Krajevna skupnost Gunclje-Male Vižmarje
Obrobna lega prinaša težave
Krajevna skupnost Gunclje — Male Vižmarje ne spada med majhne. Več kot kvadratni kilometer in pol meri, a ker je bilo že staro naselje poseljeno le z individualnimi hišami in se z njimi tudi dopolnjevalo, je navkljub skoraj celotni pozidanosti ozemlja število kraja-nov dokaj nizko — 1650 jih je. Zaposleni so večinoma v mestu, kjer tudi uporabljajo stori-tve, ki jih v njihovi krajevni skupnosti občutno primanjkuje.    ¦
»Ker smo obrobna krajevna skupnost, ne-katere težave rešujemo veliko težje, kot bi jih v mestu. Vse prevečkrat nas odslovijo, češ, boste že počakali, problemi drugih so važnej-ši,« sta nam povedala predsednik sveta KS Janez Maren in tajnica KS Tatjana Merčun in nato naštela nekaj težav, ki čakajo na rešitev.
Storitve Komunalnega podjetja (predvsem odvoz smeti in pluženje snega) so velikokrat vzrok negodovanja. Čeprav imajo krajani iste obveznosti do plačevanja teh storitev kot kra-jani drugih krajevnih skupnosti, komunalci vse prevečkrat pozabijo nanje. Na nekaterih ulicah odvažajo smeti tudi na štirinajst dni, kje neki dvakrat na teden, kolikorkrat bi morali priti. Odvozni kamioni sicer pripeljejo, a ko so polni, jih je seveda treba izprazniti. Odpeljejo torej, nazaj jih ni, smeti, ki jih ob prvem prihodu niso pobrali, pa ostajajo. Pritožbe zaradi nečistosti naselja na KS kar dežujejo, a kaj bistvenega tudi KS ne more narediti. Edino, kar ji preosta-ne, je pisanje dopisov in telefonarjenje pristoj-nim, a je ponavadi oboje brezuspešno.
Mnogo nevšečnosti povzročajo krajanom hudourniki, ki ob deževju pridrvijo s hriba: ka-nale ob cestah zasujejo z zemljo in peskom. Območna vodna skupnost to občasno rešuje s tem, dazgradi jašek ali nasip, dolgoročne reši-tve pa ne načrtuje.
Komunalni problemi so v krajevni skupnosti že od nekdaj. Glavna cesta (Gunceljska) je zelo prometna — otroci po njej hodijo v šolo, po njej vozijo motorna vozila in kolesa... In vsi prav po cesti, saj pločnikov ob njej ni. Do pro-metnih nezgod spešci in kolesarjiježe večkrat prišlo.a na srečo niso bile hude.
Kanalizacijsko omrežje v celolnem naselju ni urejeno, v starem delu pravzaprav niti ni zgra-jeno. Predvidevali so, da bo to urejeno vsaj v novem naselju, kjer so kanalizacijo zgradili sami, a je nato zmanjkalo denarja za priključ-ke. Že v prejšnjem srednjeročnem planu so ta problem posebej poudarili, z nujnostjo rešitve so se strinjali ludi predstavniki komunalne skupnosti in občine, ki so si slanje prišli ogle-dat, a iz vsega ni bilo nič.
Skrajno neugodna je za krajane tudi odda-Ijenost končnega postajališča mestnega avto-busa št. 1 od centra naselja. Mimo sicer vozi še proga 15, a na območju krajevne skupnosti nima postaje. KS je predlagala, da bi postajo zgradili pri Metalni, izdelali so že načrt, a se je zalaknilo pri denarju. Načrtujejo, da bodo po dograditvi obodne ceste podaljšali progo 1, ki bi nato obračala v Stanežičah.
Obodna cesta, ki jo grade v zahodnem delu naselja, pa je zopet problem zase. Komunalna skupnost ne odobri graditve nasipa, češ da cesta ne bo toliko prometna, da bi bil potreben. Krajani pa s tem seveda niso zadovoljni, saj bi zaradi prahu, ki nastaja pri separaciji peska v bližini, nasip potrebovali že sedaj.
Že dolgoletna želja krajanov je športno-re-kreacijski center, ki je v zazidalnem načrtu predviden ob naselju. Poleg tega, da bi ga lahko uporabljali vsi Ljubljančani, bi zelo olaj-šal delo športnima kluboma — baseball-skemu klubu Gunclje, katerega člani so dr-žavni prvaki in udeleženci mnogih mednarod-nih tekmovanj, a brez primernega vadbišča, tako da morajo trenirati drugje po Ljubljani,in Smučarskemu klubu Dolomiti, ki je med naj-boljšimi v akrobatskem smučanju in skokih. Slednji tudi za krajane prireja razne smučar-ske tečaje, a pravega prostora za vadbo ali manjše skakalnice prav tako nimajo.
Delegatski sistem ne deluje najbolje, saj se mnogih sproženih vprašanj niso niti lotili, kaj šele, da bi jih rešili in delegati so izgubili voljo do dela. Potrošniški svet je do sedaj deloval dobro, a ga bo treba spet malo pobezati, ker je v krajevni trgovini začelo primanjkovati neka-terih nujnih potrebščin.
Prostorsko urejenost KS so omogočile de-lovne organizacije, ki so dobile prostor v istem poslopju. Na razpolago imajo tudi dvorano, ki jo uporabljajo predvsem za kulturne prireditve in razna predavanja. Le-ta ponavadi organi-zira SZDL, krajani pa so z njimi zelo zadovolj-ni, kar se kaže tudi v številni udeležbi.
Množično so krajani sodelovali tudi pri gradnji gasilskega doma, ki danes že stoji pod streho.
                                             Sonja Nered