanko. Uradno s kočo upravlja Planinsko društvo Jezersko, v zvezi z lastništvom pa ravno sedaj potekajo razprave. V zemljiški knjigi je vpisana lastnica občina Jezersko, medtem ko se za lastništvo poteguje Planinska zveza Slovenije. Obiskovalci se za takšne okoliščine ne menijo. Ko po debeli uri iz doline prispejo h koči, se veselijo lepih razgledov. Tu so deležni okrepčila, lahko pa tudi prespijo na enem
od 60 ležišč. Od maja do zadnjega vikenda v juniju je koča odprta le ob koncih tedna, čez poletje pa vseskozi. V knjigi je tako ves maj vpisanih le 285 obiskovalcev, junija jih je že več kot ti-
soč, do konca sezone pa jih bo zagotovo okoli pet tisoč tako kot lani. Največ je domačih planincev, v skupinah pa prihajajo tudi tujci. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
ITNIC V Termah Topolšica Izjemno ugodno
v času od 16.06. do 31.08.2003 5 dni polpenzion že od 36.100 SIT 7 dni polpenzion že od 50.500 SIT
Cena vsebuje:
- 5 aLi 7 polpenzionov
- neomejeno kopanje v hotelskih bazenih
- posvet pri zdravniku
- ena zdraviliška storitev
- telovadba v telovadnici in v bazenu
- zabavne prireditve in animacija
* UGODNI POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE
* En otrok do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama BREZPLAČNO BIVANJE
^  (^Terme topolšica
Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00 Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica E mail: info@t-topolsica.si
Francoski osnovnošolci so bili nad Postojnsko jamo navdušeni, nič niso imeli proti košarki in namiznem tenisu, vendar čez kopanje v kranjskem olimpijskem bazenu dogodka ni bilo.
kar si ujel med plavanjem, skakanjem v vodo in francoskim "da" ter "ne", sta bila le še zadovoljni in radoživi otroški smeh. Prvič v življenju so imeli "velikanski" bazen samo zase, alergija na klor je izginila ter ni bilo treba paziti, da bi zunaj bazena komu stopili na brisačo, prevrnili kak senčnik ali zaradi prego-sto položenih ležalk s svojim tekom in vriščem ljudem povzročali sive lase - kar pa je na plažah mesta La Ciotat poleti nekaj popolnoma vsakdanjega.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Podjetje EUROSOL, d.o.o., Jesenice Cesta železarjev 8, 4270 JESENICE
objavlja prosta delovna mesta
SKLADIŠČNIK
V proizvodnem podjetju z intenzivno uvozno/izvozno dejavnostjo takoj zaposlimo skladiščnika. Zaželeno: primerna šola in obvezno izpit za vožnjo z viličarjem. Eurosol, d.o.o., C. železarjev 8, 4270 Jesenice
STROJNIK
V proizvodnem podjetju s pnevmatsko-avtomatskimi linijami za polnjenje tehničnih pršil (sprav doz) takoj zaposlimo dva stojnika. Zaželeno: primerna šola, praktične izkušnje. Eurosol, d.o.o., C. železarjev 8, 4270 Jesenice
DELAVKE
V proizvodnem prodjetju polnjenja pršil (sprav doz) takoj zaposlimo štiri delavke. Zaželena ročna spretnost. Eurosol, d.o.o., C. železarjev 8, 4270 Jesenice
Pisne ponudbe z življenjepisom pričakujemo v 14 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DELAVEC
GRADBENA DELA; d. č. 3 mes.; 2 mes. del. izk.; do 01.08.03; SGP TEHNIK, STARA C. 2, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
POMOŽNI DELAVEC
SOBARICA; d. č. 3 mes.; do 29.07.03; GADJE D.0.0., RIBČEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZERO
PRALEC AVTOMOBILOV; d. č. 3 mes.; do 05.08.03; AVT0HIŠA KAVČIČ D.0.0., MILJE 45, VISOKO
OBLIKOVALEC KOVIN
KOVINAR; ned. č.; 6 mes. del. izk.; B kat.; do 23.08.03; CMC GALVANIKA D.0.0., ALPSKA /43, LESCE; št. del. mest: 2
STRUGAR
STRUGAR; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j.-gov. in pis.; do 01.08.03; CSS-IP.DRUŽBA ZA US-POS.IN ZAP.INV., STARA LOKA 31, ŠK. LOKA
TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE
TISKANJE; d. č. 6 mes.; 12 mes. del. izk.; do 05.08.03; ETIKETA, INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI
FRIZER
FRIZER; ned. č.; 3 I. del. izk.; Delo z bazami podatkov - osn.; B kat.; zaželjeno znanje ličenja; dO 02.08.03; VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO
TESAR
TESAR; d. č. 6 mes.; do 05.08.03; MUMI-N0VIĆ FIKRET S.P., PIPAN0VA 78, ŠENČUR;
št. del. mest: 4
TESAR; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; do 01.08.03; SGP TEHNIK, STARA C. 2, ŠK. LOKA
ZIDAR
ZIDAR; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; do 01.08.03; SGP TEHNIK, STARA C. 2, ŠK. LOKA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA, VLAČILCA; ned. č.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., hrvaški j. - gov.; kat.: C,E; do 02.08.03; KPR D.0.0., BREZNICA 43, ŽIROVNICA
VOZNIK TOVORNJAKA; ned. č.; 2 mes. del. izk.; kat.: B,C; do 20.08.03; HAMZIČ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE
VOZNIK VLAČILCA S CISTERNO V MEDN. PROMETU; ned. č.; kat.: C,E; izpit za prevoz nevarnih snovi ADR; do 01.08.03; ŠK0FIC ANDREJ S.P., TRSTENIK 32, GOLNIK
PRODAJALEC
PROMOTOR NA TERENU; d. č. 1 mes.; 1 I. del. izk.; B kat.; do 05.08.03; JEKLO INEX D.0.0., C. NA JEZERCA 8, RADOVLJICA
PRODAJALEC NA TERENU; d. č. 1 mes.; 1 I. del. izk.; B kat.; do 05.08.03; JEKLO INEX D.0.0., C. NA JEZERCA 8, RADOVLJICA
KUHAR
KUHAR ZA POSADKE; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 29.07.03; AIREST CATERING D.O.O., ZGORNJI BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM
STROJNI TEHNIK
STROJNI TEHNIK; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; do 01.08.03; CSS-IP.DRUŽBA ZA USPP0S.IN ZAP. INV., STARA LOKA 31, ŠK. LOKA
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
REFERENT V PR0DAJI-K0MERCIALIST; ned. č.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; Programiranje - zaht.; B kat.; do 01.08.03; V0 & V0, LJUBLJANSKA C. 09, RADOVLJICA
GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK
VARNOSTNIK RECEPT0R; d. č. 3 mes.; angl. j.
- gov.; Delo z bazami podatkov - osn.; B kat.; do 31.07.03; VARNOST D.D., BLEIVVEISOVA C. 20, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJALEC V TRGOVINI REPR0MATERI-ALA; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; B kat.; do 01.08.03; KMETIJSKA ZADRUGA, SLOVENSKA C. 2, CERKLJE NA GOR.
VARUH PREDŠOLSKIH OTROK
POMOČNIK VZGOJITELJA; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 01.08.03; OŠ SIMON JENK.O VZG. VARST. 0DD., UL. XXXI. DIVIZIJE 7A, KRANJ
INŽENIR FARMACIJE
FARMACEVT-PRODAJALEC; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov.; Delo z bazami podatkov -osn.; B kat.; opravlen strokovni izpit; do 06.08.03; VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO
EKONOMIST
KOMERCIALIST; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; slov.j. - gov. in pis., angl. j. - gov.-in pis.; Urejevalnik besedil - osn., Delo s preglednicami
- osn.; B kat.; do 16.08.03; KMETIJSKA ZADRUGA, SLOVENSKA C. 2, CERKLJE NA GOR.
ORGANIZATOR INFORMATIK
STROKOVNI SODELAVEC ZA INFORMATIKO; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; Poznavanje računalniških omrežij - zaht., Poznavanje operacijskih sistemov - zaht.; B kat.; do 08.08.03; ISKRA INSTRUMENTI D.D., OTOČE 5A,PODNART
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
VZGOJITELJ; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 01.08.03; OŠ SIMON JENKO VZG. VARST. 0DD„ UL. XXXI.DIVIZIJE 7A, KRANJ
VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK
VIŠJA MED.SESTRA; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; Urejevalnik besedil - osn., Delo z bazami podatkov - osn.; do 01.08.03; H0LMED D.0.0., KAPUCINSKI TRG 7, ŠK. LOKA
UNIV. DIPL. INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODJA PROJEKTA; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j.
- gov. in pis., angl. j. - gov.; Urejevalnik besedil
- osn., Delo s preglednicami - osn.; B kat.; do 01.08.03; L0KAINVEST, KAPUCINSKI TRG 3, ŠK. LOKA
UNIV. DIPL. INŽENIR GRADBENIŠTVA
VODJA PROJEKTA; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j.- gov. in pis., angl. j. - gov.; Urejevalnik besedil
- osn., Delo s preglednicami - osn.; B kat.; do 01.08.03; L0KAINVEST, KAPUCINSKI TRG 3, ŠK. LOKA
VODJA GRADBENE OPERATIVE; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; Urejevalnik besedil - zaht., Delo s preglednicami - zaht.; B kat.; do 01.08.03; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE D.D., UL. MIRKA VADN0VA 5, KRANJ
UNIV. DIPL. EKONOMIST
KOMERCIALIST L; d. č. 3 mes.; angl. j. - gov. in pis.; možnost za ned. č., do 29.07.03; LTH D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA
PROF. RAZREDNEGA POUKA
UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 01.08.03; OŠ SIMON JENKO, UL. XXXI DIVIZIJE 7A, KRANJ; št. del. mest: 5
PROF. DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE
SPECIALNI PEDAGOG; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; strokovni izpit; do 01.08.03; VZG. VARST. 0RG., C. CIRILA TAVČARJA 21, JESENICE
OIPL. FIZIOTERAPEVT (VSI
FIZIOTERAPEVT; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. -pis.; Delo z bazami podatkov - osn.; B kat.; do 02.08.03; VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO
DIPL. SOCIALNI DELAVEC
SVETOVALEC NA P0DR .DRUŽ. S0C. POMOČI (NADOM. P0R0DN.); d. č. 11 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; Urejevalnik besedil - osn., Delo z bazami podatkov - osn.; B kat.; strokovni izpit, preizkus znanja o spi. upr. post.; do 01.08.03; CSD, C. MARŠALA TITA 65, JESENICE.
Zakonske spremembe za učinkovitejše delo sodišč in boljše pravno varstvo
Zakonik strožji do spolnih iztirjencev, blažji do skesancev
Potem ko je državni zbor pred kratkim sprejel spremembe zakona o kazenskem postopku in tako med drugim rešil problem "okuženih" sodnikov, so v ministrstvu za pravosodje prejšnji teden predstavili predloge besedil petih
zakonov in sodnega reda.
Kranj - Predloge je ministrstvo že posredovalo v medresorsko in strokovno usklajevanje, za obravnavo na vladi in v parlamentu naj bi bili zreli predvidoma septembra oziroma oktobra. Zakon o delovnih in socialnih sporih, denimo, je oblikovan povsem na novo, saj upošteva novi zakon o delovnih razmerjih ter spremenjene predpise s področja socialne varnosti. V predlogu zakona se pristojnost razširja na vse odškodninske spore, tudi za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Nov je inštitut vzorčnega postopka, ki bo sodiščem omogočil, da bodo v množičnih sporih in enakih zadevah odločala enako ter s tem seveda hitreje.
Predlagana novela zakona o sodiščih uvaja sodniške pomočnike, ki naj bi kot "pripravniki" za sodnike od njih prevzeli ne-sodniška opravila. Prevzeli naj bi nekatere naloge sedanjih strokovnih sodelavcev, ohranili pristojnosti sodnih referentov in pridobili nekatere nove - vse to v prid učinkovitejšemu delu sodstva, hitrejšemu reševanju in kasnejšemu zmanjšanju števila sodnikov.
Nekaj sprememb, ki jih predlaga ministrstvo za pravosodje, se nanaša tudi na zakon o pravdnem postopku (plačevanje sodne takse, prenos določenih pristojnosti v družinskih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča), na zakon o sodnih taksah, predvsem pa kazenski zakonik. Poglavitni razlog za novelo kazenskega zakonika je uskladitev slovenske kazenske zakonodaje z mednarodnimi
konvencijami in pogodbami, ki zahtevajo predvsem spremembo pri opisu posameznih kaznivih dejanj.
Med poglavitnimi novostmi novele zakonika je možnost omilitve kazni storilcem kaznivih dejanj, tako imenovanim skesancem, ki se odločijo sodelovati s pristojnimi organi in pomagati pri razkritju organizirane kriminalne združbe. Določena bo tudi kaznivost vseh oblik sodelovanja pri trgovini z ljudmi, namenjenih za prostitucijo, suženjstvo, prisilno delo ipd. Uvedeno bo novo kaznivo dejanje financiranja terorističnih kaznivih dejanj, preurejena določila o korupciji in njeni kaznivosti, na novo bo urejeno kazenskopravno varstvo pred neupravičenim vstopom v tujo zaščiteno računalniško bazo s
prestrezanjem podatkov ob nejavnem prenosu ali z oviranjem delovanja računalniškega sistema kot tudi uvedeno kaznivo dejanje računalniškega ponarejanja. Kazniva bo proizvodnja, razširjanje, prodaja, uvažanje ali izvažanje mladoletniške pornografije ter posest takšne pornografije z enakim namenom. Kazniva bo tudi zloraba notranje informacije pri poslih z vrednostnimi papirji ali izvedenimi finančnimi instrumenti, četudi ne gre za organizirano trgovanje. Novela zakonika med drugim predvideva strožje zagrožene kazni za določena kazniva dejanja proti spolni nedotakljivosti, še posebej, če gre za spolni napad na osebo, ki še ni stara deset let.
Helena Jelovčan
Gorenjska prometna gneča
Podtabor - Takle pogled na novo polovico gorenjske avtoceste v Bistrici v tem poletju ni nič neobičajnega. Cesta od Črnivca do Podtabora in Naklega bo za ves promet predvidoma zaprta do 20. septembra. V tem času je promet preusmerjen na levo polovico novega avtocestnega odseka. Zaprt je tudi izvoz iz jeseniške smeri proti Tržiču. Obvoz je urejen po avtocesti do izvoza Kranj zahod in nazaj po drugi polovici avtoceste.
KRATKE KRIMINALNE
Sicer pa je promet po glavni gorenjski prometnici gost tudi brez tujcev, ki hitijo proti morju ali se vračajo (za to poletje je napovedan za tri odstotke večji promet kot lani). Zlasti ob sobotah in nedeljah, ko se Slovenci množično odpravljajo v Bohinj, na Bled in v gorenjske gore, so dolge kolone in občasni zastoji, še posebej, ko se vračajo, vsakdanja slika. Hitreje bo šlo šele, ko bo gorenjski del avtoceste zgrajen do konca.
H. J., foto: Tina Doki
Avtomatik pod balkonom
Tržič - Policisti poizvedujejo za neznancem, ki je izpod Tržičanovega balkona odpeljal nezaklenjen tomosov moped av-tomatic z registrsko tablico KR Fl-480. Dvokolesnik je vreden okrog petnajst tisočakov.
Nočni obiskovalec v Kosobrinu
Kranjska Gora - V noči s sobote na nedeljo je nekdo vlomil v gostinski lokal Kosobrin v Kranjski Gori. Ukradel je mobilni telefon, nekaj alkoholne pijače, kave in različno orodje, vse škode je za približno 200.000 tolarjev.
Prijeli vlomilca iz Big banga
Jesenice - Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije so s sodelovanjem kolegov iz drugih policijskih uprav prišli na sled domnevnemu vlomilcu, ki je januarja letos iz jeseniške trgovine Big bang odnesel za okrog dva milijona tolarjev digitalnih fotoaparatov, videokamer in mobilnih telefonov. Vlom so pripisali 21-letnemu madžarskemu državljanu G. G, ki naj bi mu pomagali še trije, za zdaj še neznani nepridipravi.
Tat v čajni kuhinji
Begunje - G. R. iz Tržiča je osumljen kaznivega dejanja velike tatvine. V petek dopoldne naj bi v bolnišnici v Begunjah izkoristil odsotnost zaposlenih in v predprostoru čajne kuhinje vlomil v predal lesene omare. Pobral je tri denarnice ter lastnice olajšal za skupaj sto tisočakov.
Zaželel si je televizorja
Žirovski Vrh - Ga bo gledal sam ali zamenjal za kaj "uporabne-jšega", sicer ne vemo, res pa je, daje neznani vlomilec iz počitniške hiše na Žirovskem Vrhu med 23. in 25. julijem odnesel televizor, motorni žagi in vrtno kosilnico. Lastnika je oškodoval za 300.000 tolarjev.
Radovljičanki zmaknil denarnico
Radovljica - V četrtek okrog devetih dopoldne se je 56-letna Radovi j ičanka s košaro, polno živil, in denarnico na vrhu vračala iz trgovine na Gradnikovi proti domu. Ko je med potjo prek travnika zaslišala šum papirnatih vrečk, se je obrnila in zagledala neznanca, ki je z njeno denarnico tekel proti stanovanjskim blokom. V denarnici je imela 10.000 tolarjev in več bančnih kartic. Tatvino je brž prijavila policistom. H. J.
NESREČE
Z avtoceste na gozdno
Šenčur - 47-letni nemški državljan B. G. je v petek, 25. julija, ob pol sedmih zjutraj z osebnim avtom VW bora vozil po avtocesti od Naklega proti Ljubljani. Približno 800 metrov pred Petrolovim bencinskim servisom Voklo I je s prehitevalnega pasu zavil levo na neutrjeno bankino in oplazil varovalno ograjo. Zato je sunkovito zavil v desno, a pri tem izgubil oblast nad avtom. Po 70 metrih bočnega drsenja prek prehitevalnega in voznega pasu ter odstavnega in travnatega pasu je bora pristala v jarku, trčila v žič-nato ograjo, kjer jo je vrglo v zrak in obrnilo. Po zraku je letela še 35 metrov, dokler ni padla v gozd in obstala na strehi tamkajšnje ceste.
Voznik in njegova 46-letna sopotnica sta imela precej sreče. Voznik si je v nesreči zlomil roko in zapestje, sopotnica pa jo je odnesla z bolečinami zaradi udarcev in praskami. Sama sta zlezla iz avta, potem pa soju reševalci odpeljali v klinični center.
Zunaj ovinka na levo
Škofja Loka - 48-letna M. D. iz okolice Železnikov je v petek ob sedmih zjutraj s cliom vozila po regionalni cesti od Železnikov proti Škofji Loki. Zunaj blagega desnega ovinka v Veštru je nenadoma zapeljala v levo na nasprotno smerno vozišče, po katerem je takrat pravilno pripeljala 31-voznica citroenovega ZX avantage, doma iz okolice Tržiča. Ta se je, da bi preprečila trčenje, začela umikati v levo, vendar seje tja hkrati vrnila tudi M. D. V nesreči se je M. D. huje ranila, Tržičanka pa lažje.
Mladi voznik pristal v jarku
Velesovo - 18-letnik L. T. iz Cerkelj je v petek ob 3.50 z osebnim avtom vozil po lokalni cesti od Cerkelj proti Visokem. V Velesovem je na mokri in spolzki cesti zapeljal na nasprotno smerno vozišče, od koder ga je zaneslo na travnik in nasip, nakar se je prevrnil v jarek ob hiši. Huje ranjenega mladeniča so reševalci iz kranjskega zdravstvenega doma prepeljali v klinični center. H. J.
Pijan, brez izpita, tablic
Škofja Loka - Loška policista sta v sredo, 23. julija, na lokalni cesti pri Zmincu ustavila 51-letnega voznika zastavinega juga Š. Ž. iz Škofje Loke in zgrožena ugotovila, da nič ni tako, kot bi moralo biti. Avto je bil že od lanskega decembra neregistriran in brez tablic, voznik pa brez vozniškega izpita in dovoljenja. Ker je kazal očitne znake pijanosti, sta ga policista preizkusila z alkotestom.
Ta je pokazal kar 3,03 grama alkohola. Vozniku sta prepovedala nadaljevati vožnjo, mu izdala plačilni nalog, zagovarjati pa se bo moral tudi pri sodniku za prekrške. H. J.
OOIMllM^ISIIGLAS
Pomoč v gorah
Kranj - Tudi minuli konec tedna v gorenjskih planinah ni šlo povsem brez težav. Tako so bohinjski gorski reševalci v soboto pomagali planinski, ki je omagala na poti iz koče pri Savici proti Komarči. Rateški reševalci so šli v nedeljo proti večeru po sledi klica na pomoč, ki je prihajal iz spodnjega dela stene Ciprnika nasproti skakalnice v Planici. Z Angležema k sreči ni bilo nič narobe, le izgubila sta se. Z zlomljeno stegnenico je v nedeljo popoldne v kliničnem centru pristal 58-letni J. K. iz Tolmina. Čeprav obut v visoke čevlje, je pri koči na Ratitovcu nerodno stopil. Na pomoč je poletel policijski helikopter z reševalno ekipo. Kasneje je helikopter z dežurno ekipo gorskih reševalcev z Brnika poletel še k Prešernovi koči na Stolu po 40-letnega jadralnega padalca M. R. iz Radovljice. Med jadranjem se mu je zaprlo padalo. H. J.
Problematični ovinek v Stražišču
Kranj - Sredi prejšnjega tedna je na lokalni Škofjeloški cesti v Stražišču, v bližini nove avto-pralnice in lokala Sonček spet počilo. Mlada voznica je zadela rolarkarja. Policija o nesreči ni poročala, čeprav so bile poškodbe kar hude, zato pa so se oglasili domačini. Na prste so sešteli, da je samo letos v tem očitno problematičnem, nepreglednem ovinku počilo že najmanj sedemkrat. V želji, da bi bilo nesreč manj oziroma jih sploh ne bi bilo več, na mestno občino Kranj naslavljajo pobudo za namestitev t.i. opozorilnih trakov iz asfalta, ki predvsem zvočno opozorijo voznike na zmanjšanje hitrosti in večjo budnost. H. J.,
foto: Tina Doki
V ribogojnici poginile postrvi
Zalog - V vodnem zajetju v ribogojnici v Zalogu je v nedeljo okrog šestih popoldne zaradi dolgotrajne suše začelo zmanjkovati vode. S tem je bil okrnjen tudi nujen pretok vode v bazene, v katerih so gojili odrasle kalifornijske postrvi. Poginilo je okrog 500 kilogramov rib, vreden približno 400.000 tolarjev. H. J.
Okrepljeno tožilstvo
Kranj - Pred ministrom za pravosodje Ivanom Bizjakom je zaprisegla državna tožilka Anka Kozamernik, ki bo okrepila tožilske vrste na okrožnem državnem tožilstvu v Kranju, Anka Kozamernik je pred leti že bila tožilka, zato bodo njene tedanje in kasnejše odvetniške izkušnje za tožilstvo še posebej dragocene. H. J.
Prava mera znanja in sreče
Janja Zaplotnik s Trate pri Cerkljah, dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani, Tjaša Rotar z Jesenic in Primož Zupan iz Kamnika, oba dijaka gimnazij v domačem kraju, imajo poleg dejstva, da so bili letos vsi maturantje, še nekaj skupnega. Najvišji možni dosežek na maturi namreč, vseh 34 točk. V pogovorih z njimi smo skušali
odkriti skrivnost njihovega uspeha.
Na maturi ste dosegli vseh 34 točk. Ste bili enako uspešni ves čas šolanja?
Primož: "Res je. V gimnaziji sem nadaljeval tradicijo osnovne šole in bil ves čas odličen, ne sicer s popolno petico, tako kot zadnje gimnazijsko leto. Vrhunec vsega pa so vse točke na maturi."
Tjaša: "Res sem bila vsa šolska leta odlična. V osnovni šoli še brez posebnega učenja, na gimnaziji pa so nas že od začetka opozarjali, da je treba poprijeti s polno paro. Gimnazije ni težko samo narediti, Če pa hočeš imeti dobre ocene, se moraš pošteno truditi."
Janja: "V osnovni šoli sem bila odlična in takrat je bilo logično tudi, da so nas odlič-njake prijavljali na razna tekmovanja, tako da sem imela uspehe tudi na teh področjih. Odlična sem bila tudi v gimnaziji, tekmovanja pa so bila prepuščena dijakom samim. Zanje nisem bila več tako zagreta, tekmovala sem v nemščini in angleščini, a ne več s tolikšnim uspehom kot v osnovni šoli denimo pri kemiji."
Uspeh na maturi vam omogoča vpis na katerokoli fakulteto. Kaj ste si izbrali? Kakšno poklicno in življenjsko kariero ste si zamislili?
Primož: "Izbral sem si študij na Fakulteti za družbene vede, smer politologija. V prihodnje bi rad dobil kako mesto v javni upravi, spočetka morda na občini, kjer bi se nekaj časa medil, pozneje morda na kakem ministrstvu ali v upravi kakega podjetja, pozneje bi se nemara lahko poskusil tudi v politiki, v vlogi župana, poslanca... Ne vem še natanko. Sem človek, ki potrebuje čas in se temeljito pripravi na stvari, kar velja tudi za kariero."
Tjaša: "V tretjem letniku še nisem bila odločena, kam naprej, ena od možnosti je bila pedagoška fakulteta, razredni pouk. Zanima me veliko stvari, tudi tekmovala sem na različnih področjih, najbolj pa mi leži naravoslovje, kar sem se vedno zlahka učila, medtem ko sem se morala drugod z učenjem bolj
Janja Zaplotnik
potruditi. Zato so v gimnaziji pričakovali, da se bom odločila za naravoslovni študij. Izbrala pa sem etnologijo. Tudi zgodovino imam rada in vedno me je zanimalo, kako so ljudje nekdaj živeli. Že v osnovni šoli sem sodelovala v zgodovinskem krožku in tekmovala v raziskovalnih nalogah, pozneje pa je bilo teh priložnosti manj."
Janja: "Spočetka me pravo ni pritegnilo, zdelo se mi je, da gre za precej ozek študij in poklic. V tretjem letniku pa je v šoli bivša "škofijka" uvedla pravni krožek in tam sem se nadušila za ta Študij. Sedaj do poklicne kariere še nimam izoblikovanega odnosa in se še ne vidim na kakšni določeni poklicni poti, saj še premalo poznam vseh smeri prava. Me pa zelo zanima mednarodno pravo, povezava z Evropsko unijo in mednarodnimi institucijami... V pravosodju sedaj ne vidim svoje prihodnosti. Ne vem še dobro, to so pred začetkom študija nehvaležne napovedi."
Odličnjakom se matura verjetno ni zdela težka. S kolikšnim trudom ste dosegli največ, kar se da doseči, 34 točk?
Primož: "Med maturitetnimi predmeti sem bil najmanj navdušen nad matematiko. Manj jo vidim, raje jo imam, bi lahko rekel. Sem namreč človek, ki potrebuje veliko časa, da se vživi v nalogo, premalo časa pa je lahko ubijajoče. Pri maturi sem si vzel čas, zato je tudi bil
Primož Zupan
tak rezultat. Matematiko sem naposled delal na osnovni ravni, nemščino kot izbirni predmet pa na višji, saj sem želel pri tem predmetu doseči oceno več od pet. Razen nje sem vzel tudi geografijo. Lahko bi rekel, da sem si za cilj mature zadal 34 točk. Ne, ne tekmujem z bratom, ki je enak rezultat dosegel pred tremi leti. Tako kot on, sem tudi jaz drugačna osebnost. Ko sem kot gimnazijec ob koncu prvega letnika opazoval bratov uspeh, se mi je zdel sanjski, nedosegljiv. Pozneje v gimnaziji pa sem dognal, daje ta cilj dosegljiv, če delaš vsa štiri leta in za maturo pazljivo izbereš predmete, ki ti najbolj ležijo. Za marsikoga je dosežek 34 točk stvar prestiža, kdo drug jih spet potrebuje pri vpisu, tretjemu je tekmovalni izziv. Sam sem o maturi ves čas govoril: kakor se bom odrezal, se bom pač odrezal, ob tem pogumneje razmišljal o točkah okoli 30, 34 točk pa je bil vendarle moj tihi cilj."
Tjaša: "Pri maturi je težko napovedovati, kaj bo. To ni kon-trolka, pri kateri natanko veš, kaj profesor pričakuje od tebe, ti pa ta pričakovanja izpolniš. Pri maturi pa imaš več zunanjih ocenjevalcev in ocene, sestavljene iz več delov, zlasti pri esejih pa so tudi merila precej ohlapna. Seveda je pomembno znanje, za katerega sem vsaj jaz delala vsa štiri leta, zadnji dve leti predvsem za maturitetne predmete (poleg obveznih sem
Tjaša Rotar
imela za izbirna zgodovino in kemijo), vendar tudi sreča igra pomembno vlogo. Za maturo sem se prav tako veliko učila. Ocene so važne, na gimnaziji temu velja velik poudarek. Vendar ti gimnazijsko učenje da tudi zelo veliko znanja in razširi splošno razgledanost, kar bo vsaj meni pri študiju etnologije, ki je zelo široka veda, prišlo zelo prav."
Janja: "Ravno pri učenju za maturo sem imela ves čas slabo vest, da se premalo pripravljam. V zadnjem tednu izpitov sem malo bolj poprijela. Res pa je, da smo skoraj ves zadnji letnik v šoli namenili temeljitim pripravam na maturo. Za izbirna predmeta sem izbrala nemščino in umetnost. Matura se mi je zdela težka, od vsega najtežje pa matematika in angleščina na višji ravni. Ves čas sem imela slab občutek, da se ne bo dobro izteklo. No, pa se je izkazalo, da občutki varajo. Zavedam se, da je rezultat mature odvisen tudi od generacije in od Gaussove krivulje, po kateri naposled določijo končni rezultat. Pri meni se je vse skupaj končalo s 34 točkami. Rezultat mi ni bil cilj in okoli njega ne bi rada delala kakšnega posebnega cirkusa, kljub vsemu pa omogoča, da lahko brez težav uresničim svoje študijske načrte. Skrivnost uspeha? Pojma nimam, menda dejstvo, da sem konstantno delala vsa štiri leta, imeti pa moraš tudi veliko sreče. Ves čas sem se močno
obremenjevala. Po eni strani sem si govorila: če mi je šlo vsa leta v redu, zakaj mi ne bi šlo tudi na maturi. Po drugi strani pa: če mi je šlo ves čas v redu, kaj pa če mi zdaj ne bo šlo."
Kaj vas poleg učenja še zanima?
Primož: "Opazili ste moje nagnjenje do oblikovanja vrtov. Nekaj časa sem celo razmišljal o študiju v tej smeri, potem pa dojel, da je najlepše stvari treba pustiti za hobi. Zame je to narava, rad imam urejen vrt in vrtnarjenje me umirja in sprosti. Zanima pa me tudi veliko drugega, denimo branje revij in časopisov, prevajanje socioloških publikacij, glasba vseh vrst in sedaj, ko se pripravljam na šoferski izpit, tudi avtomobilizem, predvsem ameriški starodobni-ki. Do športa pa nimam posebnega nagnjenja, kvečjemu do rekreacije, zavedajoč se zdravega duha v zdravem telesu."
Tjaša: "Zelo rada berem, športa pa nikoli nisem imela posebno rada. Poleti sicer rada plavam in kolesarim."
Janja: "Moj konjiček so tuji jeziki, zraven angleščine in nemščine sem se učila tudi francosko in špansko. Razen tega pa sem v gimnaziji rada sodelovala pri organizaciji literarnih večerov in okroglih miz. Pripravili smo nekaj zelo odmevnih, od kloniranja, medijskega pluralizma do vključevanja Slovenije v EU in NATO. Rada pa obiskujem tudi gledališče in razstave."
Koliko je vašemu uspehu botrovalo okolje, torej gimnazija in razred, v katerega ste hodili?
Primož: "Ne vem sicer, po kakšni logiki sestavljajo gimnazijske razrede, a naš 4. b je bil nadpovprečen. Ves čas smo imeli 6 ali 7 odličnjakov, veljali smo za najboljši razred na gimnaziji, delali smo izvrstno, naposled smo v njem kar trije zlati maturantje. Takšno okolje je seveda vplivalo tudi na mojo motivacijo. Nisem imun na nevoščljivost in sem se v tem zelo uspešnem razredu trudil tudi iz tekmovalnosti. Šolo sem jemal kot kariero, s čim manj truda sem skušal doseči čim več in skušal dobiti kar najboljše ocene."
Tjaša: "Jeseniška gimnazija je precej stroga in od dijakov veliko zahteva. Vendar bi se še enkrat odločila zanjo, če bi bila spet na začetku. Dala mi je veliko znanja. Moj razred je bil po uspehu povprečen, smo se pa zelo lepo razumeli. Sošolci in sošolke so mi privoščili uspeh in bili ponosni na moj dosežek. Ko sem šla po maturitetno spričevalo, so mi tudi zaploskali. Pogosto me je kdo od sošolcev tudi prosil, če je bilo treba kaj razložiti pri matematiki in ni mi bilo težko pomagati."
Janja: "Bila sem že vpisana na bežigrajsko gimnazijo, potem pa sem se odločila za škofijsko, čeprav sem imela o njej na začetku precej stereo-tipov. K tej izbiri me je spodbujala tudi razredničarka v osnovni šoli. Ni mi žal. Za humanistično in družboslovno usmerjene dijake je dobra izbira, ker ti da odlično osnovo, odnosi med dijaki in profesorji so zelo človeški, spodbujajo se mnoge obšolske dejavnosti, razen tega pa šola zelo poudarja skupinski duh, solidarnost in duhovne vrednote. Tudi moj razred je deloval v tem duhu in ne bi mogel biti boljši, kot je bil. Zelo smo bili povezani, nevoščljivosti ni bilo in tudi mojega uspeha so bili vsi veseli. Pogrešala bom svoj razred, a upam, da se bomo dobivali."
Kaj boste počeli v najdaljših počitnicah doslej?
Primož: "Počel bom tisto, k čemur me bo vodil trenutni navdih. Čakajo me vozniški izpit, moj hobi v vrtu, poležavanje v senci in morda grem še na morje."
Tjaša: "Verjetno bom šla še kaj na morje s prijatelji, dva tedna pa bom delala v jeseniškem muzeju in se tako pobliže spoznala s temami, ki me čakajo pri študiju."
Janja: "Počitnic še nimam docela splaniranih, pravkar sem se vrnila z maturantskega izleta po Španiji. V kratkem gremo družinsko na morje, sicer pa sta mi obljubljena še Pariz in Češka, obetam pa si več krajših lepih izletov po Sloveniji."
Danica Zavrl Žlebir
BHHHHH Piše Ahmed Pašič
.t| Islam in muslimani v Sloveniji xxiii.
Poglejmo si citat o Mohamedu (mir z njim) v pesmi Na mohamedanskem grobišču:
"Lep raj si ustvaril, o prerok!
Z njim pot si osvojil zemlje,
osrečil si ž njim milijone...
Poznal si človeško srce."
Njegove balade in romance so prežete z vero, veliko pa je pisal tudi o Primožu Trubarju in kmečkih uporih proti KRŠČANSKIM TURKOM (plemičem).
3.5.7. Ivana Kobilca v Sarajevu
Ivana Kobilca, verjetno najbolj slavna in znana slovenska slikarka, se je rodila 20. decembra 1861 v Ljubljani. Prvi risarski pouk je prejela pri IDI KUNLOVI, kasneje pa je izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Ivana Kobilca je veliko potovala in med letoma 1897 in 1905 jo najdemo v Sarajevu, ki je bilo takrat že okupirano s strani Avstro-Ogrske. Kobilca je v družbi
nemških in avstrijskih slikarjev odkrivala eksotiko Orienta in nedotaknjeno sarajevsko okolico. Sarajevski slikarski klub za enciklopedično izdajo Die Os-terreichisch-Ungarische Monarchie in Wort und Bild pripravljal slikovno gradivo. Kobilca se je v tem Času lotila tudi stenskega slikarstva ter za jezuitsko cerkev v Sarajevu naslikala dve freski in okrasila kupolo. Kasneje je upodobila še Kristusa na Oljni gori (1905) v sarajevski protestantsko-evangeličan-ski cerkvi. Sloves uspešne portretistke ji je med drugim prinesel še naročilo za portret škofa Strossmaverja (1899). Eksotično okolje v Sarajevu je ponujalo številne žanrske motive. Eden takih je BOSANEC Z GUSLAMI z orientalskim turbanom na glavi. "Sedel je po turško na pisano preprogo in si uživaško polni dolgo pipo." Motiv je sicer s poudarjenimi folklornimi podobnostmi oblikovan podobno, kot svoj čas Kobil-čine zgodnejše figuralne kompozicije v pleneru. Bujno zelenje obdaja lik zani-
mivega bradatega starca in oblikuje kontrasten okvir njegovim pisanim oblačilom.32
3.5.8. Jurčičev Jurij Kozjak
Jurčičev roman JURIJ KOZJAK pripoveduje o Juriju, sinu Marka Kozjaka, ki se je boril proti Turkom. Ob porodu je Jurijeva mati umrla. Ko se je Marko odpravil k cesarju, je sina pustil pri bratu Petru. Nekega dne se je Peter z dvema hlapcema vračal domov, ko ga je nenadoma napadla skupina ciganov s Samolom na čelu. Samol se je želel maščevati Marku Kozjaku, ker je ubil njegovega sina, vendar je kmalu ugotovil, daje ujel Petra in ne Marka. Samol je bil izredno besen, zato mu je Peter predlagal, naj v zameno za njegovo osvoboditev ugrabi malega Jurija in se tako maščuje Marku. To se je tudi zgodilo. Samol je kasneje prodal Jurija Turkom za janičarja, Petru pa je v pogovoru rekel: "Veseliti te mora, da boš imel tako daleč notri na Turškem ljudi, ki ti bodo v rodu, celo vojaki janičarji, izrejeni in podučeni v veri Mohamedovi. " Jurij je postal janičar in musliman, Jurčič pa o islamu piše zelo negativno: "Rahlo seme krščanske omikanosti, kolikor so jo bili dobri ljudje vcepili
njegovemu srcu (Juriju), izruvali so neverni mohamedanci, ko je komaj korenine vsajalo. Namesto vere, ki nas uči bližnjega ljubiti, naučil se je mladenič mohamedanstva, katerega uk je: sovraštvo in poboj kristjanu in njegovi veri." Po dolgih letih se je Jurij Kozjak, slovenski janičar, vrnil na Slovensko. Turki so pustošili po vaseh, med boji s kmeti pa seje zlasti izkazal velik mlad janičar, ki je bil za glavo večji od ostalih. To je bil Jurij Kozjak, ki ni vedel, da se bojuje proti svojim. Ko so na Muljavi hoteli zažgati cerkev, se ogenj ni hotel prijeti. Se dandanes kažejo v cerkvici ožgana bruna za streho, ki jih je zažigal Turek. Po bojih v kloštru je cigan Samol s pomočjo hlapcev ujel Jurija in ga odpeljal k očetu. Snidenje očeta in sina je srečen konec zgodbe. In, kaj se je zgodilo s Petrom? Našli so ga ob reki obešenega, maščeval pa se mu je cigan Samol.
3.6. Slovensko ozemlje in islam v letih 1945-1991
3.6.1. Migracije muslimanov v bivši Jugoslaviji
Beseda musliman izhaja iz arabske besede MUSLIM, kar pomeni PRI-
PADNIK ISLAMA. Beseda musliman z velikim M (Musliman) pa je v bivši Jugoslaviji po letu 1971 predstavljala tako versko, kot tudi etnično pripadnost za muslimane slovanskega porekla. V osmanskem cesarstvu so muslimane imenovali z besedama BOŠNJAK (zlasti v Bosni in Sandžaku, ki je bil vse do leta 1878 del Bosne) in TURČIN kot verska oznaka. Po avstro-ogrski okupaciji so začele avstrijske oblasti uporabljati izraz MOHAMEDANEC, kar je napačno. Beseda "mohamedanec nikoli ni prišla do izraza, saj se je vedno bolj uveljavljala beseda Musliman.
Večje število muslimanov je prišlo v Slovenijo šele v začetku 60-ih predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Šlo je za beg z zemlje in od razširjene družine ter zatekanje v anonimnost množičnih industrijskih dormitorijev imigrantske družbe. Migracijska gibanja so dobila v bivši Jugoslaviji po II. svetovni vojni izredno razsežnost predvsem zaradi industrializacije. V obdobju od 1948 do 1953 je bivališče spremenilo okoli 250.000 ljudi letno, v obdobju od 1953 do 1961 pa dvakrat več. Vsak tretji prebivalec države je živel izven rojstnega kraja.
(Se nadaljuje)
Kranjska Sava v prvem polletju uspešno
Družbe Poslovne skupine Sava so v prvem polletju 2003 ustvarile 25 milijard 953 milijonov tolarjev prihodka od prodaje, kar je 18 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Ustvarjena dodana vrednost skupine se je povečala za štirinajst odstotkov in je ob polletju znašala šest milijard 737 milijonov tolarjev.
Kranj - Družba Sava, d.d., in Poslovna skupina Sava sta v prvem polletju poslovali v skladu z letnim načrtom, ugotavljajo v tej kranjski družbi. Po prvih podatkih, ki so jih razkrili javnosti, je skupina Sava v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala prodajo za 18 odstotkov, izvoz za enajst odstotkov in dodano vrednost za 14 odstotkov. Dobiček delniške družbe Sava je za četrtino presegel načrtovane vrednosti, pravijo v Savi.
Polletno poročilo o poslovanju Save bo sicer pripravljeno v naslednjem mesecu, se je pa z njim že seznanil nadzorni svet. Izvedel je, da so družbe Poslovne skupine Sava v prvem polletju 2003 ustvarile 25 milijard 953 milijonov tolarjev prihodka od prodaje, kar je 18 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta oziroma 96-odstotno uresničenje načrta za to obdobje. Četrtino porasta je prispevala družba Golf in Park hoteli Bled, k ostalemu delu rasti pa je prispevala boljša prodaja ostalih družb v poslovnem sistemu. Največjo rast v primerjavi z lanskim obdobjem je zabeležila družba MG Market, visoke indekse rasti pa so dosegli tudi v Turizmu in družbah Savatech, Sava - Schaefer in Sava Trade.
S poslovanjem na tujih trgih so Savine družbe ustvarile dobro tretjino (36 odstotkov) celotne prodaje, s tem je vrednost izvoza porasla za enajst odstotkov. Ustvarjena dodana vrednost skupine se je povečala za štirinajst odstotkov in je ob polletju znašala šest milijard 737 milijonov tolarjev. Celotni dobiček skupine je znašal 778 milijonov tolarjev in kot tak os-
taja na lanskem nivoju, kar je po drugi strani manj od pričakovanega. Kot so razložili, je dobiček manjši predvsem zaradi odmikov v družbah Color, Teol in MG Market. Program ukrepov v Teolu je že v teku, za družbo Color, ki ima od junija novo upravo, pa je v pripravi.
Bodo pa poletni rezultati zagotovo razveselili delničarje Save, d.d., ki je ob polletju ustvarila 948 milijonov tolarjev celotnega dobička, kar je 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju oziroma kar za četrtino več od načrtovanega.
Tako dobre rezultate so dosegli zaradi spremenjene dinamike prihodkov od finančnih naložb in hkratnega učinkovitega programa varčevanja ter izboljševanja poslovanja v vseh družbah poslovne skupine, so razložili v Savi. V vseh družbah Poslovne
skupine Sava so dodatno znižali stroške poslovanja v povprečju za okoli dva odstotka glede na poslovni načrt.
Ukinitev programa avtozračnic
Vrednost naložb je v Savini poslovni skupini v prvem poletju dosegla milijardo 808 milijonov tolarjev oziroma skoraj petino manj, kot so načrtovali. To seje zgodilo predvsem zaradi odloga vlaganj v prenovo Vile Bled, za katero se je zavlekel postopek izdaje soglasja
za obnovo s strani dosedanje lastnice - države.
V prihodnjem obdobju v Savi napovedujejo ukinitev nedonos-nega programa avtozračnic v Gumarstvu, saj se mu izteka tržna življenjska doba. Ob že odprtem maloprodajnem centru AstraChemo v Postojni pa v Trgovini najbolj pričakujejo odprtje marketa OB1 v Kranju, ki naj bi svoja vrata odprl v decembru. To bo četrti market OBI v Sloveniji, nosilec njegove franšize pa je MG Market, katerega lastnik je Sava Trade. Nov OBI-jev market bo prevzel vlogo dosedanjih trgovin As-troChemo v Kranju, ki jih bodo zaprli konec avgusta oziroma v začetku septembra. Od ostalih naložb je potrebno še omeniti nakup večinskega lastniškega deleža v družbi Golf in Park hoteli Bled. Prav v teh dneh je prenovljeni Grand hotel Toplice prejel potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za poslovanje v skladu z najvišjo kategorijo, s tem pa si je ta Savin hotel omogočil pridobitev pete zvezdice.
V Poslovni skupini Sava letos zaokrožajo tudi proces certifici-ranja, tako da naj bi bilo konec leta njihovo poslovanje v celoti usklajeno z mednarodnimi standardi kakovosti. Tako so letos spomladi že prejeli certifikat ISO/TS 16949 v ptujski Savi GTI, pred nedavnim pa so prejeli certifikat ISO 9001/2000 v Teolu, Savi IP in v Savi Trade.
Simon Šubic
Denar varčevalcev je varen
Nadzorni svet NLB se bo na jutrišnji redni seji podrobneje seznanil s položajem in izpolnjevanjem nalog iz odredbe Banke Slovenije.
Ljubljana - "Denar varčevalcev v banki je varen, njihovi prihranki niso v nobenem trenutku ogroženi. Banka posluje varno in zanesljivo," je ob zapletih, s katerimi se srečujejo pri uvajanju transakcijskih računov, zagotovil predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marko Voljč. Obenem se je opravičil za vse težave, s katerimi so se stranke srečevale v zadnjih tednih, položaj pa naj bi bil že zelo pod nadzorom. Obljubil je, da bodo v najkrajšem možnem času odpravili nepravilnosti, ki onemogočajo pravilni vpogled v stanja.
Kot je zatrdil Marko Vojjč, izvajajo pomembne ukrepe, da bi se razmere čimprej normalizirale, tesne stike imajo tudi z Banko Slovenije. "Podrobno preučujemo njeno odredbo in sprejemamo naložene naloge. Dnevne stike imamo tudi s predstavniki nadzornega sveta." Ta se bo na jutrišnji redni seji podrobneje seznanil s položajem, nalogami iz odredbe in ukrepi, ki so sledili. Član uprave Pierre van Keirsbilck, pristojen za poslovno mrežo, je zavrnil trditve, da banka ni imela ustreznega načrta za prehod na transakcijske račune. "Načrt smo sprejeli že lani, a ga je bilo treba spremeniti zaradi zamud pri informacijski podpori." Prvi dan prehoda na osebne račune tako informacijski sistem ni deloval dobrih štirideset minut, drugi dan pa celo tri ure. V zameno za nevšečnosti strankam v juniju niso zaračunali stroškov vodenja računa, za julij pa se o tem še niso odločili. Van Keirsbilck je tudi zagotovil, da bodo
povrnili morebitno materialno škodo, ki je nastala zaradi omenjenih zapletov.
Vzpostavitev informacijskega sistema jih je po besedah člana uprave Boruta Staniča do zdaj veljala 15 milijard tolarjev, vanj naj bi vložili še dodatni dve milijardi. "Sistem v načelu ni slab. Transakcijske račune smo odprli, ti delujejo, manjkajo pa določene funkcionalnosti, ki jih bomo vzpostavili v letošnjem letu." Dejal je še, da so ustanovili akcijsko skupino, ki bo čimprej odpravila vse težave. Odgovornost za zaplete in nevšečnosti, s katerimi so se sreče-
vale stranke, je prevzelo vodstvo banke. "Nihče se ne izogiba odgovornosti. V poročilu, ki ga bomo pripravili za Banko Slovenije in nadzorni svet, bomo podrobneje govorili tudi o tem in ugotavljali, kdo je za kaj odgovoren," je dejal Voljč. Dodal je še, da so do zdaj imeli približno odstotek reklamacij, veliko več pa je nezadovoljnih strank. Nadzorni svet in javnost naj bi jutri podrobneje seznanili tudi z rezultati poslovanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta, pri čemer Voljč pravi, da ta čas ni mogoče govoriti, da bi projekt prehoda na transakcijske račune pomembno vplival na poslovanje banke.
Mateja Rant
EKOLOŠKO
KURILNO
OLJE
Novi dogovori za vzdrževanje letal
Brnik - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je pred kratkim podpisal nove dogovore za vzdrževanje letal Canadair Regtonal Jet (CRJ) za tuje letalske družbe, in sicer za 27 letal CRJ 700 in 29 letal CRJ 200. Na teh letalih bodo tehnično vzdrževalna dela opravili do aprila prihodnje leto, so sporočili iz Adrie. Kanadski proizvajalec letal Canadair Regional Jet Bombardier je Adriin vzdrževalni center septembra lani pooblastil za svoj prvi evropski vzdrževalni center. Do danes so v tem centru opravili vzdrževalna dela na 40 letalih kanadskega proizvajalca letal za letalsko prevoznike Lufthansa City Line, Brit Air, Maersk Air, Air Dolomiti in Air Nostrum. V prvi polovici letos je imela Adria na račun vzdrževanja letal za tuje prevoznike okrog 3,4 milijona evrov prihodka. S.Š.
'ECO OH., 04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
*
080 22 66
Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov.
GOSPODARSKI KOMENTAR_
O gori in miši
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Naša severna soseda Avstrija je v Evropsko unijo (EU), kamor bomo tudi Slovenci vstopili prihodnjo pomlad, prišla med zadnjimi. In ko so bili Avstrijci le kakšnega pol leta "notri", so njihove javnomnenjske raziskave pokazale za tamkajšnje politike presenetljive rezultate. Če bi bili avstrijski volilci vedeli, kaj jih čaka v Uniji, hi za vstop glasoval le še vsak četrti od desetih Avstrijcev, namesto dveh tretjin, kolikor se jih je za pridružitev opredelilo pred samim dnevom D. Še več, vsak osmi je menil, da mu vključitev v EU ni prinesla ničesar, zadovoljnih z vstopom pa je bilo le kakih petnajst odstotkov naših severnih sosedov. Avstrija je bila že ob vstopu ena najbogatejših evropskih držav in vrli politiki so svoji volilni bazi takrat obljubljali mnogo stvari. Od nižjih cen, kot posledica odpravljenih carin in zmanjševanja birokracije, do višje gospodarske rasti in izboljšanega življenjskega standarda, a glej ga zlom-ka, nič od tega se ni zgodilo. Vsaj na hitro ne in kar je bilo slabo, se je nadaljevalo ali se celo še poslabšalo, med te st\>ari sodijo na primer težave s proračunom. Na ugodne učinke vstopa so Avstrijci čakali še teta. Ali pa še vedno čakajo...
Slovencem se je spomladi zgodil referendum, na katerem se je večina o vstopu v EU odločila pozitivno. Naši vrli politiki so bili glede obljub nekoliko skromnejši od svojih severnih vrstnikov, saj so celo nekateri bolj samozavestni od njih predstavljali vstop naše države v EU kot nujno zlo in v stilu "samo, da pridemo noter, potem bo pa že kako". In kaj se bo dejansko zgodilo? Tega žal natančno ne ve prav nihče. Analiza o ogroženosti slovenskih podjetij, ki sta jo naredila ekonomista dr. Janez Prašnikar in mag. Veljko Bole, je pokazala, da lahko že vsak najmanjši vetrič oziroma šok potopi podjetja, ki že zdaj iz najrazličnejših razlogov hodijo po robu med življenjem in bankrotom. Trenutno so tako, sicer zgolj domnevno, ogrožena podjetja z okoli 27.000 zaposlenimi. Če pa bi se zgodili kakšni večji gospodarski potresi, na primer v obliki strmega upada že zdaj piškave rasti v EU, bi se število ogroženih delovnih mest še podvojilo. Veliko breme brezposelnih bi se tako preneslo na državni proračun, ki že sedaj poka po vseh svojih šivih, od tam pa preko povečanih davkov na preostala še živeča podjetja.
Vlada nima veliko maneverskega prostora, saj se praktično nič od tistega, kar bi lahko ublažilo prizadetost gospodarstva in prebivalstva ob vstopu v EU od začetka tega leta ni obrnilo na bolje. Recesija v EU se, vsem optimistom tako pri nas kot zunaj navkljub, nadaljuje z.nez.manjšano močjo, cene nafte se, kljub prizadevanju Busha mlajšega v Iraku, niso znižale, pa tudi naše lastne tegobe v obliki proračuna in inflacije se ne izboljšujejo. A razlika je očitna, saj na naše "šoke " vlada lahko vpliva.
Čez nekaj let, ko bomo ocenjevali posledice našega vstopa v EU, zdajšnje vlade ne bo več, a zapomnili si bomo, kdo je bil zraven. Ob vsem pompu, ki ga vsi vpleteni razglašajo pred prihodnjo pomladjo, pa se bojim, da bomo takrat rekli: "Tresla se je gora, rodila se je miš." In še ta bolj kilava.
Suša tudi na borzi
V minulem tednu je bilo sklenjenih 6.041 poslov v skupni vrednosti 4,7 mrd tolarjev, povprečni dnevni promet brez svežnjev in aplikacij je znašal le 307 mio SIT. Cene delnic merjene z indeksom SBI20 so v preteklem tednu padle za 0,6 %, povprečni tečaji delnic pooblaščenih investicijskih družb so porasli za 0,3 %, še nekoliko več pa je na vrednosti pridobil indeks prostega trga IPT (+2,1%).
V preteklem tednu je bilo največ prometa sklenjenega v poslih z delnicami družbe Petrol, in sicer v višini 587 mio tolarjev, od tega je bilo za 551 mio tolarjev poslov s svežnji. Enotni tečaj teh delnic je v minulem tednu ostal skoraj nespremenjen, v petek pa je zaključil trgovanje pri 39.511 tolarjih. Z delnicami Gorenja je bilo sklenjenih za 373 mio tolarjev poslov, enotni tečaj teh seje v primerjavi s prejšnjim tednom znižal za 2,7%. Večji padec tečaja so ob upoštevanju večjega prometa zabeležile delnice Intereurope, ki so se pocenile za 4 %. Padec je bil predvsem posledica presečnega datuma (21.7.2003) za dividendo v višini 225 SIT, ki jo bodo prejeli vsi, ki so imeli delnice v lasti na dan 22.7.2003.
Ob večjem prometu je bilo zaznati enoodstotno podražitev delnic Luke Koper, ki so trgovalni teden zaključile pri 4.630 SIT. Iz Luke Koper so prišle tudi že novice o polletnih rezultatih. V primerjavi s prvim polletjem 2002 se je z izjemo tekočih tovorov povečala količina vseh vrst tovorov v povprečju za 20 odstotkov. O dobrih polletnih rezultatih so poročali tudi iz Juteksa, v katerem so v primerjavi z. istim obdobjem lani povečali prihodke od prodaje za petino, dobiček je znašal 524 mio tolarjev. Zadovoljni pa so lahko tudi delničarji Save, v kateri so kljub recesiji na pomembnih izvoznih trgih in neugodnemu gibanju cen surovin v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali prihodke od prodaje za 18 odstotkov.
Po mesecu dni po izteku razpisa za prodajo Živil se bodo predstavniki prodajalcev v naslednjih dneh tudi prvič sešli s predstavniki dveh kupcev iz tujine. Zaenkrat še neuradno, je eno ponudbo oddala odvetniška pisarna z Dunaja, drugo pa italijansko trgovsko podjetje. Koga zastopajo odvetniki z Dunaja, ali avstrijske trgovce ali koga drugega, se še ne ve. Uradne informacije naj bi bile znane šele v začetku avgusta.
Na prostem trgu so ob upoštevanju večjega prometa kar 14-odstot-ni porast zabeležile delnice Triglava finančne družbe, ki so od začetka meseca marca porasle kar za 73 odstotkov. Veliko pa se je trgovalo tudi z obveznicami Slovenskega odškodninskega sklada, katerih tečaj seje gibal med 100,6 % in 101,0 % nominalne vrednosti obveznice, kar še vedno predstavlja skoraj 6 odstotni donos na euro.
Tečaj delnic družbe Aktive Invest počasi nadaljuje svojo rast proti prevzemni ceni 22.000 tolarjev, v preteklem tednu je porasel za 0,4 odstotka na 21.625 tolarjev. Za omenjeno družbo je do 11.8.2003 v teku prevzem s strani nizozemske družbe Aktiva Holdings. Delnice lahko prodate na borzi, ali pa se odločite za sprejem ponudbe.
Alenka Eržen, GBD Gorenjska borzno posredniška
družba d.d., info@gbd.si
Državne pomoči za kmetijstvo
Ljubljana - Vlada je objavila poročilo o državnih pomočeh v letih 2000, 2001 in 2002. Kmetijstvo in ribištvo sta med tistimi dejavnostmi, ki sta dobili, podobno kot v drugih državah Evropske unije, največ državne pomoči. Višina pomoči na splošno pada, v kmetijstvu pa so se povišale. Leta 2002 so se v primerjavi z letom 2000 po tekočih cenah v tolarjih povečale za 21,62 odstotka, v primerjavi z letom 2001 pa za 2,16 odstotka. Državne pomoči v kmetijstvu so predvsem posledica reform, ki jih mora Slovenija izvesti zaradi vključevanja v Evropsko unijo. Del pomoči pa je bil izplačan tudi zaradi naravnih nesreč, ki se pojavljajo že od leta 2000 naprej. J.K.
Tržnica v Škofji Loki
Škofja Loka - Razvojna agencija Sora bo pripravila v soboto, 2. avgusta, med 8. in 12. uro na Mestnem trgu v Škofji Loki tradicionalno tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na tržnici bodo sodelovali tudi člani Društva za razvoj podeželja Resje. J.K.
Gobarje že nadzirajo
Prejšnji petek so na Mrzlem studencu na Pokljuki opravili prvi letošnji nadzor nad gobarji. Med okoli 50 ustavljenimi
gobarji so le enega zasačili s prepolno košaro.
Pokljuka - Pokljuka te dni že gosti svoje zveste obiskovalce -gobarje. Ti sicer še ne prihajajo v takih trumah kot lani, vendar pa je začetek gobarske sezone tudi za inšpekcijske službe, ki so pristojne za nadzorovanje spoštovanja Uredbe o varstvu samoniklih gliv iz leta 1995, znak, da morajo začeti z delom. Prav zato so prejšnji petek gozdarska inšpektorica, inspektori-
Spet s koso na Golico
Ena od razlag domačinov, zakaj je na Golici vedno manj narcis, je, da zavoljo opuščanja košnje, saj je težko reči, da se na 1600 metrov nadmorske višine izplača. Pa vendar se je letos premaknilo, ko so se na visokogorski kmetiji Pr' Šimnovc v Plavškem Rovtu odločili za košnjo pod Šimnovčevim vrhom na pobočju Golice.
Plavški Rovt - "Mama, ki še živi na naši kmetiji, ve povedati, da so dve ali tri leta, ko se je pri-možila k hiši, torej v letih 1956, 1957, še kosili na Golici. Letos smo se po 47 letih ponovno odločili za košnjo, malo za hec, malo za doživetje, deloma pa tudi zaradi letošnje suše, ki je zmanjšala pridelek," razloži Tilka Klinar, gospodinja na kmetiji, sicer pa kmetijska svetovalka na območju od Rateč do Rodin.
Mož Štefan, ki se ukvarja izključno s kmetijstvom, pa dodaja, da goliška trava ni najbolj
kakovostna, ker toliko časa ni bilo pokošeno, bi jo pa z vsakoletno košnjo hitro izboljšali. Tudi gnojenje ne pride v poštev, saj je Šimnovčeva kmetija ena od 22 ekološko usmerjenih kmetij v Zgornjesavski dolini.
Ekološko kmetovanje je zahteven projekt. Poleg tega, da ne smejo gnojiti z mineralnimi gnojili (hlevski gnoj in gnojnica ter apnenje po potrebi so dovoljeni), obirajo, ne škropijo koloradskega hrošča, prav tako ne uporabljajo močnih pesticidov proti plesni, kar se lahko pozna  na količini zdravega
Novo in staro orodje - za kosilnico gospodar Štefan, s koso sin Luka.
pridelanega krompirja. Krompir in žito sta ročno opleta in ravno tako vsa zelenjava, sadje ni škropljeno. Vse pridelajo brez kakršnihkoli zaščitnih sredstev.
Tudi pri oskrbi živine (sedaj redijo 20 glav govedi in 40 ovac) je poseben režim. 180 dni v letu mora biti spuščena (njihova je na paši v planini), v drugi polovici leta pa vsaj dva-do trikrat tedensko v zunanji ogradi.
Seveda ne gre brez številnih evidenc o vseh opravilih na kmetiji - kdaj so spustili govejo živino na prosto, obirali koloradskega hrošča, kosili, raz-važali gnoj, kaj so dokupili. "Včasih so delali podobno, le da si sedaj pomagamo s stroji, pa manj papirnate vojne je bilo," ugotavlja Štefan. "Trave je letos res manj, je pa zato žito bolje obrodilo, saj star pregovor pravi, da v rovtah moča vzame dva kosa kruha, suša pa enega."
Krme ne bodo dokupovali, bolj, podobno kot drugje po Sloveniji, razmišljajo o zmanjšanju črede, čeprav se zavedajo, da bo z odkupi zaradi viškov težko. Seno so posušili kar na Golici, ga na vejah spravili do kamionske ceste, naložili na traktorje in pripeljali domov. Za košnjo otave na površinah, kijih sicer kosijo, pa je še čas. Če bodo kosili okoli 15. ali 20. avgusta, bo še vedno dovolj časa, da trava zraste za pašo jeseni, ko se vrne živina s planine. Mendi Kokot, foto: Petra Klinar
Občina ^^nJ^ Radovljica OBČINSKA UPRAVA
Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel. 04 537 23 00, fax. 04 531 46 84 e-pošta: obcina.radovljica@radovljica.si
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03)
Občina Radovljica sklicuje
PROSTORSKO KONFERENCO,
ki bo v četrtek, 31. julija 2003, ob 10. uri v mali sejni dvorani Občine Radovljica, Gorenjska 19, soba 14, prvo nadstropje.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave lokacijskega načrta za novogradnjo nove cestne povezave med regionalno cesto R3-635/1121 Lesce - Kamna Gorica - Upnica do glavne ceste G1-8/0208 Lesce - Črnivec (cestna povezava med križiščem Radovljica - Lesce - Kropa in glavno cesto Jesenice - Ljubljana).
Postopek priprave in sprejema lokacijskega načrta bo vodila Občina Radovljica. Naročnik lokacijskega načrta je Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija republike Slovenije za ceste - Sektor za investicije, Tržaška 19, 1535 Ljubljana.
Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi z izdelavo izvedbeno prostorskega akta.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Boris MARČETIČ Direktor občinske uprave
ca za okolje, blejska policija in gozdarji izpeljali prvi nadzor nad gobarji. In izkupiček akcije? Med okoli 50 ustavljenimi vozniki so našli enega kršitelja, kije imel v prtljažniku več gob, kot je dovoljeno. Napisali so mu mandatno kazen v višini 50 tisoč tolarjev, če jo bo plačal v osmih dneh, se ta razpolovi.
Vsebina uredbe je jasna in znana večini gobarjev. Najpomembnejša pravila so: vsak lahko na dan nabere dva kilograma gob, ki jih mora očistiti v gozdu, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor, nabiranje gob pa je v osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov prepovedano. "Opažamo, da ljudje ta pravila že dobro poznajo. Prav vsi, ki smo jih danes kontrolirali, so bili z njimi že seznanjeni, pri nikomur nismo opazili, da bi za prenašanje gob uporabljal plastično vrečko, prav tako pa so bile gobe že očiščene. Le pri enemu, sicer znanemu lokalnemu gobarju, smo našli preveliko količino gob, zato smo ga denarno kaznovali," je pojasnila gozdarska inšpektorica Urša Ahačič.
Gobe je prepovedano prenašati v PVC vrečkah.
"Podobne akcije bomo letos še opravili, je pa dobro, da smo prvo izpeljali že na začetku sezone, saj smo na ta način obiskovalcem Pokljuke povedali, da bomo nadzirali tudi letos," je dodala inšpektorica za okolje Nevenka Zvokelj, ki je tokrat prvič sodelovala pri nadzoru.
Inšpektorici sta pojasnili, daje nadzor nad gobarji potreben, vendar imajo inšpektorji premalo pooblastil, tako da je nadzor še najbolj učinkovit ob prisotnosti policista. Andrej Avsenek z blejske območne enote Zavo-
da za gozdove Slovenije je dodal: "Dva gozdarska inšpektorja in inšpektorica za okolje so za nadzor gobarjev po vsej Gorenjski odločno premalo, tako da kljub visokim kaznim gobarjem ne bodo kos. V Sloveniji je okoli 700 gozdarjev, ki bi nadzor veliko učinkoviteje izvajali. Po Zakonu o ohranjanju narave bi sicer že od aprila letos nadzor lahko tudi izvajali, a kaj ko še niso sprejeti vsi podzakonski akti, ki bi urejali potek in način nadzora."
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Plačila za pitane prašiče
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo o neposrednem plačilu za pitane prašiče, zaklane med 1. marcem in 30. junijem, s katerim bodo rejci prašičev pokrili do 85 odstotkov stroškov reje. Odkupne cene živih prašičev kot klavnih trupov so se tako znižale, da so z njimi pokrivali rejci le 66 odstotkov stroškov. Samo letos je odkupna cena prašičev padla za 27 odstotkov. Junijska cena živih prašičev je bila dobrih 200 tolarjev za kilogram, cena prašičjih trupov razreda E pa 253,8 tolarjev za kilogram. Da redijo kmetje prašiče z izgubo, kaže izračun Kmetijskega instituta Slovenije, po katerem je kalkulacijska cena prašiča pitanca 302,69 tolarjev za kilogram. Vzrok za nizke cene prašičev v Sloveniji je uvoz poceni prašičev in prašičjega mesa z Madžarske in s Poljske, kjer oblast daje rejcem visoke izvozne spodbude in s tem rešuje preveliko domačo ponudbo. Povprečna uvozna cena trupov in polovic je padla s 353 tolarjev na 190 tolarjev za kilogram, uvozna cena živih prašičev pa na 166 tolarjev za kilogram. Uvoz živih prašičev in prašičjega mesa se je najbolj povečal marca in aprila, tudi do 67 odstotkov. J.K.
Skrivnost konzerviranja
Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj in Kmetijska svetovalna služba bosta organizirali 12. in 13. avgusta na šolskem posestvu v Strahinju tečaj konzerviranja sadja in vrtnin. Tečaj se bo začenjal ob 15. uri. Cena 10-urnega tečaja bo 13.000 tolarjev, prijave pa bodo zbirali do 4. avgusta na naslov Srednja biotehniška šola Kranju, Smled-niška cesta 3, Kranj (pisno) ali po telefonu (04) 280 57 00. Pogoj za organizacijo tečaja je najmanj 15 prijavljenih. J.K.
Zgodovina se je vrnila v Jable
Jable pri Mengšu - Društvo kmetijske tehnike Slovenije in njegova sekcija ljubiteljev stare kmetijske mehanizacije je pri znameniti graščini Jable v Loki pri Mengšu v soboto organizirala 6. srečanje ljubiteljev stare, vendar še delujoče kmetijske tehnike. V sončni pripeki se je na travniku Centra za razvoj kmetijstva in podeželja zbralo nad 100 primerkov starih traktorjev in traktorskih priključkov, mlatilnic, kosilnic, obračalnikov, plugov, lojtrnih in drugačnih voz, vejalnikov, trosilnikov, črpalk in drugih pripomočkov, ki so se pred 30 in več leti uporabljali v kmetijstvu. Srečanje v Jablah je eno tistih,
ki ohranjajo staro dragoceno narodovo blago in s tem zgodovino. V Jablah so bili v soboto zbrani primerki iz raznih krajev Slovenije, iz občin Grad in Gornji Petrovci na Goričkem v Prekmurju, iz Štajerske, Gorenjske, okolice Ljubljane in še iz drugih krajev, Prekmurci ne bi bili Prekmurci, če ne bi obiskovalcem stregli s svojimi značilnimi jedrni, tudi z bo-gračern in okusnim pecivom.
Člani Konjeniškega kluba Naklo Zdravko Cankar, Janez Cernilec, Ani Jerala in Marko Legat so pripeljali v Jable enkratne primerke starih strojev, med njimi 100 let staro kosilnico povezalko in črpalko za gno-
Jože Hočevar z volom Miškom.
Franc Belšak na trakorju na drva.
jevko, staro 63 let. Jože Hočevar iz Bizoviške ceste v Ljubljani je pripeljal v Jable skoraj tono težkega 5 let starega vola Miška, ki ga včasih že zapreže, sicer pa se Miško najraje pase na travniku na ljubljanskem barju. Posebnost srečanja v Jablah je bil 49 let star traktor Zetor. Lastnik Franc Belšak iz Sv. Jurija ob Ščavnici v Slovenskih Goricah ga je prvi v Sloveniji usposobil za pogon na drva. Traktor ima vgrajeno posebno peč drva, ki lahko poganja traktor pol dneva ob zmernem plinu. Francev oče je bil po izvirnih kmetijskih strojih znan daleč naokoli.    Jože Košnjek
Test: Opel Meriva 1.8 16V Cosmo
Prilagodljivost zapisana v rojstnem listu
Uspehi manjših enoprostorskih avtomobilov so bili tudi za nemški Opel zadostna vzpodbuda za snovanje podobnega štirikolesnika. Meriva ima v rojstnem listu z velikim črkami zapisano prostornost in uporabnost, pod opombami o posebnih znakih pa tudi nov vsestransko prilagodljiv sedežni sistem, ki tega malčka uvršča v posebno avtomobilsko nišo.
****/* Zunanjost: Mcrivina zunanjost je rezultat sodobnih oblikovnih smernic, ki jih pri Oplu sicer vidijo nekoliko po svoje, in prizadevanj, da bi na čim manjši dolžini zagotovili čim več notranjega prostora. Zato je najnovejša članica Oplove družinske veje malčkov videti kot prijazen hrošček z zaobljenimi karoserijskimi robovi, komaj vidno ločnico med motornim pokrovom in vetrobranskim ste-
Legenda: *****odlično ****-m-dobro *** tfr -ft povprečno * * ^-m- ^-zadovoljivo ★-fr^r-fr^slabo / vmesna ocena
klom, visokimi boki in jajčasto prirezanim zadkom, na katerem so luči umaknjene v strešna stebrička. Zato meriva s svojo prijaznostjo privlači več pogledov, kot pa jih odbija, predvsem pa utegne ugajati mladim po letih in srcu.
****/* Notranjost: Enopro-storska filozofija, ki seje od večjih začela širiti v manjše avtomobile, ima že toliko posebnosti, da je težko odkriti še kakšno novo. Pri Oplu so jo vseeno iznašli in svoj sedežni sistem poimenovali FlexSpace. Z njim je vsakemu posameznemu sedežu mogoče ne samo podreti naslonski del, ampak ga v celoti zložiti v prtljažno dno. Ožji srednji sedež, ki je resnici na ljubo dovolj širok le
za manjše otroke, je mogoče prevrniti naprej in uporabiti kot naslon za roke ali priročno mizico, povsem pogreznjen pa omogoča tudi bočni premik obeh stranski sedežev in s tem več udobja za štiri potnike. Enoprostrska prilagodljivost glede na razporeditev sedežev tudi spreminja prostornino prtljažnika, ki je pri osnovni postavitvi soliden, v najbolj "tovorni" pa prostornina doseže skoraj dva kubična metra. Mcri-vino voznikovo delovno mesto ima značilno Oplovo oblikovno
noto, torej precej'ravnih linij in oglatih robov, pri bolje opremljenih različicah je sredinska konzola, prevlečena s plastično oblogo z videzom brušenega aluminija, v ozko vdolbino stisnjeni merilniki pa bi bili lahko bolj pregledni. Tudi kakovost plastike bi bila lahko nekoliko boljša, a potem smo že pri poglavju o višjih razvojnih stroških in posledično višji končni ceni. ***/* Motor: Bencinski štiri-valjnik z 1,8 litra gibne prostornine in 16 ventili v glavi je že znan Oplov izdelek. V merivi razvije 125 konjskih moči in to bi moralo vsaj na papirju zadoščati za prepričljive vozne lastnosti. Toda, ko si voznik zaželi hitrejših pospeškov, se zdi, da je ta pogonski stroj nekoliko pod-hranjen, zraven pa še nič kaj vzorno ekonomičen, kajti poraba bencina se v povprečju rada povzpne tudi do 10,5 litra na 100 kilometrov. Kljub temu je motorni režim ugoden za lahkotno in nezahtevno vožnjo. **** Vozne lastnosti: Meriva je s svojo enoprostorsko zgradbo, ki pomeni tudi dodatne višinske centimetre, nekoliko bolj občutljiva na bočni veter in na hitre zasuke z volanom, kljub temu pa se ob spoštovanju fizikalnih zakonitosti v hitreje voženih ovinkih ne zgodi nič nepredvidljivega. Ima nekoliko bolj
OPEL MERIVA 1.8 16V Cosmo in bližnji tekmeci
Model maloprodajna cena
HONDA JAZZ 1.4 Dsi 3.170.000 SIT
FORD FUSION 1.6 16V Ghia 3.358.180 SIT
MAZDA2 1.6i GT 3.658.000 SIT
TEHNIČNI PODATKI
vozilo:.....................................................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
mere:............................................d. 4,042, š. 1,694, v. 1,624 m
medosna razdalja:.........................................................2,630 m
prostornina prtljažnika:....................................... 330/560/2005 I
teža praznega vozila:.......................................................1305 kg
dovoljena skupna teža:....................................................1860 kg
motor:....................................................štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina:........................................................1796 ccm
moč:.............................................92 kW/125 KM pri 6000 v/min
navor:.....................................................165 Nm pri 3500 v/min
najvišja hitrost:.............................................................192 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h:.............................................11,3 s
poraba EU norm.:.....................................10,9/6,6/8,2 1/100 km
maloprodajna cena:...............................................3.535.732 SIT
zastopnik:..............................Opel Southeast Europe, Budimpešta
"igriv" zadek, zato je potrebno nekaj več pozornosti pri obračanju volana in ravnanju s stopalko za plin; spretnejši vozniki pri tem ne bodo imeli težav, manj vešči se bodo na merivino muhavost navadili.
**** Končna ocena: Meriva je nedvomno eden najbolj zanimivih novejših Oplovih modelov
in zaradi svoje prikupne zunanjosti, ki gre z roko v roki s prostornostjo in prilagodljivostjo, se najbrž ni potrebno bati za njeno usodo. Hkrati je potrebno vedeti, da se z nalaganjem dodatne opreme osnovna cena občutno poviša in "preskoči" v kategorijo večjih avtomobilov.
Matjaž Gregorič
Jeseni bo nared Volkswagen Golf pete generacije
Zmagovalec se ne namerava predati
Skoraj trideset let proizvodnje, več kot 22 milijonov izdelanih primerkov skozi štiri generacije in vrsta priznanj je bilanca, ki jo dosežejo le redki avtomobili. Takšna statistika pripada Volks-wagnovemu golfu, najuspešnejšemu nemškemu avtomobilu, ki se bo letošnjo jesen pojavil že v peti generacijski izvedbi.
Pri Volkswagnu napovedujejo, da bo novinec karakterno še močnejši od svojih predhodnikov, kar se bo odražalo predvsem na mišičasti zunanjosti, ki ima športno ukrojen nos, poudarjene bočne linije in zadek z lučmi, ki imajo dvojna okrogla
svetlobna telesa. V evolucijskem ciklusu modela, ki mu skozi vso njegovo zgodovino zaradi popularnosti še niso zamenjali imena, bo peta generacija predstavljala doslej največji korak naprej. Avtomobil je v vse strani pridobil dodatne centime-
tre in je s 4,20 metra dolžine skoraj 6 centimetrov daljši od predhodnika četrte generacije, medtem ko bo 6,5 centimetra daljša medosna razdalja pripomogla k večji prostornosti potniške kabine in prtljažnika.
V notranjosti tri- in petvratne različice, ki bosta na voljo v začetku proizvodnje in prodaje, bo videti, da so oblikovalci sledili smernicam, ki jih je Volksvva-gen vpeljal v svoje novejše modele, predvsem pa je bil razvoj
NA KRATKO
*Južnokorejski Hyundai se bo v roku šestih mesecev odločil, v kateri od srednjevropskih držav bo postavil novo tovarno. Nove proizvodne zmogljivosti bodo ključnega pomena za nadaljnjo rast na evropskih trgih in dosega cilja uvrstitve med pet globalnih avtomobilskih proizvajalcev do leta 2010. V evropski tovarni, ki
naj bi bila locirana na Poljskem, Madžarskem, Češkem ali Slovaškem, naj bi izdelali dve tretjini modelov znamke hvundai in tretjino znamke Kia, ki so jo pripojili leta 1998.
* Britanska avtomobilska oddaja Top Gear, ki jo predvajajo na televizijski postaji BBC, je Land Rover Defeneder, ki je bil
v prvotni izvedbi izdelan davnega leta 1948, razglasila za najboljši avto vseh časov. Tako so se odločili gledalci, ki so glasovali med devetimi avtomobili v ožjem izboru. Znamka Land Rover, ki je že nekaj časa pod okriljem koncema Ford Motor Companv, letos praznuje 55-let-nico. M.G.
osredotočen na preprosto upravljanje ter varnost in udobje potnikov. Tako naj bi bilo v novincu šest varnostnih vreč in še vrsta drugih varnostnih elementov, poleg ostale opreme pa za doplačilo še samodejna klimatska naprava, zložljiv sopotnikov sedež in podobno, kar bo novinca postavilo ob bok za številko večjim avtomobilom.
Novega golfa bodo poganjali štirje različni motorji, vsi iz Volksvvagnove novejše generacije. Osnovni bencinski 1,4-litrski, razvije 55 kW/75 KM, medtem ko bo v močnejšem 1,6-litrskem FSI (neposredni vbrizg goriva) svoje delo opravljalo 85 kW/115 KM. Golfa si ni več mogoče zamisliti brez sodobnih turbodizelskih motorjev, 1,9-litrski zmore 77 kW/105 KM, močnejši 2,0-litrski pa 103 kW/140 KM. Vsi motorji ustrezajo ekološkim normativom EU4, ki v državah Evropske uni-
je stopijo v veljavo leta 2005. V povezavi z močnejšimi pogonskimi stroji za prenos moči na pogonski kolesi skrbi šeststo-penjski ročni menjalnik, za doplačilo pa bo tovarna ponujala tudi samodejnega oziroma DSG. Motorna paleta se bo še širila, napovedani so še močnejši stroji in atmosferski dizel
SD1. Novi golf se bo javnosti prvič predstavil v začetku septembra na avtomobilskem salonu v Frankfurtu, še letošnjo jesen pa bo na pomembnejših trgih stekla tudi prodaja; pri nas žal verjetno šele v začetku prihodnjega leta.
Matjaž Gregorič, foto: Volkswagen
NOVA GRAND
SUZUKI
SUZUKI ODAR d.o.o    AVT0HIŠA ODAR, podružnica UUBUANA, Stegne 33, tel. 01/58 10 131
Stegne 33, Ljubljana    AVT0HIŠA 0DAR-KRAJNC, podružnica MARIBOR, Jadranska 27, tel. 02/32 08 016
tel 01/58 10 122 f AVT0HIŠA ODAR, podružnica CEUE, Dečkova 43, tel. 03/42 54 370
www.suzuki.odar.si    AVT0HISA ODAR, podružnica SLOVENJ GRADEC, Pohorska 6 b, tel. 02/88 29 525
RENAULT Rabljena vozila
^  ^^I^Tjeria vozila
NOVI MEGANE
ilc
ze na zalogi
^po ugodni
ceni
(04) 201 50 25, (04) 201 50 39, (04) 201 50 38
Alpetour Remont d.d.. Kranj, Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj
Tel.: (04) 201 52 40, Faks: (04) 201 52 11
VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU
ODPRTO: 7°° - 19« SOBOTA: 8~ - 13"
http://www.alpetour-remont.si
^35---U
Popotovanje od Rožne do Gdanska (in nazaj)
Vse se je začelo v Rožni. V študentskih blokih. No, začelo se je z idejo ob nekem februarskem argentinskem večeru. Potem so bili izpiti in pomlad in do zadnjega trenutka ni bilo zihr... ampak potem smo se ob pol enih zjutraj zbrale v Rožni. Dež je lil. Mokra kot cucek, s 100-kilskim ruzakom majčk, san-dalčkov, ultralahke spalke, losjonČkov za telo (brez tega tudi pri tabornikih ne gre) se cjaz-im do bloka številka 6 - in ga iščem pol ure v nevihti. Vse skupaj spominja na mokri krst. Ampak ob pol treh zjutraj smo bile vseeno na vlaku (ki je imel seveda enourno zamudo). Stiskale smo v roki karto za 22-dnevno potovanje po Madžarski, Slovaški, Poljski, Češki in Slovaški. Gremo. Gremo pobegnit od, pobegnit k/h, zapustiti, priti nazaj, sploh ne iti... vlak je odpeljal in potem je šlo samo še naprej.
29.6. ob 9:35;
Kr neki. Madžari, Madžarska, madžarsko. Potem ko sem skoraj umrla v nabito polnem ku-peju (s spanjem v raztegnjeni spalki ni bilo seveda nič), mi Madžari niso hotel prodati vode za evre. Kako neevropsko. Ok, bom šla pač v menjalnico - ali pa ne, ker je sploh ni. Ni pa tudi vlaka. Za Budimpešto. Nam je ata na informacijah rekel, da ga ni spljoh - 1. lekcija potovanja: ne zanašaj se na turistične vodiče! Da pa smo sploh razumele, kaj so ti Madžari govorili, smo si morale najti angleško-madžarskega tolmača. Faca stari. Ampak vlaka ni blo za nas, niti za njegovo hčerko, ki jo je nujno moral spraviti v Budimpešto. Mi bi šle pa tut tja. On jo je potem moral peljat in se ponudil, da še nas. Hvala Ata Tolmač! Po tropasovni avtocesti smo potem drveli 180km/h in kljub temu sta Ata
Tolmač in njegova hčerka to počela v nam nerazumljivi simbiozi. On je pritiskal na plin in zavoro ter prestavljal, ona pa je s sovoznikovega sedeža upravljala z volanom. Prosim??
30.6. Zjutraj - Bratislava, v neki najeti sobici pri neki čudni ženski
Zmatrana. Neža pravi, da ne more odpreti oči. Kopalnica še vedno ista - stuŠiraš se ob napol odprtih pokvarjenih vratih in upaš, da kdo ne uleti (na primer sin od lastnice, ki sem ga včeraj v kopalnici po nesreči presenetila jaz). Komaj preživim jutranje umivanje - kopalnica je pravi skret. Čas priprave 50 minut - jutri bomo
poskušale izboljšati rekord. Gremo po zajtrk. Uau - tuki stane žemljica 15 tolarjev! Najprej pa seveda na kavico. V lepem Evrocafeju dvojna kava z mlekom, piškotko in kozarcem mineralne vode 33 kron - 170 sit. Moja gorenjska duša je uživala.
Zdaj pa k Slovakom. Po kratki raziskavi na ulicah smo opazile, da Slovaki nosijo svojim ženskam rože. Veliko rož! Na ulici je polno moških z zavitimi in potem žensk z odvitimi šopki. Blagor Slovakinjam.
Slovaška tudi ni tak vzhod, kot si ga predstavljamo. Bratislava je posuta s (čistimi!) klopcami in parki. Na vsakem koraku koš za smeti - na tleh nobenega papirčka. Super! Vsi Slovaki, vsi olikani;
vsi Slovaki, vsi prijazni; vsi Slovaki, vsi pozorni ... vsi Slovenci, vsi... ah, pustmo stat.
Popoldne
Besna sem! Sem prej slučajno opevala prijaznost Slovakov?! Vzamem nazaj! Vse! Pravkar smo namreč plačale kazen. 1400 slovaških kron. Ker nismo imele poštemplane vozovnice za tramvaj. Ker smo si rekle: tuki se itak da vse zmenit, tuki nam ne bo nihče težil, tuki nihče ne preverja. No, očitno preverjajo. Kontrolor pa, kot da bi bil brez srca; nobena taktika ni vžgala -najbrž ima že vseh poln kufer. Taktika "nera-zumemovas" - bzzz. Taktika "nismovedeledaje-trebaštemplat" - bzzz. Taktika "prosimprosim" -bzzz. Taktika "narobujokasem" - bzzz. Pa smo mogle plačat - celo premoženje. Kakšno razmerje je pa to: vozovnica za tramvaj stane okrog 80 sit, kazen za neštemplano pa 7000 sit.
Še vedno Bratislava
Zdi se, da se po bratislavskih ulicah sprehajajo predvsem ženske (deklice, dekleta, ženičke). Kje so fantje, smo se spraševale. Potem gremo po ulicah naprej in na vsakem koraku srečamo samostan. Na Slovaškem je polno samostanov -tja gredo torej fantje.
Potem pa ogled Prešernove ulice. Prešernove? Ok, da vidim, če ima to kaj zveze z našim Francetom. In res, ulica, dolga kakšnih 20m, je od Prešerna. Našega. Na neki hiši je namreč čisto prava marmornata plošča z zlatimi črkami, ki pravijo, da je France Prešeren največji slovenski pesnik. Od patriotskega ponosa nas je čisto zaneslo. Potem sta seveda (kot vedno na Slovaškem) prišla dva prijazna gospoda, ki sta nas prijazno spraševala, od kje smo, se prijazno zanimala za Prešerna in nas prijazno slikala. Kako prijazno. Kako slovaško.
Prosti Čas zapolnili     Ko pravljice oživijo
s športom
V okviru projekta Hura prosti čas so odprli telovadnice ter oživili in osvetlili športna igrišča. Bistvo vseh dejavnosti je v tem, da so otroci v svojem prostem času na varnem
in organizirani.
Ljubljana - Med počitnicami je v preteklih letih precej telovadnic in športnih igrišč v okolici šol samevalo. To se zdaj trudijo spremeniti organizatorji projekta Hura prosti čas, ki združuje 78 izvajalcev po vsej Sloveniji. Ti so pripravili 121 različnih programov v okviru treh glavnih sklopov, to so Osvetlimo in oživimo športna igrišča, Odprimo telovadnice in Športni tabori. Pričakujejo, da se bo letos programov udeležilo preko 13 tisoč otrok.
Namen projekta je prosti čas otrok napolniti s športnimi vsebinami, ki bi bile dostopne vsem. "Zato je večina programov, razen športnih taborov,
sredstva zagotovili fundacija za šport, ministrstvo in urad za mladino. "Dobili smo 122 predlogov za sofinanciranje, izbrali pa smo jih 78," je razložil direk-
brezplačnih," je poudaril državni podsekretar pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Iztok Retar. Celoten projekt je vreden slabih dvajset milijonov tolarjev, pri čemer so
tor zavoda za šport Marko Ko-lenc, ki je skupaj z zvezo za šport otrok in mladine koordinator projekta. Za otroke so na športnih igriščih med 18. in 22. uro, v telovadnicah med 9. in
22. uro ter na dnevnih oziroma šestdnevnih športnih taborih pripravili različne športne dejavnosti, od odbojke, nogometa in košarke do plavanja, potapljanja in vožnje s kajakom in kanujem.
Po besedah državnega sekretarja za šport dr. Jakoba Bed-narika bodo z akcijo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, sploh ker je bil odziv otrok presenetljivo velik. Poudaril je, da je njihov cilj, da bi bili programi čim cenejši, in dodal, da jim brez pomoči lokalnih skupnosti že letos ne bi uspelo. Za plačljive športne tabore so prav tako zagotovili subvencije, tako daje cena za posameznega otroka od 5 do 30 tisoč tolarjev. Bistvo vseh dejavnosti, pravi Bednarik, je v tem, da so otroci v svojem prostem času na varnem in organizirani. Ves čas je namreč z njimi športni koordinator, ki skrbi za red in varnost na igriščih, pri tem pa se ne vtika v njihovo igro. Izkušnje so namreč pokazale, da je zelo pomembno, da jim prepustiš samoiniciativnost. "Čim poskušaš kaj organizirati, že ne gre," je poudaril eden od predstavnikov izvajalcev projektov.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Mojstrano in Dovje je odslej mogoče spoznati tudi preko zgodb in legend iz Triglavskih pravljic.
Mojstrana - Ne bodite presenečeni, če vas v Mojstrani za rokav pocuka kakšen pravljični junak. Vsak petek popoldne namreč tam oživijo liki iz Triglavskih pravljic v okviru projekta, ki ga je pripravila Razvojna zadruga Dovje. Vsem, ki se s pisateljem Mirkom Kunčičem v podobi starega Bukovnika podajo v pravljično deželo, se obeta obilo zanimivih zgodb in legend, ki jih pripovedujejo kar pravljični junaki sami.
Na pot v pravljično deželo se otroci in njihovi starši odpravijo
izpred pošte v Mojstrani. V bližnjem parku se jim pridružita
Bukovnik in radovedni pastirček Gregec. Vsi skupaj se napotijo proti Požgancevem mostu, kjer Bukovnik razkrije skrivnost o zakletih mačkih. Na poti srečajo še Žilijevo Anco, zdravilarko, ki zna pregnati tudi uroke, zvedo za legendo o belem golobu, ki je vaščanom pokazal, kje naj gradijo cerkev, pa zgodbo o Govočevem bobu in še marsikaj zanimivega. "Vse skupaj se je začelo z obnovo ko-vačnice na Dovjem v okviru promocije podeželja, za katero skrbimo v naši zadrugi. Ugotovili smo, da to ni zadosti, saj imamo pokazati še toliko lepih stvari, zato smo se odločili, da projekt razširimo po literarni plati," je razložila Liljana Milojevič iz Razvojne zadruge Dovje. Tako so prišli na idejo, da bi to območje predstavili preko Triglavskih pravljic, kijih je tu zbiral in zapisoval pisatelj Mirko Kunčič.
M. R., foto: Tina Doki
V skrajnem primeru tudi palica
Kranj - Na naš poziv staršem, naj svetujejo, kakšna vzgoja otroka se jim zdi najprimernejša, se je odzval bralec z Bleda. Sam je prav tako zagovornik fizične kazni, saj meni, da permisivna vzgoja lahko zataji. Do takih izkušenj sta skupaj z ženo prišla pri vzgoji hčerke, ki je danes stara 21 let in zelo uspešna študentka.
"Menim, daje v skrajnih primerih treba uporabiti tudi palico. To pa je treba storiti po vnaprej določenih pravilih in po točno določenem postopku," je prepričan bralec. Tako sta z ženo, pravi,
vedno upoštevala neka načela telesne kazni, in sicer za prekršek nikoli niso veljale šolske ocene, vedno sta jo kaznovala samo po zadnji plati in le do 15. leta, prav tako pa je nikoli nista kaznovala pred drugimi ljudmi. "To kazen sva uporabila zelo redko in hči tudi sama pravi, daje bila vedno zaslužena, pa tudi učinkovita." Zaradi tega meni, da je kdaj potreben tak ukrep, in dodaja: "Z zanimanjem bom prebral tudi izkušnje drugih staršev, kaj so storili, ko je vsa permisivnost zatajila."
M. R.
21
■tradicionalna
Kranjska noč
30. julij - 2. avgust 2003
Sreda, 30. julija 2003
McDonald's Kranj
McDonald's Kranj
McDonald's Kranj
McDonald's Kranj Glavni trg
Plečnikovo stopnišče McDonald's Kranj
Maistrov trg Prešernovo gledališče Pungart
Ploščad izpred MOK
Grad Khislstein
Prešernovo gledališče Pungart
Program za otroke:
Patove in Matove otroške delavnice
Program za otroke: Španščina za najmlajše
Glasbeni nastop: Andreja Zupančič
Otroški pevski festival Buc Buc -
z Ronaldom McDonaldom
Medijski oder
- Radio Kranj v živo
Glasba z DJ-em: Kotiček za počitek - Chillout
Plesni spektakel:
Fiesta Latina -
Hot summer Saisa Live
Koncert: Toni in Dževad
Akustični koncert: Iztok Orešnik
Gledališka predstava:
Desa Muck - Jutri začnem...
Športna prireditev: Mednarodni boksarski turnir Slovenija Avstrija
Koncert: Kvartet Opus Ouatro (Argentina)
Akustični koncert: Tinkara Kovač
Koncert: Trio Kranc
Pat in Mat sta dva posebna junaka, ki bosta v programih Merkurmojster in Merkurdom pomagala malčkom pri barvanju majic, pručk, sajenju rož, izdelovanju vetrnic ter mnogih drugih zanimivih delavnicah. Vsi udeleženci pa bodo deležni lepih nagrad, najboljši pa poleta z balonom.
Najmlajši bodo lahko s študentko Carolo iz Ekvadorja in s pomočjo Barbare spoznali osnovne španske besede ter tako popestrili učenje z zabavo.
Andreja prihaja z Dolenjskega in je nov obraz, glas in stas na glasbenem prizorišču za otroke, s katerimi se kot študentka pedagogike ukvarja že vrsto let. Na Andrejinih nastopih so najmlajši že "izbrali" tri najboljše: Abeceda, Veverica s Pokljuke in Jan.
Zabave v McDonald'su z Ronaldom McDonaldom so vedno posebno doživetje za najmlajše. Tokrat jih čaka prav posebno presenečenje.
Gosti večera: Marko Žemljic, Vojo (ex Botri), Yuhubanda, Make up 2, Pika Božič, Total Knockout, moški striptease KranFest v živo z gosti na Glavnem trgu tudi to leto na radijski frekvenci 97'3 Mhz Gorenjskega megasrčka Radia Kranj.
Prostor namenjen vsem tistim, ki boste preutrujeni in si boste zaželeli dobrega coctaila in obilo užitkov ob lahkotni elektronski glasbi, ki bo odmevala ob Plečnikovi mojstrovini.
Plesni spektakel s skupino sestavljeno iz 10 plesalk in plesalcev iz karibskega področja bodo skupaj z animatorjem ter dj-em pričarali pravo kubansko - latino vzdušje.
Duo, ki vas bo navdušil predvsem s širokim repertoarjem in zabavnim nastopom ter komunikacijo z občinstvom. Letos je na Kranjski noči prenovljen, saj vas bo tokrat poleg Dževada namesto Nejca zabaval Toni.
Pevec in vodja skupine The Princeps zelo rad poprime za akustično kitaro. Iztok je zmagal na prireditvi Prvi glas Gorenjske (po izboru strokovne žirije) in s tem nekako dobil potrditev, da je oz. da so na pravi poti. Takrat se je predstavil s pesmijo Vlada Kreslina - "Še je čas".
Monokomedija govori o ženski poznih srednjih let in o tragikomični zgodbi njenega življenja, ki je bila že od pubertete dalje v znamenju odvečnih kilogramov. Ženska neprestano hujša, obsedena je z dietami in v pop psiholoških teorijah, ki rade krasijo strani damskega revijalnega tiska, išče srečo,...
Mednarodni boksarski turnir je že tradicionalna športna prireditev v okviru Kranjske noči saj poteka že tretje leto zapored. Tokrat se bodo na boksarskem ringu reprezentant-je Slovenije pomerili z avstrijskimi borci. V 8 dvobojih bomo dobili zmagovalca, med odmori pa ne bo manjkalo tudi zabave.
Vokalni kvartet OPUS OUATRO iz Argentine spada v sam vrh svetovnih vokalnih skupin, ki izvajajo domačo (latinoameriško) etno glasbo, tradicionalni črnski gospel in deloma jazz.
Akustična Tinkara se tokrat prvič predstavlja v Kranju v akustični izvedbi s kitaristom. Kot sama pravi prinaša obilo pozitivne energije in oranžne barve. Več o njej pa lahko preverite na njeni domači spletni strani: www.tinkara.org
Ansambel Kranjc je edinstveni glasbeni sestav, ki s pomočjo visoko profesionalnega pristopa s širokim glasbenim repertoarjem navduši tudi najzahtevnejše občinstvo. So multiinstrumentalisti, specifično triglasno petje pa požene kri po žilah še tako monotonemu poslušalcu.
MERKUR
MERKUR
mani' mišmi
MERKUR
,*r~ .■• x; .........
maaat ~ns8HBSflK3
MERKUR
MERKUR
CSSB
[H triglav
ygyTtj   MERKUR   ,:■//< »ki NiKA
SERVISNO PRODAJNI CE1MTKR
, • , Af MERKUR AlbtaHc
•'Sara Tir**
gradbinec gip i [[«SS»i
K
MERKUR Adiiatic Sava TIra* "Qib^j
Za vsakega nekaj,...
Radijski oder
Letošnja prireditev se ponovno razprostira na tisočih prizoriščih! Poleg prizorišč z odrom in nepregledno množico v mestu bomo tudi letos prisotni v gorenjskih domovih preko Gorenjskega megasrčka - Radia Kranj na valovih 97,3. Na odru se bodo odvijale tudi zanimive nagradne igre z bogatimi nagradami. Njihov program lahko spremljate na spletni strani www.radio-kranj.si.
KRANJ
m
Miss Tanga Kranja
Zagotovo nekaj tudi za moški svet, glede na to, da bodo ženske uživale en dan prej na moškem stripteasu na Glavnem trgu. Izbor je namenjen vsem obiskovalkam, ki imajo malo več poguma, pomeni pa poleg bogatih nagrad za najboljše tudi odskočno desko za nadaljnjo kariero. Na prizorišču pred Kranjskim Mc'Donaldsom bo celoten show povezoval svetovni rekorder v plesu (neprekinjeno je plesal 65 ur) M.K. Michael, Kranjčan, ki podobne izbore organizira tudi v tujini.
OPUS OUATRO iz Argentine
Vokalni kvartet OPUS OUATRO iz Argentine spada v sam vrh svetovnih vokalnih skupin, ki izvajajo domačo (latinoameriško) etno glasbo, tradicionalni črnski gospel in deloma jazz.
Kvartet je nastal leta 1968 (zanimivo: tri mesece po nastanku našega New Swing Ouarteta). V dolgoletni karieri je izvedel več kot 6400 koncertov v 400 mestih Argentine, Nemčije, Avstrije, Belgije, Brazilije, Kanade, Kolumbije, Kostarike, Mehike, Češke, Čila, Danske, Ekvadorja, El Salvadorja, Španije, ZDA, Francije, Goatema-le, Nizozemske, Hondurasa, Vel. Britanije, Italije, Japonske, Luksemburga, Paname, Paragvaja, Rusije, Švice, Urugvaja in Venezuele. Kvartet Opus Ouatro sodeluje z mnogimi solisti, zbori in podobnimi vokalnimi
skupinami (The Golden Gate Ouartet, New Swing Ouartet) po vsem svetu.
Njihova bogata diskografija je objavljena na vseh možnih nosilcih zvoka in slike (LP, MC. CD, VHS, DVD). Za izjemno kvaliteto in izvajalsko raven so prejeli veliko nagrad, najbolj pa so ponosni na največjo pevsko nagrado Latinske Amerike "Estrella del Mar" iz leta 1993. Njihov CD "Opus Cuatro Jazz" je bil nominiran za vseameriško nagrado A.C.E.
Na sredinem boksarskem turnirju bo vroče
Mednarodni boksarski turnir je že tradicionalna športna prireditev v okviru Kranjske noči, saj poteka že tretje leto zapored.
Tokrat se bodo na boksarskem ringu reprezentantje Slovenije pomerili z avstrijskimi borci. V 8 dvobojih bomo dobili zmagovalca, med odmori pa ne bo manjkalo zabave.
Že predhodno smo omenili, da je imel Boksarski klub Kranj izjemno velike uspehe svojih boksarjev, med katerimi pa sta najbolj izstopala Sebastjan Novak, ki je prvič v zgodovini slovenskega boksa sodeloval na svetovnem prvenstvu za člane v Berlinu. Drugi je Mario Živković, ki je bil v letih 1997 in 1998 v
kategoriji juniorji zmagovalec Vojvodinske zlatne rokavice v Novem Sadu, ki velja za odmeven evropski turnir. In prav slednji bo tudi spretno vihtel železne pesti na ploščadi pred Mestno občino Kranj. In kateri so pari dvobojev?
ALEN KUŠLAKOVIĆ : JOSEF STERN ERDUAN BRAIMI : RENATO MILIĆEVIĆ
GORAZD JAMAR : ADRIAN SOTEU MARIO ŽIVKOVIĆ : MICHAEL ROPATI Z BORIS MAKARIĆ : DEAN MILICEVIĆ DUŠAN RAKUŠ : NICK STEINER IGOR MAKARIĆ : DEAN RISTIĆ MARKO PEČOVNIK : FRANZ VVIESER
Pridite v sredo, 30. julija, ob 21:00 uri pred ploščad Mestne občine Kranj in držite pesti za naše borce. Peter VVolf ml.
KRANJ
IFEST
WJjS5aa\
KRMO
FEST
ercator
Mercator Gorenjska* d,d.
GLAS
Za vas beležimo čas!
MESTNA OBČINA
KRANJ
Četrtek, 31. julija 2003
Ploščad izpred MOK ter Vogu Center Besnica
McDonald's Kranj
McDonald's Kranj
McDonald's Kranj Glavni trg
Športna prireditev: Siemens Mobile masters 2003
Državno prvenstvo v odbojki na mivki -kvalifikacije
Program za otroke:
Patove in Matove otroške delavnice
Program za otroke: Španščina za najmlajše
Glasbeni nastop: Romana Krajnčan
Medijski oder -Radio Kranj v živo
Plečnikovo stopnišče    Glasba z DJ-em:
Kotiček za počitek - Chillout
McDonald's Kranj
Maistrov trg
Zabavni spektakel z MK Michaelom: izbor Miss Tanga Kranja
Koncert: Duo Calvpso
Akustični večer z gosti Prešernovo gledališče  Adi (ex Crvena Jabuka)
Pungart
Grad Khislstein
Koncert: Slapovi
Koncert: Josipa Lisac
Turnir šteje za državno prvenstvo v ženski in moški kategoriji v odbojki na mivki ter privabi tako profesionalne pare, kot tudi vse ljubitelje, ki se bodo pomerili v kvalifikacijah. Prijave se zbirajo na dan turnirja.
			
			*<' i \
0%
gradbinec gip ^
■m
Prešernovo gledališče   Akustični koncert: Zoran Predin
Pat in Mat sta dva posebna junaka, ki bosta v programih Merkurmojster in Merkurdom pomagala malčkom pri barvanju majic, pručk, sajenju rož, izdelovanju vetrnic ter mnogih drugih zanimivih delavnicah. Vsi udeleženci bodo deležni lepih nagrad, najboljši pa poleta z balonom.
Najmlajši bodo lahko s študentko Carolo iz Ekvadorja in s pomočjo Barbare spoznali osnovne španske besede ter tako popestrili učenje z zabavo.
Romana Krajnčan je glasbenica in pevka, ki je svoje delo zadnjih 13 let usmerila in posvetila glasbenemu ustvarjanju in poustvarjanju za otroke. Njeni najmlajši oboževalci poslušajo kasete z njeno glasbo do onemoglosti in izjemno uživajo ob njenem petju.
Gosti večera: Ta lesen, Prava stvar, Monroe, Slavko Ivančič Plesna predstava K.D. MUV, Intervju: Kolesar Jure Robič. KranFest v živo z gosti na Glavnem trgu tudi to leto na radijski frekvenci 97'3 Mhz Gorenjskega megasrčka Radia Kranj
Prostor namenjen vsem, ki boste preutrujeni in si boste zaželeli dobrega cocktaila in obilo užitkov ob lahkotni elektronski glasbi, ki bo odmevala ob Plečnikovi mojstrovini.
M.K. Michael je Kranjčan, ki je s svojim shovvom uspel tako doma kot v tujini. Z njegovo pomočjo bomo izbrali Miss Tanga Kranja. Vse kar potrebujete je malo več poguma in naziv Miss ter bogate nagrade so tu.
Skupina je na sceni komaj dve leti, pa vendar jo na Gorenjskem poznajo po zelo dobrih zabavah, ki jo pričarajo. Skupina je nastala iz dua ob pomoči bobnarja, ki skrbi za pravi ritem.
Kantavtor, ki je sodeloval z legendarno skupino Crvena Jabuka. Kot producent sodeluje s skupino Mambo Kings, je pa tudi avtor zelo znane "Daj mi vina, da se napijem". V svoji karieri je izdal tudi 3 samostojne albume.
Narodno - zabavni ansambel, ki je vsega v treh poletjih nanizali več kot 20 festivalskih zmag, njihov album "Ne reci nikdar" je postal najbolj prodajana plošča z domačo glasbo. Po letu 1991 pa je ansambel zaznamovan kot najboljši narodno - zabavni ansambel prejšnjega desetletja.
Prodaja vstopinc na dan prireditve od 19. ure dalje. Vstop od 20. ure dalje.. Cena vstopnice znaša 2000 sit.
Zoran Predin je priznan slovenski glasbenik, pesnik in kantavtor. Poznamo ga po odlični glasbi v številnih slovenskih filmih ter neštetih že skoraj ponarodelih besedilih, ki so skupaj z njegovo več kot dvajsetletno kariero postali legendarni.
MERKUR
MERKUR
MERKUR
MERKUR
Zala ^
H| triglav
MERKUR
SERVISNO PRODAJNI UENTER TERME
SNOVIK^
____ i!f
MERKUR Adrfatic ff Sava tiraš
Največji, najodmevnejši kulturni festival Mesta Kranj
mi
KJMUO
ST
Dobro je vedeti...
• Vse prireditve so brezplačne*
• Prireditve potekajo v vsakem vremenu
• Na gradu Khislstein je število obiskovalcev omejeno
• Na Pungartu se bo program odvijal pod šotorom
• Več informacij o prireditvi dobite na spletni strani www.kranfest.com
• V času prireditve bo na Glavnem trgu delovala Info točka Kran-festa
• V času od 29.07. do 04.08. bo popolnoma zaprt Trubarjev trg na Pungartu
• V času od 26.07. do 03.08. bo popolnoma zaprto parkirišče pri Čebelici
• V času od 01.08. od 18:00 do 04:00 ure in od 02.08. od 05:00 do 04:00 ure bodo za ves promet zapore cest, in sicer od križišča med Koroško cesto in Bleivveisovo ulico, med Stritarjevo in Gregorčičevo cesto, med cesto Iva Stavca in Ljubljansko cesto in križišča Ljubljanske in Savske ceste
• V času od 26.07. do 04.08. bo za ves promet zaprto parkirišče na ploščadi pred občino
• V času od 30.07. od 07:00 ure do 04.08. do 20:00 ure bo popolna zapora ceste med Delavskim domom in Poslovno stavbo Globus
• V času prireditev bo za ves promet zaprto staro mestno jedro
• Obiskovalci prireditve lahko parkirajo tudi na parkirišču Fakultete za Organizacijske vede
Zapore bodo odstranjene nemudoma po končani prireditvi oz. do konca navedene ure za konec zapore, ko bo poskrbljeno za varno vožnjo skozi dotlej zaprto območje.
Zapore bodo postavljene v skladu z zakonodajo, s prometno signalizacijo in reditelji, ki bodo vzdrževali zapore. Po prenehanju bo zapor v celoti odstranjena in vzpostavljeno prvotno prometno stanje. V času zapore bo intervencijskim vozilom omogočen dostop do objektov ob zaprtem delu cestišča.
• Ne velja za ogled koncerta Josipe Lisac. Cena vstopnice je 2000 sit.
Poplavljena Gorenjska gospodinjstva
Gorenjska gospodinjstva je v petek-, 25. julija 2003, poplavil Gorenjski glas, v katerem se na kar 16 straneh predstavlja KranFest 2003. Skupaj z organizatorji Zavodom Mladinska mreža je pripravil zanimivo in atraktivno poletno branje za vse člane družine. V njem je po širini in globini predstavljen celoten program KranFest, spremljajoče dejavnosti, mednarodni obisk, športne aktivnosti ter misli in izjave številnih pokroviteljev, ki sodelujejo na letošnjem KranFestu. Zanimivo branje pa bodo prinesle v času KranFesta tudi priloge Kranjska noč, ki jih bomo pripravljali v zgodnjih jutranjih urah v sodobnem Press VIP centru in bodo prve jutranje edicije na voljo že ob kavici. Vabimo vas, da nas obiščete na Glavnem trgu v Press VIP centru, kjer boste lahko dobili vse potrebne informacije in z veseljem vam bomo priskrbeli kakšno zanimivo zgodbo, ki jih na KranFestu zagotovo ne bo manjkalo.
Mateja Žvižaj
JOSIPA LISAC pooseblja ljubezen
Življenje Josipe Lisac je ljubezen, skozi katero osvobaja svoja čustva in jim odpira vrata med ostale smrtnike. Vendar smrt ni konec, je le prehodna postaja na poti naprej. In tu nekje se ponovno srečamo, oplemeniteni s spoznanjem, I da se sprijaznimo s preteklostjo. Tako bi najlaže J j| opredelili zadnjo ploščo Josipe Lisac, ki ji je dala jasen naslov - Život (Življenje) in je posvečena njeni večni ljubezni Karlu Metikošu. Vendar se je Življenje Josipe Lisac dogajalo že pred tem. Njena strast, izraznost in izjemne vokalne sposobnosti so jo oblikovale v eno najboljših in najbolj kariz-matičnih pevk na območju celotne bivše domovine. Vedno je bila drugačna. Nikoli se ni prilagajala času, ampak se je čas prilagajal njej. Njene pesmi so vedno aktualne in po mnogih letih še vedno zvenijo, kot bi bile napisane včeraj. Pri tem ne izgubijo lastne identitete in ne žlahtnosti, pa naj si bodo prilagojene aktualnemu času ali izvedene v prvotnih aranžmajih. Nedvomno so del njene osebnosti, ki poje o bolečini, razhajanju, smrti in na koncu o verovanju v večno ljubezen in možnosti ponovnega srečanja z izgubljeno in ljubljeno osebo. Zato so križišče emocij, ki jih najdemo v najglobljem delu človeškega srca, kjer izvira upanje. In to umre zadnje.
CD
t-i O
O
"S
CA >
cd
1-4
5
Cl<4 (Q
«3 0
c .S
"D ">
P CO
co LU O Z
O c ^ o
h- "°
|d
D UJ
cc
cl
0 O
> n
CO 0
o) B
0 o
O. (p
co co
NJ _0 CO 2 -o (D
9- -c w
zj  C _r
£ 0
>n .55, > d -
O TJ J cd TJ
cd £
(D
< Z
m
LU
co >
co co
<D "5*
c ca
5 CD  ~ :=•
03 *-  CO co
|.Ef?C N   C  C ^
•Si f 11
3 o-0 g Q-.2 čo
53 co cd to
0
a)
TJ CO
co
-3
CD CO
i®
.s. e
o g d) c
2 2
"O 'šj cc O
o
tj
2 i
> .S.-g
2,-cz cd
•p- co" CO cz C
S 5 .t 1
t! 2 u
CD -
§ .9
CD CO TJ L" 0 0
o .ca
>° 2-
o co
o cd
O. C :
> co
■2 o
52 cd
co 73
-£ N
° co
JZ C
'§» s
2 cd
~° o
C o.
o.
TJ 0
O.
> C
čo ca
o ca Š to
c co
c .2. ca o
T  O cz
4= 0 _0 -a o ca
o -o
.s > 5 i
0 C
lf:
O _P '
. CC C c
.£ o >0 -£
_Q CO O N .- co
E 'O (5 o
D) O o 73
m c c
ca, = .cd, č CD
co
o .co g, 0
S 2 E
^3 > § S
2 73 m *~
£ 2 c
uj
0
,gč 0
0 2
.5 0
0
'ćz £0  o CD
CC o. >N
cc c J2 d
TJ O. 03 TJ
CMCO^LOCD^-OOCDO t-
LJJ
g
O LU
CC Z)
I
co CC
</>
o
CC
a.
o
i o
_1 O
O
I
<
ca »o cc
<°
8-9
03 O
O O
O a < z
o
<
CC
*
LU —i
O
o
m
O
O Z LU >
Q LU CC
5cc
O LU
o. ></>
LU
y W
5* Q LU
O Z co <
° 2
(3 < < Z
lu
>N lt: ., a
o o
< o z >
$ °
19
m o
O O
< o
=>i
o o 0 9c
CC>N O LU O Z
°-o
< CQ Z O
1 CQ
r«S
Z < ZiO
o 4
LU Z N
i|
si
2 s
00
UJ CC
Q- O
00 CQ
^ o
O o-
_l D
o ^
00
o S
c0 c LU c >
o 0 2
'cj >N co
o
— >o
X3 CD
ca _ 3 5
a.
0
b >y.
co'W O g
2 S a o
3 ca f B
Z! 0
>o
-g 0
0
a:.'
_ co
o 2
C0 0
v
co "
N
CC C
c 'Z
>o o
tri co
1^ r-
-a 0
o«
CC co Z CC
co
i/j o
0 o
>o co
LO 0
-O
>N
_2
co
0
a o) w o) 00
\. o o
<M CM
c
'« 9 ^w
CD CD 00 C - T3 CD —
o aT \ co
CD ._ . C lO 'O O)
c
cd •a c
'C0 o. . co
® CD "m 'c 0
S g
5«
2 I o >o a jo
3 O
5. 3 o
o S
£ 2
II ~ o
w >U
3 O JZ E
3 -° « o
* o S Q % ™
a ca o ž
E I
0 d) O N
0 .r
w «
-C ^ 'O) g
o
N
3
D c
— w ^ 1
o. J5
- o pi 0
C
> O 0 O "d co
'O o
Ići
2 0
On L
cl>n
3 J3 C0
-O  W '&
^  S 0
n Z D)
s-i
O cd C0 -F
si
o I 5
0
i
g ca
•— 0 0
0 O 'S" C O
co o ^
C0
'čjf ca
u
O C
n 0 E C0
SI
O
i ž" i
j«: -3 co co
ca		
		
c.u		
Kr	RS	
a) ._		
		
5		
E	C	
ij 0 o	Urad	'čo CC
C	C	d)
itve	00	CD
a 0	03	12
□	oo	C
ca	cm	1
	r-	•o
C	03	X)
o co
D) tJ-O
o. 03 jC co
si
c > CO 0
3 >w
£ co
C
co 0
o o "co CD
2 ^ o- C o w
0
3 > ._
O C
0 _^
C 0
ti
°> .-.
. ■ C > 0
._. >co
C 3
C0
E S č? -C
eI
s.i š
:I ® 1 o co
-r. S1
~ tj 3
~ O ' co .
T3
N  O >
J3 r- ®
i 8
T3 jCD 0
g 0
CC  > ^
5 .55, co
i-S §
o. « en
n o co co
co cd
'o
0 -č =
z: w j2
ca 'o) .52
5 0 k o c: o.
co 0 cd
0) c
-o
C
§ ca j2
3=1
> Jo ® O 0
^ -o m
iS o 0 0 a. xi
JS C^
> O
0 la o
0 £
2 §
3 0
ca
-o jS.
■ o
»- >
0 .. g-ll
.2 T3
03 ~ W
g. co -g
co 03 ;o
cm I ž
0
>03
.i 5 C N
I g t3 fc
ca P
n m
E ° o
N
CD,-o
O CC
S.O.E ■S ^ c lg = ca o ^ co o. >
C
5) co
D)
0
03 O
a
5 ^
n co cn
C0
O
« S5 >.
■ O o
S a e
O j— 0
^ ~ C0
ca co c
n 0
0 0^
w 2 t3
oj r
0)
0
C
°- £:
O CD T3 co
co co
Si
C 0
0 >N
cd "d C n 0 >
S'I
"o o
P cr 3 c^
3 0 0) "d tj o
II t
° S
o. .2
m 03
j2 co" co o 2 o a cm > •=•
0 3
1 i
o. cd
ca E N 0
0 o-
o w
0 2 c o. o
■2 .5= ° •o z ■ •
CM   0 -
E M
'Zi 0
co E O 13
co >o
> 4
O '5
- >o co o
ol ^ °
C\J
> CM
o B
N- O t- C
. 0
0 0
a
oo
o
c3
uS CM
g 10
Š1 ™
CO
0
>to 55
o S ca
cč 1 w
ca N c
>o •- 0
!§. •= c
C 'O 0
0 o ž
N .t! ti
C0 >- "S —'
P -S -Si •»
h- 2 §
n CC
to o
C
E
0 o
CC
i
TJ • O 0 D.
& W
al
®^ ^ co
■s S
CD g N 0
cc J2
0 O 03
1 §■ o co
o .55. c a.
O) co
M
p a
03
> n
0 >M
0 co
o g
co .55,
;N 0 3 m *-
0
«11
co 12      n •«
Z c S S P
> p
y- ca
03
co 0
6 iS
'co O
•J
0" C0 o) —1
0 _C0
Žic!
>N  O o
I &1
CcOCO(^CO0raO 0T3T3ET3C-DC
co-tfLO EcD.5S,r^-ii:
0
0
O co co
J2 I
3 .55,
>
CC T3
to co
p I
'o -g.
D) CC
o c
o. o
0 co
c 0
CO o
03 C
a°
T3
0 C
°- E
._ N
.52, 0
55 3
s-2
T3 0-2 JD
>N 0
c 5, 0 o
» jd
0 0
T3 CO 0 T3
a I
O C O 0
S £ cz 52 -2 0
.55, C T3
j_ i C 'C 0 o.
0 N
c ca
H
V tj
iS o
_o C0
t3 o) CD J2
o. co iS 0
§ <3
^co ca m
co c\j
CC o
C £
J2 3
>o >
co cd
ca o
E
0
C T3
3 O
>o ._ n -p
O t5 0 :2 —. co — ca ■>- C O — CD
cd '0
o 5
Ć0 00 iS 03
■2 co _ o o o
\ CM
E
W 03
ca t-
00 x:
Ž* 3 -2
"is-S
iS .55,
to O o
o P.
J= 0 N
C -C is
o z
> ca o
CM
CO
o _ o
V cm O o
co o o
^ "d
co
jI 0
>co >co
ca o
co r--
N CJ3
g CD
0 cm
'° w
OO
CD >
-5c  *j 0
03 >03 03
•g co 00
O dc _
03 co 2
2,- w
3 .2
I«
a c33 C0 CM
Z r-
2 2
i«
0
CM .2 co-o
.2 O
•N
.55, -ž
03 £ >N
o a
CD
0 Ti
-o to
o
T3
p o ^£
a co
o __■
JD 0 0 T3
C ><-> .iX
^ al
> O  0  03 .
> o
C0 73
o P
E CL
> -2
ii
._ tj ^: 0
2 53 a
0 a .2
o
0 E
53
(0 •Z >
>N k. "C
Psi
>
'C o
03
co ca
0 C C 0
.!"§
2 o
.55,
C0 ^
"č - a
C0 O
■2 co a n
2 o m.
3 0
c
o- -c > j2 m co 2 :o
~  03 X3 O °
ca c
n co
c a ca zj
cj3'N
0 >
■S P co
0 :52 t3
o O D3
£ > 3 Ol o
cd ca t. o t? ? cTcti
5-g
52 o
1 a '2 co
3- S) 0 0 c* '2
T3 Q
■2 0
03 •» g C0 CO i:
n 55
co E c
3 t-
»o co ca
2Š
a C C0 C0 CJ3 >NJ 0 O 0 T3
2 2
a. '[T
03 co
II
\\ iS
'O
P
s § o. o
0 0
cz —
• O t3
c 0
C0 p
c
C C
S
|^ ^ o •c C
co
1 §
C 0
> co ca n
CL o
o 2 o -g
$ 8
>o a
2 co o c
zt3
— ca 3 tj
0
T3 ca
0 ' o
C
5
E
^ o
m U
C
>
- o
TJ .h P»N a 0
co C
c I
0 n
■S o
3 -3-w
0) C
0 0 £ 0"
5- c 0 2
*i « E
c      c*. 0
® .2 0
cd 2. cc 0
O  R1^ o)
c 2 c 2
^    . 0 td
O X3 T3 0
2 CO
C 0 o _
'O O
.2. o 0 ca
j£ C
w 0
co > tj <0
O. 0 >
O (/> D) N _ co C0 k-
"c 0
> .2.
N '
3 C
!o co
C
LU m G O
-J
O
a _
LU >0 Z
•co ^
O _i
CL
co
I03S
2 > 8 §
« > co
g 3 0 'č-
c 'p .55,
O 0 co
03 TJ *-
„ O W
0 > co
^   - >o co <-
n O
c 0
S
0 p
2 E -
co co ca j«; r- k c 0
1 lil
ifl  J m S
O 03
2 05 P-š
0 S
D3 g 0 p
-c "2 n ca
U
r, m 'c?
N S
0 .2
E cd ^
§ E £ c
TJ O ,7j
— 2 .»f co
E .2, f0 g
0 3 'c -c
*- 0 o o
CO TJ  03 03
al 3 a
03 »-
0 0
TJ 03 O 't! O- TJ
0 .2
c '2 n p
E TJ
0
E Q
O CC
a c
5= 0
0 >
> 03
03 N
O 5 |.| .55, c
co .2 N c
Torek, 29. julija 2003
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249
Madžarske toplice od 9.8. do 12.8., 28.8. do 31.8. in 26.8. do 1.9. Pe-Ijašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Banovci: od 21.10. do 24.10.; Garda-land 25.8; Trst: 5.9.; Medžigorje: od 12. do 14.9.; Šenčur: 251-18-87
RADOVLJICA
Kopališka ul. 9, Radovljica
Kopališče Radovljica je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. Večerno rekreacijsko plavanje je organizirano od ponedeljka do petka do 21. do 22. ure, vodno aerobiko pa lahko obiščete ob ponedeljkih in sredah od 21. do 22. ure. Prijave in informacije na tel.: 04/53 15 770.
Srednja biotehniška šola Kranj Smledniška c. 3, 4000 Kranj
Tečaj KONZERVIRANJA SADJA IN VRTNIN
12. in 13. avgusta ob 15. uri. Tel.: 04/280-57-00, e-pošta: irena.gril@guest.arnes.si.
GLASOV KAŽIPOT
GOSTILNA . tJ&P&Mud: RESI\VRACljA       »pri Jožovcu" Begunje
GALERIJA
Glasbeni program:
SREDA, 30. 7. -
glasbeni večer z ansamblom "ZUPAN"
PETEK, 1. 8. 2003
glasbeni večer s hišnim ansamblom "J0ZDVC"
SOBOTA, 2. 8. 2003 -
planinsko društvo Radovljica in klub Avsenik vabita ob 50-letnici glasbe bratov Avsenik na glasbeno-planinsko prireditev "Na Roblek bom odšel" od 12. do 15. ure pri Rob- c lekovem domu na Begunjščici s hišnim ansamblom J "Jožovc" in ob 19. uri na planinski večer na vrtu gostilne | Avsenik z ansamblom "Ekart". Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije po tel. št. 04/5333 402, fax.° 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si
Imago Sloveniae
Kranj - Mestna občina Kranj vas vabi na prireditev v okviru projekta oživljanja starih mestnih jeder Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. Jutri, v sredo, 30. julija, ob 21. uri se vam bo na dvorišču gradu Khislstein predstavil kvartet Opus Ouatro. Na letošnji evropski turneji bodo nastopili argentinski mojstri salse, tanga in sambe z izborom bogate zakladnice živahne latinsko ameriške in jazzovske glasbe.
Počitniška delavnica
Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vas vabi, da si vroče dni krajšate s delavnicami, ki bodo potekale v večnamenskem prostoru knjižnice, vsak dan med 10. in 12. uro. Četrta delavnica ima naslov Slike iz gipsa, potekal pa od 28. julija do 1. avgusta. Mentorica je Tanja Zalašček Kosmač.
Prireditve na Bledu
Bled - Danes, v torek, 29. julija, ob 16. uri bo na Blejskem gradu
sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem. V kavarni hotela Park se bo ob 20.30 uri začel Jazz večer - Irena Vidic kvintet. V četrtek, 31. julija, ob 20.30 uri bo v Trgovskem centru Bled nastopil ansambel Gregorji. Petek, 1. avgusta, ob 9. uri bo pred hotelom Park zbor za vse udeležence pohoda na Stražo.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-krani.si
Etno festival Bled 2003
Bled - Letošnji, že 13. po vrti, Etno festival Bled 2003, bo vse ljubitelje ljudske glasbe razveseljeval prvi avgustovski vikend. Letošnja novost je, da se prizorišče seli v Zdraviliški park. V primeru slabega vremena bo program izveden v Festivalni dvorani. V petek, 1. avgusta, ob 20.30 uri bo nastopil Vlado Kreslin z Beltinško bando; v soboto, 2. avgusta, ob 20.30 uri Accordeon klub Mu-
sette iz Belgije in Les Mariachis de Atlixco iz Mehike. V nedeljo, 3. avgusta, ob 20.30 uri pa bo nastop kubanske skupine Havana Mambo.
Od Pohorja v Posotelje
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na zanimiv turistični izlet okrog Pohorja -Svetine - Bolfenka, ki bo v torek, 12. avgusta. Odhod bo ob 6.30 uri izpred Globusa. Prijave zbirajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Na Lipanski vrh
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinska sekcija vas vabi pohod - Blejska koča na Lipanci in Lipanski vrh, ki bo v četrtek, 7. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do srede, 6. avgusta do 12. ure.
Na pohod z DU Preddvor
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na po-
hod v soboto, 2. avgusta. Odhod bo ob 7. uri izpred društvene pisarne. Dodatne informacije po tel.: 25-51-338-Mirni.
V italijanske Dolomite
Preddvor -Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane - ljubitelje gora na panoramski izlet v italijanske Dolomite, ki bo v sredo, 13. avgusta. Odhod iz Hote-maž bo ob 5.35 uri, iz Preddvora pa ob 5.45 uri. Prijave zbirajo v društveni pisarni v sredo, 6. avgusta, ob 9. uri.
Na Obranco
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo na spominski dan občine Jesenice v petek, 1. avgusta organiziralo izlet s Podmežakle po planinski poti na Obranco. Odhod bo ob 11. uri izpred vulka-nizerstva Čop. Skupne hoje s povratkom na Poljane je okrog 4 ure. Na Obranci bo ob 16. uri spominska svečanost.
Italijanski Dolomiti
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi ljubitelje gora na lep panoramski izlet v italijanske Dolomite, ki bo v torek, 5. avgusta.
DU Škofja Loka vabi
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite prijetnega izleta (Kočevje - Kočevski rog - Bela krajina), ki bo v sredo, 6. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Dodatne informacije in prijave zbirajo v DU.
Na Veliko Krnsko babo Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 2. avgusta zanimiv izlet na Veliko Krnsko babo. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Tatjana Hribar, tel.: 041/971-537 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3.
Rok za prijave je do 30. julija oziroma do zasedbe mest.
Steelina zgodba Kranj - Jutri, v sredo, 30. julija, ob 20. uri vas Društvo Pungert Kranj vabi v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na odprtje razstave Steelina zgodba avtorice Metke Gosar. Avtorica se bo predstavila z ilustracijami (mešana tehnika) in lutkami (žična struktura in akrilna poslikava). V programu ob odprtju bo nastopila tudi Alenka Fifot (ples in gib), ki bo predstavila enega izmed likov, ki se pojavijo v Steelini zgodbi. Razstava bo na ogled do 3. septembra.
Razstava Izidorja Jalovca Kranj-Jutri, v sredo, 30. julija, ob 16.30 uri bo v razstavišču Dom-plan-a Kranj odprtje razstave Izidorja Jalovca, ob 30. letnici umetniškega dela
Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka obvešča, da je etnološka razstava o restavriranju sani, ki je
GORENJSKI GLAS »19. STRAN
na ogled v Okroglem stolpu, podaljšana do 31. avgusta. Razstavo si lahko ogleda vsak dan, od torka do nedelje med 9. in 18.
Predstave ^
Ženitev
Studenec - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec 2003 vabi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan na zadnje ponovitve komedije Ženitev, ki bodo v petek, 1., soboto, 2. in nedeljo, 3. avgusta, ob 21. uri v pokritem letnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Prodaja vstopnic je na običajnem mestu.
Moj premalo slavni stric Kranj - Sekcija za kulturne dejavnosti pri DU Kranj vas vabi na predstavitev humoristične melodrame Branka Miklavca "Moj premalo slavni stric", in sicer v soboto, 2. avgusta, ob 18. uri na vrtu DU Kranj, Tomšičeva 4 - v primeru slabega vremena pa v točilnici. Po igri boste lahko zaplesali ob živi glasbi.
Po sedmih letih na kmečko ohcet
Na bohinjski kmečki ohceti več kot 100 svatov in 20.000 obiskovalcev. Dobro sodelovanje
domačinov in folkloristov.
Ribčev Laz - Deset okrašenih kmečkih voz "lajtrgbognov" je Pod skalco pripeljalo mladoporočenca, svate in bogato balo. Bojana Frantar iz Bohinjske Bistrice in Sergej Dobovišek s Slovenskega Javornika sta se po sedmih letih odločila, da stopita v zakonski stan. In si privoščita pravo gorenjsko kmečko ohcet, ki je trajala dva dni.
Letošnji par bohinjske kmečke ohceti Bojana in Sergej Dobovišek s poročnima pričama Natašo Jagodic in Sandijem Štularjem.
Civilna poroka je bila v soboto v dvorani blejske občinske stavbe. Mladoporočenca je po-
ročil Branko Noč, ženinov dober prijatelj, priči pa sta bila nevestina sestrična Nataša Jago-
dic in ženinov direktor Sandi Stular. Glavnina prireditev kmečke ohceti pa je bila v nedeljo. Slednjo je tudi letos odlično pripravilo Turistično društvo Bohinj, na njej pa so nastopili Folklorni skupini KUD Triglav iz Srednje vasi in KUD Bohinj iz Bohinjske Bistrice, stotnijo svatov in okoli 20.000 obiskovalcev, ki so si ogledali tradicionalno etnografsko prireditev, letošnja je stala dva milijona tolarjev, pa je zabaval ansambel Karavanke. Prireditev seje z že-nitno povorko s kmečkimi vozovi začela v Cešnjici, v Stari Fužini "Pri Agotneku" se ji je pridružila še nevesta, manjkala ni niti šranga, poročni obred, par je poročil župnik Ivan Jagodic, se je končal s cerkveno poroko v cerkvi Sv. Janeza, sledila pa je zabava Pod skalco do zgodnjih jutranjih ur. Za mladoporočenca Bojano in Sergeja Dobovišek je bila usodna glasba. Sergej se že skoraj štiri desetletja ukvarja z njo. V ansamblu Kivado igra ki-
taro, o njegovem žametnem glasu pa so se lahko prepričali tudi svatje in številni obiskovalci. Sergej zase pravi, da ima šest poklicev, Bojana dela v Iskrie-meco, skupni dom pa sta si uredila na Slovenskem Javorniku. In kje bosta preživela medene tedne? V Grčiji, vendar šele oktobra, saj Sergej vse poletje igra. "Že lani sva se prijavila za kmečko ohcet, odločala pa sva se med "skrivno" poroko nekje v Afriki in veselico, kot je današnja. Sem vrgel kost ljudem, pa naj jo glodajo," je v šali in prešerne volje dejal ženin Sergej. Bohinjsko TD je mladoporočencema podarilo tudi 230.000 tolarjev, tajnik Turističnega društva Bohinj Marjan Malej pa je ob tem dejal, da imajo kmečke ohceti svoj izvor prav v Bohinju. Prirejajo jo že več kot štiri desetletja, najprej kot igrane kmečke ohceti, zadnjih deset pa s pravimi pari.
Renata Skrjanc, foto: Tina Doki
Pumovci v mednarodni izmenjavi
"Slovenija je precej drugačna od Nizozemske, ki je zelo obremenjena, saj združuje pripadnike različnih nacionalnosti in se mora precej posvečati skrbi za okolje. Bohinj je mirna in majhna skupnost, kjer se vsi med seboj poznajo, so pa opazne razlike, recimo, v primerjavi z Ljubljano ali Portorožem," nas vidi.
Ribčev Laz - Ravmond Pinas je eden od mentorjev nizozemske skupine mladih, ki so skupaj s Slovenci sodelovali v projektu Music Make the VVorld Shiver ali v smiselnem prevodu Naj glasba svet zamaje.
Posebnost projekta je, da so se v Bohinju 10 dni (od 4. do 13. julija) družili mladi, ki so pri nas vključeni v Program projektnega učenja za mlajše odrasle (PUM) pri Ljudski univerzi v Radovljici, z vrstniki iz podobnega programa Jongeren Parti-cipatie Centruma iz Utrechta na Nizozemskem. Izmenjava je podprta iz posebnega programa Mladina pri Evropski skupnosti in v Sloveniji poteka pod okriljem nacionalne agencije Movit. Iz Nizozemske je tokrat pripotovala skupina 12 mladih s tremi mentorji (Ravmondom Pina-som, Marvinom van Guinejem in Karin Horst), domačih udeležencev pa je bilo 10, tudi s tremi mentorji (Matejo Rozman Amon, Vlatko Tonica in Jas-mino Šubic) ter vodjo projekta Mojco Šolar.
"Sodelovati smo začeli pred dvema letoma, ko smo se vključili v evropski mladinski projekt. Lani smo že izvedli izmenjavo z obiskom v Utrechtu, letos v Bohinju vračamo gostoljubje. Projekt omogoča mladim, ki sicer nimajo toliko priložnosti, da potujejo v tujino in si izmenjujejo izkušnje," razloži Mojca Šolar.
Tudi Ravmond Pinas ocenjuje izmenjavo kot zelo pomembno, saj se v desetih dneh ustvarijo razmere, ko mladi sebi in drugim dokažejo, da lahko skupaj ustvarjajo, si prisluhnejo ter ugotavljajo probleme enih in drugih. Hkrati je zanje velika izkušnja spoznavati drugačno kulturo. "Pomembne so reakcije, ko so iz zelo dinamičnega domačega okolja prestavljeni v mirnejše, kar bomo po prihodu domov
Radovljiški pumovci z nizozemskimi vrstniki pred Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti v Bohinju.
analizirali in spoznanja uporabili v našem programu," dodaja Pinas. Poleg spoznavanja lepot Bohinja (obisk Vogla, vožnja s kanuji), Ljubljane in slovenske obale so se podali med filmarje in zastavili izdelavo glasbenega video spota. Družno so oblikovali zamisel, scenarij, se dogo-
vorili za vloge, izdelali in izvedli glasbeno spremljavo ter montirali. Osnovno sporočilo, zabeleženo na filmski trak, je kratko in večno: ljubezen premaga vsa nasprotja, bodisi rasna, generacijska ali kulturna, glasba je skupna govorica sveta.
Mendi Kokot
Terme tudi uradno odprli
Terme v Snoviku pri Kamniku so z novimi bazeni med najsodobnejšimi slovenskimi srednjevelikimi termami.
Kamnik - Konec minulega tedna (v četrtek) so v Snoviku tudi uradno odprli bazene, okrepčevalnico, nove garderobe in nudistično plažo v Termah Snovik. Z novimi zunanjimi bazeni s prek 500 kvadratnimi metri in s termalno vodo so se Terme v Snoviku uvrstile med najsodobnejše srednje velike slovenske terme. Skupaj z županom občine Kamnik Tonetom Smolnikarjem jih je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But.
Pokritemu bazenu, katerega gradnja se je začela pred devetimi leti s poskusnim bazenom, so se zdaj pridružili 470 kvadratnih metrov velik rekreacijski bazen, manjši otroški bazen in čofotalnik za dojenčke. Zunanji bazen ima štiri plavalne proge, tri talne gejzire in vodne topove, plezalo, posebnost je
82 metrov dolg in deloma pokrit tobogan in 22 metrov dolga drča.
Terme imajo nov vhod, recepcijo, bankomat, gostinsko ponudbo z restavracijo in sodobno kuhinjo, 86 sedežev za zunanje in 58 sedežev za bazenske goste ter 76 sedežev na terasi. Gostom nudijo ribe, različne menije in slaščice. Imajo pa tudi tri prostore za terapijo, jeseni bodo odprli tudi center za savno. Skupna vrednost vseh dosedanjih naložb je znašala 450 milijonov tolarjev.
Načrtujejo pa, da bodo Terme kmalu lahko sprejele tudi stacionarne goste, saj so že pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo lokalne ceste in za ureditev komunalne infrastrukture za bodoče naselje s 60 apartmaji.
Andrej Žalar
Večer pod kostanji
Selo pri Žirovnici - Kot pravi predsednik Vasovalcev Brane Lužnik, so se za organizacijo pevsko glasbenega večera odločili na vedno pogostejše pobude sokrajanov, da bi tudi v poletnem času, ko je kulturnega dogajanja manj, imeli kakšno prireditev.
Vasovalci so skupaj stopili pred 14 leti, ko je prenehal delovati Zirovniški oktet. Poznani so v domači in sosednjih občinah ter drugod po Sloveniji, med zamejskimi Slovenci v Avstriji in Italiji, gostovali so na Češkem in pred petimi leti na tekmovanju pevskih zborov v VVelsu v Angliji orali ledino za nastope manjših pevskih zasedb. "Pevci smo med seboj prijatelji, sicer pa je nonet nastal resnično iz vasovalcev, ki smo hodili dekletom za rojstne dneve in podobne priložnosti peti pod okna," dodaja Brane Lužnik. Poleg njega izbrane glasove prispevajo še Kondard Ozebek, Jože Tomažin, France Zupan, Tomaž Legat, Klemen Novšak, Peter Legat, Vili Žemlja in Klemen Langus, ki je zadnji dve leti njihov umetniški vodja.
Gorenjski kvintet v zasedbi Žiga Naglic (trobenta), Žiga Pogačnik (klarinet), Klemen Novšak (kitara), Blaž Stroj (basbari-ton), Gregor Korošec (harmonika) s pevcema Tatjano Trante in Jožetom Tomažinom nastopa dve leti, deluje pa eno leto več. V program uvrščajo predvsem Avsenikove skladbe, Alpskega kvinteta, Lojzeta Slaka, Franca Miheliča pa tudi svoje lastne, pri katerih glasbo večinoma napiše vodja ansambla Gregor Korošec, besedila pa prispevajo Franci Ankerst, Vera Šovlinc in Ivan Sivec. Tudi njih je po besedah Gregorja Korošca slišati po Sloveniji, v Avstriji, Nemčiji in Švici.
Mendi Kokot
Številka: Datum:
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA JESENICE Oddelek za okolje in prostor
C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Tel.: (04) 58 69 205, Fax: (04) 58 69 261
351-60/2003-1 29.07.2003
Upravna enota Jesenice na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) objavlja
JAVNO NAZNANILO
1. Investitor SŽ - Acroni d.o.o., C. Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice, namerava modernizirati (rekonstrukcija in dograditev) vakuumsko (VOD) napravo v sklopu Jeklarne 2. Za osnovni objekt je bilo izdano gradbeno dovoljenje št. 351-336/81-2 z dne 31.08.1983, ki gaje izdal Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Jesenice.
2. Javna predstavitev osnutka gradbenega dovoljenja za modernizacijo (rekonstrukcija in dograditev) vakuumske (VOD) naprave v sklopu Jeklarne 2, na zemljiščih s pare. št. 487/1, 487/2 in 508/2 k.o. Koroška Bela, celovitega poročila o vplivih na okolje za modernizacijo VOD naprave št. 50/1-2003 z dne 08.07.2003, ki ga je izdelalo podjetje Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s. p., Koritno 46 a, 4260 Bled, in projektne dokumentacije bo v prostorih Upravne enote Jesenice, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice, od 29.07.2003 do vključno 13.08.2003, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 7.30 in 14.30 uro, ob sredah med 7.30 in 17.00 uro in petkih med 7.30 in 13.00 uro.
3. Vsi krajani in interesenti lahko mnenja in pripombe v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na Upravni enoti Jesenice, Oddelku za okolje in prostor. Pripombe se lahko Upravni enoti Jesenice posredujejo tudi pisno do vključno 13.08.2003 ali podajo na zapisnik na javni obravnavi.
4. Javna obravnava z zaslišanjem nosilca posega v okolje, na katero so vabljeni vsi prizadeti krajani, bo v sredo, 13.08.2003, ob 12.00 uri v sejni sobi Občine Jesenice.
5. Povzetek poročila o vplivih na okolje:
Izgradnja načrtovanega posega ne bo vplivala na naravne vrednote, živali, rastline in njihove habitate, kulturno dediščino, krajinske in vidne značilnosti krajine ter ni tveganja za okolje zaradi nesreč z nevarnimi snovmi. Vplivi obravnavanega objekta z elektromagnetnim sevanjem, s hrupom ter emisijami v tla in podtalje bodo neznatni. Obravnavani objekt bo na svojo okolico vplival predvsem z nastajanjem odpadkov, ki bo v času gradnje manjši kot v času obratovanja objekta, ko bo zmeren. Z uvedbo nekaterih izboljšav pa bo vpliv obravnavanega posega na emisije v zrak, v površinske vode ter emisije odpadne vode pozitiven. Zaradi določitve stanja po izgradnji objekta je potrebno v času poskusnega obratovanja oziroma v 3-9 mesecih po začetku obratovanja objekta izvesti prve meritve emisij v zrak, odpadne vode in hrupa ter na osnovi rezultatov prvih meritev pripraviti poročilo o prvih meritvah in program obratovalnega monitoringa. Za odstranjevanje nevarnih odpadkov ima družba že sklenjeno pogodbo s pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem in ima za svoje odpadke že izdelan Načrt gospodarjenja z odpadki, ki ga je treba prilagoditi novemu stanju v treh do 9 mesecih po začetku obratovanja.
6. Sklepna ocena sprejemljivosti nameravanega posega:
Po proučitvi vseh možnih vplivov na okolje, ki jih bo imela načrtovana modernizacija VOD naprave in ob upoštevanju vseh v poročilu predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, ocenjujemo, da načrtovani poseg pri normalnih pogojih obratovanja in rednem vzdrževanju objektov ne bo povzročal čezmerne obremenitve okolja. Načrtovani poseg bo imel predvsem pozitivne učinke na okolje, saj se bo z izvedbo obravnavanega posega bistveno zmanjšalo nastajanje odpadne vode in s tem posledično obremenjevanje reke Save Dolinke s težkimi kovinami.
Mag. Vitomir Pretnar načelnik
MALI OGLASI
S201-42-47
»201-42-48
«201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 yre.
APARTMA -PRIKOLICE
V Umagu ODDAM već APARTMAJEV. TS
041/25 48 42
APARATI STROJI
Prodam PEČ, kombiniran bojler za etažno centralno kurjavo. TS 041/845-599 9441
Prodam STROJ za leplenje ravnih in krivih robov ivernih plošč. TS 2503-505 9447
Prodam nov ŠTEDILNIK 4xp, 2 x e, zaradi prostora, in star ŠTEDLILNIK Gorenje 4 plin, 2 elektrika, po zelo ugodni ceni. v 031/745-273 9456
Prodam vgradni ali prosto stoječi ŠTEDILNIK Gorenje, 2 plin, 2 elektrika. IT 252-
29-10 9463
Prodam izruvač za krompir in kupim ohranjeno kosilnico Olvmpia 127. TS 5333-
697 9470
Bočno TRAKTORSKO KOSILNICO znamke FIAT TS 041/204-822 9475
TEKOČI TRAK dolžine 3 m, prodam. TS 041/506-096 9478
Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO, možna menjava za živino, TS 031 /690-958
9491
Prodam TRIFAZNE ELEKTROMOTORJE, različnih moči in kable različnih prerezov. H 070/220-701 9511
PRALNI STROJ Gorenje in ŠTEDILNIK 2+2, Gorenje, prodam. TS 041/878-494
GR. MATERIAL
Ugodno prodam SONČNE KOLEKTORJE nove   in   KLASIČNE   PODBOJE. TS
040/223-642 9442
Prodam STREŠNE BETONSKE ŠPIĆAKE, malo rabljene po nizki ceni, cca 90 m2. tT 01/2563-374 9474
BALKONSKA VRATA dvokrilna Termopan, žaluzije, dim. 137 x 215 cm, skoraj nova, prodam. TS 252-11-18 9509
HIŠE KUPIMO
KUPIMO HIŠE GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM  NEPREMIČNINE,   202  33 00,
041 /333 222, 2369 333 9388
NAKLO: prodamo NOVO hišo, 10x8 m, IV.gradbena faza, parcela 400 m2, cena 36 mio. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198
NUJNO KUPIMO VEĆ HIŠ V OKOLICI KRANJA ZA ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, 140 m2, 30 let, parcela 500 m2, 34 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581
NAKLO: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in poslovnim prostorom, 27 let, parcela 1800 m2, 69 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem po dogovoru, CENA: 39.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
DRULOVKA. prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 50.000.000,00 SIT
AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2. stara 10. let, prevzem po dogovoru, CENA: 43.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
ZBIUE, prodamo enodružinsko hišo -marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2,velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno pod-kleten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA:96mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - STRAŽIŠĆE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m2 v etaži, 1/2 hiše podkletena,1. etaža:3*soba+ WC + kopalnica, 2. etaža: dnevna soba + spalnica + mini kuhinja + WC. mansarda: v celoti prenovljena, dnevna soba z jedilnico + kuhinja + 2 * spalnica + kopalnica, hiša je delno prenovljena, ISDN, ADSL, CK-olje, vseljivost po dogovoru CENA: 50mio. SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj nepremičnine. net
PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivo po dogovoru, CENA: 60.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ČIRČE, prodamo manjšo dvodružinsko hišo, strao 30 let, velikost stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 303 m2, ločena vhoda, garaža, kritina stara 2 leti, CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 28. 000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net
Kranj, severni del - vrstna, atrijska hiša, cca.135 m2 v etaži, klet, pritličje in mansarda, luksuzno urejena in opremljena, parcela 500 rr>2. obn. 2001, cena = 63,8 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Komenda - stan.hiša z delavnico 30x9 m2, stan.površine 260 m2, delavnica 150 m2. parcela 1300 m2, obn. 70, cena = 46,8 m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Kranj, center - stan.hiša stara 100 let, stan.površine 320 m2, parcela 522 m2, cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53,
Škofja loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena - 44,9 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9 x 11 m v IV.gr.fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 33,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Kranj, bližina centra - stan. hiša vel. 10 x 12 m v treh etažah, stara 100 let, obn. pred 8 leti, cena = 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Kranj, Primskovo - ob glavni cesti 1 /2 hiše (pritličje), primerna za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena - 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Upnica pri Radovljici - na parceli 1.692 m2 stan.hiša letnik 65, obn. leta 95, stan. površina 150 m2, cena - 21,0 mio SIT, s kmetijskim zemljiščem 4000 m2 je cena skupaj 24,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišo, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
HIŠE PRODAMO
Zamenjam starejšo stanovanjsko HIŠO s pomožnim objektom in vrtom v Višnji gori na parceli v skupni izmeri600 m2 za stanovanje v Kranju ali okolici. TS 041/721-720
KRANJ Vodov.stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, 59 mio SIT, DRULOVKA lepo, vrstno enonadstropno hišo 6 x 17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju z lepim razgledom prodamo 1/2 hiše z vrtom in garažo, 140 m2 uporabne površine, cena 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 9383
Poceni prodam nov SSKJ in veliki splošni LEKSIKON od 1-8. TS 040/389-518 9507
Prodam KNJIGE ZA POSLOVNO ŠOLO: nem. Themen neu 1, slov. Potov, besed 3,4,5, angl. Cutting edge za 5.letnik. TS 031/751-159 9513
Kranj - center: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo, z dokumenti za 5 novih stanovanj. Interda d.0.0., tet: 041/647-257
PODBREZJE v mirnem, zelenm okolju prodamo samostojno hišo zgrajeno I. 76, (K+P+2 medetaži+M), na parceli cca 600 m2, 389 m2 uporabne površine, cena 48 mio SIT.PODBREZJE prodamo obnovljeno, poslovno stan. hišo na parceli 996 m2, cca 600 m2 uporabne površine, 49 mio SIT, BREZJE ugodno prodamo visokopritlično hišo na parceli 587 m2, potrebna obnove (K+P+M), 250 m2 uporabnih površin, stanovanje v mansardi začasno zasedeno, cena 19,9 mio SIT, plačilo v dveh delih. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333,041/333 222 9384
KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT, BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,2369 333,041/333 222 9385
KRANJ Stražišče prodamo etažo hiše (25 l)z manšim vrtom, (4 ss. 95 m2/l, klet cca 30 m2) 18 mio SIT, BLED okolica v mirnem naselju prodamo delno nedokončano, enonadstropno hišo (I. 1970), na parceli 634 m2, 224 m2 koristne poršine, cena 29 mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA prodamo starejšo hišo potrebno obnove na parceli 700 m2, 110 m2 stan.površine, 25 mio SIT, GOLNIK Svarje na parceli 1100 m2 prodam zidan bivalni vikend, cca 100 m2 uporbne površine, cena 19 mio SIT. STISKA VAS prodamo bivalni vikend z lepim razgledom na parceli 1100 m2, 73 m2 uporbne površine, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222, 2369 333
IZOBRAŽEVANJE
ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ŠPANŠČINA z native speakerji, poletni tečaji, individualne ure. KAKOVOSTNO IN UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, » 04/23 12 520 9465
KOLESA
Prodam MOŠKO KOLO SCOTT, srednje velikosti za 10.000 SIT. TS 040/237-763
KUPIM
ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo HLODOVINO in celulozni LES. Les odkupujemo tudi na panju. Kličite med 19.-21.uro na TS 530-65-55 ali 041/721-637
9363
Kupim BALIRANO SLAMO in prodam breje KRAVE po izbiri. TS 51-85-360 9453
Kupim starejši NAGROBNI SPOMENIK. TS 041/350-266_9482
TRAKTOR v okvari, lahko 4 x4 kupim. TS 041/841-835
LOKAL PRODAMO
NUJNO PRODAMO, poslovno stanovanjski prostor v pritličju popolnoma prenovljene hiše v centru mesta Kranj, Tomšičeva ulica, v izmeri 64,25 m2, renovirano leta 2000, cena 12.000.000,00 SIT. (52.000 EUR) AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
Kamnik: hiša vel. 11x11 m in delavnica cca 300 m2 na parceli 1600 m2 staro 45 let, možnost nakupa oboje ali posamezno, cena - 35,2 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Kranj: poslovno-stan. objekt, starost 30 let, spodaj trgovina + pisarne velikost 130 m2, zgoraj isto stanovanje, parcela 2.481 m2, cena = 51,3 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
LOKAL ODDAM
Na dobri lokaciji v Bohinjski Bistrici ODDAM POSLOVNI PROSTOR v izmeri 35 m2, cena z ogrevanjem za m2 je 1700 SIT (7.67 EURO). TS 031/628-198, 041/809-606
OBRTNIKI, PODJETNIKI: za vas oddajamo poslovne prostore različnih velikosti od 100 m2 - 5000 m2 za vse dejavnosti na odlični lokaciji v Kraju - nekdanji INTEX. Vaše pismene ponudbe pričakujemo na naslovu FRAST, d.0.0., Jezerska cesta 54 b, 4000 Kranj Tel: 041 / 626 581
Kranj, Primskovo - industrijska cona pisarne 71 m2, 1.90, lasten vhod, cena = 1.180,00 SIT/m2, in skladišče 350 m2, letnik 99, cena = 470,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
STRAŽIŠČE poslovni prostor, 100 m2 in SKLADIŠČE, pritličje, parkirišče, ugodno oddam. TS 23 15 600, 041/774 101 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 9462
MOTORNA KOLESA
MOTORNO KOLO DI ALI N DAYSTAR, I. 2000, 125 ccm, sinje modre barve, s kovčki in novimi pnevmatikami, cena 350.000 SIT, prodam. TS 031/677-557, 5131-240
OSTALO
Prodam nove, lesene, masivne, vrtne KLOPI. TS 204-27-65 9454
PRIDELKI
DOMAČI JABOLČNI KIS iz neškropljenih bobovcev in suhe KRHUE, prodam. TS
5725-254 9472
Prodam BELO VINO, ustekleničeno ali odprto, po dogovoru dostava na dom. Cena ugodna. TS 05/36 42 584, 041/810-398
PODARIM
Dobrim ljudem podarimo 2 MUCKA, stara 2 meseca. TS 2521-828 9303
Podarim male svetlo sive tigraste MUCKE, stare 2 meseca samo dobrim ljudem. TS 5181-076 ali 040/518-972_mm
Podarim 3 MUCKE, stare 2,5 meseca. TS 25 23 104 9332
Podarim PSIČKO MEŠANKO, staro 9 tednov. TS 041/541-390 9353
Podarim dva MLADA KUŽKA - nemški ovčar, stara 7 tednov. TS 5141-266 9378
Podarim ŠKOTSKO OVĆARKO staro 3 leta. TS 041/326-673 9448
POSESTI
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ALI KMETIJO, kupim, tr 031/54-88-41 8570 .
LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BREG ob Savi prodamo več lepih zaz. parcel po cca 400 m2 z gradb. dovoljenjem, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo 66 0 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE ugodno prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT (13000 SIT/m2), BITNJE ravno, zaz.parce-lo ob cesti, 967 m2, cena po dogovoru, PREDDVOR okolica prodamo zaz.parcelo v hribu, cca 1000 m2 in vikend parcelo 400 m2, cena po dogovoru in KUPIMO PARCELE KRANJ,ŠK. LOKA, RADOVLJICA več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369-333 9389
Preddvor, Tupaliče - 1236 m2 zazidljiva parcela, cena = 14.100,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
V okolici Bohinjska Bistrica : kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Besnica: zazidljivo parcelo 666 m2, cena = 16.345,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Stražišče - 926 m2 stavbne parcele za stan.hišo, cena = 17.550,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
nd o m p I a n J družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem pjmi j in energetiko, d.d.
' kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/2Q-68-700, fax: 04/20-68-701
Ambrož pod Krvavcem: zazidljiva parcela za vikend 710m2, sončna, pod gozdom, priključki v neposredni bližini; Sebenje: Izredno lepa zazidljiva parcela 750m2, na razgledni točki, vsi priključki v neposredni bližini; Bohinjska Bistrica: Pod smučiščem Kobla prodamo kmetijsko zemljišče z obstoječim lesenim objektom. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 S IT. AGE NT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše zgrajene do IV. gradbene faze v pripravi Interda, d.0.0., tel.: 041/647-257, 041/333-222
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 11.500.000,00 SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj .nepremičnine, net
BAŠELJ, prodamo vikend parcelo, cca 400 m2, prevzem možen takoj, cena 11.700,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
BAŠELJ, prodamo cca 1.000 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj, cena 16.380,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - PREDOSUE, prodamo 750 m2 zazidljive parcele, zelo lepa lokacija, ravna, odprta na SZ. CENA: 32.760,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZG. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
V neposredni bližini KRANJA, KUPIMO cca. 2000 m2 veliko zazidljivo PARCELO, za že znanega kupca. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDVOR, KRANJ - ŠK.LOKA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net
POLJANSKA DOLINA Trebija, prodam 2500 m2 veliko, zazidljivo, sončno parcelo. Možna parcelacija. TS 041 /682-741 9504
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, TS 531-48-39, 070/30-10-14
www.e-nakup.net
TRGOVINA Z NAMENOM išče POSLOVNE PARTNERJE s področja marketinga. Vse informacije 041/795-777 ali e-mail: info@-nakup.org.
E-trgovina k.d., Prešernova c. 9, Ljubljana
Breg ob Savi • v pripravi za prodajo so PARCELE z grad. dovoljenjem in HIŠE v IV. gr. fazi. Interda, d.0.0., 041/647-257
RAZNO PRODAM
KOZARCE ZA VLAGANJE in STEKLENICE več velikosti dobite v trgovini KOROTAN v Struževem. TS 2024-235, 2024 237
Prodam SUHA BUKOVA DRVA. TS 256-
10-23 9481
Prodam suha HRASTOVA DRVA in BUKOVE DESKE. TS 041/35-80-30 9483
Prodam OSOVINO za cirkular špingl, več elektromotorjev, razna kolesa za smetnjake. TS 513-71-41_9503_
DRVA suha,mešana, 30 m3, prodam. TS
051/202-229 9506
STANOVANJA ODDAMO
KRANJ - oddam opremljeno 2,5 sobno STANOVANJE, 70 000 SIT/mesec. TS 041/570-605,070/670-605 9293
ŠKOFJA LOKA Frankovo, dvosobno stanovanje, opremljeno, najemnina, 60.000 SIT, varščina, oddam. TS 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 9461
STANOVANJA KUPIMO
Kupim GARSONJERO v okolici mest Jesenice, Tržič, Škofja Loka. IT 040/623-
416 9325
STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202
33 00, 2369 333, 041 /333 222 9382
KUPIMO: ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP: dvosobno ali trisobno stanovanje ; PLANINA 3- dvosobno stanovanje + kabinet, l.nad; KRANJ : ENOSOBNO STANOVANJE za stranke z gotovino. FRAST.d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ -OKOLICA, kupimo več garsonjer in enosobnih stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 , agentkranj.nepremicnine.net
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zeio kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
STANOVANJA NAJAMEMO
Iščem stanovanje v najem Kranj z okolico. Lahko nudim tudi pomoč na kmetiji ali starejši osebi v zameno za najemnino. TS 040/849-432 9467
STAN. OPREMA
Prodam WC ŠKOLJKO s kotličkom, bide umivalnik vse v karamel barvi, zastekljeno okno 90/140 cm. TS 5891-029 9469
Dva klubska stola, kot nova, prodam za 6000 SIT. TS 57 44 049 9502
Imamo skupino-delamo z vašim ali našim materialom - od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. By-tyqi - Bene in ostali, d.n.o, Struževo 3a, Kranj, TS 041/561-838 9339
ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. TS 041/760-616 9342
Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. TS 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 9512
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU - Kovorska c, pro-dam 1 ss s kabinetom, 39 m2. IT 031/782-386 6304
KRANJ - PLANINA II, prodam 2,5 sobno STANOVANJE, 65.6 m2, obnovljeno, opremljeno, prvo nadstropje, ugodno - 16 mio SIT. TS 041/570-605, 070/670-605
9292
Prodam STANOVANJE, 56 m2, novogradnja v Preddvoru, cena 14,5 mio SIT. TS 040/556-577 9294
KRANJ - okolica, 3 sobno stanovanje, obnovljeno, vseljivo takoj, pritličje, menjava, odlična mirna lokacija, vrt, parkirišče, bližina šole, pošte, avtoceste, vredno ogleda, ugodno. TS 041/570-605, 070/670-
605 9295
EDMA s.p, 090 44 17 VEDEŽEVANJE 186,55 sit/min
ŠPORT
Prodam ROLERJE št. 46,5 Technica, ABEC 5, novi, zelo ugodno. TS 051/314-
00 0 9452
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, IT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Prebačevo 34, Kranj TS 031/50-46-42
7698
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi in nasipi. IT 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic&Comp., Jelovška 10, Kamnik 8310
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in PO UGODNI CENI. TS 041/642-097, Urmar, d.0.0., Zakal 15, Stahovica
8484
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE, IZKOPI, STROJNI IN ROČNO. Izdelava vse vrst ograj in škarp, adaptacija in novogradnja. Hitro in ugodno! TS 031/758-470, 070/650-214, Zuka-Tabakovič&Co., k.d., Litijska c. 32, Ljubljana 8594
Izvedba spuščenih stropov, predelnih sten, montažo oken, vrat, laminatov, oblog MIT s.p., Golniška c.25, Kranj, IT 040/839-113 8931
FASADE, strojne in klasične OMETE izdelujemo kvalitetno. TS 041/584-227, Damjan Vajdec s.p., Ul.prvoborca 6, Jesenice 9105
BLED -109 m2, lastno 3-sobno stanovanje s teraso, v 1. nadstropju letos obnovljene hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Cena: 31,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
Koroška Bela: prodamo dvosobno stanovanje v manjšem bloku,1. nad., 57 m2, zelo sončno, mirno, balkon, vsi priključki, vrt garaža, Cena 11,5 mio SIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296
Kranj-Planina II: 2SS, 54m2,V.nad, zelo lepo,starost 18let,vseljivo takoj, cena 14,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/ 755 296
Škofja loka-Podlubnik: Zelo lepo trisobno stanovanje ,l 82, IV. nad., 75 m2 , vsi priključki, vredno ogleda. Cena dogovor. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/ 755 296
Kr.Gora- Bezje: Zelo lepo 3SS, 73m2, II.nad, vsi priklj.takoj vseljivo, cena 19,9 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66" 70,040/204-661
Kranj planina III. atrijsko 3,5 sobo stanovanje 92 m2, popolnoma prenovljeno vseljivo takoj. Cena: 25,8 M SIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296
IZREDNA PONUDBA: Tržič- novogradnja: Na začetku Tržiča v stavbi - kulturni spomenik - se gradijo nova stanovanja, zelo lepa različnih velikosti, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji - možnost koriščenja varčevalne sheme, kompleks bo zaključena celota z urejeno okolico in notranjim dvoriščem, , vseljivo marec 2004. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 89 m2, adaptirano 1998, 18 mio, takoj vseljivo, FRAST.d.o.o. 04/234 40 80  041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo ŠTIROSOBNO STANOVANJE, 104 M2, lep razgled, 19 mio. FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198
OBČINA JESENICE OBČINSKI SVET
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA
razpisuje
na podlagi 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Jesenice
prosto delovno mesto
DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA "GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA JESENICE"
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje, in sicer, da imajo: -visokošolsko izobrazbo ustrezne tehnične smeri,  pravne ali
ekonomske oz. organizacijske smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj
na vodstvenih delovnih mestih
ali
višješolsko izobrazbo ustrezne tehnične smeri, pravne ali ekonomske oz. organizacijske smeri in vsaj 8 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,
- najmanj 5 let izkušenj na področju gasilstva,
- organizacijske in vodstvene sposobnosti za uspešno vodenje zavoda (reference o dosedanjem delu),
- da predložijo program dela - vizijo razvoja javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Jesenice.
Mandat direktorja traja pet let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan.
Prijavi naj kandidati priložijo življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev ter jih v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov:
Občina Jesenice, C. maršala Tita 78, 4270 Jesenice, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu občine Jesenice, s pripisom NE ODPIRAJ - PRIJAVA ZA RAZPIS DIREKTORJA "Gasilsko reševalne službe Jesenice".
Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v zakonitem roku.
Predsednik komisije: Jožef Zidar
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 M2, adaptirano 1995, cena 17,5 mio FRAST , d.o.o. 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 19,5 mio., 22 let, l.nad. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198
PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, šest stanovanjski objekt z lastnimi parkirišči, števci za hladno in toplo vodo -kalorimetri. Od 265.000,00 SIT do 277.000,00 SIT. Stanovanjske površine od 38 m2 in naprej, vseljiva Januar 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeščanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 28,20 m2, 2.nadstropje, trancoski balkon, CK, vseljiva takoj, CENA: 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
TRŽIĆ - DETELJICA, prodamo enosobno stanovanje v 5. Nadstropju, 40,67 m2, staro 30 let, pridobljena otroška soba na račun balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje v 2. nadstropju, adaptirano pred 12.leti, 48,2,0 m2, CK, TEL., obnovljena kopalnica, brez balkona, vseljivo po dogovoru, CENA: 13.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje v dveh etažah, prenovljeno pred 7. leti, 43,20 m2, CK, Tel. priključek, komplet opremljeno, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 12.let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, prevzem možen takoj, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo prazno dvosobno stanovanje, 46,30 m2, staro 27 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s klimo, 56,75 m2, staro 4. leta in pol, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, staro 42 let, velikost stanovanjske površine 52 m2, pritličje/ nizek blok, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 93 m2 stanovan-jsle površine, staro 45 let, komplet opremljeno, 2. Nadstropje / nizek blok, nova kuhinja po naročilu z vsemi elementi, CK-plin ter vsi ostali priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 25.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 81,5 m2, staro 20 let, 2. nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 20.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, staro cca 25.let, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 25 let, 100 m2 + 70m2 vrta, 1.nadstropje/2, balkon, vsi priključki, CK-plin smostojna, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 41 let, 3.nadstropje/nizek blok, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo Noveber 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - NAZARJEVA, prodamo klimatizirano dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,60 m2, 1.nadstropje/8, staro 18 let, balkon, kuhinja z belo tehniko, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net
PODBREZJE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 43 let, 100 m2, garaža, CK , tel.priključek, vseljivo takoj. CENA: 13 000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
DOMŽALE, center - 2 SS 64 m2, l.nad., 2 balkona, letnik 77, cena ■ 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maisjrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 5
KRANJ, Planina I - 2 SS + K 82 m2 v pritličju z atrijem., I. 85, cena = 21,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - 2 SS 63 m2, I. 74, obnovljena okna in kopalnica, cena = 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, nova kopalnica in okna, I. 64, cena - 13,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina II - 2 SS + kabinet 64 m2, 8.nad., velik balkon, 1.82, cena = 15,3 mio SIT, 2 SS 68 m2 v 7nad., predelano v 2 SS + K, I. 82, cena - 15,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13.53
KRANJ, Planina III - 2 SS 62,0 m2 v 2. nad., I. 85, cena - 15,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, blizu avtobusne postaje - 3 SS 87 m2 v 13.nad., WC ločen, 1.68, dvigalo, cena = 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 202 13 53
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
TAL N
d.o.o.
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
KRANJ, Planina I - 3 SS 79,8 m2 v priti., takoj vseljivo, I. 75, cena ■ 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v 3. nad., I. 74, cena = 14,7 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina II - 2 SS 68,20 SS v 7.nad., I. 85, cena * 15,1 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, I. 83, cena - 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53
BLED okolica UGODNO prodamo več popolnoma obnovljenih stanovanj z balkoni, različnih velikosti (cca 25 m2, 30 m2, 41 m2, 57 m2, 67 m2), z vsemi priključki, cca 300.000 SIT/m2, KRANJ Planina I sončno
1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, 10,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje, obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja, 2,5 ss, 82 m2/l., 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ J. Platiše ugodno prodamo 2,5 ss z lepim razgledom, 85 m2/V,
2 balkona, V-Z, 16 mio SIT, Kranj Planina I obnovljeno (kopalnica, vrata, okna PVC), 2,5 ss, 63 m2/PR, 14, 7 mio SIT. KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14, 9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo). DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041/333 222 gaeo
KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m2/IX, lep razgled, J-Z, 13,2 mio SIT, TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,2369 333,041/333 222 9381
V Kranju prodamo 3 ss, 75 m2, obnovljeno, mirna lokacija. TS 031/60 33 66
KROPA enosobno stanovanje, 29 m2, blok, priključki, opremljeno, ugodno prodam. TS 23 15 600, 041/774 101 PIANO-VA NEPREMIČNINE 9457
ZLATO POLJE, 2 ss, 3. nadstr., priključki, CK plin, ugodno prodam, TS 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
ŠORLIJEVO NASELJE, 2 ss, 53 m2, 9. nadstr., obnovljeno, ugodno prodam. TS 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 9459
KRANJ 2 ss, 52 m2 v hiši, 1. nadstr.. CK, CENA 9,5 MIO sit, PRODAM. TS 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 9460
KRANJ - Vodovodni stolp prodam GARSONJERO 20 m2. TS 041 /912-161 9468
VOZILA DELI
GOOD YEAR EAGLE F 1 205/ 60 2 15 prevoznih 200 km, 4 kose in 2 GUMI MICHELIN ALPIN X M+S 145 70 R 13, prodam. TS 041 /33 55 39 • 9321
Prodam komplet dušilec za avto Mazda, 6 mesecev star, malo poškodovan. II 031/513-102_9449
Prodam PRTLJAŽNIK za R 5. TS
031/798-183 9466
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. TS 031/770-833 8742
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). TS 5134-148,041/632-577 26
f^GflNTflR
■ IH Bratov Praprotnik 10. 4202 Naklo ^ Tcl./Fax: 04/257-6052
prodaja in
montaža izpušnih . sistemov ter avtomobilskih
blažilcev^mohROE?
PEUGEOT 306, zelo malo poškodovan, zadnji odbijač, prodam. TS 041/33 55 39
9322
Prodam CITROEN AX 1.1, I. 93, 104.000 km, bel, strešno okno. TS 041/335-898
9443
Prodam MERCEDES C 180, letnik 93, registriran 4/04. TS 041/711-532 9445
Ugodno prodam OPEL ASCONO 1.6 diesel, drugi lastnik, I. 84. TS 041/528-
992 9450
R CLIO 1.4 RT, I. 93, 136.000 km, bele barve, CZ, elek. stekla, prodam. TS 041/817-641 9484
Prodam karamboliran HYUNDAI PONY 1.3 LS, I. 91, poškodovano zadnje desno kolo. TS 040/884-064 9508
ZAPOSLIM
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite na TS 041/604-413 in 04/595-79-95, MK Založba d.d., Slovenska c.29, Ljubljana 8451
Zaposlimo fanta ali dekle za delo v strežbi. TS 041/692-821 INTETREND d.0.0., Hotemaže 50, Preddvor 9311
Zaposlimo KOZMETIČARKO. Pogoji: prijaznost, urejenost in veselje do dela. TS 594-60-73 Brezar Maja s.p., Kovorska c. 17, Tržič 9315
OGP GRAD BLED, d.d. Grajska 44, 4260 BLED
takoj zaposli 2 ZIDARJA 1 ŽELEZOKRIVCA
Prošnje pošljite na naslov OGP GRAD BLED, d.d., Grajska 44, 4260 BLED.
Informacije dobite po telefonu 575-0700 od 7. do 15. ure.
Iščemo PRODAJALKO z izkušnjami v živilski stroki. Pekarna Zevnik.d.o.o., Ljubljanska c. 36 a, Kranj, TS 235-02-00 od 8,-14. ure 9355
Zaposlim KOVINARJA z vsaj tri leta delovnih izkušenj. Milan Meglic,s.p., Gra-hovše 11, Tržič, TS 592 40 40, 041/730-
980 9400
Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji za prevoze predvsem po Nemčiji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOLI ŠPED d.0.0., Mednarodna špedicija, Savska c. 22, Kranj 9476
NATAKARJA ali NATAKARICO zaposlimo Pivovarna in pivnica Zlate,d.o.o., C. v Svet-je 44, Medvode, 040/252-922 9486
Zaposlimo NATAKARJA - ico z najmanj 3 leti del. izkušenj in znanjem enega tujega jezika, samostojnega KUHARJA, PICOPE-KA- možnost priučitve. TT 041/618-922, Matjaž Erzar.s.p., Jezerska c. 41, Kranj
Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za delo v mednarodnem prometu. TS 040/237-756, Hamzič Vehid, s.p., Tavčarjeva 3 b, Jesenice 9490
ZAPOSLITEV IŠČE
Zaposlitev išče glasbenik ali duo za igranje na obletnicah in zabavah. TS 25-21-498,031/595-163 9073
Izkušen NATAKAR z znanjem tujih jezikov in vso potrebno dokumentacijo išče delo. »051/201-459 9446
Narodno zabavni duo išče delo - ohceti, obletnice, pikniki, ugodno. TS 533-10-15
ŽIVALI
RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Globočnik, Letališka 14, Voglje Šenčur, TS 041/644-221 9435
Prodam BIKCA simentalca, težkega 300 kg. TS 2503-712 9471
RJAVE in GRAHASTE JARKICE ter bele PIŠČANCE za dopitanje prodam. Stanonik, Log 9, IT 51-85-546 9473
BIKCE simentalce prodam, možna dostava na dom. TS 041/825-057 9477
Prodam BIKCA in TELICO simentalko ter ODOJKE za nadaljno rejo. Jovanovič, Škofjeloška c. 92, Kranj 9479
Prodam BIKCA simentalca, staega 4 mesece. TS 53-36-474 9488
DALMATINCI - mladički, naprodaj! TS 041/765-283, 25-31-084_9492
Prodam JAGNJETAza zakol. TS 5141-383
Prodam mlado, brejo KRAVO ali brejo TELICO simentalki. TS 5141-190 9510
Prodam BIKCA težkega 150 kg. TS 57-22-600 9514
Prodam JALOVO KRAVO simentalko, težko. TS 253-13-52 9515
ŽIVALI KUPIM
Kupim več BIKCEV simentalcev od 200-400 kg. TS 53-36-613 9464
Kupim BIKCA simentalca. starega do 10 dni. TS 041/841-632 9487
Beivi
tirani    sa.s mmx
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Rade Belvi. do.o.. ŠmaiM-'U C. 4000 Ki »5
ZAHVALA
14. julija 2003 smo na kranjskem pokopališču pokopali mamo, babico in prababico
IVANO RAUCH
roj. Kemperle
Iskrena zahvala vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Ciril, Metoda in Vanek z družinami
		V SPOMIN
Dve leti v grobu spiš,                                                  Prazen naš je dom, dvorišče v naših srcih še živiš,                                                  ko te naše oko zaman išče, na grobu večna lučka ti gori,                                         ostali so nam le spomini, bolečina, a tebe več med nami ni.                                               vse skupaj je ena sama praznina.		
	f   I Z r	MILICI BOBNAR iz Brega ob Kokri
		Hvala vsem, ki se kdaj z mislijo pomudite pri njej, postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate sveče.
		VSI NJENI Breg ob Kokri, 29. julija 2003
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
MARIJE FRAKELJ
iz Čirč, Retljeva ulica 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala g. župnikom za lepo opravljeni poslovilni obred, osebju Doma starejših občanov Preddvor in pogrebnemu zavodu Komunala Kranj.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
VSI NJENI Čirče, 19. julij 2003
ZAHVALA
V 24. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš ljubi
PETER JESENKO
iz Sela pri Žireh
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Za pomoč se zahvaljujemo podjetjem M Sori, Kladivarju in Alpi-ni, moškemu pevskemu zboru Alpina,
g. župniku, sokrajanom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi Žiri, 28. julija 2003
ZAHVALA
Ob smrti naše tete France
FRANČIŠKE PETERNEL
iz Delnic
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vse storjeno, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, Zvezi borcev za venec, nošenje praporja in odlikovanj.
Posebna zahvala CSS Škofja Loka, pevcem, Hipnosu in g. župniku za lepo opravljen obred.
Nečak Jože
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
od 13 "C	od 12 "C	od 13 "C
do 23 "C	do 24 °C	do 25 °C
Danes, v torek, bo sprva še zmerno do pretežno oblačno, predvsem popoldne bodo še lahko manjše padavine. Popoldne se bo postopno zjasnilo. Hladneje bo, jutranje temperature bodo od 10 do 15, dnevne od 23 do 26 stopinj. Jutri in v četrtek bo povečini sončno in ne prevroče.
Letni vrtovi so polni
Nekaterim gostincem le postavitev letnega vrta pomeni izboljšanje denarne situacije, spet drugim pa letni vrt pomeni dodaten problem, strošek in večno
prepiranje z nezadovoljnimi sosedi.
Kranj - V Kranju so sprejeli odlok o komunalnih taksah. Letni vrtovi gostinskih lokalov so najbolj vidni, pa tudi največjih je v starem mestnem jedru. Občina se je z gostinci dogovorila za najem prostora in do štirideset kvadratov letnega vrta so oproščeni plačevanja komunalne takse, kar pa presežejo kvadraturo, pa plačujejo takso za uporabo. Odlok o oprostitvi so na občini sprejeli že trikrat, kako bo pa drugo leto, pa se bodo še odločili. Vsako leto se namreč odločajo sproti. Občina razume, da je pravzaprav gostinska dejavnost v mestu zadnja leta (mišljen je začetek starega mestnega jedra) motena, saj se kar naprej koplje, polaga asfalt, in spet koplje ter ureja okolica.
Seveda so nekateri lastniki lokalov dovoljeno kvadraturo vrta na začetku presegli in sledile so kazni. Tatjana Hudobivnik. načelnica Oddelka za gospodarske in premoženjske zadeve v Kranju, pravi: " Načeloma smo sklenili z imetniki lokalov najemne pogodbe. Večjih problemov nimamo. V Kranju je pa le
Oldhouse eden redkih lokalov, ki ima gostinskega vrta okoli sto kvadratov. "
"Bled morda predstavlja posebnost," meni Bojana Por, strokovna sodelavka za upravne zadeve v blejski občini, ker gre pač za turistično mesto. Nimajo problemov z gostinskimi vrtovi, terasami, ker so te največkrat v sklopu lokalov oziroma je zemlja, na kateri so postavljeni, last lastnikov lokalov ali so vsaj njeni solastniki. Tako ne nastajajo problemi, ki so vidni po nekaterih drugih gorenjskih občinah, kjer postavijo gostinci vrtove na pločnike, cestišča ali občinsko zemljo.
Gostinci že takoj na začetku na upravni enoti zaprosijo za delovanje nekega objekta, lokala. Dobijo odločbo o izpolnjevanju pogojev in v tej odločbi tudi piše, kako je z dovoljenjem za obratovanje letnega gostinskega vrta. Obratovalni čas lokala, pa tudi letnega vrta oziroma terase določi občina. Pravzaprav je osnovni postopek o določanju obratovalnega časa ter izdaje odločbe oziroma dovoljenj za sam lokal povsod podoben - če
ne kar enak. Od občine do občine se morda za detajl odloki, odločbe in dovoljenja razlikujejo. Večinoma pa se občina individualno pogovarja z lastniki lokalov in upošteva njihove želje, predlaga svoje ter na koncu se dogovorijo, kolikšno velikost vrta stranka oziroma lastnik lokala želi. V Tržiču ta del uredijo na Uradu za prostor, se pogovorijo s posameznikom in se dogovorijo za ceno uporabe zemljišča oziroma po novem, takse. Katarina Turk, referentka na Uradu za gospodarstvo v Tržiču, pravi da do sedaj večjih problemov niso imeli. V zadnjih letih le en primer, pa še tam sta se občina in lastnik lokala uspešno dogovorila.
V Škofji Loki pa celo spodbujajo razvoj letnih vrtov, pravi Marija Pivk, referentka v Oddelku za javne službe in občinsko premoženje: "Kolikšno kvadraturo vrta gostinec želi, je čisto po njegovi želji, da se le ne ovira prometa, na primer. Potem se mu glede na želeno kvadraturo odmeri komunalna taksa. Večina takih vrtov je v starem mestnem jedru, kjer pa prometa
tako ni. Želimo pa, da bi škofjeloško staro jedro zaživelo in zato spodbujamo razvoj letnih vrtov. Trenutno imamo v evidenci 82 lokalov, manjši odstotek pa je tudi takih, ki stvari nimajo urejenih."
Pomembna je tudi vzgoja gostinca. Danes je namreč tako, da dva plastična stola, dve mizi pred lokalom in senčnik med njima nista več dovolj. Konkurenca je le prevelika, ljudje pa vse več dajo na kvaliteto. Celo
Gorenjci, ki veljamo za skopu-ške, damo raje sto tolarjev več za pijačo, če je letni vrt urejen, stoli udobni in postrežba na nivoju.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Hokejisti odprli sezono
Odprta tudi otroška bazena
Hokejska sezona na Bledu se je začela s tradicionalno poletno hokejsko šolo.
Bled - Medtem ko so v zadnjih dveh tednih mnogi tarnali nad vročino, pa je bilo prav prijetno posedeti na tribunah blejske ledene dvorane, kjer so led pripravili že pred dobrima dvema ted-
noma. Tudi letos so bili prvi na ledu udeleženci tradicionalne poletne hokejske šole, ki je bila tokrat na Bledu že trinajstič.
"Letos je bilo v dveh terminih v naši šoli okoli sto dvajset hoke-
RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
jistov in hokejistk iz različnih koncev Slovenije. Večina so bili stari med osem in petnajst let, občasno pa so se jim na ledu pridružili tudi naši hokejski repre-zentanti. Prvi teden je mlade hokejskega znanja učil Viktor Kru-tov, drugi teden je šolo vodil Gorazd Hiti, pomagala pa sta jima Frenk Žbontar in Janez Mlakar, kot demonstrator pa tudi repre-zentant Edo Terglav," je po uspešno zaključenih dveh tednih letošnje hokejske šole povedal direktor naših mladih hokejskih reprezentanc Brane Terglav, ki v avgustu na Bledu načrtuje tudi priprave naše mlade hokejske reprezentance, prav tako pa naj bi se v avgustu na Bledu zvrstile tudi priprave nekaterih slovenskih hokejskih in drsalnih klubov, 22. in 23. avgusta pa naj bi bila organizirana poletna liga.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
ttaato
Belvi
Hrani    OB. 3 MHz
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072
RalKi 8*lvi, d o o., Smatpliu 0, 4000 Kr;un
Kranj - V soboto so na kranjskem letnem kopališču odprli tudi nova otroška bazena. V "čofotalniku" se z vodo igrajo najmlajši, drugi, nekoliko večji bazen, pa je grajen za tri nivoje vode, od 80 do 120 centimetrov. Direktor upravljavca, Zavoda za šport Kranj, Jože Jenšterle je pojasnil, da je v otroških bazenih kopanje dovoljeno samo za otroke do dvanajstega leta, in to v spremstvu staršev oziroma drugih odraslih. S tem želijo preprečiti, da bi bazena osvojili najstniki in s svojimi vragolija-mi pregnali najmlajše.
Kranjsko letno kopališče je v tem vročem poletju na sploh dobro obiskano. Odprto je od devetih dopoldne do Šestih popoldne, v otroškem delu bodo morda, če bodo pokazale izkušnje, kopanje celo podaljšali do osmih zvečer. V zavodu si prizadevajo za dogovor z Mestno občino Kranj, da bi do prihodnje kopalne sezone zgradili še nove sanitarije in garderobe, projekt pa vsebuje še gradnjo srednje velikega bazena, ki naj bi zaokrožil kvalitetno ponudbo kranjskega kopališča in dokončno (tudi s cenami) prepričal Kranjčane, da po osvežitev ni več treba drugam.
H. J., foto: Tina Doki
LOTO Rezultati žrebanja		Danes je izšla Ločanka		
30. kroga igre na srečo:			LOČANKA	
Izžrebane številke: 2, 3, 7, 18, 22, 23, 30 in dodatna 17				
Izžrebana Lotko številka pa je: 112224			fm t 1 i H	
V 31. krogu za sedmico 56.000.000 SIT				
Dobitek Lotko predvidoma 12.000.000 SIT		Brezplačno za občanke in občane občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane