GLAS
LETO XXIV. ŠT. 8 (1118) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 28. FEBRUARJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Papež ostro proti spolnim zlorabam mladoletnih
   lorabe v Cerkvi so hujše kot drugod, saj
rušijo njeno moralno avtoriteto in etično
verodostojnost”! je v nedeljo, 24. februar-
ja, vzkliknil sveti oče, ko se je v Vatikanu
končala štiridnevna konferenca predstavnikov
vseh škofovskih konferenc. Javno in celemu sve-
tu vidno konferenco si je zaželel in jo hotel ime-
ti sam sveti oče, ker se zaveda, koliko škode so
Cerkvi naredili vsi tisti predstavniki duhov-
niškega sveta, klera, ki so v preteklosti zlorabljali
mladoletne in druge.
Papež Frančišek je ob koncu konference o zaščiti
otrok v nedeljo v Vatikanu označil duhovnike,
ki prežijo na otroke, za orodje hudiča. “Tovrstne-
ga krutega dejanja ne more upravičiti nobena
razlaga”, je dejal in obljubil, da katoliška Cerkev
v prihodnje ne bo več prikrivala zločinov pedo-
filskih duhovnikov, kot je bilo to prevečkrat v
preteklosti.
“Naše delo nas je privedlo do ugotovitve, da je
resnost nadloge spolnih zlorab mladoletnih
razširjen fenomen v vseh kulturah in družbah
in da je bilo tako tudi v preteklosti”, je dejal
Frančišek ob koncu nedeljske maše.
Ob tem je primerjal zlorabe otrok z drugimi kru-
timi verskimi praksami, ki so bile nekoč razšir-
jene, kot je na primer žrtvovanje ljudi, pretežno
otrok, v poganstvu.
Obljubil je, da bodo v prihodnosti kakršenkoli
primer zlorabe obravnavali z največjo resnostjo.
“Odmevi tihega joka malih, ki so v njih našli
mučitelje namesto očetov ali duhovnih vodij,
bodo pretresli srca, zaslepljena s hipokrizijo in
oblastjo”, je povedal papež in dodal, da je nji-
hova dolžnost, da pozorno prisluhnejo tem ti-
him jokom.
Po oceni papeža so tako zlorabe v Cerkvi še
hujše kot drugod, saj niso v skladu z moralno
avtoriteto in etično verodostojnostjo, ki jo Cer-
kev predstavlja in uči.
O žrtvah spolnih zlorab v Cerkvi je sveti oče po-
vedal: “Redko se namreč žrtve zaupajo in iščejo
pomoč. Za temi podatki so lahko sram, zmede-
nost, strah po maščevanju, občutki krivde, ne-
zaupanje v institucije, družbene in kulturne po-
gojenosti, pa tudi napačne informacije o
službah in strukturah, ki bi lahko pomagale. Sti-
ska žal vodi v zagrenjenost, celo v samomor, ali
pa se včasih iz maščevanja stori isto stvar. Edino
gotovo je to, da so milijoni otrok na svetu žrtev
izkoriščanja in spolnih zlorab. Pomembno bi
bilo prinesti splošne podatke, po mojem mnen-
ju vedno delne, na globalni ravni, zatem evrop-
ske, azijske, ameriške, afriške in oceanske, da bi
prikazali sliko obsežnosti in zakoreninjenosti te
nadloge po naših družbah”.
Nadaljeval je s primerom: “Če vzamemo primer
iz Italije, poročilo “modrega telefona” iz leta
2016 pokaže, da se 68,9 odstotkov zlorab mla-
doletnih zgodi znotraj domačih zidov. Prizo-
rišče nasilja pa ni samo domače okolje, ampak
tudi četrtno, šolsko, športno in žal tudi cerkve-
no”.
Trdo je tudi povedal: “Posvečena oseba, ki je od
Boga izbrana, da vodi duše k zveličanju, če se
pusti podjarmiti od svoje človeške krhkosti ali
bolezni, postane s tem satanovo orodje. V zlo-
rabah vidimo roko zla, ki ne prizanese niti ne-
dolžnosti otrok. Nobenih zadostnih razlogov ni
glede zlorabe otrok. Ponižno in pogumno mo-
ramo priznati, da smo pred skrivnostjo zla, ki
se je zneslo nad najslabotnejšimi, ker so podoba
Jezusa. Poglejte, zakaj je zdaj v Cerkvi porast za-
vesti, da mora zajeziti strašne zlorabe z disci-
plinskimi ukrepi ter s civilnimi in kanoničnimi
procesi, ampak se tudi z odločnostjo soočiti s
tem pojavom tako znotraj kot zunaj Cerkve. Ta
se čuti poklicana spopasti se s tem zlom, ki se
dotika jedra njenega poslanstva, ki je oznanje-
vanje evangelija malim in varovati jih pred po-
goltnimi volkovi. Tukaj hočem z vso jasnostjo
zatrditi, da, četudi bi se v Cerkvi odkril samo en
primer zlorabe, ki je sam po sebi že pošasten, bi
se s tem primerom soočili z vso resnostjo”.
“Z
Peterlinova dvorana v Trstu
Letošnjo nagrado
v spomin na
Nadjo Maganja
so prejele sestra
Gabrijela
Koncilja in 
njene sosestre 10
foto dd
www.noviglas.eu
Razigrana skupina pustarjev s Poljan na goriških ulicah
Prešernova proslava v Štandrežu
Na svetu si,
da sam si sonce
  a svetu si, /
da sam si
sonce, s
tema dvema, s
svetlobo
prežarjenima
verzoma
nepozabnega
pesnika Toneta
Pavčka so
organizatorji,
Kulturno društvo
Stanko Vuk, Miren -
Orehovlje,
Prosvetno društvo Štandrež ter KTD Zarja, Bilje,
naslovili svojo letošnjo prireditev ob dnevu
slovenske kulture. Tudi tokrat so strnili moči,
da bi čim lepše obeležili ta dan, ki bi moral biti
za vse nas nekaj “svetega”. Najprej so prireditev
predstavili v dvorani Gnidovičevega doma na
Mirenskem Gradu, v petek, 15. februarja 2019,
nato v petek, 22. februarja, v dvorani Negovana
Nemca v Biljah, v kateri je imela slavnostni
govor vodja POŠ Bilje, Tjaša Močnik, nazadnje
pa še v župnijski dvorani Anton Gregorčič v
Štandrežu v nedeljo, 24. februarja. Tu je
nagovor imela dr. Marilka Koršič, že iz mladih
nog aktivna v goriškem kulturnem življenju,
svetnica SSk na goriški občini, ki je nagovorila
tudi občinstvo na Mirenskem Gradu. Učiteljica
Tjaša Močnik je v Biljah med drugimi lepimi
mislimi povedala, da čuti dolžnost “otrokom
privzgojiti čut pripadnosti, jeziku, dediščini in
kraju”.
/ str. 13
Iva Koršič
N
Prešernova proslava na Opčinah
Slavnostni govor,
glasba, petje
  soboto, 23.
februarja 2019,
so Prešerna
počastili tudi v
Finžgarjevem domu na
Opčinah: prireditev v
čast največjemu
slovenskemu pesniku,
ki so se mu Openci
navadno poklonili v
zadnjem tednu meseca
slovenske kulture, je
bila letos nekoliko prej
zaradi sovpadanja s
pustom.
Proslava se je začela s “prepirom”, saj sta se na
odru znašli kar dve napovedovalki: mlada Anja
De Luisa ni hotela prepustiti besede Tini Busan,
češ da je prestara, da bi napovedala mlade
nastopajoče.
/ str. 11
Mojca Petaros
V
Marilka Koršič
Primož Sturman
Svet okrog nas28. februarja 20192
Povejmo na glas
V imenu kakšne demokracije?
Med Slovenci na peti celini
Pogled v zgodovino (2)
  lede na pogovore z
ljudmi v teh
slovenskih skupnostih
ocenjujem, da je velika večina
Slovencev, ki se je odselila v
Avstralijo, zbežala čez mejo.
Čez palec bi rekel, da je takih
mogoče celo do devet desetin.
A tudi med temi sem našel
takšne, ki do Jugoslavije in
socializma čutijo nostalgijo.
Na drugi strani pa tudi med
temi, ki so čez mejo prišli
legalno, najdeš tako take
sogovornike, ki za nekdanjimi
časi še vedno hrepenijo, kot
tudi takšne, ki komunizem
ostro zavračajo in pravijo, da
se ga Slovenija še ni dovolj
otresla.
Za “rdeči”, “socialistični”
oziroma “filojugoslovanski”,
različne oznake so se
uporabljale, sta se šteli
predvsem dve društvi – Jadran
v Melbournu in Triglav v
Sydneyju. A tudi ti dve društvi
imata kapelici, slovenski
škofje v času Jugoslavije
(omenjali so mi obiske škofov
Jenka, Leniča in Šuštarja) so
obiskali tudi ta dva kluba in
blagoslavljali zemljišči, kluba
in kapelici. Po pripovedovanju
njihovih članov so jih za
naklonjene komunizmu imeli
predvsem zato, ker so za
razliko od ostalih domov
ohranjali stike z
jugoslovanskim
veleposlaništvom in Slovensko
izseljensko matico. V teh dveh
klubih je bila
tudi izobešena
zastava z rdečo
zvezdo (v ostalih
pa ne),
slovenščino pa
sta poučevali
učiteljici iz
Slovenije,
medtem ko so
bile v ostalih
klubih učiteljice
prostovoljke iz
skupnosti. V teh
dveh domovih so
učenci tako
nosili tudi rdeče
rutke. Zanimivo
pa je, da ena
izmed teh
učiteljic ni bila
poslana iz
Jugoslavije,
ampak je čez
mejo ušla, kljub temu pa
ohranila naklonjenost režimu.
Kako so različne struje
sobivale, kaže tudi to, da sta
otroke v Jadranu vsako leto
skupaj obiskala Miklavž in
Dedek Mraz.
G “Triestini”V vseh izseljenskih (enako pavelja tudi za priseljenske
skupnosti v Sloveniji)
skupnostih je značilno, da se
etnično poveže le del rojakov,
drugi pa se porazgubijo in
asimilirajo. Takšno je pač
življenje. V Avstraliji pa sem
zaznal še eno dodatno
razsežnost. Med Primorci, ki
so se izseljevali, so bili številni
tudi iz Tržaške, takratne cone
A Svobodnega tržaškega
ozemlja. Ko je ta del leta 1954
pripadel Italiji, so se izselili,
številni med njimi so bili
anglo-ameriški policaji.
Povezali so se v svoje društvo,
kjer so bili skupaj Slovenci,
Italijani in Hrvati, v statutu pa
so imeli člen, da so vsi
triestini (Tržačani) in da je
prepovedano izobešanje
italijanskih simbolov. Kar
nekaj časa je to delovalo,
Slovenci so celo predsedovali
društvu, spremenilo pa se je,
ko se je v Avstralijo priselilo
precej ezulov in so se ti
vključili v te strukture.
Ocenjuje se, da se je s
Tržaškega v 50. letih
prejšnjega stoletja izselilo v
Avstralijo kar okoli 2500
Slovencev. Pavel Strajn je na
podlagi šolskih statistik
(število izpisanih otrok)
izračunal, da je bilo kar 30 %
vseh, ki so se takrat izselili iz
Tržaške, Slovencev. Mednje
spada tudi baje eden največjih
strokovnjakov za opale na
svetu, Sisto Rukin, po rodu iz
Nabrežine. V slovenska
društva, ki so veljala za “bela”,
se pogosto niso vključili tudi
zaradi različnih pogledov na
dogajanje med drugo
svetovno vojno.
Nekateri Primorci so se
vključili tudi v druga
italijanska društva (Giuliani
nel mondo), deloma zato, ker
so bili že delno asimilirani, saj
so doma živeli v večinsko
italijanskem okolju, deloma
pa očitno, ker so računali, da
se vendarle v Avstraliji bolje
sliši biti Italijan kot
Jugoslovan. Ti ljudje so bili
izgubljeni in zgodbe bi bile
pozabljene, če jih ne bi v
raznih bolnišnicah in
domovih za ostarele našle
medicinske sestre po rodu
Slovenke. Nekatere je bilo
potrebno prepričevati, da je po
imenu razvidno, da so
Slovenci, in so to naposled
priznali. Drugi so sami postali
nostalgični na stara leta in se
sami razgovorili. Tretji pa so
zaradi demence znali govoriti
le še slovensko in jih
sorodniki sploh niso razumeli,
dokler uganke niso rešile te
slovenske
medicinske
sestre, ki so
otrokom
razvozlale, kateri
jezik starši sploh
govorijo in kaj so
torej po rodu.
Življenje piše
čudne zgodbe.
Ne bo
presenečenje, če
zapišem, da so se
v svoja društva
povezali tudi
rojaki iz
Benečije. Kot
drugod po svetu
sta tudi tukaj
njihova
izključno lokalna
identiteta in
znanje le
narečne oblike
slovenščine botrovala, da so se
povezali ločeno. Tudi ta
društva še danes delujejo (v
Melbournu, Sydneyu in
Brisbanu).
/ dalje
Dejan Valentinčič
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec pisal predsedniku Zaninu
Slovenska zastava naj bo tudi
uradna zastava slovenske manjšine
  eželni svetnik SSk Igor
Gabrovec je pisal pred-
sedniku deželne
skupščine Pieru Mauru Zani-
nu v zvezi z zastavo slovenske
narodne manjšine v FJK. Pra-
vica do uporabe simbolov je
sicer zagotovljena po zaščit-
nem zakonu, izobešanje zasta-
ve slovenske manjšine pa je
specifično normirano z dežel-
nim zakonom št. 27 z leta
2001. Z razliko od zakona za
D zaščito furlanske manjšine,piše Gabrovec v svojem pismu,za Slovence ni nikjer do-
ločeno, katera naj bo ta zasta-
va. “Slovenska manjšina se kot
narodna skupnost prepoznava
v zastavi matične države, kar
dokazuje tudi njena večdese-
tletna ustaljena uporaba na
naših šolah in občinskih stav-
bah, zato je prav, da se to uza-
koni”. V zvezi s tem je vredno
še spomniti, da je Republika
Slovenija pravico in določila o
uporabi narodnih simbolov za
italijansko in madžarsko
manjšino zapisala celo v usta-
vo. Gabrovec, ki je član pred-
sedstva deželnega sveta, pred-
sedniku Zaninu predlaga, naj
se čim prej sestane delovno
omizje, ki naj določi najpri-
mernejšo rešitev. Sam pa pre-
dlaga, naj se določilo enostav-
no doda v deželni zakon o
zaščiti slovenske manjšine.
  emara je prav, da se ob nevarnih zaple-
tih v Venezueli, ko je vse močneje
slišati glasove, da je treba na vsak način
uveljaviti demokracijo, vprašamo, kaj sploh ta
demokracija je in če je v njeni naravi res tudi
vojaško ukrepanje. Slišati je, da bi do uporabe
sile od zunaj lahko prišlo, če bi Madurov režim
dokončno preprečil vstop humanitarne po-
moči v državo. Ob tem se je takoj mogoče
spomniti, kako so bili v imenu vrednot demo-
kracije izvedeni vojaški posegi v Iraku, Afgani-
stanu, Siriji, kjer so sile zahoda povsod podprle
opozicijo, kar v nekem smislu velja tudi za t. i.
arabsko pomlad, ki je razrušila Libijo, zamajala
celotno Severno Afriko, vselej v imenu demo-
kracije. Demokracija je na ta način postala ge-
slo, na videz pravično geslo, s katerim je mo-
goče vsakršno uporabo sile proglasiti za rešitev
zatiranih ljudstev in odstranitev prekomerno
nedemokratičnih oziroma premalo demokra-
tičnih družbenih ureditev. Toda ali ne postaja
s tem demokracija nasprotje same sebe, ali z
vojaškimi nastopi ne izgublja svoje verodostoj-
nosti in ne more biti več zagotovilo varnosti
in tista najsvetlejša ideja, ki naj kaže celemu
svetu obzorje miru, razumevanja, obzorje mir-
nega in le mirnega reševanja sporov? Reševan-
je sporov s silo in z orožjem namreč prinaša
zlo, ki si ga večina ljudi gotovo ne želi. Kaj ni
demokracija tista ideja skupnega življenja, ki
zagotavlja svobodo misli, sožitje različnosti,
upoštevanje suverenosti vsakega naroda, in kaj
ni njeno bistvo mir in še enkrat mir, se pravi
odprava vojn kot sredstva za nasilno urejanje
medsebojnih odnosov? In tu smo že pri Evropi
in njenih državah, ki so zaradi tragičnih zgo-
dovinskih izkušenj naravnost poklicane, da
dosledno zagovarjajo prav mirno urejanje še
posebej najtežjih problemov, torej mir, mir in
še enkrat mir in ne vojne, ne uporabe sile, ki
ni nikoli nikomur prinesla nič dobrega. Res,
Evropa je poklicana, da je oaza miru, v tem je
njeno poslanstvo, poslanstvo miru, v tem je
njena moč, njena luč in nagovor vsem celinam
sveta. V primeru Venezuele pa je ta Evropa
večinsko podprla tamkajšnjo opozicijo, in to v
nevarnem vzdušju sklicevanja na demokra-
tične vrednote, ki so bile v zadnjem obdobju
tolikokrat zelena luč za vojaško ukrepanje.
Podprla je samooklicanega predsednika, ki
praktično vso moč dobiva od zunaj in ga je ta
podpora od zunaj tudi vzpostavila. Zakaj se je
Evropa tako odločila, ko pa vendar dobro ve,
da bi oster poseg v Venezuelo v imenu demo-
kracije premaknil edino smiselno, se pravi mir-
no reševanje nesporazumov spet v neko me-
gleno prihodnost, demokraciji kot takšni pa
odvzel še nekaj njene sicer že zasenčene sve-
tlobe in upanja, ki ga vendar vliva človeštvu?
Zdi se, da bi Evropa in evropski človek morala
globlje premisliti svojo vlogo v svetu, premi-
sliti svoje poslanstvo, ki lahko v današnjem
svetu dobesedno odločilno pričuje za mir, za
mir, za daleč največji blagor vseh, ampak prav
vseh ljudi.
Janez Povše
N
Klubski pevski zbor v Adelaide
Mlada dekleta, ki so stregla kavo po maši v cerkvi sv. Rafaela v Sydneyju
Vhod v klub Veseli lovci v St. Albans pri Melbournu
Služba za jezikovne pravice - ZaJezik
Prisotnost slovenščine v
društvenih dejavnostih
  lužba za jezikovne pravice
ZaJezik, ki sta jo ustanovili
krovni organizaciji SSO in
SKGZ, ter Slovenski raziskovalni
inštitut sta v sredo, 19. februarja,
priredila prvo delovno srečanje
z nekaterimi slovenskih goriški-
mi organizacija-
mi, da bi se bolj
konkretno soočili
z jezikovnimi izzi-
vi, s katerimi se
srečujejo v sklopu
delovanja.
Srečanje je pote-
kalo v Tumovi
dvorani KB Cen-
tra v Gorici. Na-
men pobude, ki
se bo v prihodnje
ponovila tudi na
Tržaškem in Videmskem, je do-
ločitev vodiča za navodila, kdaj
in kako uporabljati izključno
slovenščino in kdaj dvojezično
obliko komunikacije.
Na predlog SLORI-ja z name-
nom, da bi bilo soočenje lahko
čim bolj celovito, so povabili
omejeno število organizacij. De-
lokrog sogovornikov pa bo v na-
slednjih tednih razširjen še na
S druge. Na povabilo so se odzvaliobe glasbeni šoli, Glasbena ma-tica in SCGV Emil Komel, špor-
tni zvezi Dom in Olympia,
vzgojni ustanovi, Dijaški dom
Simon Gregorčič in Mladinski
dom, Narodna in študijska
knjižnica ter Kulturni dom.
Izhodišče pogovora je bil posvet,
ki ga je predsednica SLORI-ja Sa-
ra Brezigar predstavila obema
krovnima organizacijam in ki v
sklepih postavi v ospredje potre-
bo po jezikovni politiki sloven-
ske narodne skupnosti v FJK.
Predsednico Brezigarjevo sta
spremljala ravnatelj Devan Jago-
dic in izvedenka Matejka Grgič.
Slovenski jezik je namreč tisto,
kar najbolj označuje Slovence v
FJK, in je torej edinstven razpoz-
navni znak. Zaradi tega je po-
trebno, da se ga čim več po-
služujemo in smo nanj zelo po-
zorni tudi v izvenšolskih dejav-
nostih.
V dve uri in pol dolgem pogo-
voru so si predstavniki sloven-
skih organizacij in Slorija izmen-
jali številne dobre prakse pri
uporabi slovenskega jezika ter
navedli nekatere težave, s kate-
rimi se v zadnjih časih spopada-
jo. Te se nanašajo na kakovost
slovenskega jezika, ki ga obvla-
dajo mladi, ter na občevanje z
italijanskimi starši, ki vpisujejo
otroke v dejavnosti slovenskih
društev in ustanov.
Ob koncu so se udeleženci do-
govorili, da se bodo srečali še en-
krat z namenom, da bodo še
bolj poglobili nekatera jezikov-
na vprašanja.
Aktualno 28. februarja 2019 3
Razmišljanje ob smrti Justina Stanovnika
Odločen 'ne' vsakemu
družbenemu totalitarizmu
  oslovili smo se od Justina
Stanovnika, pronicljivega
človeka, intelektualca in
domobranca, ki je sicer kot mla-
doleten preživel koncentracijsko
taborišče Teharje in slovenski
holokavst, doživel pa njegove in
druge povojne komunistične
strahote in preganjanja. Holo-
kavst opredeljujejo kot uničenje
celotnega naroda ali dela naro-
da zaradi razrednih, rasnih ali
nacionalističnih razlogov. To so
počeli fašisti, nacisti in komuni-
sti nad nami Slovenci in upora-
bljati moramo enaka merila za
vse. Če ugledni italijanski evrop-
ski politik Antonio Tajani govori
o fojbah, pričakujemo, da bo po-
metel tudi pred svojim pragom:
fašistični predniki so genocidno
delovali nad Slovenci, Furlani in
Hrvati. Hoteli so nas iztrebiti in
njihov kulturni in fizični geno-
cid je kruto prizadel te narode.
Nerazumljivo in zavržno je, da
politiki demokratične Evrope
spet ščuvajo in celo zanikajo de-
janja fašizma kot Tajani ali ko-
munizma kot Janez Kocijančič.
Govoriti, kako je bilo pod fašisti
vse v redu, ko so stiskali ljudi in
celo vodstvo Cerkve, ko je ščitilo
manjšine, in tako izgnali škofe
Sedeja iz Gorice, Karlina in Fo-
garja iz Trsta in Mahniča s Krka.
In kako more spričo tega gospa
Spomenka Hribar, ki se ima za
kulturno in politično demokrat-
ko, okriviti do skrajnosti pošte-
nega Mahniča za komunistični
genocid. Pokojni Justin Stanov-
nik je ostal kljub vsemu trpljen-
ju in zapostavljanju pronicljiv
spraševalec vesti posameznikov
in družbe. Njegovo vztrajno
iskanje resnice v zapletenih pre-
vratih Evrope in Slovenije ostaja
trajen pomnik prisebnega duha
P in zavezanosti resnici vere inčloveškega dostojanstva.Prvič sem se srečal z njim na Pa-
storalnem občnem zboru nad -
škofije Ljubljana. Njegov pre-
pričljivi nastop je naredil vtis.
Razmišljal sem, kako bi se v du-
hu njegovih klenih besed dalo
izstopiti iz ustaljenih družbenih
in cerkvenih kalupov
in odriniti na globo-
ko. Kasneje je večkrat
omenjal katoliški
shod, za kar smo se
zavzemali še drugi,
npr. dr. Mar ko Krem -
žar. Poglobljena vse-
slovenska katoliška
razprava o stanju ve-
re in Cerkve bi spod-
budila strategijo
zbornosti Cer kve in
vklju čila najboljše
mo či za prenovo ka-
tolištva v tranziciji.
Očitno odloče valci v
Cerkvi niso bili bodi-
si sami pripravljeni
za to ali so jim pri še -
petovalci z levice to – kot še več
drugih projektov, npr. uvedbo
verouka v šole – na vsak način
skušali preprečiti. Zbornost Cer-
kve bi krepila njeno duhovno
moč in učinkovitost ter pre-
prečila stranpoti, zaradi katerih
naj bi Cerkev na Slovenskem –
predvsem kleriki – izgubila
ugled in naj bi bili duhovniki na
dnu priljubljenosti v slovenski
javnosti. Kljub medijskim pole-
nom pod noge, ki smo jih de-
ležni člani Cerkve, bi seveda
strateška povezanost kato-
ličanov lahko bolj počistila s
stranpotmi iz polpreteklosti in
tranzicijskih zablod, tudi razčle-
nila vezi sodelovanja cerkvenih
ljudi z nekdanjim režimom. Tu-
di zdaj bi se katoličani podobno
kot v času katoliške prenove
pred sto leti lahko bolj osredo-
točili na bistvene zadeve oseb-
nega in družbenega krščanstva
ter postavili prioritete dušnopa-
stirstva. Na to so merili Stanov-
nikovi poglobljeni, včasih kar
zahtevni prispevki v Zavezi o li-
beralizmu, komunizmu, krščan-
stvu in sploh o moderni dobi. O
tem sva se kdaj ob robu skupnih
nastopov tudi osebno pogovar-
jala: o vlogi slovenskih (svetov-
nih) liberalcev v boljševističnih
projektih in stanju krščanstva
pri nas in v Evropi. Poglobljena
srečanja smo imeli ob 50. oblet-
nici konca vojne in povojnih
pobojev, ki smo jih v Šentvidu
organizirali skupaj s Teološko fa-
kulteto in Novo slovensko zave-
zo. Takrat sem povabil na Teo-
loško fakulteto predavat tudi dr.
Zdešarja. Tudi ob 70. obletnici
smo s Stanovnikom v Zavodu sv.
Stanislava razmišljali o resnici in
spravi. Stanovnik je razprave
usmerjal tudi v politično, zato
smo hitro našli soglasje, da po-
vabimo tudi voditelje novih
strank. Ob priložnosti mi je Sta-
novnik tudi dejal, da bi sam
ustanovil stranko, če bi bil
mlajši, da bi organiziral krščan-
ski družbeni prostor. Bi doživel
Pučnikovo usodo? Zaradi druge-
ga dela nisem mogel hoditi na
srečanja Zaveze, čeprav sem
večkrat maševal na slovesno-
stih, ki so jih organizirali za po-
morjene. Tako tudi nisem
spremljal nasprotij, ki so se
domnevno pojavljala v društvu.
Pri nekaterih sem občutil celo
določeno distanco do svojih na-
stopov. Bil pa sem žalosten ob
dejstvu, da so celo nekateri žup-
niki nasprotovali far-
nim ploščam. Verjet-
no ne preseneča, da
celo znotraj Zaveze
včasih ni bilo lahko
najti soglasja glede
pomembnih zadev
tranzicijskega preo-
blikovanja. Posebno
so se zadeve zaostrile
glede vloge svojcev in
njihovega zastopanja
pri odkopavanju po-
morjenih. Justinov
odhod k Bogu nas za-
vezuje k prisebnosti
in odločnosti za re-
snico, poglabljanju
družbene pravičnosti
in kritičnosti do po-
zunanjenih všečnosti v družbe-
nopolitičnem življenju, prisot-
nih v delovanju te vlade in slo-
venske politike sploh. Ravno za-
radi neprisebnosti politikov in
demokratičnih ljudi se širijo
prevratne ideje, ki jih širi pri nas
levica, sklicujoč se na rdečo
zvezdo in njene diktatorje. Prav
tako ni sram skrajnih desničar-
jev po Evropi prirejati razstav Hi-
tlerjevih fotografij. Odgovor-
nost vseh je širiti kritični demo-
kratični prostor in zahtevati od
odgovornih, da delujejo v bla-
gor vseh. Stanovnikova kritična
krščanska drža naj bo tako vodi-
lo kristjanom in vsem ljudem
dobre volje.
Janez Juhant
Ogorčenje zaradi izjav Antonia Tajanija
Tokrat brez rokavic
  esramne in neresnične
izjave predsednika
Evropskega parlamenta
Antonia Tajanija, ki jih je izrekel
v Bazovici 10. 2. 2019, so nas Pri-
morce še posebej globoko priza-
dele in dvignile pokonci, ker so
neresnične, arogantne in nevred-
ne človeka, ki žal, opravlja v
Evropski uniji visok položaj, kar
je še bolj obremenjujoče. Njegovo
sluzasto opravičilo je nesprejem-
ljivo in odraz ozkega in zavaja-
jočega pogleda na zgodovino
fašizma, ki smo jo petindvajset let
doživljali prav Primorci.
Upam in pričakujem, da bodo
naši evropski poslanci in tudi dru-
gi, ne glede na politično pripad-
nost, zahtevali odstop Antonia Ta-
janija tudi glede na to, ker
fašistični zločinci niso bili še ni-
koli kaznovani za svoja dejanja.
Govoriti o italijanski Istri in Dal-
maciji leta 2019 in o tem, da je šlo
pri fojbah z naše strani za etnično
čiščenje Italijanov, kot smo slišali
iz Bazovice, je milo rečeno imeti
za norca vso Evropo.
Da ne bi pozabili, kdo in kako je
zaukazal genocid nad Slovenci,
naj navedem le nekaj fašističnih
genocidnih ukazov, ki nam jih je
leta 2009 povedal v govoru na Na-
nosu naš veliki domoljub, sloven-
ski pisatelj dra-
maturg, scena-
rist in urednik
Saša Vuga 26. 4.
2009 v spomin
na prvo večjo
partizanko bitko
na Primorskem,
ki je bila 18. 4.
1942 na Nano-
su, gori upora.
Ob njegovem
govoru smo
imeli kurjo polt
in v naših dušah je bil mraz. Ta-
kole nam je med drugim govoril:
1. V Dnevniku grofa Ciana, Mus-
solinijevega zeta in ministra, be-
remo za dan 5. januar 1942, ko je
sprejemal tajnika fašistov Julijske
krajine, naslednje: “Vidussoni mi
je razložil krvave namere proti
Slovencem. Namerava vse pobiti.
Opozoril sem ga, da jih je milijon.
Ni važno, je odločno odgovoril,
delati moramo tako kot naši v
Afriki - vse pokončati.
2. Čas poniževanj. Preganjanj.
Mučenj – groženj, kakršno sem
slišal, šolar, l. 1942 iz vladne pa-
lače v Gorici iz Mussolinijevih
ust. In do smrti bom pričal o tem.
Rjovel je: Bisogna sterminare tutti
i maschi di guerra, maledetta raz-
za”! -Treba je iztrebiti vse moške
(ali samce) tega prekletega pleme-
na (ali pasme)! Skakal je po bal-
konu. Besnel. Mahal s pestjo – ni
vedel, da bo čez tri leta visel kot
zaklana mrhovina sredi Milana.
Ampak to ni bila cirkuška kome-
dija. Bila je groteskna tragedija.
Ker je od tega klovnovskega
kričanja umrlo na tisoče sloven-
skih ljudi.
3. Iz bele Ljubljane je leta 1942 vi-
soki komisar poslal v Rim ta
načrt: “Vprašanje slovenskega na-
roda se lahko razreši po enem od
naslednjih načinov: 1. Da ga
uničimo. 2. Da ga razselimo. 3.
Da ga povsem asimiliramo. Mo-
ramo se samo odločiti za smer, ki
jo bomo ubrali”.
4. Ne pozabimo na Mussolinijevo
pismo v Ljubljano, prav tako leta
1942: Pobijajte razumnike – ker
narod brez pastirjev je trop neum-
nih ovc!
Znana nam je tudi izjava nekdan-
jega predsednika Italije Napolita-
na, ki je pred leti javno dejal, da
so bili naši ljudje po zaporih v Ita-
liji na letoviščih. Take počitnice
N je preživljal moj stari oče JanezBajc, ki so ga italijanske oblastiaretirale že 3. aprila 1941 in ga za-
prle v goriške zapore kot nevaren
element. Kasneje je bil določen za
internacijo v Castello di Montal-
bano (Firence). Novembra 1942
so ga kot konfiniranca odpeljali
na otok Ustica pri Palermu, kjer
je hudo zbolel in bil 13. junija
1943 skupaj s 500 drugimi inter-
niranci prepeljan v novo tabo-
rišče oz. letovišče Chiesanuova
pri Padovi. Domov se je vrnil sep-
tembra 1943 skoraj nerazpozna-
ven, star 63 let. Med tem mu je
umrla žena, niso ga pustili na po-
greb. Pa to ni bilo še dovolj.
Fašizem smo v naši hiši okusili že
leta 1928, ko je zaradi fašizma tra-
gično umrl pri 24 letih prvi sin Ja-
neza Bajca, pesnik, novinar, štu-
dent prava v Padovi in organiza-
tor Tigra na Vipavskem, Drago
Bajc. V uporu proti fašizmu je bil
ubit tudi Janezov drugi sin Milan,
udeleženec Nanoške bitke, in pa-
del v partizanih leta 1943. Toda
to še ni bilo vse.
Tudi moja mama Olga je bila v
italijanskem letovišču. Ponoči so
jo fašisti aretirali in meni, nedo-
nošeni hčerkici, stari leto dni, od-
peljali mamo in druge vipavske
matere, žene in dekleta v tabo-
rišče Fraschette di Alatri, kjer je bi-
lo 7.000 letoviščarjev. Podobnih
lagerjev je bilo v Italiji še 133. To
so izkušnje fašizma samo ene pri-
morske družine in le majhen vzo-
rec, kako je izgledal fašizem v
naših krajih. Vemo, kje se je rodil
in kdo ga je vodil. In za konec se
sprašujem, kako je mogoče, da
predsednik Evropskega parlamen-
ta tega ne ve ali, bolje rečeno,
noče vedeti. In zanimivo je dej-
stvo, da je pod pritiskom moral
dvakrat pojasnjevati javno
izrečene besede, izgovorjene v Ba-
zovici, kar v diplomaciji ni ravno
vsak dan. Ne morem verjeti, da
prve izjave v Bazovici ni sestavil
premišljeno in brez razloga, in
mislim, da je vedel, o čem govori.
Zato je njegovo opravičilo nespre-
jemljivo in zgodovinsko neargu-
mentirano in bi moral čutiti po-
sledice z odstopom. To si dovolim
napisati in imam pravico, glede
na težke družinske izkušnje fašiz-
ma, to tudi tako komentirati. Ita-
lija se nikoli ni opravičila za gorje,
ki ga je storila našim ljudem, kaj
šele, da bi to gorje tudi kdaj fi-
nančno povrnila. Italijanska po-
litika se je že večkrat obnašala po-
dobno kot njen predsednik Napo-
litano in sedanji predsednik
Evropskega parlamenta Tajani.
Naj tega ne pozabijo naši evropski
poslanci in naši politiki v Slove-
niji. To od njih pričakujemo vsi,
ki smo fašizem okusili na lastni
koži. In ni nas malo. Slovenski zu-
nanji minister Cerar je lahko spre-
jel opravičilo Tajanija, ker fašizma
ni še okusil. Jaz pa tega opravičila
ne morem sprejeti zaradi težkih
negativnih posledic vse naše
družine in trpljenja Primorcev
pod italijansko zasedbo naših kra-
jev po koncu prve svetovne voj-
ne.
Rodman, Vipava
Prejeli smo
Žična ograja okrog
okupirane Ljubljane
  vlogi angažiranega ust -
varjalca se odzivam na iz-
zivalne vzklike govornika
na memorialni slovesnosti v Ba-
zovici.
V letih 1970-2000 sem v prijatel-
jski Italiji sodeloval na številnih
razstavah, kjer so me za an-
gažirano satirično risbo in foto-
montažo počastili z mnogimi
nagradami in priz-
nanji. Imel sem šte-
vilne zelo prijatel-
jske in plodne stike s
tamkajšnjimi umet-
niki, galeristi ter no-
vinarji in širšo publi-
ko, kar potrjujejo
številni katalogi in
pisemske pošiljke,
katere intenzivno ar-
hiviram. V tem arhi-
vu sta tudi pismi
nekdanjih italijan-
skih politikov San-
dra Pertinija, Roma-
na Prodija in vatikanskega pa-
peža Janeza Pavla II.. Omeniti
moram tudi Grupo Junij (1970-
1985), ki je na svoje razstave pri-
tegnila preko dvajset naprednih
italijanskih slikarjev, grafikov,
karikaturistov, fotografov, ki so
bili navdušeni nad njenim ma-
nifestom in progresivno usme-
V ritvijo v takratni socialistični,neuvrščeni Sloveniji-Jugoslaviji.In ravno v času zagnanega arhi-
viranja pisem so me močno
vznemirili pristranski govori ita-
lijanskih politikov na slovesnosti
pri spomeniku žrtvam povojnih
pobojev (fojbe) pri Bazovici. An-
tonio Tajani, ki je celo predsed-
nik parlamenta EU, je na koncu
govora vzkliknil: “Naj živi itali-
janska Istra in italijanska Dalma-
cija”!, kar je upravičeno vznemi-
rilo Slovence in Hrvate.
Ob tem agresivnem in žaljivem
vzkliku sem se v hipu spomnil
bronaste plakete, ki sem jo kot
dijak Šole za oblikovanje osvojil
na natečaju 'Ob žici okupirane
Ljubljane' leta 1961 za motiv, ki
prikazuje krvavega ilegalca, ki se
po tleh plazi skozi bodečo žico.
Priznanje mi je posredoval ta-
kratni tajnik šole Jože Jurančič.
Nagrajena risba je bila med osta-
limi natečajnimi motivi razsta-
vljena v nekdanji Jakopičevi ga-
leriji v parku Tivoli.
Fašistična italijanska oblast je le-
ta 1942 v času druge svetovne
vojne Ljubljano obkrožila z bo-
dljikavo žično ograjo, v dolžini
41 km, in s številnimi betonski-
mi bunkerji z neusmiljeno vo-
jaško stražo. V takratni Evropi je
bila Ljubljana edino mesto, ki je
bilo v celoti obkroženo z žično
ograjo; ta je povzročila
ogromno trpljenja in
smrti zavednih Sloven-
cev. Leta 1945 so jo od-
stranili osvoboditelji par-
tizani.
Ker sem prej omenil
Šolo za oblikovanje, lah-
ko dodam, da nas je v le-
tu 1965 prej omenjeni
tajnik šole v Križankah,
tovariš Jože Jurančič,
nekdanji taboriščnik, z
vlakom popeljal v kraj
medvojnega italijanske-
ga koncentracijskega ta-
borišča na otoku Rab (1942-
1943), kjer so ujetniki (15.000
internirancev) doživeli krvavo
kalvarijo in mnogi umrli od la-
kote ter hude zime. Med zapor-
niki so prevladovali Slovenci,
Hrvati in Židi in usmrčenih je bi-
lo okrog 4500 ljudi, med njimi
tudi otroci in ženske. Septembra,
ob kapitulaciji Italije je tabo-
riščnik Jože Jurančič postal ko-
misar Rabske brigade, katera je
razorožila italijanske vojake in iz-
pustila sestradane in bolne za-
pornike.
Ob Jurančičevi razlagi nepopi-
snih grozodejstev na zgodovin-
skem obeležju, ki ga krasi an-
gažiran mozaik slovenskega sli-
karja Marija Preglja, sem kot
mladenič podoživljal tudi gro-
zljive prigode svojih sorodnikov
in sosedov, ki so bili nasilno od-
peljani v nemška nacistična ta-
borišča in tam doživeli huda
trpinčenja. Mnogi tudi konec
svojega enkratnega življenja, in
to na račun pogoltnega okupa-
torja in kvizlingov.
Italijanska politika Antonio Ta-
jani in Matteo Salvini sta v Bazo-
vici omenila samo nemška kon-
centracijska taborišča, žal pa sta
pozabila na Rab, Gonars in na
okupirano Primorsko, ki je pre-
dolgo obdobje trpela pod
fašističnim škornjem. In končno
na medvojno Ljubljano, ki je bi-
la obdana z žično ograjo in be-
tonskimi bunkerji. Nekateri še
danes stojijo in opozarjajo na
grozljiva leta fašistično-naci-
stične vojne, ki sta jo sprožila
agresorja Hitler in Mussolini.
Upajmo, da govornika v Bazovici
ne bosta več potvarjala zgodovi-
ne ter da bomo državljani Slove-
nije in Italije nadaljevali prijatel-
jsko sosedstvo.
Stane Jagodič, DELO,
Sobotna priloga-Pisma bralcev,
Ljubljana, 23. februar 2019
Fašistično taborišče Fraschette di Alatri
Žična pregrada pri ljubljanskih Žalah 
Justin Stanovnik
Kristjani in družba28. februarja 20194
Poslanica papeža Frančiška za 53. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2019 (1)
“Saj smo med seboj deli 
enega telesa” (Ef 4,25)
  ragi bratje in sestre,
Cerkev si je od trenutka,
ko je internet postal do-
stopen, vedno prizadevala, da bi
bil v službi srečevanja in solidar-
nosti med vsemi. S to poslanico
vas znova vabim, da razmislite o
temeljih in pomenu človekove
potrebe po vstopanju v odnos in
da v veliki množici izzivov so-
dobne komunikacije odkrijete
njegovo željo, da ne bi ostal zaprt
v lastno samoto.
Prispodobi “mreža” 
in “skupnost”
Današnje medijsko okolje je tako
zelo razširjeno, da ga ni več mo-
goče ločiti od področja vsakdan-
jega življenja. Omrežje je vir
našega časa, vir znanja in odno-
sov, ki si jih nekoč ne bi mogli
niti predstavljati. Zaradi velikih
sprememb, ki jih je tehnologija
vtisnila v logiko nastajanja, šir-
jenja in uporabe vsebin, mnogi
strokovnjaki poudarjajo tudi tve-
ganja, ki ogrožajo iskanje in iz-
menjavo pristnih vsebin na sve-
tovni ravni. Čeprav internet nudi
izredno velike možnosti za do-
stopanje do znanja, se je izkazalo
tudi, da je hkrati eno najbolj iz-
postavljenih področij za širjenje
zavajajočih informacij in zave-
stno ter ciljno izkrivljanje dejstev
in medosebnih odnosov, ki po-
gosto vodi v diskreditiranje.
Priznati je treba, da nam družbe-
na omrežja po eni strani poma-
gajo k boljšemu medsebojnemu
povezovanju, k temu, da se naj-
demo in si pomagamo, po drugi
strani pa omogočajo tudi zlorabo
osebnih podatkov, katere cilj je
pridobivanje političnih ali go-
D spodarskih koristi brez ustrezne-ga spoštovanja človeka in njego-vih pravic. Statistični podatki
kažejo, da je med mladimi vsak
četrti vpleten v spletno nasilje.
V tej zapleteni zgodbi bi bilo ko-
ristno ponovno razmisliti o pri-
spodobi mreže, ki je bila na
začetku temelj interneta, in po-
novno odkriti
njen pozitivni po-
tencial. Podoba
mreže nas vabi k
razmisleku o šte-
vilnih poteh in
vozliščih, ki ji za-
gotavljajo trdnost,
čeprav nima sre-
dišča, hierarhične
strukture in orga-
nizacije vertikal-
ne oblike. Mreža
deluje v moči so-
delovanja vseh
njenih delov.
Z antropološkega
vidika prispodoba
mreže spominja na drugo po-
menljivo podobo: na skupnost.
Skupnost je toliko močnejša, če
je enotna in nudi oporo, če jo
poživlja zaupanje in zasleduje
skupne cilje. Za skupnost kot
mrežo solidarnosti sta nujno po-
trebna vzajemno poslušanje in
dialog, ki temelji na odgovorni
uporabi jezika.
Očitno je, da skupnosti družbe-
nih omrežij v tem trenutku ne
moremo nujno enačiti s skupno-
stjo. Čeprav lahko virtualne
skupnosti v najboljših primerih
pokažejo enotnost in solidar-
nost, pogosto ostanejo samo sku-
pine posameznikov, ki se prepoz-
navajo v skupnih interesih ali za-
nimanjih, za katere so značilne
šibke vezi. Poleg tega identiteta
družbene mreže prepogosto te-
melji na nasprotovanju bližnje-
mu, tujcu v skupini: bolj se opre-
deljujemo glede na to, kaj nas
ločuje, kot na to, kaj nas povezu-
je; dopuščamo sumničenje in
razcvet vseh vrst predsodkov (et-
ničnih, spolnih, verskih in dru-
gih). Ta težnja spodbuja skupine,
ki izključujejo raznolikost, da tu-
di v digitalnem okolju gojijo ne-
brzdani individualizem, kar se
včasih konča s podpihovanjem
spiral sovraštva. Na ta način po-
stane tisto, kar bi moralo biti ok-
no v svet, izložba, kjer se razka-
zuje lastna samovšečnost.
Mreža lahko spodbuja srečanje z
drugimi, lahko pa se posameznik
vanjo ujame kot v pajčevino, kar
še poveča njegovo osamitev. Mla-
di so najbolj izpostavljeni utvari,
da jih lahko družbena omrežja
na ravni odnosov popolnoma
zadovoljijo; postajajo celo “druž -
beni samotarji”, zato je nevarno,
da se popolnoma odtujijo od
družbe. To dramatično dejstvo
razkriva resen razkol v odno-
snem družbenem tkivu, ki ga ne
moremo prezreti.
Ta mnogovrstna in nevarna
stvarnost sproža različna vpra -
šanja etične, družbe-
ne, pravne, poli-
tične in gospodar-
ske narave ter zade-
va tudi Cerkev. Med-
tem ko vlade
skušajo pravno ure-
diti področje inter-
neta in zaščititi
prvotno vizijo svo-
bodnega, odprtega
in varnega medm-
režja, imamo vsi pri-
ložnost in odgovor-
nost spodbujati nje-
govo pozitivno upo-
rabo.
Jasno je, da medse-
bojnega razumevanja ne more-
mo okrepiti s tem, da povečamo
število stikov. Kako torej lahko
najdemo svojo pravo občestveno
istovetnost ob zavedanju odgo-
vornosti, ki jo imamo v medm-
režju tudi do drugih?
/ dalje
Srečanje FISC v Zelarinu
Vztrajati in biti sodobni!
  inuli petek, 22. fe-
bruarja, smo imeli od-
govorni uredniki ka-
toliških tednikov iz Triveneta, ki
so člani Državne zveze kato-
liških tednikov FISC, srečanje,
na katerem smo spregovorili o
sedanjem stanju naših tednikov.
Novi glas je edini slovenski ted-
nik, ki je dejavno vključen v to
zvezo, kar je za vso slovensko
narodno skupnost zelo pomem-
bno, saj je prav, da tudi znotraj
Italijanske škofovske zveze vedo,
da živimo v Italiji tudi slovenski
verniki.
Na srečanju smo veliko časa na-
menili predvsem hudim
težavam, ki nam jih pozvroča
italijanska pošta, tudi nam,
česar se zavedamo. Delegacija
naše zveze iz Triveneta FISC se
je v Padovi sestala z odgovorni-
mi predstavniki Italijanske pošte
M za Triveneto in jih ponovnoopozorila na nevzdržno stanje,saj dejansko ni tednika, ki ne bi
imel težav s pošto. Večdnevna,
včasih tudi večtedenska zamu-
janja pri dostavi naših tednikov
s strani italijanske pošte nas se-
veda vse skrbi, je pa tudi do
naših naročnic in naročnikov
nepoštena, saj pošti plačujemo
posebno pogodbo, ki jo obvezu-
je, da najkasneje v dveh dneh
dostavi naše tednike. Vodstvo
italijanske pošte je obljubilo, da
bodo kapilarno kontrolirali lo-
kalne poštarje in naredili vse, da
do zamud ne bi več prihajalo.
Na srečanju smo spregovorili tu-
di o pomenu prisotnosti naših
tednikov na svetovnem spletu
in o kongresu zveze FISC, na ka-
terem se bo spremenil statut
zveze FISC.
JUP
  Predavanje: g. Karel Bolčina 
O glasbi v postnem in
velikonočnem času
ZCPZ GORICA 
  leluja je vzklik, ki izraža
veselje, voščilo, ki izraža
željo po sreči, kot bi komu
zaželeli še mnoga leta. Aleluja je
vedno veselo sporočilo, pa če jo
vzklikamo oz. pojemo na Veliko
noč ali pa ob pogrebu. O naboju
tega - za kristjane po-
membnega - vzklika in
sploh o deležu glasbe v
postnem in veliko-
nočnem času je 19. fe-
bruarja v župnijskih
prostorih v Štandrežu
na predavanju za orga-
niste, zborovodje in vo-
ditelje ljudskega petja,
ki ga je organiziralo
Združenje cerkvnih
pevskih zborov Gorica,
govoril g. Karel Bolčina,
temeljit poznavalec li-
turgije in velik ljubitelj
(sakralnega) petja, sicer
pa štandreški župnik in
škofov vikar za sloven-
ske vernike v goriški nadškofiji.
Navzočim (lepo je bilo videti po
nekaj organistov oz. pevovodij
oz. pevcev iz skoraj vseh naših
župnij na Goriškem) je g. Karlo
lepo obrazložil smisel, sporočilo
in vsebino posameznih faz po-
sebno bogatega časa od začetka
posta prek Velike noči vse do
Binkošti. Povedal je, kakšna naj
bo glasba v postnem času, in po-
nudil tudi veliko nasvetov, katere
so najprimernejše (vrste) pesmi
A za vsako izmed omenjenih ob-dobij. Čudovite so slovenske po-stne pesmi, ki izražajo željo po
odpuščanju in spreobrnjenju,
opisujejo Kristusovo ali Marijino
trpljenje ali pa dogodke iz časa
pred Veliko nočjo. Nekaj poseb-
nega je sveto tridnevje, ki ima
posebno vsebino, ne spada ne v
postni ne v velikonočni čas. Pri-
sotni na srečanju so lahko globlje
okusili, kako bogati so obredi, ko
so poslušali razlago o veliko-
nočni vigiliji, med katero so bo-
goslužje ognja in luči, bogoslužje
Božje besede, krstno bogoslužje
in evharistično bogoslužje. In po
postnem času, ko ne pojemo ale-
luje, spet mogočno zadoni vesela
aleluja, ki - prvič zapeta po
daljšem obdobju - spet razveseli
človekovo srce! Prav tako imajo
poseben pomen pesmi, ki se po-
jejo v velikonočni osmini (času
od velikonočnega ponedeljka do
druge velikonočne nedelje) in v
velikonočnem času do Binkošti,
ki so - tega morda ne vedo vsi kri-
stjani - po Veliki noči drugi naj-
pomembnejši krščanski praznik.
Tudi v sproščenem pogovoru po
predavanju je g. Karel povedal
veliko zanimivih stvari ter dal
kar nekaj praktičnih in konkret-
nih nasvetov, ki bodo gotovo pri-
pomogli k temu, da bo petje lju-
dem pomagalo na še lepši način
doživljati bogoslužje.
Na koncu pa še to: niz predavanj,
ki ga letos prireja ZCPZ Gorica,
je sicer namenjen organistom in
tistim, ki v cerkvi vodijo petje.
Kaj podobnega bi pa bilo še kako
koristno tudi za “zavedne” kri-
stjane, tiste, ki jim bogoslužje ne-
kaj pomeni in bi morda radi kaj
več vedeli o njem.
DD
Jezus osvobaja od hudobnega
duha
Jezus je z izganjanjem hudobnega duha pokazal
na nastop mesijanske dobe in prihod Božjega
kraljestva. Evangelist Janez je zapisal: “Božji Sin
pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva
dela”. (1 Jn 3,8) Ko se pojavita velika svetost in
ljubezen, se v še večji meri dvignejo sile zla. Je-
zus se je moral že na začetku javnega delovanja
spoprijeti s hudim duhom in premagati
skušnjave.  (Mr 1,12-13; Mt 4,1-11; Lk 4,1-13)
Hudič ga je preizkušal v njegovem zaupanju
Očetu, vendar se je pokazal kot Služabnik, ki je
popolnoma pokoren Božji volji. Katekizem ka-
toliške Cerkve pravi: “v tem je Jezus zmagovalec
nad hudičem: “zvezal je močnega”, da bi mu
odvzel njegov plen”.  (Mr 3,27)  (KKC 539)
Začetek Jezusovega javnega delovanja in vzpo-
stavljanja Božjega kraljestva je tudi začetek iz-
ganjanja hudobnega
duha. Zato je v Marko-
vem evangeliju že prvi
dan povezan s
čudežem ozdravitve
obsedenega v shodni-
ci v Kafarnaumu.  (Mr
1,21-28) Ta osvobodi-
tev je zbudila v ljudeh
strah, ki je značilen za
prisotnost Božje moči
in delovanja. Čudili so
se in se spraševali:
“Kaj je to? Nov nauk z
oblastjo! Celo
nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni”.
(Mr 1,27) Jezus je zaklical z besedami, ki pred-
stavljajo obrat v zgodovini: “Umolkni in pojdi
iz njega! ” (Mr 1,25) Tu sta se pokazali jasna
moč in oblast Kristusa, ki more izgnati hudega
duha. Evangelist Marko govori o tem, da je Je-
zus prepovedal hudobnim duhovom, da bi go-
vorili o njem, ker je poznal njegove hudobne
namene.  (Mr 1,34) Ko je zapustil Kafarnaum, je
tudi drugod oznanjal in izganjal hude duhove.
(Mr 1,39)
Drugo izganjanje hudega duha se je zgodilo pri
obsedenem človeku iz Geraše, ki mu je prišel
naproti, ko je stopil v to deželo.  (Mr 5,1-20) Ta
človek je bival po grobovih, trgal verige in oko-
ve. Jezusu je zakričal: “Kaj imam s teboj, Jezus,
Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne
muči me”!  (Mr 5,8) Jezus je ukazal hudemu
duhu, naj zapusti tega človeka. Na vprašanje,
kako je ime nečistemu duhu, mu je ta odgovo-
ril: “Legija mi je ime”.  (Mr 5,9) To ime je razkri-
valo globino in težavnost posedenosti tega
moža (rimska legija je štela 6000 mož). To kaže,
da hudi duh nima lastnega imena in obraza, je
eden in obenem mnogi, poudarja Dominique
Cerbelaud. Pri tem je treba poudariti, da je to
impresionanten dogodek, ki želi pokazati veliko
Kristusovo zmago. Vendar je v pripovedi le ne-
kaj zgodovinskega temelja.
Prav tako je vznemirljiv dogodek, ko je Jezus oz-
dravil hčer sirofeničanske žene.  (Mr 7, 24-30)
To dejanje osvoboditve je storil v odsotnosti de-
klice, le z močjo svoje besede. V četrtem dogod-
ku pri evangelistu Marku je šlo še za posebno
posedenost, ko je hudi duh dečka večkrat vrgel
v vodo in v ogenj, da bi ga pokončal. (Mr 9, 14-
29) V obeh primerih je Jezus zahteval vero ali
vsaj pot do nje. Zmaga nad hudobnimi duhovi
je dar vere, ki osvobaja od strahu pred lažjo hu-
dobije in naredi človeka
poslušnega Gospodovi
besedi. Evangelist Matej
omenja izganjanje hudih
duhov na petih mestih.
Skupaj z Lukom govorita
o ozdravitvi nemega in
slepega obsedenega,  (Mt
12,22-23; Lk 11,14-23) o
obsedenem nemem člo-
veku (Mt 9,32-33) in
hčeri kananejske žene, ki
so jo mučili hudi duho-
vi.  (Mt 15, 21-28) Evan-
gelist Luka govori o ženi
Mariji, ki je bila imenovana tudi Magdalena, iz
katere je izšlo sedem hudih duhov.  (Lk 8,2)
Hudobni duh je zajel tudi Jezusove nasprotnike,
da so ga obtožili, da z Belcebubom izganja hu-
dobne duhovne. Zelo jasno jim je pokazal, da
izganja hude duhove z Božjim prstom, kar po-
meni, da je prišlo Božje kraljestvo.  (Lk 11,20)
Povedal jim je: “Ko močni z orožjem varuje svoj
dom, je varno njegovo premoženje. Ko pa pride
močnejši od njega in ga premaga, mu vzame
vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli svoj
plen”.  (Lk 11, 21-22) Tudi njegovi učenci so iz-
ganjali hudobne duhove, ko jih je poslal oznan-
jat Božje kraljestvo.  (Lk 10,20) Tedaj je videl
pred seboj padec hudobnega duha in osvojeno
nebo. Pred tem je moral v neizprosni boj s hu-
dobnim duhom in vsemi, ki so se mu prepusti-
li. Pomenljiv je prihod kače v Getsemanskem
vrtu tik pred Judovo izdajo in prijetjem Jezusa.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (58) PRIMOŽ KREČIČ
Kristjani in družba 28. februarja 2019 5
Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2019 - 1. del
“Kristjan se ne rodi, temveč to
postane”
  ragi bratje in sestre,
prisrčen pozdrav v Go-
spodu!
Postni čas je pred nami in vaši
škofje želimo z vami nadaljevati
poglabljanje krstne zavesti, o ka-
teri smo vam pisali lani. Krst je
za vsakega prvi korak njegovega
vstajenja in ponudba novega
življenja. Po njem smo poklicani
k misijonski dejavnosti, da bi bi-
li tudi drugi deležni sadov smrti
in vstajenja Jezusa Kristusa ter
zaživeli iz te podarjene novosti
življenja. V duhu krstnega po-
slanstva želimo razmišljati o
vseživljenjski katehezi, saj v
skrivnost novega življenja ne bo-
mo mogli nikoli prodreti do
konca. Glavni katehet je vedno
Kristus sam. Danes smo v evan-
geliju slišali del njegove edin-
stvene kateheze, imenovane go-
vor na gori. Potem ko je z blagri
razodel način Božjega delovanja
do človeka, v današnjem odlom-
ku pokaže na tiste, ki mu želijo
slediti, ker so doživeli, da so bili
ljubljeni, ko so bili še sovražniki
(Rim 5,6–11). Na osnovi te iz-
kušnje jim naroča: “Ljubite svoje
sovražnike”! Ljubite jih, delajte
jim dobro, blagoslavljate jih in
molite zanje (Lk 6,27–28.35).
Verjetno se strinjamo, da za
takšno poslanstvo nismo nikoli
dokončno pripravljeni in potre-
bujemo vseživljenjsko usposa-
bljanje.
Nekateri se še spominjate, da je
nekoč obstajal krščanski nauk
ne le za otroke, ampak je potekal
ob nedeljah popoldne za vse
vernike. S spreminjanjem
življenjskih navad smo to opu-
stili, ni pa nam uspelo uvesti no-
vih rednih oblik verskega
poučevanja odraslih. Ko v Cer-
kvi na Slovenskem govorimo o
katehezi, pomislimo le na
osnovnošolski verouk, kot ga iz-
vajamo po župnijah. A “katehe-
za” pomeni več. Beseda izvira iz
grške besede katehein, kar po-
D meni “odmevati”, “oznanjati”,pa tudi “uvajati” in “poučevati”.To pa ni omejeno le na otroško
dobo, ampak je trajna potreba
tudi odraslega kristjana, saj po-
meni vedno globlje vstopanje v
skrivnost vzajemnega odnosa
med Bogom in človekom. In
večino teh korakov ne more sto-
riti otrok, ampak šele odrasel
človek.
V zadnjih desetletjih smo v Cer-
kvi na Slovenskem zgradili pri-
merne učilnice, kjer se kateheti
in katehistinje po svojih naj-
boljših močeh trudijo oznanje-
vati in učiti. Oznanjevalci ima-
mo različne učne pripomočke,
ob katerih se trudimo posredo-
vati znanje in versko izkušnjo
udeležencem naših srečanj. Ved-
no bolj pa se zavedamo, da je ka-
teheza “srečevanje odraslih,
mladine in otrok v določeni ka-
tehetski skupini pod vodstvom
kateheta z namenom, da bi traj-
no rasli v veri”. S temi besedami
katehezo opredeljuje nov Slo-
venski katehetski načrt, ki te-
melji na katehumenatskem mo-
delu oznanjevanja in smo ga
škofje pred kratkim potrdili za-
radi bistveno spremenjenih raz-
mer. “Kristjan se ne rodi, temveč
to postane”, je znan Tertulijanov
rek, ki se ne nanaša le na osnov-
nošolce, ampak tudi na odrasle.
Postajati vedno bolj kristjan, po-
stajati vedno bolj Božji, je
doživljenjska naloga. Torej smo
kateheze potrebni vsi ne glede
na starost, spol, stan ali poklic.
Tudi odrasli mora vedno znova
srečati oznanjevalca, ki mu spo-
roči veselo vest o odrešenju v
njegovi novi situaciji; da se zno-
va odloči, ali bo Kristusa sprejel
za svojega odrešenika ali pa bo
iskal odrešenje zgolj v sebi in v
ponudbah sveta. V tem zasije
pravi namen kateheze: pomaga-
ti kristjanu zoreti v zavesti nje-
gove osnovne življenjske
odločitve, da bo v vsem iskal
Božjo voljo in po njej živel. Vse
do “popolnega človeka, do pri-
merne doraslosti v Kristusovi
polnosti” (Ef 4,13). Novi kate-
hetski načrt tako opredeljuje
osnovne katehetske naloge:
podpiranje poznavanja vere,
učenje molitve, vzgoja v liturgiji,
vzgoja za občestvo in uvajanje v
držo razločevanja. Nekaj takšne
kateheze je že navzoče v ra-
zličnih duhovnih gibanjih, pri
delu z odraslimi, v župnijskih
skupinah in morda še kje. Škofje
močno spodbujamo župnijska
občestva, zlasti župnijske pasto-
ralne svete, da skupaj iščejo v tej
smeri nove možnosti in da za
njihovo izvedbo poskrbijo tudi
za usposobljene katehiste in ka-
tehistinje. Zgled prave gorečno-
sti nam spet daje Jezus sam, ki
se katehezi ne odpove niti po
vstajenju. Spomnimo se, da sta
se učenca na poti v Emavs pogo-
varjala o preteklih dogodkih in
o njih govorila tudi s tujcem, ki
se jima je pridružil na poti. Pri-
sluhnil jima je in pričel razlago
tam, kjer sta bila. Danes bi mor-
da rekli na njunem pobirman-
skem verskem nivoju. Potrpežlji-
vo je razlagal in “ogreval srce”.
Čisto na koncu, ko sta že mislila,
da je vse povedal, je sprejel nju-
no vabilo k obedu in ob lom-
ljenju kruha sta ga spoznala. Ko
se je dotaknil njunih src, jima je
izginil izpred oči in onadva sta
postala oznanjevalca iz izkustva.
Šla sta nazaj v Jeruzalem in po-
vedala, kako sta srečala Vstalega
Gospoda. Postala sta kateheta.
Podobno naj se godi pri katehe-
zi. Katehet oznanja, kar nosi v
svojem srcu, oznanja svoje izku-
stvo Božje navzočnosti in svoje
odrešenosti sredi občestva.
Ogreva srca. Vabi k obredu. Išče
poti, kako bi na najbolj prodo-
ren način razrahljal zemljo srca
za Božjo besedo. Bratje in sestre
pa poslušajo, opazujejo, gledajo
in premišljujejo, iščejo zgled,
iščejo avtentičnost. Kritični so.
Tako, kot sta bila kritična oba
učenca. A Jezus je tisti, ki se jima
je pridružil, ni čakal, da bi prišla
sama. Bil je poslušalec in tisti, ki
je spregovoril. V katehezi ni de-
litve na “mi” in “vi”, ampak je
dogodek skupnosti. Nova zaveza
nas kliče k osebni odgovornosti.
Jezus je na večer velikega četrtka
učencem umil noge in svoje de-
janje, po besedah apostola Jane-
za, sklenil z besedami: “Zgled
sem vam namreč dal, da bi tudi
vi delali tako, kakor sem jaz vam
storil. Resnično, resnično, po-
vem vam: Služabnik ni večji ka-
kor njegov gospodar in poslanec
ne večji kakor tisti, ki ga je po-
slal. /…/ Kdor sprejme tistega, ki
ga pošljem, mene sprejme; kdor
pa mene sprejme, sprejme tiste-
ga, ki me je poslal” (Jn 13,15–
16.20).
S tem Jezusovim zgledom in
močno spodbudo, da bi se v
vseh prebudil katehet, da bi bili
kateheti in ne bi le delali kot ka-
teheti, se danes poslavljamo in
vam pošiljamo svoj pastirski bla-
goslov!
Vaši škofje
Bog je temelj našega obstoja
Odleteti moramo 
v svojo ljubljeno
domovino (sv. Avguštin)
  avnega leta 1933 je pri
založbi Hram v Ljubljani
izšla knjiga Lev N. Tolstoj
- Smrt Ivana Iljiča. Knjiga me je
pritegnila predvsem zato, ker jo
je prevedel Josip Vidmar. Preva-
jalec, ki mi ni bil nikoli simpa-
tičen kot politik, kot človek in
književnik pa me je vedno zani-
mal.
Kot človek zato, ker sem se z njim
samo enkrat srečal. Bil je do me-
ne, tedaj navadnega študenta –
bogoslovca –, izredno prijazen in
sva ob čaju, ki ga je prinesla
služkinja, kramljala dobro uro. Pa
tudi zato, ker vem, da je v tistem
nenavadnem slovenskem času, ki
ga je požiral ateizem, rad poma-
gal tistim kulturnikom, ki jih je
tedanji režim zavračal, če ne celo
sovražil.
Kot prevajalca pa ga ne bi ocenje-
val, ker ni to moj namen, čeprav
vedno rad segam po njegovih
prevodih kot tudi po njegovih
knjigah. V omenjeni Tolstojevi
knjigi me je nagovorilo spoznan-
je, s katerim se je moral končno
sprijazniti s svojim žalostnim
koncem Tolstojev Ivan Iljič.
Ko je Ivan spoznal svoje žalostno
zavoženo življenje in se je celo
lahko premaknil skozi smrt, je ob
svojem velikem spoznanju rado-
stno vzkliknil: “Kje je smrt? … Ni
je več”. Pri evagelistu Luki najde-
mo nekaj podobnega: “Le eno je
potrebno”.  (Lk 10,42) To spozna-
je lahko odkrije vsakdo od nas v
svojem življenju. Lahko pa tudi
gre to spoznaje mimo njega?!
Ljudje med drugimi nagoni - teh
nimajo samo živali - imamo tudi
nagon po vračanju domov; ta nas
D ne usmerja samo proti domu, kjerbivamo, ampak tudi proti domupri Bogu, čeprav se tega velikokrat
sploh ne zavedamo.
Ste se zamislili kdaj nad vrtnar-
jem. Ta sploh ne vzgaja rastlin.
Vrtnar samo uporablja določene
vrtnarske veščine, ki spodbujajo
rastlinam rast. Sama rast rastlin
pa je izven vrtnarjevega nadzora.
Nekaj podobnega sem opazoval
jesenskega dne pri naših jadralcih
Čupe. Noben jadralec si ne more
sam zagotoviti primernega vetra,
da bi ta veter po njegovi volji pre-
mikal jadrnico. Jadralec samo
uporablja jadralske veščine, s ka-
terimi ujame podarjeni veter, da
ga pripelje na cilj, ali preprosto
povedano, do obale, kjer je nje-
gov domov. Jadralec sam ne more
narediti nič, da bi pripravil veter
do tega, da zapiha.
Pri obeh primerih, pri vrtnarju in
jadralcu, je v ospredju tehnika, ki
jima služi pri njunem delu.
Veščino, ki smo jo zapazili v obeh
primerih – vrtnar, jadralec –, rabi
vsakdo od nas. Ta se za nas ime-
nuje notranja tišina. Kako vsakdo
od nas poskuša biti tiho? Polni
smo notranjega kaosa, ki so ga
polne naše glave. Ta kaos je po-
doben divji zabavi, ne glede kje.
Velikokrat se sploh ne zavedamo,
kako ta naš notranji kaos prevla-
duje v nas. Ko pa vstopimo skozi
vrata osebne tišine, se to stanje
umiri in tedaj lahko spoznamo,
da vez z Bogom ni nekaj, kar naj
bi si prizadevali, da imamo, am-
pak je Bog temelj našega obstoja,
torej, tudi poti do Njega, ker smo
že v njegovi bližini.
Ambrož Kodelja
  regovor iz naslova pozna-
mo, upam, da se strinjamo
tudi z njegovim pome-
nom. Vsekakor je to tisto, kar mi
je prišlo na misel, ko se je srečan-
je, ki je obravnavalo spolne zlo-
rabe mladoletnih, zaključilo,
motalo pa se mi je po glavi že
prej. Seveda žrtve gotovo potre-
bujejo tolažbo in to, da se skuša
po najboljših močeh zadostiti
pravici, kakor tudi popraviti na-
stalo škodo, kar pa je še precej,
precej težje. Težava je v tem, da
imajo naša dejanja vselej tudi
svoje posledice, ne obstajajo nev-
tralna dejanja. Te posledice so
lahko dobre ali slabe, kjer se spet
lahko še naprej zadeve razdelijo
do te mere, da rečemo do-
ločenim posledicam celo, da so
pogubne. Ko govorimo o dejan-
jih, moramo vselej povedati, da
so le- ta posledica neke miselno-
sti, posledica neke miselnosti pa
so tudi besede. Z vsem tem želim
povedati, da se v primeru spolnih
zlorab ukvarjamo predvsem z de-
janji, in sicer izvršenimi dejanji.
Že tu zadeva ni celostna, ker po-
sledice oz. nastali položaj niso iz-
ključno zadeva dejanj, temveč še
bolj, poleg besed, neke miselno-
sti ali mentalitete. Neki duhov-
P nik je komentiral takole: “Tolesrečanje škofovskih konferenc jerodilo samo nejasne smernice
proceduralnega značaja o tran-
sparentnosti, prijavah in proce-
sih, nič pa o vzrokih fenomena,
v prvi vrsti gre za homoseksual-
nost in nečiste navade po-
svečenih, naj bodo hetero ali ho-
moseksualni. Sa-
mo, če izhajamo
iz teh vzrokov, je
mogoče težavo
obravnavati kore-
nito in zares pre-
prečevati. Vse, ta-
ko nivo analize
kakor tudi predlo-
gi ukrepov, je
ostalo na prav-
nem, kano-
ničnem (cerkve-
no pravo, op. A.
V.) in administra-
tivnem področju,
ne da bi se sploh dotaknili mo-
ralnega. Kakor da bi šesta Božja
zapoved z vsem skupaj sploh ne
imela nobenega opravka”! Za-
ključuje, da to ni krščansko, še
manj pa katoliško spopadanje s
težavami, temveč prej posvetno.
Marsikaj ima ta sobrat prav, nek-
je je to razmišljanje še poman-
jkljivo. Prav ima, ko govori
o tem, da je moralno po-
dročje ključnega pomena,
tudi zato, ker za kristjana
morala ni le skupek dogo-
vorjenih pravil obnašanja,
neke vrste družbena pogodba.
Gre za razodeti način, kar pome-
ni, da je njen končni izvor pri Bo-
gu, kako v sebi ohraniti celostno
kakovost življenja, ki za Sveto pi-
smo in Izročilo ni le neka bio-
loška danost, temveč duhovna.
Vsak kristjan dobi vase vtisnjeno
Božjo podobo, samega Božjega
Sina Jezusa Kristusa, ki se nikoli
več ne izbriše, dobi pa tudi po-
svečujočo milost ali Božje življen-
je, da bi lahko postal svojemu
Stvarniku podoben ali sličen, da
bi ga torej svetu okrog sebe od-
slikaval: “Tako naj vaša luč sveti
pred ljudmi, da bodo videli vaša
dobra dela in slavili vašega
Komentar duhovnika / Ob koncu srečanja v Rimu
Preprečiti ali lečiti?
Očeta, ki je v nebesih” (Mt 5,16).
Ruski protojerej Andrej Tkačev
nam, ko govori o tem, kaj je So-
doma, pove, da gre v svojem iz-
viru prav za to duhovno težavo,
potem pa se ljudje posledično
obnašamo, kakor se. Težava je to-
rej v promoviranju krščanstvu tu-
je miselnosti, za katero je pojmo-
vanje tega, kar je “normalno”,
povsem nasprotno tistemu, kar
je “normalno” za kristjane (spol-
na promiskuiteta, homoseksua-
lizem...), vzrok pa je prav v tem,
od kod določene norme izvirajo
in kdo jih postavlja oz.
jih je postavil. Posvetna
miselnost seveda posta-
vlja norme, ki ne predvi-
devajo Boga kot vrhov-
nega Zakonodajalca, za-
to je vsakovrstno veden-
je, ki bi bilo krščansko,
nemoralno, postalo ne-
kaj povsem moralnega
in normalnega. Če to še
ni tako, pa gre v tej sme-
ri. Da bi torej veljali za
nas drugačna morala in
normalnost, je potrebno
biti predvsem verni. Ali
je to pri izbiri kandidatov za du-
hovništvo in celo za škofovstvo v
ospredju? Spolne zlorabe, ki so
zelo pereča težava, očitno pa ne
edina (kakor je bilo moč slišati
tudi v Rimu in od svetega očeta
Frančiška), nam postavljajo do-
bro ogledalo.
Andrej Vončina
Skozi drugačno prizmo (3)
Želja in potreba
  o smo govorili o nakupo-
vanju, smo dejali, da je na-
kupovalno središče posta-
lo svetišče. V njem poteka poseb-
na antropološka sprememba, ki
spreminja kulturo potreb v kultu-
ro želja. Koliko je ta proces spre-
minjanja že končan in koliko tra-
ja, je vprašanje za posebno obrav-
navo, dejstvo pa je, da je ta kultura
želja že kar ukoreninjena. Kulturo
želja je med 20. in 30. leti 20. sto-
letja teoretiziral bankir slovite
tvrdke Lehman Brothers (tiste, ki
se je sesula l. 2008), Paul Mazur.
Takole je pisal takrat: “Ameriko
moramo spremeniti od tega, da
bi bila kultura potreb, do tega, da
bo kultura želja... Ljudi je treba
navaditi, da bodo želeli nove reči,
tudi preden bi bile tiste stare že
povsem obrabljene. V Ameriki
moramo izoblikovati novo misel-
nost. Želje človeka morajo za-
senčiti njegove potrebe”. Kar je pi-
sal Mazur za ZDA, velja zdaj precej
globalno, kakor je pač uspel tej ve-
lesili tudi izvoz neke miselnosti
ali nekih miselnosti, ne samo bla-
govnih znamk. Tudi kultura želja
pa je del nekega še ne povsem
uspelega procesa antropološke
spremembe. Želja je namreč ve-
zana na samouveljavitev, ki bi
lahko bila tudi neka jama brez
dna, pa se torej lahko tudi nikdar
ne bi izčrpala, vendar pa jo še ved-
no oklepa načelo resničnosti ali
realnosti. Da bi res prišli do pov-
sem uveljavljene porabniške
družbe, je treba podreti vsako me-
K jo, tako da želja še ni dovolj, zatopa se rodi še naslednja kultura,kultura “kaprice”, če vzamemo
splošno znano tujko, ki bi ji v slo-
venščini rekli lepo “muha” (zna-
na je recimo “modna muha”).
Harvi Ferguson glede tega pravi:
“Če je bilo poenostavljenje želje
ukoreninjeno v medsebojnem
primerjanju, napuhu, nevoščlji-
vosti in “potrebi” po samouvelja-
vitvi, pa se nič ne more primerjati
s takojšnostjo kaprice. Nakup je
naključen, nepredvidljiv in spon-
tan. V sebi ima fantastično kvali-
teto, da hkrati vzbuja in zadovol-
juje kaprico, pa je, kakor vse ka-
price, neiskren in otročji”. Tako se
vračamo k zadnjič obravnavane-
mu nedeljskemu odprtju trgovin,
ki šele zdaj dobiva svojo polno
podobo. S tem odprtjem ljudje
namreč niso bežali od svetosti
krščanske nedelje, da bi šli na ne-
ko nereligiozno področje, temveč
da bi šli proti drugačni in zahtev-
nejši religiji. Enzo Pennetta za-
ključuje zadevo s tem, da je “ne-
deljsko zaprtje trgovin naša zad-
nja možnost, da bi ubežali religiji
shoppinga, ki je spet hči religije
denarja”. Kar zadeva nas, bi ute-
gnilo to predstavljati lep korak na-
proti današnjemu izgubljenemu
človeku, da mu sporočimo, naj se
končno bolj osredotoči na tisto,
kar resnično potrebuje, ne le na
zadovoljitev ali izpolnitev vseh
svojih želja, ki so v resnici le ka-
price.
Andrej Vončina
Goriška28. februarja 20196
  “Silvanu … z ljubEznijo” 
Glasbeni spominski večer
SCGV EMIL KOMEL 
  rof. Silvan Kerševan bi bil
gotovo vesel vsega boga-
stva, raznolikosti in lepote,
ki so se na njegov rojstni dan, 21.
februarja, pojavili na odru Kultur-
nega centra Lojze Bratuž. Tudi le-
tošnji koncert “Silvanu … z lju-
bEznijo”, ki sta ga pokojnemu
ravnatelju že sedmič poklonila
Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel in društvo Ar-
satelier, je pokazal, kako je usta-
noviteljev duh v šoli in srcih teh,
ki so ga poznali, še vedno navzoč
in živ. Glasbeni spominski večer
je gotovo najboljši način, s kate-
rim se ga “komelovci” lahko spo-
minjajo: kolegi in sotrudniki,
mladi in stari znanci, nekdanji in
sedanji gojenci, taki, ki so ga poz-
nali, pa tudi taki, ki v očarljivem
svetu glasbe delajo šele prve ko-
rake: prav vsi so prinesli na oder
utrinek lepote, prispevali so ka-
menček za čudoviti mozaik, ki ga
je prof. Kerševan več desetletij
snoval z veliko potrpežljivostjo,
njegovi nasledniki pa si skrbno
prizadevajo, da bi njegovo vizijo
še naprej uresničevali in nadgra-
jevali.
Pozdravni nagovor je ravnateljica
Alessandra Schettino uvedla s to-
plimi in občutenimi besedami, ki
ji jih je le nekaj dni prej poslal Vic-
tor Srugo, profesor na sloviti pev-
ski šoli Opernega gledališča Co-
lon v Buenos Airesu. “Zame ni bil
samo ravnatelj vaše šole, ampak
tudi velik prijatelj”. Spominja se
ga kot veselega in optimističnega
človeka, polnega navdušenja, ki
se je odražalo tudi v njegovem de-
lu. S svojo osebnostjo in prijatel-
jstvom mu je zapustil “čudovite
spomine”. Tudi te besede dokazu-
jejo Kerševanov “neizbrisni dopri-
nos k razvoju naše šole”, je dejala
Schettinova, ki je skupno z Metko
Sulič oblikovala zamisel in izved-
bo glasbenega večera. Pisani spo-
red so skupno oblikovali profesor-
ji in gojenci: izbrali so med sled-
njimi najbolj priljubljene skladbe,
P
“da bi se približali našim mladim,
kot je želel prof. Silvan Kerševan”,
in jim omogočili, “da se izrazijo z
glasbo naših časov”. Solistično ali
v komornih skupinah oz. orke-
strih so nastopili s skladbami slo-
venskih in tujih avtorjev, med ka-
terimi so skoraj povsem manjkali
“klasiki”. Violinistka Pavla Vezjak
je zaigrala Bravničarjevo Ario, ma-
la pianistka Karolina Gantar Gla-
vinove Spominčice, ksilofonist
Isaak Hrovatin Živkovičev Hol-
zschuh Tanz. Tradicionalni ju-
dovski melos sta poustvarila duo
violin Athena Picech-Blaž Terpin
in Skupina flav Arsatelier. Athena
je skupaj z Anno Michelon zaigra-
la tudi Kromatični tango Jeanne
Martin. Rachmaninovov preludij
je zaigrala pianistka Francesca
Marinelli. Nekatere gojence sta na
klavir spremljala profesorja Elisa-
betta Cavaleri in Armin Ćoralić.
Harfistki Vida Boškin in Petra De-
vetak sta s kitaristi Ivanom Boški-
nom, Janikijem Cingerlijem in
Karolino Vizintin zaigrali argen-
tinsko milongo, sami pa še sklad-
bo Bernarda Andresa. Odlično so
se odrezale tudi druge skupine:
Orkester kitar pod vodstvom Mar-
tine Gereon, Godalna skupina
SCGV Emil Komel, ki jo vodi Moj-
ca Batič, in, na koncu, Šolski or-
kester SCGV Emil Komel, ki je
pod taktirko Luigija Pistoreja in s
harmonikarjem Manuelom Per-
soglio kot solistom poklonil Piaz-
zollov Oblivion.
Tri pristna in prisrčna pričevanja
so prispevali Zala Černe, Jakob
Murovec in Jure Ferletič, pevci
Mešanega mladinskega zbora
Emil Komel, ki so Silvana poznali
in z njim doživeli nepozabne tre-
nutke. Medtem ko je spretna roka
Monice Quaggiato v projekciji na
platnu v ozadju izrisovala
Kerševanove podobe, je Zala po-
vedala, kako je bil Silvan “neiz-
merno srčen”, kako se je rad
pošalil, kako je ver-
jel v mlade. “Če bi
bil tukaj z nami, bi
bil ponosen”. Ja-
kob (njegove misli
je prebral Ivan
Boškin) je pouda-
ril, da je bil
Kerševan v njego-
vih očeh “čudovit
in pozoren člo-
vek”. Jure je obudil
spomine na prve
pevske tedne, ki se
jih je ravnatelj z ve-
likim veseljem
udeleževal in jih
bogatil “s svojo otroško naviha-
nostjo”.
Posebno slovesna je bila tudi to-
krat podelitev štipendij iz Sklada
Silvan Kerševan. Iz rok predsed-
nika šole Blaža Kerševana in ob
napovedovanju ravnateljice Ales-
sandre Schettino so jih prejeli vio-
lini predana Sara Gorkič, kitarski
orkester, ki ga vodi prof. Martina
Gereon s pomočjo profesorjev
Marje Feinig in Marca Fantinija,
ter pianistka Francesca Marinelli,
ki kaže veliko zanimanja tudi za
petje. Eno izmed štipendij je ob
15-letnici delovanja podarila pi-
sarna svetovalcev za delo Peric
Drufovka Simeoni, za kar se jim
je ravnateljica iskreno zahvalila.
Prepričani smo, da je bil prof.
Kerševan večera res vesel. In po-
nosen na svojo šolo.
DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
  akšen mora biti odnos z
otroki, kako naj jih vzga-
jamo, je boljše biti strogi
ali permisivni, kako se razvijajo
otrokovi možgani … o vsem tem
in še o marsičem je bil govor v
četrtek, 21. februarja, v dvorani
Franca Močnika v Gorici med
prvim predavanjem iz le-
tošnjega niza v organiza-
ciji Skupnosti družin
Sončnica. Na predavanju
z naslovom Starševstvo
ima okus po sreči je nasto-
pila dr. Andreja Poljanec,
ki je mama petih otrok,
po izobrazbi pa psiholo-
ginja, specialistka za za-
konske in družinske tera-
pije, zaposlena na Fakul-
teti za psihoterapevtsko
zananost S. Freuda v Lju-
bljani, predava pa tudi na
Fakulteti za uporabne
družbene študije. Je avto-
rica knjig, posnela je tudi
zgoščenko Šest poti do
sproščenega starševstva in
sklop šestdesetih oddaj z
naslovom Srce. S sodelav-
ci je ustanovila Študijsko
raziskovalni center za
družino, vodi razne skupine in
predava doma in v tujini.
Dr. Andreja Poljanec je na
četrtkovem večeru skušala prisot-
nim posredovati osnovne infor-
macije o pomenu vzpostavljanja
dobrega, vzajemnega odnosa z
otroki, v katerem ne sme biti pro-
stora za nasilje, grobost in šeškan-
je. Telesno kaznovanje otrok go-
vori o negotovosti staršev, ni
vzgojna metoda, je nepotrebno
in nedostojanstveno. Odnos z
malčki se mora razvijati na
trdnih temeljih medsebojnega
zaupanja. Navezanost otroka na
odraslega, posebej na starše, je
potreba, ki je v njegovem orga-
nizmu vgrajena, je pogoj za
preživetje, starševstvo pa ni zgolj
iskanje najbolj primernega
načina vzgajanja, discipliniranja,
je ustvarjanje pozitivnega odno-
sa, v katerem se obe strani skupaj
razvijata in druga drugo navdi-
hujeta. Generacije staršev še ved-
no skrbi, da, če se otrok močno
naveže na odraslega, če veliko
zahteva od njega, če se odrasla
oseba preveč odziva na njegove
zahteve, bo otrok premalo samo-
stojen, preveč razvajen in
scrkljan, v resnici pa lep odnos
nima zveze s permisivnostjo. Če
smo prestrogi, izgubimo po-
K membne informacije, ki so votroku, permisivna vzgoja pa jeslabša od strogosti, saj niso v tem
primeru otroci razvajeni, pač pa
čustveno zelo zanemarjeni. V
otroka se moramo vživeti, ne
smemo popuščati, a moramo biti
fleksibilni. V osemdesetih letih
prejšnjega stoletja je pediater
John Bowlby postavil teorijo na-
vezanosti, ki govori o tem, da je
potreba po navezanosti, po stiku,
po občutku varnosti, vrojena v
centralnem živčnem sistemu člo-
veka. To je tretja od osnovnih
motivacijskih komponent, sledi
potrebi po fizičnem, organskem
preživetju in potrebi po nadalje-
vanju vrste, razmnoževanju, ki ju
je preučeval že Freud. Torej od-
nosi so ključna matrica za osno-
ven in popoln razvoj. Zanimivo
je, da je sprednji del možganov,
ki je namenjen odnosom, pri člo-
veku ob rojstvu od vseh živih bitij
najmanj razvit, to pomeni, da
ima največ možnosti, da se zdra-
vo, edinstveno razvije in postane
človek kot odrasel suverena in sa-
mostojna oseba. Če odnosi niso
dovolj varni, globoki in čustveno
pestri in če so po drugi strani na-
silni, grobi, oddaljeni, tesnobni,
se ta del možganov bistveno
slabše razvije. Globok odnos, uk-
varjanje z otrokom ni razvajanje,
ampak je nekaj najbolj bogatega,
kar jo lahko naredimo. Osnovno
vodilo je, da se zavedamo, da
starševstvo nas vabi, da se razvi-
jamo ob otroku in da se on razvi-
ja ob nas, otroci in mladostniki
nas navdihujejo in so zelo močna
gonilna sila. V starševstvo seveda
spadajo tudi pravila za pridobitev
kakovostnega življenja, nikakor
pa niso dovolj, če prezgodaj od
malčka zahtevamo samostojnost,
kasneje ne bo suveren, bo samo
navidezno samostojen, priden in
delaven, a notranje precej nego-
tov, nestabilen in nekohe-
renten, z nizko samopo-
dobo. “To, da otroci nikoli
ne ubogajo, je bolj zdravo,
kot da vedno ubogajo!
Preveč pridnosti je po na-
vadi povezano s krivico,
žalostjo, da je bilo zamu-
jeno nekaj, kar bi moralo
biti”. Otrokovi, človekovi
možgani pa so “plastični”,
ustvarjeni tako, da nima-
mo nikoli izgovorov za iz-
boljšavo, vedno imamo
možnost postati bolj
nežni, bolj čuteči, empa-
tični. Tudi nevroznanost
in sodobna teorija naveza-
nosti dajeta novim gene-
racijam staršev upanje, da
z ljubeznijo in potrpežlji-
vostjo lahko vedno na no-
vo postavijo temelje za op-
timalen razvoj odnosov in
osebnosti otrok. Kljub stresu in
težavam morajo biti starši zgled
čustvene zrelosti, saj si otroci za-
pomnijo povprečje izkušenj in ne
morejo ločevati svoja čustva od
starševskih. Pri vsem tem so po-
membni globok čustveni stik z
otrokom, primerna odzivnost,
prožnost in sočutje, uglašenost
ter vsakršna odsotnost telesnega
in psihičnega kaznovanja, ki so
dolgo časa veljali za najbolj lo-
gične, primerne vzgojne princi-
pe, ki pa krhajo zaupanje med
otroki in starši, so “instant va-
riante”, ki dolgoročno sploh ne
prinesejo zaželenih učinkov. Sa-
mo v varnih odnosih, kjer otroka
pomirjamo, mu govorimo o nje-
govih čustvih, se v njegovih
možganih povezujeta zavedanje
in prepoznavanje tega, kar se v
njegovem telesu dogaja na fizio-
loški in čustveni ravni – pod stre-
som se posamezni centri v
možganih otroka ne morejo do-
bro povezovati. Rahločutno
starševstvo gotovo zahteva veliko
več energije, nikakor ni enostav-
no, je pa čudovit izziv, ki prinaša
zadovoljstvo, dostojanstvo in
čustveno bogastvo. V odnosu z
otrokom moramo živeti v ljubez-
ni, sproščeno in prosto.
Katja Ferletič
Prvo predavanje SD Sončnica / Dr. Andreja Poljanec
“Starševstvo ni poklic, je
vseživljenjsko poslanstvo!”
foto dd
  Podgori so domačini že
nekaj let pogrešali prosla-
vo ob dnevu slovenske
kulture, zato so z veseljem po-
novno počastili največjega slo-
venskega pesnika v petek, 22. fe-
bruarja, v župnijski dvorani v
Podgori. Prisotne je, po Zdravlji-
ci, ki jo je zapel MePZ Mirko Špa-
capan Podgora pod vodstvom Pe-
tra Piriha, pozdravil predsednik
Prosvetnega društva Podgora Da-
vid Grinovero, ki je z veseljem
potrdil, da bo proslava zopet del
rednega delovanja društva. Sledil
je nastop gostov z Vrha Sv. Mi-
V haela, in sicer Otroškega pevske-ga zbora Etko Mužetko, ki ga pri-zadevno vodi Karen Ulian. Otro-
ci so pogumno zapeli Etko
Mužetko (L. Lavrenčič), Ropotul-
ja (A. Pesek) in Jaz bi rad cigajnar
biu (slov. ljudska).
Slavnostni govornik večera je bil
prof. Jurij Klanjšček, ki je v svo-
jem priložnostnem govoru z za-
skrbljenostjo gledal na današnje
čase, ko prihaja zopet na dan so-
vraštvo, ki je tako močno priza-
delo našo skupnost. “Čutimo, da
smo na razpotju. Ena je pot mi-
roljubne in združene Evrope, kjer
sosed, čeprav različen, ni so-
vražnik. Drugo pot zagrinjajo
črni oblaki nestrpnosti, ksenofo-
bije, iskanja grešnih kozlov in iz-
mišljenih sovražnikov”. V minu-
lih tednih smo bili priča nekate-
rim razburljivim dogodkom.
Evropska unija in ideali so vsa-
kodnevno pod udarom, strup na-
silja že deluje v naši družbi.
Rešitev je pred našimi očmi, pra-
vi prof. Klanjšček, mlade je treba
cepiti s solidnim znanjem in kul-
turo sožitja ter duhom sodelo-
vanja.
Na koncu sta večer kul-
turno popestrila še Nika
Devetak, ki je vneto reci-
tirala Vso srečo ti želim,
in MePZ Mirko Špaca-
pan, ki je zapel Vso srečo
ti želim (F. Prešeren/M.
Špacapan), Soldaška (F.
Prešeren/V. Vodopivec)
in Kraguljčki (L. Bratuž).
Tudi dirigent Pirih je ob
koncu želel nekaj pove-
dati. Opozoril je, da se je
treba redno spominjati
na našo kulturo in veli-
kane naše književnosti.
Pozornost je treba dati jeziku, ki
je v današnji družbi zastrupljen z
italijanskimi, nemškimi, madžar-
skimi in angleškimi izrazi, kajti
jezik je najdragocenejše, kar ima-
mo.
MČ
V Podgori so zopet počastili Prešerna
Razigrano otroško petje in
razmišljanje o današnjem času
Foto MČ
Jurij Klanjšček (foto MČ)
S. Gorkič, B. Kerševan in A. Schettino (foto dd)
Goriška 28. februarja 2019 7
Ugleden gost na SŠ Ivan Trinko
Dr. Karl Bonutti o svoji
življenjski in poklicni poti
  a povabilo prof. Elie Ba-
stjančiča, ki poučuje slo-
venščino, zgodovino in
zemljepis na Srednji šoli Ivana
Trinka v Gorici, letos v sekciji B,
v 2. in 3. razredu, je v četrtek, 14.
februarja 2019, prišel na obisk
na omenjeno
šolo dr. Karl Bo-
nutti, ugledni
profesor in di-
plomat, nek-
danji veleposla-
nik Republike
Slovenije pri
Svetem sedežu.
Ob uvodnem
pozdravu in do-
brodošlici je
ravnateljica go-
riške Večsto-
penjske šole s
slovenskim
učnim jezikom
Elisabetta Kovic opozorila, da ta-
ko visokega gosta gotovo še ni
bilo na tej šoli. Visokega, a obe-
nem tako preprostega, skromne-
ga, bi lahko dodali. Z veseljem je
prejel povabilo, da bi 60 tret-
ješolcem razkril svojo življenjsko
in poklicno pot, ki je bila zelo
pestra, polna svetlih, a tudi tem-
nih dogodkov. Kot zelo mlad
fant se je namreč znašel na
črnem seznamu komunističnih
zmagovalcev, ki so prevzeli
oblast v Sloveniji in Jugoslaviji.
Hoteli so ga ubiti samo zaradi te-
ga, ker je bil dejaven v katoliških
krogih. Prav zato je moral na pot
begunstva kot izredno mlad
fant.
Iz rojstne Bukovice (tu se je rodil
N 2. februarja 1928) je že kot otrokprišel v stričevo družino v Gori-co. Že kot fantiček je na lastni
koži občutil fašistično pregan-
janje Slovencev, ko mu je v sale-
zijanski šoli učitelj - duhovnik (!)
v zvezek napisal “schiavo” in ga
naknadno še obrcal in oklofutal.
Šolanje je nadaljeval v Malem se-
menišču v Gorici in na Reki. Slo-
vensko gimnazijo in licej (1944-
47) pa v Gorici pod Kapelo. Tu
je maturiral l. 1947. Potem pa se
je, tudi po posredovanju nadško-
fa Margottija, umaknil v Švico,
kjer je študiral sociologijo, eko-
nomijo in politične vede na uni-
verzi v Fribourgu. Iz tega časa je
povedal, kako je, da bi kaj za-
služil, ker je bilo življenje v Švici
zelo drago, šel za asistenta v pre-
stižno internatsko šolo redovne
skupnosti marijanistov, z ime-
nom Villa St. Jean. Tam je med
skupino petnajstih fantov iz bo-
gatih družin imel tudi španskega
plemiča Juanita de Bourbon,
poznejšega španskega kralja Jua-
na Carlosa. V Švici je l. 1950 ma-
gistriral iz političnih ved in eko-
nomije. Lahko bi ostal tam tudi
po končanem študiju, a odločil
se je, da bosta z ženo Hedviko
odšla v Ameriko, ker se v domo-
vino ni mogel
vrniti. Iz New
Yorka, kjer ni do-
bil dogovorjene-
ga dela, sta se
preselila v Cleve-
land. Tu je moral
začeti vse znova.
Najprej je bil se-
dem let tovar-
niški delavec,
medtem pa je l.
1957 magistriral
iz ekonomije na
Case Western Re-
serve University.
Ko je prišel v
dvomilijonski Cleveland, je bilo
tu že kakšnih 60.000 Slovencev.
Edino onadva z ženo sta bila Pri-
morca in kot taka že vnaprej
ožigosana za komunista. On je
bil še bolj sumljiv, ker je imel fur-
lanski priimek! Dijakom je po-
vedal, da so Slovenci živeli v do-
ločenih okrajih in imeli svoje
župnije, veliko dvoran - največja
je imela okrog 1200 sedežev in
v njej se je zmeraj kaj dogajalo.
Imeli so svoje urade, bratske zve-
ze - zavarovalnice, časopise, trgo-
vine... Zato nekateri sploh niso
nikdar šli v clevelandsko sre-
dišče. Živeli so v neki “mali slo-
venski oazi”. Kulturno življenje
je bilo zelo pestro. Pomembno
povezovalno vlogo so opravljali
tudi zbori.
Poklicna pot je dr. Bonuttija vo-
dila zmeraj bolj navzgor. L. 1969
je iz socialne ekonomije dokto-
riral na univerzi v Fribourgu, v
letih 1959–65 je poučeval socio-
logijo in ekonomijo na Notre
Dame College v Celevelandu,
1965–94 je bil asistent, docent
ter izredni in redni profesor eko-
nomije na Cleveland State Uni-
versity. Sedem let (1960–67) je
predaval še na Kent State Univer-
sity, Ohio State University in
John Carrol University, v letih
1979–86 pa je bil pomočnik za
povezavo med mestno upravo in
visokim šolstvom župana (Slo-
venca!) Georgea V. Voinovicha
v Clevelandu. Kot univerzitetni
profesor ekonomije in aktivni
član slovenske skupnosti v Cle-
velandu se je zavzemal za pove-
zovanje med Slovenijo in ZDA.
Po osamosvojitvi Slovenije je bil
v letih 1992–98 častni konzul RS
za Ohio in štiri leta (1998–2002)
slovenski veleposlanik pri Sve-
tem sedežu. V devetdesetih letih
20. stoletja je večkrat predaval na
Ekonomski fakulteti v Ljubljani
in na Fakulteti za organizacijske
vede v Kranju. L. 1994 mu je Cle-
veland State University podelila
naziv profesor emeritus. Takoj
po prihodu v Cleveland je postal
zelo aktiven v slovenski skupno-
sti. Deloval je v Katoliški akciji
in bil njen zadnji predsednik, bil
je tudi soustanovitelj in predsed-
nik Marijine legije (1955–65). L.
1953 je organiziral sobotne šole
pri sv. Vidu v Clevelandu. Takrat
je bilo tam veliko izseljencev. V
katoliških in cerkvenih združen-
jih v Clevelandu je sodeloval s
škofom Gregorijem Rožmanom.
Pred nekaj leti si je prizadeval,
da so posmrtne ostanke škofa
Rožmana prepeljali v Ljubljano
in pokopali v ljubljanski stolni-
ci.
/ str. 12
Iva Koršič
Občinska knjižnica Sovodnje / Predstavitev romana Marija Čuka 
“Prah moramo odstraniti, da lahko
zaživimo pristno in resnično”
  čitalnici sovodenjske
občinske knjižnice se je v
torek, 19. februarja 2019,
predstavnica založbe Mladika Na-
dia Roncelli pogovarjala z Mari-
jem Čukom, avtorjem romana
Prah. Prah je zadnje delo, za-
ključna zgodba “zamejske trilogi-
je”. Sledi romanoma Pena mor-
skega vala (1998) in Molk kolo-
radskih hroščev (2016), v katerih
se je zgodba začela in razvijala. V
Prahu Marij Čuk piše o usodi slo-
venske zamejske skupnosti, ki se
prepleta z usodo glavnega junaka
zgodbe, idealista, zavednega Slo-
venca Ivana Čuka, malega člove-
ka, ki se v spreminjanju lastnega
sveta sploh ne znajde več. Zgodba
se začne 1. maja 1945, na dan, ko
so partizani osvobodili Trst, na
dan Ivanovega 20. rojstnega dne,
razvija se nato v kronoloških so-
sledjih desetletnih presledkov
(1945-1955-2005), med katerimi
skuša junak najti svojo pot, da bi
polno in svobodno zaživel. Upan-
je ostaja v ljubezni, jeziku in
umetnosti, ki dajejo smisel
življenju preprostega človeka v
razpadajočem, površnem, globa-
liziranem, multikulturnem svetu;
vsakdo ima pravico poiskati la-
stno pot do sreče. V romanu Prah
je jasno, da je treba posledice asi-
milacijske politike razlagati v soz-
vočju s širšim časovnim razpo-
nom. Nadia Roncelli je povedala,
da asimilacija dejansko napreduje,
morda se je omilil pritisk tradicio-
V nalnih italijanskih nacionali-stičnih krogov ali le navidezno, je-dro nacionalizma na različnih
ravneh ostaja nespremenjeno, le
da politični in strankarski pred-
stavniki so postali spretnejši in so
si v ravnanju z nami nadeli bele
rokavice. Avtorjev
pogled na doga-
janja v slovenski
manj šini se je v
tem romanu zre-
snil in postal brez-
kompromisen –
brez ironičnosti in
sarkazma, tokrat s
prstom direktno
pokaže na poman-
jkljivosti v manj -
šini in na brezi-
zhodnost položa -
jev, ki jih manjšin-
sko vodstvo ustvar-
ja, predvsem poka že na izgubo sti-
ka s pristnostjo lastne identitete.
Če prav glavnega junaka prevza-
me določeno pomanjkanje upan-
ja in depresivno razpoloženje, go-
tovo ni to pesimističen roman.
Marij Čuk je v svojem pisanju op-
timist, prepričan je, da vedno ob-
staja rešitev, ki jo mora vsakdo
najti v sebi, sam najde izhod v le-
pi, umetniški, dovršeni slovenski
besedi. O svojem delu je povedal,
da tokrat ne gre toliko specifično
za slovensko manjšino in odnose
med posamezniki v njej, pač pa za
razkroj celotne družbe - avtor
izhaja iz svojega okolja in ga preo-
Obvestila
Glasba in disleksija - Akreditiran
izobraževalni tečaj za vzgojitelje
vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih
šol v organizaciji SCGV Emil Komel.
Tečaj vodi dr. Martina Ozbič,
logoped, surdoped, specialno-
rehabilitacijski pedagog. Začel se
bo v marcu (datume bomo
sporočili). Možnost plačila tečaja s
t. i. “Carta del docente”. Več na
0481 532163.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja na dan žena, 8.
marca 2019, ogled muzeja
“Museo del Caffe' Dersut” v kraju
Conegliano (TV) s predstavitvijo
kave od grma kavovca do
degustacije. Sledilo bo družabno
srečanje v restavraciji “Antica
Postumia” v kraju Fanzolo –
Vedelago. Vpisujejo do 1. marca
po tel. 0481 884156 (Andrej F.),
346 1206031 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481 78138
(Sonja Š.). Prvi avtobus bo odpeljal
ob 7. uri iz Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu Pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču.
Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri
iz Doberdoba s postanki na
Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in
lekarni in na Pilošču, od koder
bosta nadaljevala pot proti
Coneglianu. Organizatorji
priporočajo točnost.
SKPD F. B. Sedej objavlja razpis za
49. Festival narodno-zabavne
glasbe “ŠTEVERJAN 2019”, ki bo
5., 6. in 7. julija 2019 med borovci
v Števerjanu. Razpisne pogoje,
termine in vsa ostala pravila smo
objavili na naši spletni strani
www.noviglas.eu. Več informacij na
www.sedej.org.
PD Rupa-Peč vabi od 23. do 29.
avgusta 2019 na čudovit izlet po
Cilentu, Amalfijski obali in mestecu
Materi, Evropski prestolnici kulture
za leto 2019. Informacije Ivo Kovic
(0481 882285, 3470967807).
Zaposlimo svetovalca za določen čas
na področju kmetijstva in
podeželja na Goriškem. Zahtevajo
se vsaj višješolska ali visokošolska
izobrazba po možnosti
biotehniških ved, odlično znanje
slovenskega in italijanskega jezika,
sposobnosti za svetovanje in
pomoč pri izdelavi razvojnih
načrtov za kmetijska gospodarstva
in ukrepov kmetijske politike EU.
Pomembni sta tudi
komunikativnost, strpnost in
odgovornost. Ponudbe na: 
AA.SLUZBA@gmail.com
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa-
cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Darovi
V spomin na Miroslava Devetaka
darujeta Nives in Patrick
Quaggiato za PD Vrh Sv. Mihaela
50 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 1. 3. 2019 do 7. 3. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 1. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 2. marca (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 3. marca ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 4. marca (v studiu Miha
Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in
Jakec show.
Torek, 5. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 6. marca (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Pinoža,
ščinkavec s severa. - Izbor melodij.
Četrtek, 7. marca (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
blikuje v metaforo splošnega
občutja. Proti globalizacijskem
svetu se mora umetnost, literatura
še posebno, močno boriti: umet-
nik išče resnico, ki je lahko oseb-
na, potem pa postane splošna in
tedaj najbolj nevarna. Vsako delo
je za Čuka kot novo rojstvo, že ko
je napisal prvi roman, sploh si ni
predstavljal, kako se bo zgodba
razvijala, med pisanjem je izgubil
nadzor - “roman in pripoved
usmerjata pisatelja”. O splošnem
stanju slovenske skupnosti se je
vprašal, kako naprej, ali je rešitev
v ustvarjanju množičnega števila
govorcev slovenskega jezika?
“Vsaka manjšina, družba, večja ali
manjša, mora ne samo obvlado-
vati slovenski jezik, pač pa čutiti
pripadnost k določeni skupnosti,
občutek pripadnosti k jeziku je
premalo … V trenutku, ko se
vprašamo, ali sploh smo narodna
skupnost, je to začetek konca. Iz
narodne skupnosti postanemo je-
zikovna skupnost, iz jezikovne
skupnosti postanemo ne samo
folklora, ampak tudi nekaj druge-
ga … Slovenska manjšina ni več ti-
sto, kar je bila, potem ni manjšina.
Slovenska šola ni več tisto, kar je
bila, postala je jezikovni tečaj. Za
to pa ni kriv nihče drug, kot mi
sami, ker nismo več to, kar smo
bili oz. kar bi morali biti!... Vsi na-
rodi so prepoznavni za to, kar so,
mi pa želimo biti nekaj drugega.
Zanimivo”. Na vprašanje Roncel-
lijeve, kaj pomeni be-
seda “prah” v naslovu,
je avtor odgovoril, da je
prah lepa metafora
našega življenja, ki hre-
peni po optimizmu –
vedno lahko vidimo v
prahu sledove svojih
stopinj, prah ni izbrisal
vsega tistega, kar je bilo
v našem zgodovin-
skem in čustvenem za-
ledju, treba pa ga je od-
straniti, da lahko
zaživimo pristno in re-
snično življenje, in pri
tem je “književnost nevarna v
vseh časih, ker nima zadržkov,
skuša resnično govoriti resnico”!
Veliko priznanje za pisatelja Mari-
ja Čuka je letos tudi postavitev pa-
noja v prvem preddverju pred
vstopom v Gallusovo dvorano v
ljubljanskem Cankarjevem domu,
na katerem je zapisana kritiška
misel literarnega in gledališkega
kritika Mateja Bogataja, ki je za
najboljše prozno delo meseca ja-
nuarja izbral prav Čukov roman,
predstavil ga je, razčlenil in oce-
nil, pano pa je na ogled tisočem
obiskovalcem.
Katja Ferletič
Drugo predavanje v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo
v četrtek, 28. februarja 2019, ob 20. uri v dvorani Franca Močnika
v Gorici. Naturopatinja Katja Kogej bo govorila na temo:
Poiščimo naravne poti do zdravja. Predavateljica je po izobrazbi
etnologinja, diplomirala je tudi na Šoli za evolutivno
naturopatijo v Novi Gorici. Tretje predavanje bo 7. marca
(Domen Strmšnik), zadnje pa 14. marca (Sanja Rozman).
SD Sončnica / Predavanja 2019
V Štmavru je v torek, 
26. februarja, slavila
svoj 60. rojstni dan
VALENTINA FERI. 
Obilo zdravja, sreče in
lepih trenutkov še naprej
v življenju ji voščijo
VSI ČLANI DRUŠTVA 
SABOTIN
Kultura28. februarja 20198
V SNG Nova Gorica Idiomatic
Nenavadno, tudi zabavno iskanje
jezikovnega sporazumevanja
  er se esperanto, mešanica
evropskih jezikov, ni ob-
nesla, je angleščina posta-
la tisti vezni jezikovni člen med
različno govorečimi v kulturnih,
gospodarski, političnih, znan-
stvenih in še katerih krogih. Kaj
pa če tega jezikovnega “deus ex
machina” ne bi bilo, kako bi se
ljudje različnih narodnosti sploh
lahko sporazumevali? Morda pa
bi res potrebovali tak “stroj”, kot
nastopa v predstavi Idiomatic.
Ta čudežni stroj je tehnološka
novost, ki simultano, računal-
niško prevaja besede tistih, ki go-
vorijo, a jih drugi ne razumejo.
Prevod pogovora se prikazuje kot
projekcija na velikem ekranu. Ta
neverjetna naprava, ki premošča
jezikovne pregrade, naj bi pre-
magala vse ovire v komunikaciji
in pripomogla tudi k miru v sve-
tu.
Večjezična predstava Idiomatic,
pravzaprav “gledališki eksperi-
ment”, je nastala kot mednarod-
na koprodukcija. Pri njej so sode-
lovali Transquinquennal, Thea-
ter de de Liege in DC&J creation
(Belgija), Teatrul National Marin
Sorescu Craiova (Romunija),
Theatrede Choisy- le -Roi (Fran-
cija), Det Norske Teatret Oslo
(Norveška), European Theatre
Convention. Vzklila je v projektu
ETC European Theatre lab: Dub
it, none voice, many languages.
V tej svojevrstni “predstavi” na-
stopajo igralci petih oz. šestih ra-
zličnih narodnosti: George-Al-
bert Costea (Romunija), Anna
Galy (Belgija), Georg Peetz
K (Nemčija), Elisabeth Sand (Nor-veška), Miguel Decleire (Belgija)in Andrej Zalesjak iz SNG Nova
Gorica. Vsi akterji tega svoje-
vrstnega gledališkega prikaza so
soavtorji, saj so to posebno upri-
zoritev na podlagi zamisli sami
sooblikovali, zapisala pa jo je Ma-
ry Henry, ki jo je s skupino Tran-
squinquennal tudi režirala. Sno-
valci prevajalskega programa so
Multitel (Belgija) in Incesa (Ro-
munija). Na malem odru Sloven-
skega narodnega gledališča je bi-
la premierno uprizorjena v sre-
do, 13. februarja 2019, potem ko
so jo že odigrali v Romuniji (16.
maja 2018, Tearul National Ma-
rin Sorescu Craiova), na Nor-
veškem (7. junija 2018, Det Nor-
ske Teatret Oslo), v Franciji (31.
januarja 2019, Theatre de Choi-
sy-le Roi), v Belgiji (5. februarja
2019, Theatre de Liege). Nazad-
nje pa je pristala še v novogo-
riškem gledališču, kjer je imel vo-
dilno vlogo Andrej Zalesjak. Na
omenjenih tujih odrih je namreč
vsakič vodil predstavo domači
igralec. Na Slovenskem je Miguel
Decleire iz Belgije igral namesto
Norvežanke Elisabeth Sand. Ta
nenavadna gledališka uprizori-
tev, v kateri se malce razumeta le
po dva igralca (Nemec razume
romunsko, Romun francosko,
Belgijka švedsko, Norvežanka
švedsko in italijansko, Slovenec
pa zna malce nemščine in itali-
janščine), je uokvirjena v slove-
sno podelitev nagrade medna-
rodnega mirovnega inštituta
idiomaticu za prispevek k miru
v svetu. Prototip stroja naj bi
namreč znal simultano prevaja-
ti! Računalnik naj bi prepoznal
glasove, ločeval med jeziki in jih
po slovarski bazi sproti prevajal
ter misli projiciral na oder. A ta-
koj na začetku nastane zmeda,
ker stroj ne dela, kot bi moral, pa
še ti, ki ga predstavljajo, se med
seboj nikakor ne morejo spora-
zumeti. Povrhu vsega tudi ne
poznajo lokalnih navad. Skratka,
vse se začne v kar precejšnji
zmešnjavi, v katero se seveda za-
plete tudi gledalec, a potem po-
lagoma vse steče tudi s pomočjo
publike. V Novi Gorici je nekaj-
krat na oder, na povabilo igral-
cev, iz publike stopila pesnica Pe-
tra Koršič. Upoštevajoč njeno
sproščenost, je zelo verjetno, da
je že vnaprej vedela za ta svoj
“nastop”. Še drugi gledalci so se
sicer bolj zadržano oglašali iz
dvorane, ko je bilo treba npr. iz
nemščine pomagati prevajati pe-
sniške stihe. Kratka, v tekočem
tempu prikazana gledališka ski-
ca, pri kateri ob koncu (v resnici
ni nikakršnega konca!) igralci
gledalce povabijo na pokušnjo
koktajla in specialitete (na novo-
goriškem odru je George-Albert
Costea naredil južnoromunsko
sladico; na drugih tujih odrih pa
so pokusili tudi joto, ki jo je pri-
pravil Zalesjak), je ponudila tudi
nekaj humornih trenutkov,
predvsem ko je stroj v slo-
venščino prevajal tuje reke in re-
Nočna vožnja v Jeruzalem - Izbrane pesmi
1964–2018
Zbirka Nočna vožnja v Jeruzalem Leva
Detele ponuja presek skozi avtorjevo
večdesetletno pesniško ustvarjanje. Ob
izboru nekaterih preoblikovanih pesmi
iz dosedanjih pesniških zbirk je
predvsem v drugem delu knjige
objavljena bogata Detelova pesniška
bera iz najnovejšega časa. Skozi
številne življenjske premene išče avtor
pot iz stisk in nedonošenosti navzgor v
duhovni Jeruzalem prenovljenega
življenja v novem humanem času.
Prednaročilo na spletni strani
www.zalozba-fran.com
Prednaročila sprejemajo do 31. 3. 2019
tudi po e-pošti na prodaja@zalozba-fran.com ali po navadni pošti:
Založba Fran, Brateläckerstraße 8, 9020 Klagenfurt Celovec, Avstrija
(Založba Fran, Celovec, 2019, ISBN 978-3-902832-17-7)
Zbirka izide 2. aprila 2019 ob avtorjevi osemdesetletnici.
Redna cena 19 evrov, prednaročniška cena 15 evrov.
Izbrane pesmi Leva Detele
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (41)
Nadporočnik Dr. Kumičić (1)
Časopis Slovenec je 27. oktobra 1917 objavil
prekrasno in ganljivo pesem v hrvaščini nad-
poročnika dr. Kumičića z naslovom Soči. Že
od prve kitice je jasno, da je avtor dobro poz-
nal istoimensko pesem goriškega slavčka Si-
mona Gregorčiča. Izvirnik v hrvaščini najdete
na priloženi sliki. V prostem prevodu se glasi:
Soči
Reci mi, reka opevana, kaj šepetajo
tvoje tihe vode, ko srečajo Jadran
v vedrih in zvezdnatih nočeh?
Reci mi, Soča, povej, čutiš tisto kri,
ki pordi srebro tvojih valov, slisiš
tisto vpitje, ki duši šum tvojih
tolmunov, žuborenje tvojih tokov?
Soča! Jaz slišim glas tvojih voda,
razumem šum tvojih valov:
Ti jočeš, Soča! Tvoja voda so solze …
Iz tvojih globin odmeva jok črnih vdov,
ječanje zapuščene ljube,
vreščanje sirot …
Na tisoče je padlo tvojih junaških braniteljev,
na tisoče slavno je umrlo na tvojih
strmih bregovih in ti jočeš in žaluješ
z njihovimi dragimi, ki jih vsako zoro
in vsak večer zaman čakajo tam daleč
na rodnem domu … z radostjo in grozo v srcu
…
Ne jokaj, Soča! Ne žaluj, reka krvava!
Opevaj hrabrost, junaštva in trdno vero voja-
kov,
ponesi njihovo slavo do širokega,
svobodnega morja …
Ne jokaj, Soča! … Aheron si ti in Kocit
za Italijana … Grozote obeh rek črnega,
pustega Hada v sebi strašne kriješ:
bridkost, bolečino in temo cesarstva brez upa.
Ne žaluj, Soča! … V megli, ki spremlja
tvoj tek, zasičeni z vonjem krvi, usodni
glasovi šepetajo: “Lasciate ogni speranza”!
Pustite vsako upanje, vi lažni potomci
Rima, revni, bedni in slepi, žrtvovani
bledi smrti …
Soča! Ti krvava reka slave! Ne jokaj!
Ne žaluj! Poraja se dan zmage! Junaštva
opevaj in hrabrost in trdo vero vojakov,
ponesi njihovo slavo do širokega,
svobodnega morja …
Nadporočnik Dr. Kumičić
Naša armada je v tistih dneh
združila moči z nemškim cesar-
stvom in je italijanskim zavoje-
valcem v zadnji soški bitki do-
končno polomila krila. Dan prej,
v istem časopisu, najdemo članek
z naslovom Dvanajsta soška bit-
ka. Avtor članka z izbranimi be-
sedami opisuje odrešujočo in
težko pričakovano zmago: “Po
celi Avstriji in posebno še v naši
ožji domovini bodo vsi srčno
pozdravili uspeh naših čet in njih
zaveznikov, ki so ga dosegli že ta-
koj v začetku ofenzive. Naša mo-
narhija ima le še na italijanski
fronti sovražnika na naših tleh.
Kakor vse kaže, bo sedaj ta so-
vražnik tudi od tu prepoden. Od
vseh sovražnikov so nam bili Ita-
lijani najbolj nesimpatični.
“Združena kraljevina” je pohlep-
no gledala na južno Tirolsko, na
naše slovenske primorske dežele
in na naše ponosno
pristanišče Trst. Rovarjenje ireden-
tistov je venčal očitni napad. Naša
monarhija se je morala ob italijan-
ski vojni napovedi boriti z mnogimi
sovražniki. /…/ Sedaj je že davno na-
pravljen red”.
Vprašali smo se, kdo je
bil avtor te prelepe pe-
smi. Vsi indici kažejo, da je pesem napisal
hrvaški književnik dr. Tomo Kumičić. Rodil se
je leta 1885 v Zagrebu. Oče Eugen Kumičić je
bil književnik in politik, “pravaš”, torej pri-
padnik hrvaške Stranke prava. Bil je
rojen v Brseču, v Istri, kjer je sode-
loval s krogom ljudi, ki so ščitili
hrvaške narodne interese pred bre-
zobzirnim italijanskim pritiskom.
Leta 1884 je bil izvoljen v hrvaški
sabor, v katerem je izstopal kot oster
nasprotnik promadžarske politike,
ki je v 19. stoletju postala zelo agre-
sivna (o tem je že pol stoletja prej
poročal tudi blaženi Anton Martin
Slomšek v svojem potopisu po
Hrvaški). Tomova mati je bila Mari-
ja Maršić, hrvaška književnica, no-
vinarka, publicistka, prevajalka in
dobrodelka (še posebej med prvo
svetovno vojno) iz posestniške pra-
vaške družine iz Varaždina (tudi ona
je bila članica Stranke prava). Bila je
med ustanovitelji društva Hrvatska žena, pisa-
la je za razne časopise (Iskra, Katolička Dal-
macija, Hrvatska, Hrvatsko pravo, Hrvatska
Kruna, Novi viek, Prosvjeta). 
Hrvaški pisatelj Tomo Kumičić, avtor pesmi
“Soči”, je napisal več romanov, med temi
roman “Olga d. d. ”.
Članek časopisa Slovenec z dne 26. oktobra 1917.
Marija Kumičić roj. Maršić, hrvaška
književnica, novinarka, publicistka, prevajalka
in dobrodelka iz posestniške pravaške družine
iz Varaždina. Bila je mati Toma Kumičića.
Kip književnika in politika Eugena Kumičića, očeta Toma Kumičića, v
Zagrebu
Pesem Soči nadporočnika dr. Kumičića,
objavljena v časopisu Slovenec z dne
27. oktobra 1917
Dimitri Tabaj
kla, ki seveda v dobesednem pre-
vodu ne pomenijo nič, nimajo
ne repa ne glave. Vsak narod, kot
znano, po svoje pove kakšno mo-
dro resnico, ki korenini v davnih
izkušnjah, te pa so se ohranile po
ljudskem izročilu kot pregovori
in reki. Komičen trenutek, pa tu-
di malce strašljiv, je tisti, ko se
stroj samodejno začne pogovar-
jati z nastopajočimi in po svoje
“razmišljati”. Morda se bo kdaj v
prihodnosti to res uresničilo, gle-
de na to, da se zmeraj bolj pamet-
ni roboti že močno približujejo
človeku oz. ga kje že prekašajo,
kot npr. tisti, ki jih uporabljajo
kirurgi.
Mednarodni multimedijski,
multikulturni gledališki eksperi-
ment Idiomatic (projekt medna-
rodne gledališke mreže evrop-
skih gledališč, ETC) je bil za igral-
ce, kot je povedal Zalesjak, zelo
pozitivna izkušnja, tudi ob spoz-
navanju drugačnih gledaliških
realnosti, ki so bolj ali manj od-
prte za novosti v gledališki umet-
nosti oz. bolj zasidrane v kla-
sično gledališko poustvarjalno
delo. Vsekakor je zanimiv tudi za
gledalce že zaradi koncepta kot
takega, ki razpira drugačne
načine uprizarjanja in mimogre-
de tudi pokaže, kako gledališke
stvaritve sprejema publika na
Vzhodu ali Zahodu in kako se
sploh obnaša ob prikazani jezi-
kovni zmedenosti in koliko je
pripravljena sodelovati pri raz-
motavanju in tolmačenju vsebi-
ne.
V Novi Gorici je publika Idioma-
tic dobro sprejela, kot so jo tudi
drugod, in se pri tem tudi zaba-
vala, zraven pa se zamislila v no-
ve možnosti, ki jih ponuja ne-
nehno se razvijajoča tehnologija,
pa tudi v to, kakšno silno spo-
ročilno moč ima jezik. Če ta
zmanjka, je sporazumevanje do-
sti bolj težavno, pa še do nespo-
razumov lahko pride.
Iva Koršič
Foto SNG Nova Gorica / Peter Uhan
Kultura 28. februarja 2019 9
Revija Mladika gost v Ljubljani
V Galeriji Družina, Krekov trg 1, v Ljubljani bo v četrtek, 7. marca, ob 11. uri
srečanje Mladika v letu 2019. Uredniki in sodelavci revije ter založbe
Mladika iz Trsta bodo spregovorili o svojem delu in aktualnih temah v
reviji.
Razpis za izvirno radijsko igro
“Odpuščanje ne spreminja preteklosti, širi pa prihodnost”. (Paul Boese)
Ob slovenskem kulturnem prazniku 2019 razpisuje Radijski oder
nagradni natečaj za izvirno radijsko igro.
Natečaj prireja v spomin na dolgoletno igralko in režiserko Marjano
Prepeluh.
Pogoji natečaja:
- radijska igra mora biti izvirna in še neobjavljena
- tema radijske igre naj bo ODPUŠČANJE
- dolžina radijske igre naj ne preseže 50 minut
- vsak avtor lahko na ta natečaj pošlje največ tri svoje izvirne in še
neobljavljene radijske igre
Svojo radijsko igro mora avtor poslati najkasneje do 30. 4. 2019 na tak
način:
1. s priporočeno pošto (velja poštni žig datuma oddaje) na naslov: Radijski
oder, ul. Donizetti 3, 34123
Trst. V ovojnici mora biti radijska igra, poleg nje pa še zaprta kuverta, na
kateri je napisana šifra avtorja.
V kuverti naj bodo tile avtorjevi podatki: ime in priimek avorja, naslov
njegovega bivališča,
telefon ali mobilni telefon, elektronski naslov.
2. ali preko elektronske pošte na naslov radijski. oder@gmail. com. V tem
primeru mora elektronsko
sporočilo vsebovati dva pdf-dokumenta: v enem je besedilo radijske igre,
v drugem zgoraj navedeni podatki avtorja s šifro.
Predvidene nagrade so:
1. nagrada - 1.000 evrov
2. nagrada - 800 evrov
3. nagrada - 500 evrov
Komisija bo zmagovalce razglasila na javnem kulturnem dogodku.
Udeležba na tem natečaju predvideva tudi soglasje avtorja za realizacijo
in objavo izvirne radijske igre.
Kratke
  aje je “smeh najboljša te-
rapija” za vsesplošno do-
bro počutje. V to gotovo
verjamejo organizatorji trije-
zičnega festivala komičnega
gledališča Komigo. Ta edin-
stveni tovrstni abonmajski
niz, ki ponuja vrsto gleda-
liških ljubiteljskih in poklic-
nih predstav v slovenščini,
italijanščini in furlanščini,
jezikih, ki se že od nekdaj
prepletajo na tem našem
malem, a bogatem kultur-
nem prostoru, bo letos
šestnajstič zapored razveselil
ljubitelje komedijskih del.
Tudi letošnji Komigo prireja
Kulturni dom Gorica v sode-
lovanju z Zvezo slovenskih
kulturnih društev; Kultur-
nim domom Nova Gorica;
Špas teatrom Mengeš; Gla-
sbeno matico in s kulturni-
mi društvi: KD Sovodnje; KD
Briški grič, Števerjan; KD O.
Župančič, Štandrež; KD Kras in
Jezero, Doberdob; Forumom za
Gorico; ŠZ Dom Gorica; Zdru-
go Coop Alleanza 3,0, pa še s
kom. Pokrovitelji projekta so
B občine Gorica, Sovodnje obSoči, Doberdob, Nova Gorica,Dežela FJK, Slovensko kulturno
gospodarska zveza, Urad Vlade
Republike Slovenije za Sloven-
ce v zamejstvu in po svetu, Go-
riška trgovinska zbornica ter
Fundacija Goriške hranilnice.
Program Komigo 2019 sestavlja
enajst predstav oz. kulturnih
dogodkov. Predstavili so ga v
četrtek, 21. februarja, v mali
dvorani goriškega Kulturnega
doma predsednik tega sloven-
skega hrama, ki ima na stežaj
odprta vrata za vse narodne re-
alnosti Goriške, Igor Komel,
Maša Braini in Alida Passon.
Komel je razčlenil letošnji raz-
noliki program Komigo, ki ga
bosta uvedli dve ljubiteljski
gledališki predstavi izven abon-
maja. Organizatorji Komigo
namreč podpirajo domače pro-
dukcije. Tako se bo (oz. se je)
spored začel v ponedeljek, 25.
februarja, ob 20.30 s predstavo
Nona v izvedbi Gledališke sku-
pine KD Sovodnje v režiji Kri-
stine Di Dio. O njej je na krat-
ko poročala Alida Passon, ki si-
cer ni hotela razkriti vsebine.
Povabila je na ogled dela, pri
igranju katerega se igralci zelo
zabavajo, zato upa, da se bodo
tudi gledalci. Grenka komedija
je premiero doživela v decem-
bru, sledile so ponovitve pri
nas in v Sloveniji. 8. marca
(dan žena!) bo predvsem žen-
ski del publike zanimala pred-
stava, Diario di una casalinga.
V tem monologu nastopa
srbska igralka Ksenija Martino-
vić. Izven abonmaja bo tudi
koncert Music event: nastopil
bo orkester University of Bri-
stol chamber choir and orche-
stra iz Velike Britanije v nedel-
jo, 14. aprila, ob 18. uri. Pred
njim pa bo pod vodstvom Jarija
Jarca zapel Mladinski pevski
zbor Anakrousis iz Trsta.
Redne abonmajske predstave
Komigo se bodo začele v pone-
deljek, 18. marca (vse bodo ob
20.30). Produkcijska hiša Pro-
spot iz Radovljice, ki je na oder
že postavila muzikala Mamma
mia in Briljantina, bo odigrala
glasbeno komedijo Nune v ak-
ciji. V njej nastopajo: Gojmir
Lešnjak – Gojc, Simona Vodo-
pivec, Alenka Godec, Marjan
Bunič, Lea Bartha Pesek. Dne
29. marca bo na vrsti avtorska
predstava Priznam v produkciji
Agencije PijaR (Slo). Vloge v
njej igrajo znane igralke: Mar-
jana Brecelj, Zvezdana Mlakar,
Tina Gorenjak, Aleksandra Bal-
mazović, Maja Merljak. Dina-
mitke je naslov glasbenega
večera, ki ga bodo izoblikovale
temperamentne slovenske gla-
sbenice Alenka Godec, Simona
Vodopivec Franko in Damjana
Golavšek. Zapele bodo prired-
be raznih pesmi in popevk iz
slovenske zakladnice, pa tudi
hite iz muzikala Mamma mia!
. Imitatorske veščine bo Luca
Virago pod naslovom La notte
delle stelle (Noč zvezd) prika-
zal v sredo, 17. aprila. V torek,
7. maja, bo s svojo gostobe-
sedno privlačnostjo napolnila
dvorano Catine alias Caterina
Tomasulo, južnjakinja, ki se je
navzela furlanskega duha.
Predstavila bo Catine show –
Mats di lea. V ponedeljek, 28.
maja, bi s svojim monologom
poštarja Pismo rosno, ki je na-
stal v Špas teatru, moral biti
prisoten Boris Kobal. V četrtek,
6. junija, bo Šentja-
kobsko gledališče Lju-
bljana v režiji Gojmir-
ja Lešnjaka – Gojca
uprizorilo Petelinji
zajtrk. V torek, 11. ju-
nija, se bo Komigo
končal s predstavo
Predis v italijanščini
in furlanščini. Uprizo-
rilo jo bo gledališče
Teatro Incerto - CSS
Teatro Stabile di Inno-
vazione del FVG. Kot
je namignil Komel, bo
morda Komigo v sep-
tembru navrgel še pre-
senečenje.
Pred samo predstavitvijo pro-
grama se je Komel obregnil ob
netočno poročanje medijev (Il
Piccolo in Primorski dnevnik)
o številu prireditev, ki so bile v
sezoni 2017-2018 v Kulturnem
domu. Navedeno število niti
zdaleč ne odraža resnične
množice kulturnih dogodkov
(teh je bilo 266!), ki so potekali
v tem goriškem kulturnem hra-
mu. Tako zavajajoče statistično
nizanje podatkov ni koristno
nikomur!
O cenah abonmaja, ki ostajajo
enake kot lani, je poročala
Maša Braini. Cena abonmaja
znaša 70 evrov (redni), 60
evrov (znižani, upokojenci, štu-
denti in brezposelni). Posamez-
ne vstopnice: redne 15 evrov,
znižane 10 evrov. Vpisovanje
abonmajev poteka pri blagajni
Kulturnega doma v Gorici vsak
delavnik od 9.00 do 13.00 in
od 15.00 do 18.00. Cena za Mi-
ni abonma, (La notte delle stel-
le, Catine, Predis, koncert)
znaša 30 evrov.
Podrobnejše informacije na
uradu Kulturnega doma v Go-
rici (tel. +39 0481 33288, in-
fo@kulturnidom.it).
IK
JEZIKOVNICA
Prešernove nagrade in Prešernovi
nagrajenci
Februar se že poslavlja, jaz pa sem vam dolžna
še temo, ki se navezuje na začetek tega meseca
in sem jo napovedala v prejšnji Jezikovnici,
namreč – Prešernove nagrade. Nagrade in priz-
nanja oz. poimenovanja odlikovanj in špor-
tnih trofej, kot piše v Pravilih Slovenskega
pravopisa 2001 v členu 152, sodijo v stvar-
na občna imena, zato zanje ne velja samo-
dejno, da bi se prva beseda poimenovanja
pisala z veliko, saj niso lastna imena.
Zato imamo takšno, za marsikoga nelo-
gično, pravilo, da se moško ime Oskar piše
z veliko začetnico, filmska nagrada oskar pa
z malo. Primer: Film o Oskarju Schindlerju
je prejel kar nekaj oskarjev, tudi oskarja za
najboljši film. Na Festivalu slovenskega fil-
ma podeljujejo nagrade, ki so ime dobile
po znamenitem slovenskem filmu Vesna –
seveda se v tem primeru vesna piše z malo,
pa čeprav je ime nagrade, po čemer bi
večina sklepala, da se piše z veliko. Primer: Na-
grajenka Prešernovega sklada Maruša Majer je
za glavno vlogo v filmu Ivan prejela vesno. Tu-
di poimenovanje prestižne nagrade za najboljši
roman, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo,
izhaja iz slovanskega bo-
ga Kresnika, a se piše –
kresnik. Primer: Lani je
kresnika za roman In
ljubezen tudi prejel Dra-
go Jančar.
Našteta poimenovanja
nagrad so enobesedna
in izhajajo iz osebnih
imen: oskar, vesna in
kresnik. A tudi v večbe-
sednih poimenovanjih
ni nujno, da se prva be-
seda zapiše z veliko, na-
sprotno – pravilno je z
malo. Tako predsednik
Republike Slovenije med
drugim podeljuje jabol-
ko navdiha in zlati
častni znak svobode Re-
publike Slovenije – tega je prav na Prešernov
dan prejel slovenski pisatelj iz avstrijske Ko-
roške Florjan Lipuš. Odličje z imenom zlati
znak v Sloveniji podeljujejo različne ustanove,
med drugim še Inštitut Josef Stefan pa Javni
sklad za kulturne dejavnosti Republike Sloveni-
je in nekatere občine, v vseh primerih je pravi-
len zapis prve besede z malo, torej: zlati znak
Jožefa Stefana in zlati znak Javnega sklada za
kulturne dejavnosti.
Do sem vse vsaj približno jasno, kajne? Kje se
torej zaplete? Težava se namreč pojavi, ker pri
poimenovanjih nekaterih odlikovanj nastopi
svojilni pridevnik, ki pa ga seveda pišemo z ve-
liko: Prešernova nagrada, Jenkova nagrada,
Bloudkova plaketa, Zoisova nagrada in Zoisovo
priznanje, Čopova diploma, Goropevškova listi-
na itd. Da se prva beseda poimenovanja Prešer-
nova nagrada piše z veliko, se nam lahko zdi lo-
gično, če se spomnimo, da pišemo tudi Prešer-
nov dan z veliko. Tako imamo veliko začetnico
tudi v besednih zvezah Prešernov nagrajenec in
nagrajenec Prešernovega sklada,
saj gre v obeh primerih za svo-
jilni pridevnik Prešernov. Če bi
zapisali, da je dobil prešerna,
kar pa se, resnici na ljubo, v slo-
venščini ne rabi, bi zapisali z
malo, kot se včasih malo za
šalo, malo zares zapiše, ko kdo
dobi Nobelovo nagrado, dobil
je nobela. Tudi zapis nagrada
Prešernovega sklada je pravilen.
V vseh primerih, bodisi ko je
beseda nagrada na prvem bodisi
na drugem mestu, se piše z ma-
lo.
Nerazumljivo? Nesmiselno?
Hja, je že tako, da veliko začet-
nico pripisujemo tistemu, za kar
menimo, da ima dodano vred-
nost, in nagrade so že taka stvar,
kajne? Tudi če jih bomo pravopisno pravilno
zapisali z malo, jim s tem vrednosti ne bomo
odvzeli, brez skrbi.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku
za slovenistiko Fakultete za humanistične študi-
je Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pra-
vopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja,
o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko
pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si
ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 56
Kulturni dom Gorica / Komigo
Sprostitev ob komedijskih
zmešnjavah
Novi Kinoateljejev izobraževalni projekt
Izražanje preko eksperimentiranja
  zobraževalni projekt
Izražanje preko eksperi-
mentiranja / Sperimentare
per esprimersi, ki ga Kinoatel-
je razvija med slovenskimi
šolami v Italiji v letu 2019,
želi mladim približati boga-
stvo govorice gibljivih podob
s pomočjo eksperimentalnega
filma - njegova vznemirljiva
oblika filmskega izraza spod-
buja angažirano lastno razbi-
ranje videnega in slišanega ter
hkrati kliče po svobodnem
razmišljanju in zaznavanju iz-
ven utečenih vzorcev. Mladim
bo s projekcijami v kinu po-
nudil priložnost, da spoznajo
različne prakse eksperimen-
talnega filma doma in v tujini
ter jih preko filmskih delavnic
izzval k eksperimentiranju in
raziskovanju lastnih govoric.
Projekt Izražanje preko ekspe-
rimentiranja / Sperimentare
per esprimersi je del nacional-
nega načrta Film v šolah, ki
ga podpira MIUR - Ministrstvo
za šolstvo, univerzo in razi-
skovanje in MIBAC - Mini-
strstvo za kulturo v Italiji. Se-
stavljata ga dve področji delo-
vanja, prvo je osredotočeno
na izobraževanje učnega
osebja in strokovnih mentor-
jev preko seminarjev, drugo
pa na ogled filmov v kinodvo-
ranah ter na izvedbo posa-
meznih delavnic na šolah in
izven šol.
Na prvem predavanju, ki bo v
četrtek, 21. 3. 2019, ob 16.00 v
Mediateki “Ugo Casiraghi’’ v
Gorici, bo strokovnjak s po-
dročja filmskih arhivov Mirco
Santi iz bolonjskega združenja
Associazione Home Movies
razkril vse skrivnosti ustvar-
janja filmskih zapisov na
8mm, super 8mm in 16mm
trakovih, njihovega hranjenja
ter možnosti ponovne upora-
be. Predstavljena bo kreativna
raba posnetkov na ozkih for-
matih (8mm, super 8mm,
16mm), na katerih slonijo
evropski in ameriški eksperi-
mentalni filmi iz povojnega
obdobja. V soboto, 23. marca,
od 10.00 do 13.00 bo eksperi-
mentalni preizkus, delavnica
barvanja na 16mm trak, ki
vključuje tudi projekcijo na-
stalega filma v kinodvorani in
njegovo zvočno spremljavo v
živo. Delavnica je namenjena
mladim vseh starosti in je
brezplačna, potrebna je pre-
dhodna prijava
(press@kinoatelje.it).
V septembru načrtujejo drugi
del izobraževalnega seminar-
ja, na katerem bodo v goste
pripeljali kuratorja in avtorja
zanimivih strokovnih refleksij
o eksperimentalnem filmu in
njegovem vključevanju v izo-
braževalne programe Alejan-
dra Bochmanna in hkrati pri-
sluhnili dobrim praksam tako
doma kot v tujini.
Za podrobnejši opis dogodkov
si lahko zainteresirani ogleda-
jo spletno stran
www.kinoatelje.it ali pa se
obrnite na vodjo projekta Ma-
tejo Zorn.
I
Alida Passon, Igor Komel in Maša Braini
Tržaška28. februarja 201910
Sto let pod Italijo
Rubrika Fokus je v reviji Mladika vsakokrat namenjena večglasni
obravnavi kakšnega aktualnega vprašanja. V prvi letošnji številki
nosi skupni naslov Sto let pod Italijo. Objavljenih je sedem
člankov o vzponih in padcih naše narodne skupnosti od leta
1918 do danes na demografskem, šolskem, cerkvenem,
jezikovnem in književnem, glasbenem ter likovnem področju,
svoj članek pa ima tudi Benečija, ki je sicer v mejah italijanske
države že od leta 1866.
Razmišljanja so napisali tržaški zgodovinar Piero Purič, beneški
sociolog Riccardo Ruttar, časnikar iz Kanalske doline Luciano
Lister, goriški javni delavec in šolnik Peter Černic, tržaški
zgodovinar Tomaž Simčič, tržaška književnica Majda Artač
Sturman in tržaški glasbenik ter publicist Aleksander Rojc.
Spričo aktualnosti obravnavane tematike sta se Društvo
slovenskih izobražencev in Mladika odločila, da prihodnji
“ponedeljkov večer”, 4. marca, posvetita razgovoru z avtorji
razmišljanj. Začetek ob 20. uri v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti
3 v Trstu.
Povišanje davka na smeti v občini 
Devin Nabrežina
“Zmeden potek seje devinsko-nabrežinske Komisije za
prozornost, ki je obravnavala afero zaradi povišanja občinskega
davka za odvažanje smeti (Tari), je le dolila novega olja na ogenj
polemike, ki se vije že dalj časa. Kot opozicija v občinskem svetu
smo večkrat izpostavili vrsto kritičnosti, ki zadevajo upravljanje
davka na smeti. Nesporno je, da morajo občani v celoti kriti
stroške, ki jih zahteva odvažanje smeti in se dejansko v letih le
večajo. Prejšnja levosredinska uprava župana Vladimirja Kukanje
je nekaj let ohranila nespremenjene vsote in razliko, tako
zagotavljajo prejšnji upravitelji, črpala iz prihodkov od odkrivanja
takih, ki so plačevali nič ali premalo. To prizadevanje gre
nadaljevati, saj je prav, da vsakdo plača na osnovi jasnih
kriterijev in v skladu z logiko družbene solidarnosti. V tem smislu
smo zahtevali, da bi povišanje davka ne prizadelo družin z
nizkimi dohodki in s številnimi otroki. Prav tako zahtevamo, da
bi izboljšanje ločenega zbiranja odpadkov privedlo do
postopnega nižanja tarif,  ki
bremenijo občane in družine.
Podjetje Isontina Ambiente, ki ima
na osnovi desetletne pogodbe v
zakupu odvažanje odpadkov, ponuja
dober servis. Moramo pa nujno
izboljšati odstotek sortiranja, kar
lahko dosežemo le s pomnoženim
informiranjem in motiviranjem
občanov, da predstavlja ločevanje
odpadkov visoko etično dejanje, ki
se na koncu lahko obrestuje s
konkretnim nižanjem stroškov.
Zaradi povedanega smo kot
občinski svetniki opozicije mnenja, da je golo kazanje s prstom
na prejšnjo upravo neodgovorno in vsekakor ne rešuje problema
še vedno prenizkega ločevanja odpadkov. Prejšnja uprava
župana Kukanje se je potrudila in z evidentiranjem nove družbe
dejansko v letih pomembno izboljšala odstotek sortiranja.
Nepričakovan dodaten račun, ki so ga občani prejeli med
božičnimi prazniki (številni so ga prejeli pozno in nemalo je takih,
ki opozarjajo na napake), gotovo ni prispeval k boljšemu odnosu
z upravo. Zato smo kot politična manjšina v občinskem svetu
sklenili, da v prihodnjih tednih priredimo eno ali več javnih
skupščin, da se z občani odkrito pogovorimo na osnovi realnih
podatkov ter posledično izpostavimo želje in pričakovanja naših
ljudi. Predstavnike sedanjega občinskega odbora smo že
povabili, naj se nam pridružijo”. / Igor Gabrovec, občinski svetnik
SSk - Lista Skupaj - Insieme
Kratke
  Društvu slovenskih izo-
bražencev je bilo v pone-
deljek, 18. februarja 2019,
na sporedu slovesno podeljevan-
je nagrade Nadja Maganja. Ob
tem dogodku je običajno srečan-
je preplavilo sončno in toplo
vzdušje, saj je bila osrednja gostja
večera sestra Gabrijela Koncilja,
ki je prejela nagrado skupno s so-
sestrami Kongrega-
cije šolskih sester
svetega Frančiška
Kristusa Kralja. 10.
nagrado Nadja Ma-
ganja pa je dvignila
kot sestra z najsta-
rejšimi zaobljuba-
mi. Prijeten večer
se je začel s petjem
zborčka otrok pod
vodstvom sestre
Karmen, ki je po-
novno dokazala
svoj izredni dar za
vodenje pevskih
zborov, saj so otro-
ci s svojim čudovi-
tim petjem na čast slavljencem
ganili vse prisotne.
Kot sta uvodoma povedala pred-
sednik DSI, Sergij Pahor, in čla-
nica komisije, Maja Lapornik,
priznanje v spomin na prezgodaj
preminulo Nadjo podeljujejo:
Nadjina družina, Slovenska za-
mejska skavtska organizacija,
Skupnost sv. Egidija in Društvo
slovenskih izobražencev. Gre za
organizacije, v katerih se je po-
kojnica razdajala na družbenem,
socialnem in kulturnem po-
dročju in katerim so skupne
vrednote: nesebična pomoč
bližnjemu, vera, iskanje resnice
in pa zavzemanje za slovenstvo.
Nagrado komisija vsako leto po-
deljuje ženski ali skupini žensk,
ki se odlikujejo po svojem delu
na omenjenih področjih. S po-
delitvijo tega priznanja javno va-
lorizirajo njihovo delo, ki je
večkrat skrito, v javnosti skoraj
V neopaženo.Prav za take vrste dela gre pri šol-skih sestrah. Sestra Gabrijela in
njene sosestre delujejo v Trstu že
70 let požrtvovalno, v popolni
skromnosti in tišini, brez vsakega
razkazovanja. Toda kakšen po-
men ima njihovo delovanje za
našo slovensko skupnost! Bile so
v moralno in vsestransko oporo
mnogim staršem, ki so svoje
otroke vpisali v naše slovenske
šole. Skozi vsa ta leta so v popol-
danskih urah pomagale pri učen-
ju mnogim generacijam šolarjev
in študentov (posebno socialno
ogroženim). Dodatno kakovost
njihovemu pedagoškemu delu
dajejo prav notranji žar, s kate-
rim ga opravljajo, in iskrena lju-
bezen do mladih, dobrota, od-
prtost in posluh zanje. Mnogi, ki
poznajo “sestro Gabrijelo”, kot ji
vsi pravijo, vedo, da je nagrada
šla v res zaslužne roke. Vse svoje
bogato življenje je posvetila raz-
dajanju v okviru svojega poklica
in še daleč preko “poklicne
dolžnosti”: pri sestri Gabrijeli
imaš občutek, da ima vse ljudi
iskreno rada, svojo pozitivnost,
posluh do sočloveka, z enobese-
do - ljubezen - popolnoma na-
ravno izraža na vsakem koraku;
vsak se v njeni bližini čuti spre-
jetega (lahko bi rekli, da krščan-
sko ljubezen res “živi”). Lastno-
sti, kot sta skromnost oz. neraz-
kazovanje, mnogi ljudje zamen-
jujejo s pomanjkanjem kakovo-
sti. Vendar to skoraj nikoli ne
drži. Prav šolskim sestram je v
pomoč pri delu strokovna podla-
ga na pedagoškem področju, saj
so univerzitetno izobražene (se-
stra Gabrijela je npr. študirala li-
terarne predmete na papeški uni-
verzi Maria Assunta v Rimu). Kot
je bilo slišati iz ust skavtske vodi-
teljice Vlaste Novak, ki je govori-
la o svojih neposrednih iz-
kušnjah, je bila sestra Gabrijela
steber zanjo in za mnoge mlade
v otroški dobi in v težavnih letih
odraščanja. Njena pomoč pa je
presegala običajne okvire, saj je
šlo tudi za moralno oporo in
predvsem za “poslušanje s
srcem”.
Zelo zanimivo je 84 let dolgo
življenje sestre Gabrijele. O njem
in zgodovini reda, ki mu pripada,
je na slavnostnem večeru govo-
rila profesorica Majda Cibic in
poslušalcem razkrila marsikatero
nepoznano podrobnost. Izvedeli
smo, da se je sestra Gabrijela ro-
dila v družini s petnajstimi otroki
v bližini Kamnika, se po drugi
svetovni vojni z družino preselila
na avstrijsko Koroško,
tam pa v Št. Petru v Rožu
pristopila k šolskim se-
stram. Minilo je skoraj 70
let, odkar je sestra Kon-
cilja v letu 1961 vstopila
v redovniški poklic reda
šolskih sester Kristusa
Kralja, leta 1975 pa je na-
redila večne zaobljube.
Tudi Kongregacija šolskih sester
svetega Frančiška Kristusa Kralja
slavi letos okroglo obletnico: mi-
nilo je namreč 150 let, odkar je
škof Stepišnik v Mariboru leta
1869 imenoval Margarito Puhar
za prvo vrhovno predstojnico
novoustanovljene Kongregacije.
Pa še eno okroglo obletnico
obhajajo tržaške šolske sestre,
namreč 70 let,
odkar jih je ko-
munistična ju-
goslovanska
oblast, kljub nji-
hovim nepre-
cenljivim zaslu-
gam, pregnala iz
Maribora. Zapu-
stiti so morale
tamkajšnje zelo
uspešno učitel-
jišče, potem pa
še samostan v
Tomaju in so po-
stale begunke.
Takrat so se pre-
selile v Trst; tu
poleg že omenjenih zaslug na
pedagoškem področju že veliko
let skrbijo tudi za zadnje življen-
jsko obdobje, saj skrbijo tudi za
starostnike.
Po izročitvi priznanja je na slove-
snosti v DSI sestra Gabrijela s sebi
lastno duhovitostjo in živahno-
stjo opisala nekaj zanimivih epi-
zod iz svojega bogatega delovan-
ja najprej v Rimu, Trstu, potem
pa tudi pri misijonskem delu v
Egiptu.
Ob koncu so slavljenkam zapeli
še mladi fantje, člani zbora iz De-
vina - Nabrežine pod vodstvom
Mirka Ferlana.
V časih, ko v javnost pronicajo in
odmevajo predvsem senzaciona-
listične (navadno negativne) no-
vice, smo končno ob podelitvi
nagrade Nadje Maganje lahko
poudarili tudi dolgo in tiho, hva-
levredno delovanje sester.
Anka Peterlin
TKS / Kava s knjigo: gost Mitja Zupančič
Kako živeti na morju 
in ga spoštovati
  a februarski Kavi s knji-
go je bil gost morski ra-
ziskovalec, založnik
knjig in urednik spletnega časo-
pisa eMorje. com Mitja Zu-
pančič, ki je prisotnim predstavil
svoja dela, tudi zadnjo pesniško
zbirko V meni je morje, ter raz-
kril, od kod ljubezen do morja.
Gost, ki se je pogovarjal z ured-
nico Mladike Nadio Roncelli,
ima Trst neskončno rad, saj ga
redno obiskuje, in kot sam pravi,
ga pot po morju vedno pripelje
na rob kraške planote, v smeri
Križa, Nabrežine in Sesljana, kjer
najde pesnik svoj mir. “Tam naj-
dem sončne mike, ljudi, ki raz-
mišljajo podobno kot jaz.
Obrnjeni proti morju se zaveda-
jo svojih korenin in svoje tradi-
cije”. Sicer Ljubljančan, je že od
mladih let spremljal očeta, ki je
delal ob obali, in takrat se je
morje usidralo vanj do take me-
re, da nikakor ni mogel stran od
njega. Mitja Zupančič je veliko
časa deloval na visokem nivoju
slovenskega založništva in me-
dijske industrije ter bil član
upravnega odbora evropske zve-
N ze založnikov v Bruslju. Nato seje leta 2009 odločil, da gre čistopo svoji poti, ki je absolutno po-
vezana z morjem. Prostočasno
dejavnost je tako spojil s profe-
sionalnim delom. V teh desetih
letih je kar veliko ustvarjal. Prve-
nec avtorja je delo Morsko prase,
ki združuje osebne izkušnje in
nasvete, kako varno pluti in
preživljati čas na morju. Dožive-
lo je velik uspeh. Dobil je po-
nudbo televizije Novo mesto, ki
ima nacionalno frekvenco in za
katero je posnel vrsto filmov
Obrazi z Jadrana. Sledili sta deli
za otroke in mlade, zgodbica Ri-
ba Žoga in kratke ter poučne pe-
smice z dotikom morja
ZMorjšnice. Kasneje je tri leta ra-
ziskoval svetilnike in tako je na-
stala knjiga, ki na 268 straneh
opisuje dvainpetdeset ohranje-
nih svetilnikov na Jadranu. Knji-
ga Svetilniki je opremljena z
navtičnimi podatki, zanimivo-
stmi in legendami, bogata je s
fotografijami, ki so njegovo de-
lo. Naslednja knjiga je bilo ob-
sežnejše delo, ki predstavlja tri-
deset izbranih destinacij na
vzhodni jadranski obali od Križa
pri Trstu vse do Dubrovnika in
Črne gore. Knjiga Z morjem na
Ti je bila v enem letu razproda-
na. Avtor je razkril, da bo drugi
del knjige izšel v kratkem. Obja-
vljenih bo dvajset krajev oz.
manjših otokov. Mitja Zupančič
pa si je od nekdaj želel barko in
jo tudi dobil od človeka, prav ta-
ko zaljubljenega v morje, ki je ni
mogel več uporabljati. Med ek-
skurzijami in premišljevanjem
na plovilu so nastale pesmi, ki
jih je zbral v knjigi V meni je
morje. Pesmi so razdeljene v iz-
povedne, napisane v rubinasti
barvi, in pripovedne v temno
modri barvi. V pripovednih
skuša učiti odrasle, kako so
včasih živeli na morju, katere
pripomočke so uporabljali ri-
biči, ter navaja podobne zanimi-
vosti, ki so jih ljudje pozabili ali
o njih nič ne vedo. V izpovednih
pesmih pa avtor razkriva sebe in
svojo povezavo z
morjem in naravo.
Na koncu je gost po-
vedal še, kako sta na-
stala spletni časopis
eMorje in tiskana iz-
daja Premium, ki
izhaja dvakrat letno
in vsebuje zanimi-
vejše zapise spletne-
ga časopisa. Redno je
pisal za časopise, ki
se ukvarjajo z mor-
jem in pomorstvom,
in ko je opazil, da
ima dovolj materiala
za lasten časopis, si
je zaželel takega, ki
goji kulturo bivanja
z morjem. To pome-
ni, da obravnava te-
me, ki nas učijo, ka-
ko živeti na morju in
ga spoštovati, saj je rastlinski in
živalski svet na Jadranu zelo
ogrožen zaradi različnih dejav-
nikov. Res je vreden ogleda:
emorje. com.
MČ
Foto MČ
Ponedeljkov večer DSI: slovesna podelitev nagrade Nadja Maganja
Nagrajeno tiho, hvalevredno
delovanje šolskih sester
V dolinski občini se že več kot 10 let spopadajo s problemom
neprijetnega vonja oz. smradu po nafti, ki uhaja z rezervoarjev
družbe S. I. O. T. Pereč problem je že dolgoročen in prihaja na dan,
predvsem ko so viški slabega zraku, ki povzroča zvrhano mero
slabe volje pri občanih. To se je zgodilo zopet v nedeljo, 17. februarja,
in v minulem tednu so se ponovno odzvali politični predstavniki.
Dolinski župan Sandy Klun je po TDD Rai povedal, da Občina Dolina
s pomočjo javnih uprav ter agencij ASS in ARPA išče rešitev. To
nam je potrdil tudi načelnik skupine SSk na Občini Dolina Davide
Štokovac. V prejšnji deželni upravi je prišlo do financiranja za iskanje
in izdelavo tehničnih rešitev. Sestavili so tehnično omizje in naredili
vse možne analize in raziskave. Zdaj pa je konec študijev in čas za
reakcijo, pravi Štokovac. Občina se redno pogovarja z izvedenci in
skupaj iščejo tehnične možnosti za rešitev, na podlagi katerih se
lahko sporoči plinski družbi, kako naj reši problem. Zahvala gre
tudi potrpežljivim občanom, je povedal svetnik, saj so bili pri
raziskovanju vedno na razpolago in so si v teh letih redno zapisovali,
kdaj in v kateri meri so začutili neprijeten vonj ali slabost.
Tudi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je v sredo, 20. februarja,
predložil svetniško vprašanje predsedniku Massimilianu Fedrigi, v
katerem se navezuje na ponovno povečanje smradu na širšem
območju, zaradi katerega so se domačini počutili slabo in nekaterim
je šlo celo na bruhanje. “Na drugi strani imamo odločno stališče
družbe, ki minimizira problem in trdi, da je zaudarjanje omejeno
ter da zdravje prebivalcev vsekakor ni ogroženo”, piše Gabrovec, ki
v nadaljevanju sprašuje, “ali Dežela FJK razpolaga s svežimi
znanstvenimi podatki, kakšno je stališče nove uprave in kakšne
ukrepe namerava sprejeti, da bi omejili nevarnosti, katerim so
izpostavljeni prebivalstvo, živali in vse okolje nasploh”.
Iz naših občin…
Foto damj@n
Tržaška 28. februarja 2019 11
Obvestila
Tržaško knjižno središče in ZTT vabita
v četrtek, 28. februarja, ob 17. uri
na predstavitev knjige Marie-Laure
Depaulis Pesem velikanov.
Pogovor z avtorico in ilustratorko
Dunjo Jogan bosta vodili urednici
Alina Carli in Martina Kafol.
Sodelovali bodo otroci OŠ J.
Ribičiča pri Sv. Jakobu.
Društvo Finžgarjev dom na Opčinah
pri Trstu, Dunajska cesta 35,
vljudno vabi v okviru ciklusa
predavanj Za prijetnejše življenje
in prijaznejše odnose na izreden
dogodek, in sicer na predstavo
Evangelij po Čušinu znanega
dramskega igralca, dramatika,
kolumnista revije Ognjišče -
Gregorja Čušina. Za smeh in dobro
voljo - potem pa še kaj resnega v
premislek - bo Čušin poskrbel v
četrtek, 28. februarja, ob 20. uri.
Marijanska pobožnost s shodom
članic Marijine družbe Marije
Milostljive bo v nedeljo, 3. marca,
v Marijinem domu v ul. Risorta 3:
začetek ob 16. uri v domski kapeli,
po blagoslovu prijateljsko
druženje; vabljeni vsi Marijini
častilci.
Društvo slovenskih izobražencev in
Mladika vabita v ponedeljek, 4.
marca, v Peterlinovo dvorano v ul.
Donizetti 3 v Trstu, na razgovor z
avtorji razmišljanj iz rubrike Fokus,
ki ima v najnovejši številki Mladike
skupen naslov Sto let pod Italijo.
Začetek ob 20. uri.
Pravljična urica z gosti iz Benečije
bo v torek, 12. marca, ob 16.30 v
Oddelku za mlade bralce v Na -
rodnem domu. Ponovitve v četrtek
ne bo. Info: www.knjiznica.it,
mladinskioddelek@knjiznica.it,
040 9896153. Lepo vabljeni!
  150 let čitalnice
Pestra prireditev 
ob okrogli obletnici
NABREŽINA 
  nabrežinski društveni
dvorani Iga Grudna je
domače društvo 23.
februarja priredilo proslavo ob
dnevu slovenske kulture.
Prireditev je bila nekaj
posebnega, saj so
počastili 150-letnico
ustanovitve ljudske
čitalnice v Nabrežini.
Zato so slavnostni govor
zaupali novinarju in
domačinu Ivanu Vogriču,
ki je poslušalcem orisal
začetke nabrežinske
čitalnice.
Čitalnico so ustanovili
leta 1869. V tistem času je
imela velik kulturni
pomen, kot ga imajo
danes kulturna društva,
saj je krepila narodno
zavest. Ustanovili so jo v
času demokratizacije avstrijske
družbe in vzpona
nabrežinskega kamnoloma
(predvsem ker so takrat
dokončali južno železnico). V
čitalnici so skrbeli za kulturo;
kot primer je Vogrič navedel
prireditev, ki so jo pripravili v
V Nabrežini, ko je prišlo na obisk20 gostov iz Trsta: ob tejpriložnosti so tržaške
obiskovalce sprejeli z veseloigro
in s slovensko pesmijo. To
prireditev iz preteklosti je
Vogrič primerjal s sobotno
kulturno prireditvijo. V
dvajsetih letih svojega obstoja
je čitalnica doživljala svetle in
temne trenutke, njeni
nasledniki pa so bili bralno
društvo, izobraževalno društvo,
danes pa isto poslanstvo v vasi
nosi tudi Kulturno društvo Igo
Gruden.
Na začetku proslave je gledalce
pozdravila predsednica društva
Igo Gruden Mariza Škerk, ki je
med gosti posebej pozdravila
deželnega svetnika Igorja
Gabrovca in nekdanjega
predsednika društva Antka
Terčona, ki mu je obenem
čestitala ob osebnem okroglem
jubileju, ki ga je praznoval pred
kratkim.
Nato je oder nabrežinske
dvorane zasedla Fantovska
skupina Devin – Nabrežina, ki
je pod vodstvom Mirka Ferlana
zapela štiri slovenske pesmi iz
zakladnice zborovskih pesmi za
moški sestav. Pevski večer je
obogatila tudi Dekliška vokalna
skupina Igo Gruden, ki prav
tako poje pod vodstvom Mirka
Ferlana. Tudi dekleta so se
publiki predstavila s
štirimi slovenskimi
skladbami.
Da bi se večer končal
čim bolj razposajeno,
je poskrbela gleda-
liška skupina Prosvet-
nega društva Štan-
drež. Ob enodejanki
Na trimu se je občin-
stvo zelo nasmejalo.
V njej sta nastopila
izkušena in duhovita
igralca Božidar Tabaj
in Marko Brajnik, ki
sta odigrala komičen
prizor med dvema
moškima, ki se
srečata na trim stezi.
Tako so z zanimivo in pestro
prireditvijo tudi v Nabrežini
primerno proslavili slovenski
kulturni praznik in počastili
obletnico ustanovitve na-
brežinske čitalnice.
Urška Petaros
Primorska poje 2019
Dva lepa koncerta na
Tržaškem
  Viteški dvorani na gradu
Dobrovo se je v petek, 22.
februarja, začela Primor-
ska poje, ki letos praznuje 50 let.
V soboto in nedeljo je revija osta-
la v naših bližnjih krajih, in sicer
v Marijinem domu v Trstu in v
cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. V
Trstu so nastopili MePZ Faros,
MePZ Alojz Kocjančič, MePZ Ge-
orgios, MVS Cerkljanski zven,
Oktet Rožmarin in ŽVS Mavrica.
“Zborovska revija je bila evrop-
ska že pred Evropsko unijo, ko je
združevala kraje onkraj meje
kljub političnim oviram, zato se
je rodila odprta za vsak izraz. Vra-
ta so ostala vedno odprta za zbo-
re, ki pojejo le ob vaškem praz-
V niku, tako kot za zbore, ki zma-gajo na mednarodnih tekmovan-jih”. Tako je zapisala v letošnjem
programskem listu predsednica
Zveze cerkvenih pevskih zborov
iz Trsta Rossana Paliaga, ki je v
nedeljo na Opčinah pozdravila
zbore in poslušalce ter poudarila,
kako je revija ostala sproščen
koncertni oder, kjer se srečujejo
slovenski pevci in pevke. V cerkvi
sv. Jerneja so lahko poslušalci
prisluhnili MePZ Janez Sveto-
kriški, Oktetu Sotočje, MoPZ Mir-
ko Filej, MoPZ Provox, MePZ Loj-
ze Bratuž in MoPZ Obala.
Naslednji nastopi bodo v soboto,
2. marca, ob 20. uri v Kulturnem
domu v Postojni in v nedeljo, 3.
marca, ob 19. uri, ko bo slavno-
stni koncert ob obletnici revije v
Avditoriju v Portorožu, na kate-
rem bo nastopal tudi MePZ Jaco-
bus Gallus iz Trsta.
MČ
SSk ob smrti sen. prof. Fulvia Camerinija
Odšel je razgledan 
in prodoren politik
  ponedeljek, 25.
februarja, nas je
presunila vest, da je
ponoči umrl prof. Fulvio
Camerini, široko poznan
kardiolog, ustanovitelj
kardiološkega oddelka v
Trstu, katerega je bil
dolgo let primarij.
Prof. Camerini ni bil
poznan samo kot
sposoben in vesten
zdravnik, ampak tudi
kot politik, ki je bil
izvoljen v Trstu za
senatorja leta 1996 in je
ostal na tem položaju do
leta 2001. Spremljal je
nastanek in odobritev
našega zaščitnega
zakona. V tej vlogi se je
tudi približal SSk in
skušal razumeti, katere
so naše zahteve, ter
posredovati, kjer je bilo
mogoče.
Po končani parlamentarni
izkušnji je bil nosilec liste
Oljke za tržaški občinski svet in
je tako postal načelnik skupine
9 izvoljenih, v katero sem tudi
sam spadal, saj je SSk
sodelovala na tej listi za
občinske volitve, ko je po
končani Illyjevi dobi prvič
zmagal sedanji župan
Dipiazza.
Kot politik je bil prof.
Camerini razgledan in
prodoren, a tudi gospod
starega kova: spoštljiv, prijazen,
natančen, vedno pripravljen
na soočenje in na konkretno
pomoč. SSk je imela pri njem
poslušnega in pripravljenega
sogovornika, ki je tudi
posredoval med skupino Oljke
in našo stranko. Večkrat sem
bil kot tajnik doma pri njem,
ko so nastale težave v koaliciji.
Prisluhnil je, skušal je pomiriti
strasti, potegnil z nami, ko je
ugotovil, da je stališče
pravilno, ali nas skušal
prepričati, da je lahko rešitev
V tudi drugačna, ko smo zašli vslepo ulico.Kot občinski svetnik sem imel
zelo široko avtonomijo pri
nastopanju in glasovanju,
vprašal je le to, da sem mu prej
povedal, zakaj se razhajam s
skupino, in me naposled
branil pred ostalimi. Sam je
predlagal, naj mu razložim
probleme Slovencev v Trstu, da
bi jih prenesel na sestanke
opozicije, da bi se z njimi
soočali in jih skušali po
možnosti rešiti.
Spominjam se, kako smo kot
opozicija postavili zahtevo, da
se tudi Trst vključi v območje
zaščitnega zakona. Šlo je za
operacijo, ki jo je vodil v prvi
osebi; z veliko občutljivostjo je
skušal omiliti ostrine, ki so
nastale, saj brez celotne
skupine Oljke in Cittadini, kjer
so sedele tudi zelo različno
misleče osebe, predlog ne bi
šel skozi in Trst se ne bi
vključil v območje zaščite.
Z odhodom prof. Camerinija je
Trst izgubil poštenega in
sposobnega človeka, zdravnika
in politika, ki je bil pozoren do
naše skupnosti in je z njo
sodeloval. Naj mu gresta
hvaležen spomin in želja po
mirnem počitku.
Peter Močnik,
deželni predsednik SSk
  Prešernova proslava na Opčinah
Slavnostni govor,
glasba, petje
S 1. STRANI 
  azadnje sta se dekleti
zmenili, da bo Anja
napovedovala prvi del
prireditve, ki so ga oblikovali
otroci, Tina pa bo vskočila ka-
sneje, ko bodo začeli nastopati
odrasli.
Prvo točko je oblikovala sku-
pina najmlajših otrok, ki še
obiskujejo vrtec: to je skupina
Mali miški Vesele pomladi, ki
jo ob pomoči Anastazije Knez
vodi Martina Bearzi. Zapeli in
zaplesali so pesmico o marsov-
cih. Naslednji so bili na vrsti
člani otroške gledališke skupi-
ne Tamara Petaros, ki v
Finžgarjevem domu pridno
vadijo pod vodstvom mento-
ric Lučke Susič in Anke Peter-
lin, ki jima pomaga Martina
Sosič. Mladi igralci so se pred-
stavili z recitacijo nekaterih
Prešernovih pesmi, ki jih je
N Lučka Susič oblikovala v du-hovit dramski prizor, s katerimje Prešernove verze na simpa-
tičen način približala tudi
najmlajšim.
Naslednji na vrsti je bil mladi
solopevec Gabrijel Malalan, ki
se je ob klavirski spremljavi
Beatrice Zonta predstavil z
dvema pesmima o pomladi.
Po njegovem nastopu pa je An-
ja končno prepustila besedo
starejši kolegici Tini, ki je kot
prvega odraslega napovedala
slavnostnega govornika
večera, profesorja in besedne-
ga ustvarjalca Primoža Sturma-
na. Prof. Sturman se je najprej
spomnil na svojo prvo iz-
kušnjo s pisanjem govora za
Prešernovo proslavo, ki jo je
imel leta 1999, ko je skupaj s
sošolci maturanti sestavil ne-
kaj misli, v katerih so izrazili
svoje vrednote, za katere upa,
da jih še vedno čuti tudi da-
našnja mladina. Poleg “sla-
vljenca” Prešerna se je v nadal-
jevanju spomnil še dveh po-
membnih avtorjev, vezanih na
naš prostor, ki sta preminila v
preteklem letu: pisatelja
Alojza Rebule in pesnika Ci-
rila Zlobca.
Večer se je nadaljeval z gla-
sbo. Najprej so ob spremlja-
vi pianistke Beatrice Zonta
nastopili še trije solisti: te-
norist Marjan Štrajn, sopra-
nistka Mojca Milič in basist
Marjan Skerlavaj. Uradni del
proslave se je končal s tradi-
cionalnim nastopom do-
mačega mešanega zbora
Sveti Jernej pod vodstvom
dirigenta Janka Bana. Ob
koncu se je številna publika
ustavila v sosednjem prosto-
ru, kjer so vsi skupaj še naz-
dravili ali, z besedami iz
Prešernove Zdravljice, “kozar-
ce zase vzdignili”.
Foto Matevž Čotar
Aktualno28. februarja 201912
  lovensko zdravniško
društvo Trst - Gorica, ki
združuje zdravnike, lekar-
narje in živinozdravnike in ne-
prekinjeno deluje šestintrideset
let, je kot vsako leto ob koncu
leta priredilo božično srečanje.
Zaradi težav s termini so srečan-
je s praznično večerjo
imeli že 7. decembra
2018. Tudi tokrat so se
odločili za prijazne
prostore gostilne Pri li-
pi v Bazovici. Večer je
prijetno minil ob kle-
petu in pregledu letne-
ga delovanja ter spomi-
nu na nedavni zanimiv
dvodnevni izlet (10. -
11. novembra 2018), ki
je člane SZD na marti-
novo popeljal v našo
prelepo Slovenijo. To-
kratni program je skrbno pri-
pravila prof. Olga Lupinc, ki je
izletnikom že v avtobusu
izčrpno prikazala zanimivosti
S izbranega cilja. Tokratni obiskje zaobjel kulturne in gospodar-ske zanimivosti Šaleške doline
oz. Velenjske kotline, ki leži na
severnem delu Slovenije, na ob-
močju severovzhodnega predal-
pskega hribovja. Na zahodu jo
obdajajo Kamniško-Savinjske
Alpe, na vzhodu gorovje Pohor-
ja, na jugu pa Posavsko hribov-
je. Zaradi rudarstva, ki je še
zmeraj dejavno, se v dolini
ugrezajo tla, voda zalije udorni-
ne in tako so nastala Šaleška je-
zera znotraj izkopavalne cone
Premogovnika Velenje. Naj-
večje jezero je Velenjsko jezero,
njemu sledi Družmirsko jezero
in Škalsko jezero, ki se je začelo
izoblikovati že pred drugo sve-
tovno vojno. Kjer
so danes jezera, je
bilo nekoč več po-
deželskih naselij:
Škale, Družmirje,
Preloge, ki so se
pogreznila in tako
delno ali v celoti
izginila. Podoba
doline se zaradi
premogovništva
še vedno spremin-
ja, prav tako se
spreminjajo tudi
Šaleška jezera.
Kot po navadi so se izletniki na
pot odpravili z Opčin nad
Trstom in se po avtocesti napo-
tili do Šoštanja. Vmes seveda ni-
so mogli obiti Trojan, ki so s
svojimi slavnimi krofi in drugi-
mi sladkimi in slanimi dobro-
tami zmeraj tako vabljive. Pri-
hod v Šoštanj jim je prinesel en-
kratno doživetje: obisk Muzeja
premogovništva Slovenije; ob
njem je še vedno delujoč pre-
mogovnik. Ob vodiču Jerneju
so se spremenili v pravcate ru-
darje (knape). Morali so si
obleči posebno haljo, natakniti
si čelado in za nameček so do-
bili še knapsko malico: velik
obložen kruh s klobaso,
gorčico, zraven pa še sok, če bi
se grlo preveč osušilo v nedrjih
Zemlje. Res enkratni so bili
občutki, ko so se spuščali nad
160 metrov v globino s pravim
rudarskim dvigalom na dve
nadstropji, starim preko 200 let,
ki še zmeraj služi svojemu na-
menu. Muzejski prostori vizual-
no in zvočno prikazujejo nek-
danje zelo naporno in nevarno
delo v premogovniku, v kate-
rem so delali tudi mladoletniki
in konji, ki so vse svoje življenje
preživeli v temi, pod zemljo, in
zato tudi postali slepi. Strašljivo
je bilo doživeti simulacijo ek-
splozije v rudniku. Prava ek-
splozija je morala biti res nekaj
groznega, tudi ob misli na žene,
otroke in dekleta, katerih
možje, očetje ali fantje so za
zmeraj zatisnili oči v tistih tem-
nih podzemnih rovih.
K sreči so se izletniki tesnobe, ki
so jo doživeli v rudniku, lahko
otresli v toplih bazenih Hotela
Vesna v Termah Topolšica. Usta
pa so se jim prešerno razvezala
na slastni Martinovi večerji (to-
krat sicer niso doživeli krsta no-
vega vina) z domačimi dobrota-
mi na turistični kmetiji Apat. Ta
stoji na griču nad Gaberkami,
med Šoštanjem in Velenjem, od
koder se ponuja čudovit pogled
na Šaleško dolino, Šoštanjsko
jezero, Goro Oljko, Smrekovec,
Uršljo goro itd. Temina večera
je sicer zagrnila ta krasni raz-
gled. Na kmetiji se pretežno uk-
varjajo z živinorejo (imajo okoli
40 glav goveda) in kmečkim tu-
rizmom. Mlada gospodarja, oba
z univerzitetno izobrazbo, sta
zapustila službo v Ljubljani in
prevzela staro kmetijo, tudi za-
to, da bi njuni otroci lahko žive-
li v stiku z naravo bojše življen-
je.
Naslednji dan je izletnike vo-
dička Marija pospremila na
odkrivanje Šaleške doline.
Najprej so si ogledali spomin-
sko sobo v parku zdravilišča.
Posvečena je spominu na
podpis ene od štirih delnih
vdaj nemške vojske med dru-
go svetovno vojno. Za Slo-
vence se je s tem končala dru-
ga svetovna vojna. Predajo je
podpisal general Aleksander
Löhr. Ena izmed posebnosti
zbirke je tudi pištola generala
Löhra, ki mu jo je nekaj dni
po podpisu kapitulacije za-
plenil Ivan Dolničar.
/ dalje
Iva Koršič
Slovensko zdravniško društvo Trst - Gorica (1)
Bežen pogled v jesensko delovanje
Martinova večerja na turistični kmetiji Apat
Šoštanj, notranjost muzejskega dela rudnika
Velenjsko jezero zaživi v poletnih dneh
S 7. strani
Dr. Karl Bonutti ...
  o so začele narodnostne
skupine v ZDA ustana-
vljati t. i. heritage foun-
dations, je bil 1975 soustanovi-
telj in kasneje deset let predsed-
nik Slovenian American Herita-
ge Foundation, ki je povezala
predstavnike predvojne in po-
vojne emigracije, organizirala
pouk slovenščine na clevelan-
dski univerzi in slovenske kul-
turne prireditve, hkrati pa se
zavzela za kulturne stike s Slo-
venijo in gostovanja slovenskih
umetniških skupin v Clevelan-
du. Takrat so odšle na gostovan-
je tudi naše zamejske skupine.
Veliko je pomagal tudi študen-
tom, ki so iz Slovenije prihajali
študirat v Ameriko. Dr. Bonutti
ima veliko zaslug pri tem, da
smo Slovenci, ki se prepoznava-
K mo v katoliških vrednotah, vGorici lahko zgradili svoj kultur-ni hram, takratni Katoliški dom,
ki se je po obnovi l. 1996 prei-
menoval v Kulturni center Lojze
Bratuž. Dr. Bonutti je namreč
organiziral denarne nabirke v ta
namen. Tudi o tem je spregovo-
ril srednješolcem.
Iz zgodnjega otroštva je dija-
kom, ki so z zanimanjem sprem-
ljali njegovo pripoved, omenil
tudi, kako se mu je nekoč v go-
rah spodrsnilo in bi skoraj padel
v prepad. V gore je tedaj hodil z
navdušenim gornikom g. Fran-
cem Setničarjem. Kot je sam po-
vedal, še zdaj rad zahaja v hribe.
Iz časa svojega bivanja v Vatika-
nu se je spomnil na srečanje s
tedanjim papežem Janezom Pa-
vlom II., ki je bil že zelo bolan.
Pa še zabavno anekdoto je pri-
dal: nekoč bi skoraj moral
plačati kazen, ker je svoj avto ne-
vede parkiral na prostor, na-
menjen papeževemu vozilu.
Spomnil se je tudi obiska pri
ameriškem predsedniku Clinto-
nu. Vso svojo dolgo in zanimivo
življenjsko pot je sicer opisal v
lepo izoblikovani knjigi Med iz-
biro in zgodovino.
Ob koncu so mu učenci zastavili
kar nekaj vprašanj, na katera je
rad odgovoril. Opozoril jih je,
naj se čim več učijo, kajti le tako
bodo lahko v življenju uspešni.
Poudaril pa je tudi, da ne sme-
mo biti egoisti in delati le zase,
ampak vedno tudi za skupnost.
V spomin na prijetno srečanje je
dr. Bonutti prejel likovno delo,
ki ga je izdelala Veronika Štre-
kelj Istinić, tretješolka B razreda,
doma iz Števerjana. Preden se je
dr. Bonutti poslovil, je še dodal,
naj ga le obiščejo na Pristavi, če
bodo kaj potrebovali.
Krščanska kulturna zveza vabi na osrednji
koncert Koroška poje v nedeljo, 10. marca 2019,
ob 14.30 uri, v Domu glasbe v Celovcu.
“… zopet bodo slavčki peli in ne bo veselja kraj”.
(iz pesmi Pomlad, Jože Podlesnik, Pavle Kernjak)
Prireditelji posvečajo koncert tudi Pavletu
Kernjaku ob 120-letnici rojstva in 40-letnici
smrti.
Nastopajo: Kvintet bratov Smrtnik - Korte, Oktet
Suha, Dekleta Smrtnik - Obirsko, Kežarjevi vnuki
- Šentprimož, Kvartet 4 U - Rož, Tercet Tri rože -
Šentjakob, Vokalna skupina Klika - Železna
Kapla, Vokalno-instrumentalna skupina Sanje -
Suha, Vokalna skupina AnTaMiNa - Dobrla vas.
Agnes Schnabl & Petra Schnabl-Kuglitsch -
Straja vas in Ženska vokalna skupina Rupa-Peč
- Italija.
Glasbena spremljava: Ana Tijssen - klavir;
Christian Fil ipič -  prečna flavta; Roman
Pechmann – harmonika.
Koroška poje 2019
Upravni odbor Kajak kluba Šilec je pred
kratkim poslal tole pismo goriški občinski
upravi oz. goriškemu županu Ziberni in v
vednost odborniku za šport.
Spoštovani,
upravni odbor Kajak kluba Šilec se obrača na
Vas zaradi vprašanja, ki se vleče že vsaj
desetletje. Naše društvo se aktivno in
organizirano vsaj štirideset let ukvarja z
dejavnostmi na vodi, predvsem na Soči, a tudi
na Vipavi, Idrijci, Doberdobskem jezeru in reki
Stelli. Je prireditelj ali soprireditelj javnih
manifestacij, kot so novoletni spust na Soči,
čezmejni spust po Vipavi, tečaji za začetnike
in rekreacijsko veslanje v poletnih mesecih za
odrasle občane. Predvsem je soprireditelj že
več kot trideset let Soške regate, kateri
goriška občinska uprava nudi svoje
pokroviteljstvo.
Vse naštete dejavnosti potekajo, ne da bi
društvo kdajkoli imelo kje hraniti plovila
(kajake, kanuje, gumenjake) na rečnem bregu
Soče. Nasprotno, za vsako najmanjšo pobudo
morajo naši člani nakladati, prevažati in
razkladati čolne od doma do bregov in zopet
nazaj. Najhuje je pa to, da morajo prenašati
in odnašati plovila tudi za tiste zainteresirane
osebe, ki rade oziroma bi rade poskusile
veslati po Soči pod samim mestom od priveza
v Pevmskem parku gor ali dol vodno.
Namestitev majhne čolnarne v parku pod
Pevmo bi pomenila veliko razbremenitev in
neslutene možnosti  š ir jenja veslaške
dejavnosti tik pod mestom. Poleg spodbud in
opozoril smo pri društvu že pred petimi leti po
nasvetu tedanjega odbornika zbral i
dokumentacijo s ponudbo specializiranega
podjetja za namestitev majhne strukture - za
dvanajst kajakov. Gradivo je sprejel odbornik
Giuseppe Ciotta. O namenih in potrebah smo
seznanili tudi pristojno komisijo GEST, ki naj
bi  namenila ogromna sredstva za
ovrednotenje Soče.  Naše potrebe se
omejujejo največ na nekaj deset tisoč evrov.
Vse je bilo zaman, ko je bilo treba pobudo
uresničiti. Sedaj je slišati, da ima občinska
uprava odmevne načrte za ovrednotenje
soških bregov in vodnega toka. Zato se
obračamo na Vas s pozivom, da upoštevate
opisano potrebo, in sicer v kratkih časovnih
rokih, saj štiri desetletja dejavnosti vplivajo že
na upehanost ob neodmevnosti, ki jo stalno
doživljamo. Sprašujemo se, na koga se bo
uprava naslonila pri iskanju zamisli in rešitev
glede na to, da ni bilo naše društvo povabljeno
k oblikovanju zasnove “plaže na Soči”. Drugih
društev, ki bi se v Gorici ukvarjala z veslanjem,
pa ni. Ne bi radi v zadnjem trenutku izviseli.
V duhu zapisanega prilagamo seznam več kot
petsto oseb, ki podpirajo to peticijo. Tudi
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
podpira ta načrt.
Pripravljeni na ustrezno soočanje za iskanje
za vse koristne rešitve,  Vas pr i jazno
pozdravljamo.
Gorica, 19. februar 2019
Pismo Kajak kluba Šilec goriškemu županu
  lani Prosvetnega društva
Štandrež se zbirajo vsako
leto na občnem zboru, na
katerem pregledajo opravljeno de-
lo in izdelajo okvirne načrte za
novo sezono. Na občnem zboru
izvolijo tudi društvene organe. Le-
tošnji občni zbor je bil 12. februar-
ja 2019 v prostorih župnijskega
doma Anton Gregorčič v Štan-
drežu. Uvodoma je predsednik
David Vižintin pozdravil predsed-
nico Zveze slovenske katoliške
prosvete in goriško predsednico
SSO Franco Padovan in predstav-
nike društva F. B. Sedej iz Štever-
jana. Zahvalil se je odbornikom
in članom društva, ki so s svojim
doprinosom na raznih področjih
prispevali, da je bilo društveno de-
lo kakovostno in raznoliko. Vloga
slovenskega društva je danes ne-
nadomestljiva za ohranjevanje
slovenskega jezika in zavedanja
vrednot skupnosti, ki so večkrat
postavljene pred preizkušnje.
Večni problem so mlade sile, ki
jih pritegujejo drugačna zaniman-
ja in zadolženosti. Preveč je tudi
tistih, ki ne kažejo nobenega od-
nosa do kulture in vrednot, ki bo-
gatijo človeka in skupnost. Zato je
še posebno pohvale vredna priza-
devnost tistih, ki jim ni vseeno,
Č kam plovemo, in so vedno pripra-vljeni za delo.Ker je enoletno obdobje kratko, so
člani potrdili prejšnji odbor, v ka-
terega je bila izvoljena tudi mlada
Katja Leon.
O delovanju posameznih področij
so poročali: Matej Klanjšček o
dramski dejavnosti, Pietro Grau-
ner o mladinski dramski skupini,
Lorenzo Marussi o zborovskem
delu in Daniela Puja o finančnem
stanju.
Najbolj delavni sta bili dramski
skupini, tako mladinska kot odra-
sla. Ta je komedijo Čaj za dve po-
novila več kot tridesetkrat v raz-
nih krajih naše dežele in Sloveni-
je. V letu 2018 so se štandreški
igralci predstavili tudi z igrami
Moške quote rosa, Dohodnian,
Gremo v teater in Trim steza. Mla-
dina pa je večkrat uprizorila igro
Ogledalo povej…
Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti je na Lju-
bljanskem gradu, v začetku leta
2018, podelil prestižno priznanje
Božidarju Tabaju za življenjsko de-
lo na področju gledališke ljubitel-
jske kulture. Strokovna komisija je
na Linhartovih srečanjih nagradi-
la štandreško predstavo Čaj za dve
kot najboljšo predstavo. Članica
Polonca Cijan je bila
deležna priznanja za
najboljšo žensko vlo-
go.
Društvo je izpeljalo tu-
di gledališko abonmajsko sezono
Štandrež 2018 in srečanje gleda-
liških skupin Gledališče pod zvez-
dami.
Zadnjo soboto in nedeljo letošnje-
ga januarja je dramska skupina
uprizorila novo komedijo Neila Si-
mona Bosa v parku. Tudi mladin-
ska skupina bo kmalu ponovno
stopila na oder z novo predstavo.
Mešani pevski zbor potrebuje
svežih mladih moči. Pozna se, da
v Štandrežu ni otroškega oziroma
mladinskega zbora, iz katerih bi
prihajali novi pevci. Kljub temu se
je zbor večkrat solidno predstavil
in pod zanesljivo taktirko Zulejke
Devetak obogatil marsikatero pri-
reditev. Udeležil se je tradicional-
nih revij Cecilijanka in Primorska
poje, v božičnem času pa je imel
več nastopov z božičnimi sklad-
bami.
Društvo je priredilo več drugih
dogodkov, Prešernovo proslavo,
predvajanja fotografskih posnet-
kov, razne izlete, družabne večere,
Praznik špargljev, martinovanje in
razna sodelovanja z bližnjimi
občinami. Pomembno je sodelo-
vanje z osnovno šolo Fran Erjavec,
s štandreško župnijo in z drugimi
vaškimi društvi.
DP
Občni zbor Prosvetnega društva Štandrež
Pogled na opravljeno delo
Slovenija 28. februarja 2019 13
  Sloveniji v množičnih
občilih že dolgo potekajo
napori in akcije bodisi za
ohranitev sedanjih ali pa prido-
bitev novih bralcev, poslušalcev
in gledalcev, v pogojih hude kon-
kurence spleta oziroma spletnih
omrežij. Izbira časnikov, radijskih
in televizijskih postaj je velika in
še narašča, vendar v njih pogosto
namenjajo več prostora in obrav-
nave t. i. rumenim temam, kot so
denimo škandali vseh vrst, ki jih
povzročajo znane osebnosti, kot
pa novicam in komentarjem o
tem, v kakšno smer naj bi se raz-
vijali Slovenija in njena demo-
kracija.
Pred dnevi se je zgodilo, da so na
nacionalni televiziji, v oddaji Od-
mevi, na dolgo in široko obrav-
navali resnične ali domnevne
vzroke za javnomnenjsko podpo-
ro premierju Marjanu Šarcu, pri
tem pa se voditelju oddaje ni zde-
lo primerno niti omeniti, da je
bila istega dne objavljena raziska-
va v okviru Evropske unije, iz ka-
tere izhaja, da ima Slovenska de-
mokratska stranka med vsemi
političnimi strankami v Sloveniji
morda največ možnosti za uspeh
na bližnjih volitvah v evropski
parlament.
V Sloveniji je veliko aktualnih in
perečih vprašanj, vendar vladna
koalicija za večino le-teh nima
volje za soočenje in reševanje.
Brezbrižna je tudi do kritik in
V opozoril evropske komisije oziro-ma njenih organov. Pri tem pakoaliciji s svojimi govori in
občasnimi ukrepi v vladi zagota-
vlja podporo premier Marjan
Šarec. Uveljavlja se kot najboljši
govorec med vsemi poslanci, ki
so bili doslej v slovenskem parla-
mentu. Marjan Šarec pa ne raz-
pravlja o kritiki, da vlada preveč
zapravlja in troši javna sredstva,
zbrana v državnem proračunu,
in s tem krši fiskalna pravila. Tudi
molči o ugotovitvi in opozorilu
evropske poslanke iz SDS, Patri-
cije Šulin, “da v Sloveniji po ne-
katerih ocenah zaradi korupcije
vsako leto izgubimo 3,5 milijarde
evrov”. Premier tudi ne obravna-
va kritik, da izvršilna oblast, to
pa je vlada, ne izpolnjuje odločb
ustavnega sodišča. Neizpolnje-
nih odločb ustavnega sodišča je
zdaj več kot deset. Nekdanja va-
ruhinja človekovih pravic Vlasta
Nussdorfer je ob koncu svojega
mandata upravičeno priznala, da
Slovenija še ni v celoti pravna
država.
Ob vseh drugih dogodkih pa v
politiki in zainteresiranem delu
t. i. običajne javnosti še vedno
odmeva govor predsednika
evropskega parlamenta Antonia
Tajanija na slovesnosti v Bazovi-
ci, kjer je vzklikal italijanski Istri
in italijanski Dalmaciji. Visoki
politik se je za svoj poseg sicer ko-
rektno opravičil, toda zadeva še
odmeva in dobiva nove raz-
sežnosti. Na platnici revije De-
mokracija so zapisali, “da zgodo-
vinski viri razkrivajo, kdo je v re-
snici Slovencem zapravil Trst. To
sta bila Josip Broz -Tito in Edvard
Kardelj, ki sta Trst predala Italiji,
Istro pa Hrvatom. Sovražno sta se
obnašala do Američanov. Da bi
ugajal Stalinu, je Tito izigral za-
veznike. Duhovnik Bogdan Vid-
mar je v komentarju z naslovom
Kaj je treba obsoditi, kaj podpi-
sati, objavljenem v slovenskem
katoliškem tedniku Družina, za-
pisal: “Pri Borutu Pahorju, Mar-
janu Šarcu in dr. Miru Cerarju
me moti, da ne znajo obsoditi in
obžalovati zločinov komunizma
in biti kritični do politike in rav-
nanja nekdanje komunistične Ju-
goslavije. Na poseben način sem
Tajaniju in Salviniju hvaležen, saj
razprave ob njunih izjavah v
Bazovici pomagajo tudi pri
dokončnem obračunu s ko-
munizmom v Sloveniji. Iz
besed Kardeljevega vnuka
Igorja Šoltesa je mogoče ra-
zumeti, da celo opravičuje
fojbe (brezna) in žrtve v
njih, kar pa v Evropski uniji
ne bi smelo biti opravičlji-
vo”. Jože Kurinčič pa v članku,
objavljenem v tedniku Družina,
zatrjuje, “da bi morali oboji, Slo-
venci in Italijani, imeti pogum,
da pogledajo resnici v oči, in pre-
treseni ugotoviti, kaj so v imenu
ideologij počeli drug drugemu.
Na proslavah, kot je bila tista v
Bazovici, bi morali tlakovati pot
do narodne in mednarodne spra-
ve”.
Ob koncu prejšnjega tedna so v
Izoli predvajali tudi italijanski
film z naslovom Rosso Istria ali
po slovensko Rdeča Istra režiserja
Maximiliana Hernanda Bruna.
Predvajanje je omogočila Unija
Italijanov z utemeljitvijo, da film
prikazuje in dokumentira nasilje,
ki da je bilo izvajano in storjeno
nad pripadniki italijanske skup-
nosti v Istri, po dogodkih v sep-
tembru leta 1943. Ocenjevalci
dogodka so razdeljeni v dve sku-
pini. Medtem ko so mnogi pre-
pričani, da gre za sporen film, pa
v drugi skupini gledalcev menijo,
da je film aktualen in koristen,
ker vsebuje italijansko stališče do
dogodkov po kapitulaciji Italije,
septembra leta 1943. Polemika o
filmu se bo očitno še nadaljeva-
la.
Seveda je kronika vsega, kar se
dogaja v Sloveniji, raznolika in
zelo bogata s še drugimi tudi po-
membnimi dogodki. Prijetno
preseneča preklic stavke zaposle-
nih na Pošti Slovenija. Poslovod-
Nastop v uršulinski cerkvi Sv. Trojice
DVS Bodeča Neža z gregorijanskim
petjem v Ljubljani
  sredo, 20. februarja, je
Dekliška vokalna skupi-
na Bodeča Neža nastopi-
la v uršulinski cerkvi Sv. Trojice
v središču Ljubljane. Dekliški
pevski zbor, ki je na mednarod-
ni ravni v zadnjih desetih letih
dosegel pomemben ugled, je
pod zanesljivim vodstvom diri-
gentke Mateje Černic predstavil
program Mysteria vitae Christi
– sklop gregorijanskih sakralnih
pesmi. Na koncertu sta sodelo-
vala sardinski bas Enrico Cor-
reggia in tržaški organist Riccar-
do Cossi, ki je meniško glasbo
spremljal z mojstrsko improvi-
zacijo.
Izbor koralov je v glavnem vse-
boval antifone, introituse, gra-
duale in himne; delil pa se je na
štiri dele, in sicer v naslednjem
vrstnem redu, ki predstavlja cer-
kveno liturgično leto – adven-
V tni, božični, postni in veliko-nočni čas. Za gregorijanski ko-ral, ki je nastal kot spojitev med
staro rimsko in galikansko litur-
gijo, je značilno dejstvo, da je bil
ustno prenešen iz roda v rod, za-
pisan pa je bil šele v 10. stoletju.
Gre torej za arhaično obliko pet-
ja, pri kateri je izvedba tehnično
zelo zahtevna, treba je namreč
ohraniti čist in homogen zvok,
kar je vse prej kot enostavno.
Enoglasno, v cerkvi odmevajoče
a cappella petje je ustvarilo kon-
templativno, duhovno vzdušje,
ki je publiki porodilo občutek,
kot da bi bili deležni liturgične-
ga recitiranja srednjeveških me-
nihov. Izjema enoglasnih
skladb je bila večglasna O vos
omnes španskega renesančnega
skladatelja Tomasa Luisa de Vic-
toria, katere izvedba je bila po-
sebno učinkovita.
Pevke so pokazale zrel in enovit
zvok, sad kakovostnega in do-
slednega dela, ki jim iz sezone v
sezono prinaša laskava priznan-
ja na domačih in tujih odrih.
Spomnimo, da je Bodeča Neža
lani maja za nastop na medna-
rodnem tekmovanju v bolgar-
skem mestu Varni prejela poseb-
no nagrado za najbolj kreativno
izvedbo programa, novembra
pa osvojila tretjo nagrado na
državnem tekmovanju A. Guan-
ti v Materi in posebno priznanje
za najboljšega dirigenta. Širok
odmev, ki ga je v zadnjih letih
dosegel dekliški zbor, in dejstvo,
da je to glasba, ki jo je redko
slišati v naših cerkvah ali kultur-
nih centrih, sta na sredin kon-
cert, ki se je sklenil z bučnim
aplavzom, privabila številno pu-
bliko, saj je bila cerkev polna.
Samuel Devetak
stvo te velike državne gospodar-
ske družbe je sprejelo vse po-
membne zahteve zaposlenih, s
čimer bosta zagotovljena zdravje
in varnost slovenskih poštnih
uslužbencev. Poslovodstvo bo za
to vsako leto namenilo od 8 do 9
milijonov evrov. Pošta Slovenija
bo tudi zaposlila okoli 200 novih
pismonoš. Morda sta za ugoden
razplet zagrožene stavke na Pošti
Slovenija zaslužna tudi premier
Marjan Šarec in Lidija Jerkič, no-
va in odločna predsednica Zveze
svobodnih sindikatov Slovenije,
največje sindikalne centrale v
Sloveniji. Pomenljivo je spo-
ročila, “da se utegne zgoditi, da
plač v Sloveniji ne bodo mogli
več urejati z dogovori, torej s spo-
razumi, ker se začenja dogajati
ulica, stopnjuje pa se tudi ne-
strpnost”.
Marijan Drobež
Izbor kostumskih biserov Bjanke Adžić Ursulov
V preddverju Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so do
8. marca 2019 na ogled nekateri izmed krasnih kostumov
kostumografke Bjanke Adžić Ursulov, letošnje dobitnice Prešernove
nagrade za živjenjsko delo. Premišljeno zamišljene skice in natančno
zašiti kostumi so iz nekaterih predstav, pri katerih je Bjanka Adžić
Ursulov sodelovala v SNG Nova Gorica. Zadnjič je v novogoriškem
gledališču izoblikovala imenitne kostume za izpovedno zelo močno
predstavo Macbeth, Shakespearovo mojstrovino, v režiji Janusza Kice.
Njeno elegantno kostumografsko delo, v katerem se zrcali njen
prefinjeni okus, je zelo dobro prepoznavno. Sama je v intervjuju
(Tatjana Zemljič, Pd, 7. febr. 2019), dejala, da “mora kostumograf
poznati literaturo, dramatiko, splošno zgodovino, pa zgodovino glasbe,
plesa, klasičnega in sodobnega, opero, muzikal, nove medije. Včasih
se lotim tudi področij, ki niso ozko povezana z umetnostjo, denimo
fizike, filozofije. Dodatna znanja so vedno dobrodošla, lahko prinesejo
tudi inspiracijo”. O prejetju Prešernove nagrade meni: “Zame osebno
in za moj poklic je Prešernova nagrada nepredstavljiv dosežek. Še v
sanjah si nisem predstavljala, da bom dobila tako prestižno nagrado.
Zelo sem hvaležna zanjo”.
V ponedeljek, 25. februarja 2019, je bilo napovedano srečanje z
Bjanko Adžić Ursulov v SNG Nova Gorica, a je žal odpadlo zaradi
bolezni. Izbor njenih kostumov pa si lahko vsakdo ogleda v času
delovanja blagajne gledališča (pon. - pet., 10.00-12.00 in 15.00-
17.00 ter uro pred začetkom predstav). / IK
SNG Nova Gorica / Razstava kostumov
Na Pošti Slovenije preklicali stavko
Začetek kandidiranja možnih
evropskih poslancev!
  PD Štandrež / Prešernova proslava
Na svetu si,
da sam si sonce
S 1. STRANI 
  aloga učitelja je “obliko-
vati posameznike, ki
bodo spoštovali svojo
kulturo, bili strpni do drugih
kultur in bili zgled novim in no-
vim potomcem”. V kulturi naj
otroci vidijo bogastvo, ki
osrečuje celo človeštvo.
Kultura namreč “živi v
nas, v naših dejanjih, ho-
di z roko v roki s prijaz-
nostjo, spoštovanjem in
olikanim vedenjem”.
Otroke moramo učiti
“biti človek”, je zatrdila.
Prebrala je tudi, kaj o
kulturi mislijo njeni
učenci. Nekdo je napisal:
“Kultura je, da objameš
človeka, ki je osamljen”.
Skupni kulturni spored
je v Biljah obogatil pevec
Andrej Orel.
Štandreško prireditev je
pod vodstvom Zulejke
Devetak uvedel MePZ
Štandrež s Premrlovo Zdravljico,
slovensko himno. Zapel je še
Srebotnjakovo V krčmi na bese-
dilo S. Gregorčiča, ob koncu pa
Dajte dajte, istrsko ljudsko v pri-
redbi A. Kumarja. Dva glasbena
utrinka so žal, verjetno zaradi
pustnega dogajanja v Gorici,
bolj maloštevilnemu občinstvu
darovali Makrina in Jakob
Quinzi na violinah in Lucija
Šuligoj na flavti.
Marilka Koršič je v nagovoru
izrazila veselje, da lahko s Štan-
drežci deli ta enkratni, čeprav
vsako leto se ponavljajoči praz-
nik. Dodobra je spoznala Štan-
drež, njegove prebivalce in nji-
hove težave ter vztrajnost v boju
N za svojo zemljo, ker je delala tri-deset let v tamkajšnji lekarni. Shvaležnostjo je omenila vse ti-
ste, ki so kulturno dejavni v
naših krajih, pa tudi tiste, ki jih
ni več med nami. Še posebno se
je spomnila na umetnostnega
zgodovinarja Marka Vuka, “ki je
bil živa vez med domovino in
zamejstvom in je kar izgoreval
v želji po ohranitvi narodnega
bogastva”. Omenila je njegovo
obširno uredniško delo pri pu-
blikaciji Umetnost 20. stoletja
na Goriškem in v Posočju, ki jo
je l. 2001 izdala Mohorjeva
družba v slovenskem in italijan-
skem jeziku v sodelovanju z Go-
riškim muzejem Kromberg.
“Marko je bil kot vulkan, za-
gnan v podajanju svojega znan-
ja”. Ljubil je tudi glasbo in se za-
nimal za politične probleme.
Zaustavila se je ob pomenu kul-
ture in ob tem, da smo vsi lahko
njeni glasniki, vsak v svojem po-
klicu. Pri širjenju kulture je zelo
dragoceno poslanstvo domačih
društev, je poudarila.
Zavedati se moramo lepote slo-
venskega jezika, je dejala
Koršičeva. “Mi, ki živimo v Ita-
liji, se moramo stalno truditi, da
slovensko besedo uveljavljamo
v javnosti, saj zaščitni zakoni ne
morejo tega opraviti brez nas”.
Premalo uveljavljamo svoje pra-
vice. Veliko je še namreč poita-
lijančenih priimkov in premalo
dvojezičnih dokumentov. Na je-
zik bi morali paziti predvsem
“novinarji, televizijski in radijski
poročevalci” in biti za zgled.
Naš jezik ohranja še srednji spol,
dvojino, kar je prava redkost.
“Lastnemu jeziku in kulturi se
moramo zahvaliti, da smo skozi
stoletja obstali kot narod”, je za-
trdila. Zaslugo za to imajo seve-
da vsi naši jezikoslovci, besedni
in likovni ustvarjalci. Ob tem se
je spomnila v lanskem oktobru
umrlega pisatelja Alojza Rebulo,
izjemnega latinista, “ki je bral
in občudoval romanske jezike,
a ostajal globoko zakoreninjen
Slovenec”.
/ str. 15
Foto DP
Marjan Šarec
Aktualno28. februarja 201914
Malce drugačne šolske novice 
Pestro dogajanje na
Waldorfski šoli Primorska
  a Waldorfski šoli Pri-
morska radi sodeluje-
mo in se povezujemo z
ustanovami in društvi v lokal-
ni in širši skupnosti. Veseli
smo, ko različni dogodki na
našo šolo pritegnejo
obiskovalce od vsepov-
sod. V marcu poteka
vpis v 1., 2., 3. in 4. ra-
zred za šolsko leto
2019/20.
Tik pred božičnimi
počitnicami smo imeli
zimski šolski praznik,
dan, ko učenci staršem
skozi glasbo, besedo in
gib predstavijo, kaj vse
so se že naučili v šoli.
Zahvalili smo se za vse,
kar smo doživeli na
skupni poti, in si zažele-
li lepe praznike in vse
dobro v novem letu. Na
prireditvi smo se razveselili tu-
di obiska sosedov, ki so prišli
pogledat, kdo smo in kaj
počnemo, in toplo sprejeli, da
so prostori stare šole spet
zaživeli.
V januarju so tretješolci obiska-
li sestre klarise v Gorici, zapeli
so jim in si ogledali njihove
čudovite jaslice. Nastopali so
tudi na Bratskem srečanju pri
jaslicah na Kostanjevici. Iz Vid-
ma je k nam prišel glasbenik
Evaristo, ki je otrokom predsta-
vil različna glasbila, posebno
zanimive so bile dude. Obiskali
smo Varstveno delovni center
Ajdovščina, kjer so nam pripra-
vili prisrčen sprejem in nam
predstavili, kaj vse počnejo in
ustvarjajo. Tudi mi smo se
predstavili, najprej z besedo,
nato pa še s pesmijo in rajan-
jem. Ob harmoniki smo skupaj
zapeli in se imeli res lepo. Pra-
vo zimsko vreme smo izkoristi-
li za športni dan na snegu v
Črnem Vrhu, sankali smo se,
delali snežake in šli na sprehod
N po gozdu. Naslednji dan smona snegu lahko uživali tudi našolskem dvorišču. V zadnjih
dneh januarja je bila učilnica
prvega razreda spet nekajkrat
odprta za goste, ki jih zanima
naš način poučevanja. Ponov-
no smo gostili dijake programa
predšolske vzgoje s Srednje šole
Veno Pilon, tokrat so nas obi-
skali v okviru predmeta mate-
matika za
otroke. Pre-
ko učne ure,
kjer so bili
tudi sami de-
javni, smo
jim pokazali,
kako poteka
pouk mate-
matike v
nižjih razre-
dih Waldor-
fske šole, na-
to pa so jim
nekaj mate-
matičnih
veščin predstavili učenci 1., 2.
in 3. razreda. Za konec smo jih
povabili v pravljično deželo Ba-
bice zime. S to lutkovno pra-
vljico smo razveselili tudi otro-
ke v Lavričevi knjižnici v Aj-
dovščini in Vipavi, s pravljico
Babica in trije kralji pa smo
obiskali Feiglovo knjižnico v
Gorici. Posebej veseli smo bili
obiska ajdovskega župana, go-
spoda Tadeja Beočanina, ki je z
zanimanjem prisluhnil po-
ročilu o našem delu in si ogle-
dal, kako smo uredi-
li prostore.
Sicer pa se na naši
šoli tudi učimo, in
to z rokami, glavo in
srcem! Interes za
vpis je iz leta v leto
večji in Waldorfsko
šolo Primorska obi-
skujejo učenci iz vse
obsežnejšega šolske-
ga okoliša, iz Go-
riške, Vipavske doli-
ne, s Krasa in iz za-
mejstva. Razredi se
lepo polnijo, ima-
mo pa še nekaj pro-
stih mest. Marca po-
teka vpis v šolo za šolsko leto
2019/20, in sicer v 1., 2., 3. in
4. razred (za vse informacije
smo dosegljivi na waldorfska-
sola. primorska@waldorf. si). V
šolske klopi pa septembra ne
vabimo le učencev, pač pa tudi
vse, ki jih zanima poklic wal-
dorfskega učitelja, začenja se
namreč nov cikel triletnega
izobraževanja za waldorfske
učitelje.
Hana Furlan
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 26. februarja 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (233)Erika Brajnik
Regrat (2)
Regrat je rastlina potovanja, popotnikov. Raste
od marca do novembra po celem svetu. Seme-
na regrata odletijo daleč stran od matične ra-
stline, tako najdejo nov prostor, kjer lahko
zraste nova rastlina. Seme zapusti dom in se
poda novim dogodivščinam naproti daleč
stran. Zato so regrat povezali s popotovanjem.
Tudi človek mora včasih zapustiti dom in odi-
ti daleč stran, zaradi službe, dela, vojne, narav-
nih katastrof itd.
Regrat raste do
višine 2000 me-
trov nadmorske
višine. Cvetovi se
odprejo ob
sončnem vzhodu
in se zaprejo, ko
sonce zaide, zato
so nekoč verjeli,
da je regrat nastal
iz prahu, ki ga je
pustil voz boga
Sonca, ko je poto-
val po Zemlji. Legenda pravi, da, ko smo daleč
od ljubljene osebe, lahko z močnim pihanjem
v regratova semena – lučke - pošljemo spo-
ročilo ljubljeni osebi. Nekoč so verjeli, da, ko-
likor vpihov potrebuje ženska, da gredo vsa
semena od rastline, toliko let bo ta ženska
morala čakati, da se bo poročila.
Nekoč so čaj iz regratovih korenik polagali
pod posteljo, kajti verjeli so, da ta odganja zle
duhove. Regratov cvet naj bi prinašal tudi
srečo. Zato mnogi nosijo regratove cvetove,
tudi posušene, v žepu. V nekaterih državah
dodajo regratov cvet v poročni šopek neveste
za srečen in zdrav zakon. Regratovi cvetovi naj
bi tako prinašali srečo in bogastvo.
Nekoč so verjeli, da je sreča v življenju poveza-
na z zdravjem telesa in slabim spominom. Za-
kaj slab spomin? Ker v življenju smo veliko-
krat zagrenjeni in jezni na stare stvari,
nočemo pozabiti starih zamer in krivic. Tako
ostajamo zavezani v negativne energetske
zanke in ne gledamo
naprej, ne vidimono
vih priložnosti in izzi-
vov za rast duše. Ta-
krat nam bo pomagal
regrat, ki je rožica pre-
hoda, spremembe, no-
ve poti. Pomagal nam
bo, da bomo lahko
staro vrgli čez ramo in
pogledali v novo! Kot
regratova semena, ki z
vetrom zajadrajo no-
vim dogodivščinam
naproti.
Tako bomo regrat ponudili tudi otrokom, ko
menjajo šolo, ko se selimo, ko menjamo
službo, skratka, ko so spremembe. Spremem-
be so za življenje nujne, prav je, da so. Vsaka
prinese nekaj novega, od vsake smo dolžni se
česa naučiti. Regrat nam bo pri vsem tem zelo
pomagal!
Iščimo zdravje!
/ konec
www.saeka.si
Premalo se go-
vori o spošto-
vanju, premalo
spoštujemo, še
posebno sta-
rejše ljudi. Ne-
koč je bilo goto-
vo drugače.
Pred petdeseti-
mi leti je na srednji šoli poučeval g. Dragotin But-
kovič, nečak Petra Butkoviča Domna. Učil je ve-
rouk, slovenščino, latinščino in druge predmete
in njegovi učenci so ga imeli radi, ker jim je ob
rednem pouku posredoval še marsikaj drugega,
kar ni spadalo v šolski program. Bil je izreden člo-
vek. Učil je, da je spoštovanje velika vrednota, ki
jo je treba negovati vsak dan. Spoštovati moramo
vsakogar, starejše ljudi pa še posebno. Nekega dne
je v razredu svojim učencem povedal zgodbo o
spoštovanju. V preprosti družini, kjer je bilo več
otrok pri hiši, so se
vsi radi zbirali
okrog kuhinjske
mize za kosilo in
za večerjo, staremu
nonotu pa so po-
grnili manjšo mi-
zico v kotičku. Ne-
kega dne malega
Tončka opoldne ni
bilo v hiši. Mama
in tata sta ga iskala,
bratci so pregledo-
vali vsak kotiček
na dvorišču,
končno pa ga je ta-
ta le našel: Tonček
je bil v domači mizarski delavnici. Tata ga je
začudeno pogledal in vprašal, kaj vendar počenja,
saj je čas za kosilo. Tonček je očeta pogumno po-
gledal v oči in mu odgovoril: “Zate pripravljam
mizico, na kateri boš jedel, ko boš postal star”!
Učence je zgodba zelo prizadela, še danes se je
spominjajo, saj so zrasli v prepričanju, da je treba
s starši in starejšimi ljudmi na splošno prijazno
ravnati. V mislih jim še brenči tudi star pregovor,
ki pravi: “Ti očeta do praga, sin tebe čez prag”!
Ko sem bila otrok, so me mama, nona in pranona
učile, kako se je treba obnašati s starejšimi: vedno
in kjerkoli koga srečamo, ga moramo vljudno poz-
draviti, stol mu moramo odstopiti, če ga že nima,
po možnosti, tudi če nam je težko, ga moramo
prijazno nagovoriti. Zrasla sem v “razširjeni”
družini, a ne v modernem smislu. Razširjena je
bila, ker nas je bilo dosti in smo vsi zrasli na istem
borjaču, kjer smo se naučili hoditi, se peljati s ko-
lesom, kjer smo brcali žogo, poleti jedli lubenico
in se močili z “žlaufom”, od časa do časa pa se
tudi grobo skregali. Najstarejša v družini je bila
nona Roža. Kako zelo radi smo jo imeli! V svojem
življenju še nisem spoznala tako mile, prijazne,
globoko verne osebe, ki je toliko hudega prestala.
Fizično je bila popolnoma “izrabljena” od mno-
gih nosečnosti, od trdega dela, od smrti marsika-
terega svojega otroka, od vsega hudega, kar ji je
življenje namenilo, a kljub vsemu je bila še vesela.
Z upanjem in ljubeznijo do svoje družine je kljub
visoki starosti še hrepenela po boljši prihodnosti.
Vse nas je imela zelo rada in mi njo. Pripovedova-
la nam je pravljice, še posebno zgodbo o “mičkeni
ženi”, ki je “duhterja” s palico udarila po nosu.
Po žepih je vedno imela bombone in lešnike, s
katerimi smo se lahko posladkali. Pazljivo nas je
poslušala, ko smo ji pripovedovali o naših dogo-
divščinah v šoli in vrtcu, ploskala, ko smo ji kaj
zapeli. Zadnja leta svojega življenja, zapustila nas
je dan po svojem devetindevetdesetem rojstnem
dnevu, je bila v skoraj vegetativnem stanju. Naša
nona, njena hči, je tako ljubeče skrbela zanjo do
poslednjega dne. Nas otroke je nagovarjala, naj
stopimo do none Rože, naj jo pobožamo in ji kaj
povemo, in mi smo jo z veseljem ubogali ter za
trenutek zapustili svoje igre. Vedeli smo, da,
čeprav ni več govorila in sploh se ni premikala, je
vseeno občutila našo bližino, veliko ljubezen, ki
smo jo imeli do nje. Umrla je zelo umirjeno, nje-
no drobno telesce se je v trenutku sprostilo, nas
pa je zapustila s praznino v srcu. Od naše “mičke-
ne žene” smo se naučili spoštovati ljudi, še poseb-
no starejše, sploh ne bi mogli drugače ravnati.
Vsak dan je preživljala med kričanjem otrok,
kramljanjem odraslih, pričkanjem in objeman-
jem, nikoli ji ni bilo dolgčas, veliko starejših ljudi
pa je samih, nanje
se malokdo spom-
ni, še posebno v
modernem vsak-
danjem vrvežu.
Tako je tudi teta
Marička živela sa-
ma, a, hvala Bogu,
imela je nečake, ki
so jo občasno raz-
veselili z obiskom.
Še posebno ena iz-
med njih je dobro
vedela, da je bilo
teti všeč pojesti kaj
slastnega, zato ji je
večkrat prinesla
kaj dobrega za pod zob. Teta je zelo rada imela
slane “kanelone” iz palačink, imenovala pa jih je
“kandeloni” in si jih je zaželela še posebno za svoj
rojstni dan. Kako malo je potrebno, da izrazimo
spoštovanje, da starejšo osebo razveselimo, naj bo
to objem, lepa beseda ali z ljubeznijo pripravljena
jed.
“KANDELONI” TETE MARIČKE
Sestavine:
Za približno deset palačink potrebujemo 3 jajca,
150 g moke, 150 ml mleka, 50 ml gazirane vode,
ščepec soli, 1 žlico olja. Za nadev: 150 g šunke,
250 g mehkega sira, 20 g naribanega parmezana,
1 smetano.
Priprava:
Z metlico stepemo jajca, sol in moko. Počasi do-
dajamo mleko in vodo, nazadnje olje. Masa mora
biti gladka in tekoča, ne pa vodena. Pustimo, naj
počiva vsaj pol ure. V ponev damo kapljico olja,
počakamo, da se dobro segreje, nato z manjšo za-
jemalko vlijemo maso in popečemo na obeh stra-
neh. Palačinke damo na krožnik in jih pokrijemo,
nato vzamemo ostale sestavine: vsako palačinko
posebej pa napolnimo s šunko in sirom ter jo zvi-
jemo. Pekač namažemo z maslom in vanj zložimo
palačinke eno ob drugo. Smetano razredčimo z
manjšo količino mleka ali bešamela in vlijemo na
“kandelone”. Skrbno polijemo tudi po robovih,
da se med pečenjem ne bodo preveč izsušili, nato
potresemo s parmezanom. Pečemo približno 10
minut na 175-180 stopinj. “Kandelone” lahko ser-
viramo tako, še boljši pa so, če jih prelijemo z
omako iz gob. Palačinke lahko pripravimo tudi
dan prej, jih v hladilniku shranimo dobro pokrite
s plastično folijo in jih nato napolnimo in
spečemo pred uporabo. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (28)
Aktualno 28. februarja 2019 15
Tiha, zapuščena vas Slapnik  
Prodajamo preteklost
za masten denar
  bližnjih pobočij in z ma-
kadamske ceste, ki se
začenja kmalu pod Kora-
do, je najprej zaznati temno ze-
leno razraščenost bršljana, ki se
širi vsepovsod. Prerašča okna, zi-
dove, kamnite oboke, lesene pre-
klade, stopnišča, svinjake in kle-
ti... V samoti nad briškimi vino-
gradi je postal bršljan edini go-
spodar. Gospodar vasice, ki je
menda edino večje naselje v
Brdih, ki je popolnoma prazno
in zapuščeno... In neobljudeno.
Slapnik. Do pred nekaj leti za na-
selje, ki šteje vsega skupaj sedem-
najst hiš, skoraj nihče ni vedel.
Zadnje mesece o Slapniku piše v
vseh najpomembnejših časopi-
sih, ob nedeljah pa dolge vrste ra-
dovednežev silijo med terase,
grmičevje, zapuščene vinograde
in sadovnjake.
Slapnik je bil v prejšnjem stoletju
in še veliko prej, po pričevanju ti-
stih, ki so odšli, srečna vas. Men-
da je bil celo ena izme najboga-
tejših vasi v Brdih, saj so prebi-
valci marone, vino in sadje pro-
dajali v Italijo. Pripovedujejo, da
so vaščani živeli v slogi, na
sončnem pobočju, kjer je bilo
podnebje milo, razgledi nebeško
lepi, življenje pa ne pretirano
težko. Nekdaj je vas štela 50, v
najbolj živahnih obdobjih celo
80 prebivalcev, lastnikov hiš, ki
propadajo, je 25, vrednost celot-
nega naselja pa je bila nazadnje
ocenjena okoli milijona evrov.
Že leto in več se sušlja, pa tudi
piše o srečnem naključju, ki je
Z doletelo vas Slapnik. Srečno, čeupoštevamo, kaj nam danes po-meni sreča. In če pomislimo, da
živimo v časih, ko se uspeh meri
v denarju in ko je zaslužek smisel
vsemu. Vse kaže, da je neki tuj in-
vestitor, ki se ukvarja s sneman-
jem resničnostnih šovov, izvedel
za Slapnik in nastal je projekt, ki
naj bi v treh letih pripeljal do po-
polne preobnove vasice. Sedem-
najst hiš naj bi naselilo 17 evrop-
skih parov in prav toliko ra-
zličnih držav, ti pa naj bi v treh
letih obnovili hiše in prenovlje-
na vas bi izgledala ravno taka, kot
je bila pred sto leti. Seveda naj bi
se pri obnovi strogo držali arhi-
tekturnih značinosti vasi, ki so ti-
pične za Furlanijo in Brda. Med-
nje spadajo zunanja stopnišča,
kamniti okvirji oken in vrat,
kamnite stopnice, leseni ganki z
nadstrešjem in ozke ulice sredi
kamnitih zidov. Sušlja se, da je
med glavnimi pobudniki sam
BBC, drugi spet omenjajo števil-
ne druge evropske televizijske
hiše. Snemanje šova naj bi trajalo
tri leta, BBC pa naj bi pripravil tu-
di znanstveno informativen do-
kumentarec o preobnovi starih
vasi. Ko bo vsega konec, naj bi
menda pari odšli, prenovljena
vas pa naj bi postala razpršen ho-
tel.
Slapnik, kljub temu da nam zve-
ni nekoliko čudno, ime naglasu-
jemo na drugem zlogu, se v po-
bočja Korade zajeda 360 metrov
nad morjem, podnebje je blago,
sonca ves dan na pretek, razgledi
proti nižini in
morju pa taki,
da bi človek
postal in pustil
mislim, da
gredo v dalja-
ve. Čutiti je, da
so nekoč tu
živeli lepo, v
miru in da revščine vas ni poz-
nala. Na izviru vrh vasi so med
prvo svetovno vojno italijanski
vojaki zgradili vodni zbiralnik, ki
nosi letnico 1916. Še dandanes so
vidni ostanki vodovodnih cevi.
Leta 1985 je postal Slapnik spo-
menik nepremične kulturne de-
diščine lokalnega pomena.
Občina Brda, ki stoji ob strani
vlagateljem, zadnje dni se je
menda izvedelo, da to sploh ni
angleški BBC, ampak nekdo
drug, je kot vodjo obnove Slap-
nika izbrala arhitekta Alessia
Prinčiča iz Vidma. Ker govorimo
o revitalizaciji vasi, naj bi ne šlo
zgolj za strogo obnovo hiš pod
nadzorom spomeniškega var-
stva, ampak za popolno oživitev
tega predela Korade. Predvidena
je namreč obnova vrtov, teras, sa-
dovnjakov in vsega, kar je nekoč,
preden so se ljudje izselili, dajalo
Slapniku življenje.
V Slapnik sam vodi dvoje maka-
damskih cest, ena je za silo še
prevozna in je odcep asfaltne ce-
ste, ki pelje s Korade proti Nož -
nem, druga, ki nas v vas pripelje
iz doline potoka Kožbanjščka, pa
je že precej zaraščena in nev zdr -
ževana, vzpenja se v senci listna-
tega gozda, ob njej je potok, pelje
pa nas navkreber, do teras in vasi.
Brda, ki že dišijo po Istri in Medi-
teranu, nežnost, ki je značilna za
naše vinorodne primorske vasi.
Lepota neba in terase, ki se kot
stopnišče zajedajo vanj. Milina
tople, nežne pokrajine. Kraj, kjer
bi človek ostal.
Slapnik je prešel v moj vsakdan
čisto slučajno... Na FB-ju sem pre-
brala novico o resničnostnem
šovu, posredovala sem jo prijatel-
ju, nastala je spletna stran, zdaj
načrtujeva krožni pohod. Ko si
enkrat ogledaš vas, ne moreš kaj,
da bi te ne zamikalo, da bi vstopil
v življenje za razpadajočimi zido-
vi in izvedel kaj več o tistih, ki so
odšli in pustili za seboj ne samo
predmete, ampak tudi življenje.
Slapnik je sicer prazen in za-
puščen, a še vedno živ. Slapnik
namreč pripoveduje. Zgodbe o
ljudeh, preteklosti, sanjah, odha-
janju, ki je skupno vsem nam. Ko
greš mimo
obokov med
razpadajoče
zidove, začutiš
življenje, ki še
utripa. Nekje
je čevelj, ujet v
klobčič žice,
lonci so še na
zidani peči,
odeja na po-
stelji sicer raz-
pada, a čutiti
je še, kako jo
je nekdo od-
grnil, da bi
vstal in odšel
po novih sto-
pinjah. Nekje
je še vprega za voz, nekje na kašči
škropilnica, na polici radio in li-
kalnik. Pravijo, da so večino stva-
ri, ki so bile kaj vredne, ljudje že
odnesli. Kot bi trgali preteklost,
kot bi lomili na kose življenje, kot
bi dregali v rano, ki še skeli. Sama
bi se Slapnika ne dotaknila, ni-
koli. Nikoli bi ne posegla v sanje,
v življenje, v pripoved vasi, ki še
vedno čaka, da se bo nekega dne
nekdo vendarle vrnil. Počasi ho-
dimo prek porušenih zidov, raz-
padajočih ometov, ponekod ro-
bida in bezeg poganjajo tam, kjer
je bilo nekdaj družinsko življen-
je. Ne morem si kaj, da ne bi ob-
stala pred še na pol odprto oma-
ro, da ne bi si priklicala v misli
ogenj, ki gori v zidani peči. Čisto
nedotaknjena je, ima me, da bi
jo še enkrat prižgala. Prevrnjene
steklenice na njej govorijo o času,
ki se pretaka in mineva. Zunaj,
skozi razbito okno se soncu sme-
jejo Brda. Med kamenjem in
ometi, ki odpadajo, razmišljam o
življenju. Zmoti me odmev tiši -
ne. Preteklost bo čez dober me-
sec izbrisalo gradbišče. Poti bo za
vedno izbrisala visoka, nepre-
hodna ograja. V objektiv skušam
ujeti čim več..., da rešim drobce-
ne črepinje spominov. Bog ve,
čigavi so ti spomini. Zakaj so
odšli. Zakaj je nekdo tu pustil od-
grnjeno posteljo in likalnik, ki bi
lahko še služil. Zakaj so ljudje za-
pustili vas, v kateri so živeli v slo-
gi, in se iztrgali objemu Brd pod
Korado. Berem in poslušam o
Slapniku. Nekje najdem intervju
z domačinom in mu prisluh-
nem. Ko bi lahko še enkrat izbi-
ral, bi nikoli ne odšel, pravi, med-
tem ko se sprehaja med bršlja-
nom in ruševinami. Ni mu bilo
hudo v Slapniku. A kot sovaščane
ga je premagala sla po boljšem,
lažjem življenju. Zamikalo ga je
mesto. Zamikala ga je prihodnost
brez garanja. Zamikal ga je denar.
Za denar, za ogromen denar, bo
zdaj tiha vas v Brdih postala pri-
zorišče resničnostnega šova. Pri-
hajali bodo ljudje, prinesli bodo
luči in kamere, prihajali bodo tu-
risti. Denarja bo ogromno. Slap-
nik bo še enkrat izginil, tokrat
dokončno. Takega, kot je, tihega,
odetega v plast odhajanja, si ga
lahko ogedamo samo še do kon-
ca marca. Združenje Val Judrio -
Idrska dolina bo v prvi polovici
meseca priredilo krožni pohod
mimo Senika do Slapnika in na-
zaj prek Krčnika. Informacije lah-
ko dobite na FB-ju, na strani, na-
menjeni Slapniku, ali pa pišite na
mail hodimo@idrskadolina. eu.
Suzi Pertot
  b koncu je svoje misli
namenila Tonetu
Pavčku (1928-2011),
pesniku, prevajalcu, esejistu,
vodji Mladinskega gledališča v
Ljubjani, časnikarju in uredniku
pri Cankarjevi založbi,
kateremu je bila posvečena
štandreška in drugi
omenjeni proslavi. Pavček
je bil rojen v Šentjurju pri
Mirni Peči na Dolenjskem
in je zelo ljubil svoj
domači kraj, a tudi na
primorski obali se je čutil
doma – tu je imel ob
morju tudi svoj vinograd
refoška. Srčno rad in z
veseljem je Pavček
obiskoval naše šole in
šolarjem večkrat ponavljal:
“Najdite svoj cilj in uživajte v
svojem delu, imejte radi
življenje”! Kako je tudi sam
ljubil življenje in kako je to
O
srčnost prelival v svoje
pesmi, ki so polne
sonca in optimizma,
čeprav je na živjenjski
poti sam doživel
marsikaj bridkega, tudi zelo
tragično izgubo sina Marka, je
bilo razvidno iz celotnega
kulturnega programa
štandreške prireditve. Prisrčno
in sproščeno jo je povezovala
Sonja Cijan, predsednica KD
Stanko Vuk Miren - Orehovlje.
Prireditev, katere vezno besedilo
je napisala Marta Pavlin, je v
homogeno celoto režijsko spel
Jože Hrovat, igralec SNG Nova
Gorica in dolgoletni umetniški
spremljevalec dramskega
odseka PD Štandrež. Pavčkove
optimistične, zelo spevne, mile,
sočne pesmi, v katerih se zrcali
njegova svetla duša, obžarjena
tudi od primorskega sonca, so
pojoče izzvenele iz ust
nastopajočih, Marka Brajnika, v
vlogi pesnika Pavčka,
Ines Vižin, Ivanke Kosta,
Nike Paulin, Lorenza
Marussija in Erika
Lutmana. Kar nekaj
njegovih vsebinsko
toplih pesmi – tudi
zadnjih o angelih - je
zazvenelo na doživetem
večeru. Lahkotno so
zažuboreli tudi njegovi
hudomušni stihi, v
katerih se je poigraval z
besedami in v njih iskal
še druge besede (npr. v
vsakem Pavčku je pav). Te imajo
naši otroci najraje. Sam je
iskrivo znal na pamet recitirati
svoje stihe, kar se posreči le
redkokateremu pesniku. Tudi
njegov zelo prijetni in prijazni
glas se je slišal na prireditvi z
video posnetka, ko je
pripovedoval o svojem otroštvu
v Šentjurju.
Za konec se je oglasila še
Pavčkova Dober dan, življenje.
Zadnja kitica se glasi: Dober
dan, življenje! Silno in milo /.
Kot na praznik prihajam v tvoj
hram / in ti šepečem na uho
besedilo zaljubljenih: Rad te
imam! 
Preden so se ugasnile odrske
luči, pa je na posnetku Jože
Hrovat z liričnim nadihom
občuteno interpretiral verze
Tisoč in tisoč zvezd je nad
nami... 
OBROBNOSTI
Priznam, da sem se v trenutku, ko sem prebral
vest, da je več kot deset tisoč slovenskih ostarelih
danes v hrvaških domovih za ostarele in one-
mogle, počutil globoko prizadet. Ker sem vzgo-
jen, da je treba starejše spoštovati in za svoje stare
starše in starše zgledno poskrbeti, sem takoj po-
mislil na blazno samoto čakanja na smrt v tujem
okolju, ki je ne privoščim nikomur, prav gotovo
ne starim, bolnim in onemoglim. In seveda niti
samemu sebi ne, saj me je pred leti že dolgo zdra-
vljenje v italijanski bolnišnici izčrpalo, pa ne sa-
mo telesno, ampak tudi duševno, ker sem moral
stalno govoriti v tujem jeziku. Tudi zato sem pred
leti lahko iskreno zapisal, da bi sam brez sloven-
ske besede umrl in bi umrl tudi v primeru, da bi
mi tudi svojih otrok ne uspelo naučiti slovenske-
ga jezika. Zame je tako.
Ko sem pred leti na neki javni razpravi samo
vprašal, kako to, da v naši narodni skupnosti v
Italiji niso nikdar pomislili na domove za osta-
rele, v katerih bi lahko naši ljudje pričakali svojo
zadnjo uro v lastnem jeziku, prijaznem okolju in
med sebi enakimi, je najprej završalo, nato so
sledile nekatere polovične razlage, ki niso bile
ne jasne in tudi ne opravičila, navedle so mi naše
sestre, te zlate nune, ki jih je vedno manj, a sam
nisem govoril o njih. Vprašal sem, kaj se je z na-
mi zgodilo, da ne damo toliko nase, da bi svojim
ostarelim nudili varno zatočišče v svojem, slo-
venskem jeziku. In bi seveda tako tudi poskrbeli
zase, za našo starost, za naše dostojanstvo. Od-
govora nisem dobil.
Tu, na obrobju, kjer živim, lahko poslušam v par-
ku, skozi katerega grem, vse mogoče jezike, še
največ je slovanskih. Gospe, ki kot nekoč naše
aleksandrinke prihajajo v Italijo skrbet za osta-
rele, proti plačilu, seveda, niso tu doma in nikdar
ne bodo, pravzaprav po nekaj letih nikjer več ni-
so doma, skrbijo pa za naše ostarele, predvsem
zato, ker stanejo manj, kot stanejo domovi za
ostarele v Italiji. Zato so ob državnem robu meje
s Slovenijo na slovenski strani polni domovi
ostarelih iz Italije. Zato, ker domovi za ostarele v
Sloveniji stanejo manj kot v Italiji. In več kot de-
set tisoč slovenskih državljanov je že na
Hrvaškem v podobnih domovih in spet samo za-
to, ker tam stanejo manj kot v Sloveniji, kjer zdaj
odhaja v pokoj generacija ljudi, ki si dostojnega
mesta v domovih za ostarele ne bodo zmogli
plačevati, otroci pa zanje tudi ne bodo mogli po-
skrbeti. Ne govorim seveda o tistih, ki so v javnih
službah, in drugih, ki so se tako ali drugače oko-
ristili, obogateli na pošten ali nepošten način in
so tudi na Slovenskem samo še en dokaz več, ka-
ko krivično je življenje za ene, kako lepo za dru-
ge. Kot da je bistvo vsega le denar, ne?
In dejansko je denar tisti, ki določa, kje in kako
bo kdo pričakal zadnjo uro, če na stara leta ob-
nemore.
Že res, da živimo v družbi, ki odklanja že samo
misel na starost in na smrt, a prav tako je res, da
ni naključje, kar mi je pred časom rekel človek
mojih let, zgaran od fizičnega dela na terenu, 42
let je delal, od tega več kot polovico na terenu
po nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji: “Glej, zdaj
me bodo dali v penzijo, za dom ostarelih moja
penzija ne bo, upam, da bom vsaj na toplem in
sit. In seveda upam, da bom šel hitro v večnost”.
Grenko spoznanje, da si odgaral svoje, da so dru-
gi zase poskrbeli, da pa so cele množice svojih
sestra in bratov poslali v starost in na čakanje
zadnje ure z mizerno pokojnino. In to v Sloveni-
ji, da ne bo pomote, v naši domovini, kjer je vse
manj empatije, kaj šele iskrenega, spoštljivega
odnosa do starejših. Tempirana bomba genera-
cije, ki ne bo zmogla zase poskrbeti na stara leta,
ne zanima nikogar. In zato ni naključje, da se v
Sloveniji prav tisti, ki so okradli slovenske
sodržavljane, vedno isti, kar naenkrat danes v
svojih medijskih trobilih spomnijo na “pravico
do evtanazije”, pravico do lastne izbire, kdaj ti
je dovolj in narediš samomor, ali pa ti pomagajo
umreti drugi. Sam sem sin malega vipavskega
kmeta, ki je doživel visoko starost, živel skrom-
no, a je umrl nepokreten v domu za ostarele, ker
drugače otroci ne bi zmogli, v Sloveniji organi-
zirane oskrbe na domu za nepokretne skorajda
ni. No, moj oče, Sipko Poharjev po domače, v
javnosti znan kot Jože Paljk, je v zdravstvenem
domu na Vipavskem zdravniku, ki mu zaradi
varčevanja ni hotel več predpisati prepotrebnega
zdravila, mirno rekel: “Gospod doktor, recite jim,
naj vam dajo pištole, bo šlo lažje”! In mu je one-
meli zdravnik končno napisal recept za zdravi-
lo.
Evtanazija ni nobena rešitev, to vedo tudi zdrav-
niki; hvala Bogu, na Slovenskem še obstajajo
ljudje, ki to vedo. Pa vendar se ne morem znebiti
vtisa, da bomo v prihodnje na Slovenskem priča
nasilnemu pranju možganov s strani medijskih
trobil, vedno istih, kako potrebno je čim prej
uzakoniti evtanazijo, pravico do evtanazije itd.
Poenostavljam in pretiravam?
Niti ne toliko, če se ozrem po slovenskih medi-
jih, v katerih prednjačijo vse novice razen resnih
razprav, kako pravičnejše urediti socialno pro-
blematiko v družbi, kako omogočiti starejšim
dostojno čakanje zadnje ure, če sem lahko grob.
JURIJ PALJK 14
Goriška slovenska ekipa med 34 najstarejšimi
odbojkarskimi klubi v Italiji
V tedenski prilogi, ki jo športni dnevnik La Gazzetta dello Sport v
sodelovanju z državno odbojkarsko zvezo namenja odbojki, je,
22. februarja 2019, omenjena tudi naša goriška ekipa Olympia.
V prilogi V come Volley, ki izhaja ob petkih, je namreč na dveh
straneh prikazano, kateri so in kje se nahajajo najstarejši klubi,
ki so včlanjeni v italijansko odbojkarsko zvezo. Najstarejša je
Volleymania Nembro A. S. D iz Bergama (1945). Pomembno
tradicijo imata Toskana in Emilia Romagna, ki štejeta vsaka
sedem “najstarejših ekip”. Naša dežela jih ima kar štiri, med
katerimi je tudi Športno združenje Olympia, ustanovljeno leta
1961 in od takrat tudi vpisano v odbojkarsko zvezo. To je velik
ponos za Goriško in našo slovensko narodno skupnost, saj je
med 34 najstarejšimi klubi v Italiji tudi slovenska ekipa. / MČ
Olympia omenjena v športnem 
dnevniku La Gazzetta dello Sport
S 13. strani
Na svetu si,...
Aktualno28. februarja 201916
   odor Živkov vas kliče nazaj, velike ek-
skurzije je konec. Obrnite avtomobile
in vrnite se, od koder ste prišli”.
“Kdo vam je to rekel”?
“Si ne predstavljate? Turški policist ali carinik na
mejnem prehodu Kapitan Andreevo oziroma
Kapűkule. Imenujte ga, kakor želite”.
“S kakšnimi občutki ste se vračali domov”?
“Günaydűn”! pozdravim, ko vstopam v matični
urad.
“Dobar den”, se oglasi izza pulta, precej jezno, kot
bi storil prekršek ali kaznivo dejanje.
Takoj preklopim na bolgarščino, da ne bo težav.
“Sin se mi je sinoči rodil v mestni porodnišnici”.
“Izpolnite obrazec z vsemi podatki”.
Ime očeta Jusuf Eminov Vasil Božilov
Datum in kraj rojstva 12. 7. 1963, Rusçuk Ruse
Veroizpoved islam ateist
Poklic inženir
Ime matere Dagmar Eminova Hristina Božilova
Datum in kraj rojstva 23. 9. 1965, Filibe Plovdiv
Veroizpoved islam ateistka
Poklic vzgojiteljica
Ime otroka Filip Božilov
Datum in kraj rojstva 20. 8. 1989, Plovdiv
Veroizpoved ateist
Sogovornik me najprej gleda v oči, potem pa za
trenutek pogled obrne stran.
“Kako bi se počutili, če bi vam v državi, kjer ste se
rodili, spremenili ime, priimek in kraj rojstva”?
Ne odgovori. Na njegovem obrazu je videti, da je
on tisti, ki postavlja vprašanja.
“Jezi me to, da ne Turčija, še manj pa Bolgarija še
vedno nočeta priznati, da nam je bila storjena kri-
vica”, dodam zelo prepričano.
“Vas to dejstvo še vedno boli? Tudi po skoraj petih
letih”?
“Seveda me. Ko bi se o stvari več govorilo, bi bilo
bolje”.
“Ste prepričani? Kaj se vam je še tako hudega zgo-
dilo tistega leta”?
“Prekipelo mi je, pa ne samo meni, vsem
nam”.
“Povejte, poslušam vas”.
“Popoldne je napovedan protest. Boš šel z na-
mi”?
“Bom, seveda bom”.
V tovarni smo vsi prepričani, da je situacija šla pre-
daleč. Ne smemo se pustiti, pa naj stane, kar hoče.
“Vseh nas ne morejo pozapreti... ”
Eden drugega bodrimo. Pripraviti se je treba na
pendreke in solzivec. Tako kot na Poljskem in Ki-
tajskem.
Popoldne se zberemo. Pendreki, solzivec
in naboji. Pravi. Dva tovariša obležita na
asfaltu.
“Uradne vesti oblasti so govorile, da je šlo
za protestnika, ki smo ju na begu pred po-
licijo pohodili do smrti”.
“Pa je bilo res”?
“Seveda ne. Eden je umrl v mojem na-
ročju. Še danes se spomnim strelne rane,
ki jo je imel na vratu”.
“Kaj pa je bilo potem”?
“Policija nas je prijela in nas peljala na za-
slišanje”.
Sedim pred policistom.
“Ime in priimek”?
“Jusuf Eminov”.
Na levem licu me zapeče. Klofuta.
“Ime in priimek, sem rekel. Brez zajebancije”.
“Vasil Božilov”.
“Krvave roke imaš... ”
“Pomagal sem tovarišu”.
“Da mu nisi morda ti prerezal vratu, da bi nas lah-
ko vaši obtožili, da smo nasilni”?
Kri v žilah mi zledeni.
“Usedi se”.
“Nekaj trenutkov je hodil za mojim hrbtom. Kri
mi je ledenela dalje”.
“Lepo službo imaš, žena je noseča... ”
Vse vedo.
“Se ti zdi pametno, kar delaš”?
Molčim.
“Če ti tu ni v redu, piši Kenanu Evrenu! Naj vas
vse vzame v Istanbul. Bomo videli, ali boste tam
tako lepo živeli”.
Njegov glas postane rjoveč, skoraj renči.
Sam pri sebi razmišljam, kaj bi se zgodilo, če bi res
pisal generalu Evrenu. Morda bi izginil. Tega, da
sem že večkrat zaprosil za dovoljenje za emigracijo,
pa so mi ga zavrnili, mu ne rečem. Verjetno mi v
tem trenutku ne bi preveč koristilo.
“Še enkrat naredi kaj takega, pa lahko pozabiš na
službo. Sedaj pa izgini”.
“Hvala bogu, da so nas pred policijsko postajo
čakali aktivisti Amnesty International. Precej so
nas pomirili. Vsak je povedal svojo zgodbo. Jamčili
so nam anonimnost. Še dobro, da ni bilo nobenih
posledic. Preveč bi nas morali odpustiti, tovarna
bi zaprla svoja vrata. Stvar je šla v evropske medije,
Živkov se je začel blamirati”.
“Živkov je padel šele decembra. Kako ste preživeli
vmesni čas”?
“Mislil sem na to, da se mi bo rodil sin”.
“Kje se počutite bolj doma? V Turčiji ali Bolgariji”?
Z vprašanjem me je zmedel. Ne vem, kaj bi mu re-
kel.
“To je, kot bi me vprašali, ali imam raje ženo ali si-
na. Oba imam rad. Vsakega na svoj način”.
Odgovor presliši. Postavi mi novo vprašanje.
“Kako to, da tedaj niste izgubili upanja”?
“Živkov je kmalu zatem naznanil, da lahko odide,
kdor želi”.
“Zakaj torej niste takoj odšli”?
“Žena je rekla, da bomo šli, ko se rodi otrok, da ga
vidijo najini starši. Nihče ni vedel, ali se bomo lah-
ko kdaj vrnili”.
“Na matičnem uradu sem vse uredil. Tudi njegov
potni list imam. Lahko gremo”.
“Kako se pa imenuje Mehmet”?
“Filip... ”
Nekaj trenutkov tišine. Utrne se ji solza.
“Ne skrbi. Ko pridemo v Turčijo, ga bom prijavil s
pravim imenom. Tudi mene in tebe”.
“Potem se je zgodilo tisto, kar ste že slišali. Prišli
smo na mejo, kjer so nas poslali nazaj. Brez vizuma
smo bili. Če bi prišli dan prej, bi šli čez”.
“Kako pa je bilo, ko ste se vrnili”?
“Službe nisem izgubil, tudi žena ne. Življenje je
teklo dalje. Otrok je rastel. Spremljali smo Soli-
darnost v Gdansku, rezanje žice na madžarskem
delu železne zavese in žametno revolucijo na
Češkoslovaškem. Živkov je padel dan po berlin-
skem zidu, dobili smo turško stranko”.
Šimfanje čez komunistične režime očitno laska
predstavniku države, ki je že skoraj pol stoletja
članica zveze NATO.
“Kaj so rekli vajini starši, ko ste se vrnili”?
“Hvala bogu, da ste vsi trije živi. Bili smo pre-
pričani, da se ne boste več vrnili. Slišal sem za lju-
di, ki so jim dali dovoljenje za emigracijo, pa so
izginili”.
“No, kasneje se je izkazalo, da so bile novice
lažne. Saj veste, kako je... ”
Prekinil naju je telefon. Preklopil je na solidno bol-
garščino in se začel pogovarjati o obisku otvoritve
mestnega velesejma.
“Povejte, prosim, gospodu županu, da še nisem
prepričan, ali lahko pridem”.
Kljub njegovemu odgovoru se je glas na drugi stra-
ni žice še naprej trudil, da bi ga prepričal.
“Rekel sem, da ne vem. Jutri pokličite”.
Slušalko je spustil na vilice in se obrnil proti me-
ni.
“Končati bova morala. No, vašo zgodbo razumem.
Podobnih sem v preteklih letih slišal zelo veliko.
Še zadnje vprašanje imam za vas. Nekaj mi vseeno
še ni jasno”.
“Izvolite, gospod konzul”.
“Po vsem, kar se vam je zgodilo, bi pričakoval, da
še vedno gojite zamero do naše države. Zakaj tako
vztrajate, da vam podelimo turško državljanstvo”?
“T
  sakič, ko obiščem našo “bližnjo”
prestolnico, se ne morem
načuditi novostim in svežini
mestne ponudbe. Nova turistična stran,
ki se vije od Tromostovja in Frančiškan-
ske cerkve ob Ljubljanici vse do Zmaje-
vega mosta, kar blešči od pisanih loka-
lov, elegantnih kavarn,
slaščičarn, lepo po-
streženih mizic z mla-
dimi obrazi. In tudi na
Plečnikovi tržnici so-
dobni bistroji in bari
nadomeščajo stare pe-
karne in prodajalne
živil. Nova podoba Lju-
bljane pač, ki rase iz se-
zone v sezono, po meri
pravcatega turističnega
buma, tako skupinske-
ga kot mladih družin
in eksotičnih parov.
Ravnokar sem si ogle-
dal izvirno, intimno in
nekam komorno zasnovano razstavo o
delu in evropskem okviru našega naj-
večjega pisatelja ob 100-letnici smrti.
Originalni Cankarjevi prvi tiski liričnih,
proznih in dramskih razmišljujočih del,
ki so se zapisali v slovensko kulturno za-
vest, plakati zgodovinskih uprizoritev
njegovih dram, tudi v Trstu, v pol temi
sugestivno osvetljene viseče fotokopije
rokopisov, Smrekarjeve karikature, iro-
nične Omerzijeve celuloidne lutke in
lesne instalacije bodo še dolgo odme-
vale v vizualnem spominu obiskovalca.
Ob Cankarjevem domu se nahaja zna-
meniti kompleks, opečnato - betonski
sestav stanovanjskih, poslovnih in
trgovskih stavb, eden izmed najbolj raz-
poznavnih zgledov povojne “jugo-arhi-
tekture”, ki je nedavno dobila svetovno
priznanje z odmevno razstavo v ne-
wyorškem muzeju sodobne umetnosti
- MOMA. Prav na repu edinstvenega in
še kako živega arhitekturnega spomeni-
ka, ob Slovenski cesti, so podzemski
prostori ene od, za nas, najlepših me-
stnih razstavišč, Galerije Jakopič. Tu so
posebno žlahtno ovrednoteni pregledi
sodobne fotografije, kot je sedanja raz-
stava z naslovom Na moje oči: Zgodbe
iz Iraka, ki bo odprta do 3. marca (torek
- nedelja, 10.00 - 18.00).
Italijanska kustosa in fotografa Stefano
Carini in Dario Bosio sta s pomočjo kra-
jevnih sodelavcev Marije Skočir in Julije
Hoda (za MGML) in Sašo Kraljem (Živi
atelje DK) postavila
skupinsko razstavo
mlajšega rodu iraških
fotografov, ki je bila že
2017 premierno pred-
stavljena v Pragi. V
živobarvnem mimo-
hodu smo priča, skozi
razne tematske razdel-
ke, vpogledu v sodob-
no, ne samo vojno od-
slikavo vsestransko
ranjene dežele. V
ospredju je Iraški Kur-
distan, od pradavnih
prizorov tihotapstva
na mejah med Irakom,
Iranom, Sirijo (Aram
Karim) do arhiva kur-
dskega fotografa Twa-
na Abdulaha, ki doku-
mentira družbeno
življenje in genocid naroda
(1974-1992), ki se je začel že v
času režima Sadama Huseina.
Na ogled so reportaže tudi iz
vsakdana v Bagdadu (Ali Arka-
dy), slikoviti nočni posnetki iz
Kirkuka (Hawre Khalid), portreti
“ranjenih” jacidskih žena, ki so pobegle
iz jarma ISISa, v tradicionalnih belih
poročnih haljah, kot jih je sočutno po-
snela fotografinja Seivan M. Salim. Raz-
stavljena so še dela Bnara Sardarja in
Rawshta Twana, ki je rešil omenjeni dra-
goceni očetov arhiv, ter obeh italijan-
skih kustosov - fotografov, ki sta
živela in delala v Iraku. Soorgani-
zatorji razstave so še praški DOX,
studio DARST in italijanski kultur-
ni inštitut, ki gosti na svojem se-
dežu ob Ljubljanici spremljevalno
razstavo Stefana Chiarinija Ženska,
luna, kača. Sedemnajst mesecev v
Iraku.
V galeriji Kresija tik ob turističnem
centru ob Tromostovju je bila po-
daljšana do 14. marca razstava
Duh mesta, s Tihomirjem Pinter-
jem po stari Ljubljani. Mojster ana-
logne ročno izdelane srebrožela-
tinske črno-bele fotografije je obče
poznan po svojih psihološko
dovršenih portretih slovenskih pisatel-
jev in umetnikov, ki so nastali za časopis
Delo in doživeli objavo v uspešnih mo-
nografijah. Tu so na ogled njegove ur-
bane krajine in tihožitja, znani izrezi
mestne arhitekturne fiziognomije, pra-
zaprav že etnografski fotozapisi sociali-
stične potrošniške revolucije 70. let
prejšnjwga stoletja, a tudi blesteči črno-
beli detajli današnje "turistične" Lju-
bljane. Urnik razstave: ponedeljek-pe-
tek, 10.00 - 18.00; sobota, 10.00-12.00
in 12.30-14.00; nedelja, 10.00-13.00.
Intimen kletni razstavni prostor Galeri-
je Fotografije na Levstikovem trgu št. 7
(blizu Škuca) pa gosti najnovejšo posta-
vitev sodobne slovenske fotografinje
Tanje Lažetić z emblematičnim naslo-
vom 5 rož, 8 fotografij. Tu smo priča
prefinjeno izdelanim, na pleksi tiska-
nim velikim formatom esencialnih cve-
tic, ki očarajo po svoji nežno blesteči,
sloki eleganci. Kot je zapisala Hana
Čeferin, je to “projekt, ki preigrava
vprašanja trajnosti, umrljivosti in
družbenih pričakovanj. Umetnica od-
nos med mladostjo, vizualno perfekcijo
in umetnim zrcali v svojih rožah”. Kdor
si bo ogledal spletno stran umetnice, bo
lahko malce doumel širino, bogatost,
neposrednost in radovednost njenega
avtorskega pristopa, ki kultivirano zaje-
ma iz sodobnih izraznih diskurzov, tra-
dicionalnih in multimedijskih tehnik.
Tanja Lažetić ima za sabo veliko med-
narodno izkušnjo rezidenc in razstav po
glavnih umetniških prestolnicah, ne le
stare celine, tu se je morda vrnila k
prvinskemu, delu s kamero, s svetlobo,
z digitalnim kromatizmom, s popolno-
stjo cvetice. Sama je zapisala: “Rada opa-
zujem odpiranje popkov. Čakam tisti
posebni trenutek, ko je cvet popolnoma
odprt. Takrat jih fotografiram. Umetne
so, čeprav rastejo in se razvijajo, zato
iščem pravo barvo tega, kar vidim. Tudi
popke fotografiram, ampak ne sušenja
in gnitja, ker okrasne rože niso bile na-
rejene zato, da bi se postarale”.
V Galeriji Fotografiji bodo vsi ljubitelji
dobili kaj dragocenega, od sodobnih av-
torskih fotografij do prefinjeno tiskanih
umetniških foto-knjig, slovenskih in
svetovnih mojstrov, redkih katologov,
kot npr. Vena Pilona ali manj znanega
tržaškega fotografa Karla Kocjančiča.
Ljubljana spreminja videz. Na svojem
kulturnem izletu smo iskali okrepčila v
stari gostilni Pod lipo, a je pred meseci
končala stoletno tradicijo in je zdaj v
istem prostoru sodobno urejen “roštilj”,
ki spada v verigo isto zasnovanih loka-
lov z nemškim imenom in baje “naj-
boljšimi čevapčiči v mestu”. Še k sreči,
da na krasno obnovljeni Slovenski cesti
ob povsem internacionaliziranem Ho-
telu Slon še naprej vztraja Šestica. Tudi
ta je zelo lepo obnovljena in natakarji
te sprejmejo v jezikih sveta, a še smo
lahko uživali okusno pečenko, ljubljan-
sko, in celo slastno, rahlo kislo, govejo
obaro s finimi žganci.
Davorin Devetak
V
Kratko prozno delo Primoža Sturmana
Günaydűn
Sprehod po slovenski prestolnici
Fotografije iz Ljubljane
Bagdad, Irak, Ali Arkady, 2015
Duh mesta, Tihomir Pinter, 2018
5 rož 8 fotografij, Tanja Lažetić
Fotografinja Tanja Lažetić