ZIVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA № 23.	V LJUBLJANI, 6. JUNIJA 1936.	KNJIGA lt
c. rang	gorska romantika
Na levi: Paralltlk v veseljaškem razpoloženju (pri dementnem bolniku) Na desni: Razburjeni parali tik v celici se Je drapiral z raztrgano odejo
PROGRESIVNA PARALIZA IN NJENO ZDRAVLJENJE
Aef prlmarlj v p. D K. FRAN GOSTL
N A D A L J
Progresivna paraliza se pojavlja v raznih oblikah. Običaj, no ločimo demientno — eks-panzivno — depresivno in agi-tirano obliko bolezni, včasi pa je njen potek atipičen.
Običajno se razvija polagoma, v začetku ostane dostikrat okolici prikrita, dokler se ne pojavijo večje motnje. Redkokdaj nastane hipoma., to zlasti po eventualnem pričetnem parali tičnem napadu.
E V A N J E
ne zna našteti več mesecev brez pomot, v obratni vrsti pa to že celo nikakor ne gre; poštevanke ne zna več. Umevno je, da je pri presoji inteligence treba upoStevati izobrazbo in poklic — ter da postane njena motnja okolici mnogo prej očita Pri izobražencu kakor pri prostaku.
Pri ekspanzivni obliki (imenujejo jo tudi »klasično paralizo«) je prlčetek obolenja večkrat povsem akuten, pogosto z magičnim napadom, bolnik se 4u-
Z Las ti dementna oblika se kaže vtem. da polagoma nastopajo spremembe značaja, pojavljata se razdražljivost in razburljivost, ki hipno nastane in isto tako hipno preide. Pri tem postane prej miren in dobrovoljen človek, ki le spoštoval meje dostojnosti in izobraženosti, dostikrat skrajno surov, zabavljiv ali celo brutalen in nasilen. Pojavlja se velika raztresenost in pozabljivost. Do-tični ne kaže nobenega zanimanja več in se ne spozna več v situaciji Svoje posle pa dostikrat opravlja še mehanično, dokler tudi tu popolnoma ne odrede. Inteligenčni defekti so vedno večji:
ti srečnega, blaženega, prodiuclra na]* različnejše, najnesmiselnejže veličinske ideje: da je cesar, papež, general obenem, da bo zidal gradove in mesta, na dvorišču ima številne tigre in leve, katere je nalovil in ukrotil, ima zlate rud* nike, na stotine krav in ovac, krasne obleke in uniforme (vse navedeno j« posneto iz domnevanj in blodenj raznih mojih pacientov v zavodih).
Zanimivo je, da svojih blodenj ne korigira, dostikrat pa to napravi pri eo-bolinikih. Tako smo imeli na kliniki istočasno tri paralitike, ki so si vsi utvar, jali. da so cesarji Ako se je eden pri
Agitirani paralitik
viziti oglasil da je cesar, takoj sta se mu posmehovala druga dva ter rekla >revež si in berač, ne pa cesar«, >kje pa imaš krono?« itd., zatrjevala Pa sta. da sta to onadva in sta se pri tem zopet sprla. Zlasti se pri teh bolnikih pojavi značilna zapravljivost in nakupo. vanje najrazličnejših najnepotrebnejših predmetov vedno v zelo veliki množini. Pa sklepajo pogodbe in kupčije nesmiselno in sebi v škodo, da se dado izkoriščati. je umevno. Zato je največje Važnosti, da se bolezen spozna takoj
spočetka ter bolnik odda v zavod, oziroma prekliče ter tako onemogoči oškodovanje rodbine. Poznejša razveljavljanja pogodb in kupčij eo združena $ težkooami in stroški.
Pri bolnikih se pojavlja erotizein, Id vede voasi do pregreškov ali zločinov. Tako je neki Poprej povsem dostojen bolnik zlorabil mladoletnika. Značilno za pričetne pojave te oblike paralize nam kaže početje nekega mojega bolnika, M nam ga je policija v Gorici privedla v zavod, ker je v nekem ponoč-nem llokalu nesmiselno zapravljal denar in povzročal škandale. Pripovedoval ml je, da se je hotel oženiti naročil za gotov dan večje Število izvoščkoy in obed v gostilni, v časnikih objavil poroiklo ter tako spravil v največjo zadrego in neprijetnost hčer ugledne ljubljanske rodbine, ki o njegovi nameri ničesar ni ve. dela. Eer se mu to ni posrečilo, se je podal v Gorico. Vprašal sem ga, ali ni snubil neveste, nakar mi je rekel, da j« bilo to povsem nepotrebno, ker je samo po sebi umevno, da ga mora rada imeti ta z veseljem vzeti za moža, četudi ji ni bil znan. Zadostuje, da jo je videl in da mu je ugajala. Bolnika sem poznal kot zelo solidnega in pridnega trgovca, ki je vzorno vodM svoje veliko podjetje.
Pri tej obliki paralize se tudi večkrat pojavijo halucinacije, ki so sicer pri pa-ralitiklh precej redke. Navedem naj le en primer, M je obenem najkrasnejša halucinacija vida in sluha- kar sem jih sploh imel priliko opazovati. V Lainzu je bil višji častnik, ki je nekoč stal ob vrtnem plotu ter zrl v prazno in mirno polje. Ko pridem k njemu, me povabi naj z njim oPazujem velik vojaški manever. Sledil mu je pozorno, hvalil in grajal, opisoval, kako napadajo sovražniki in ga pode v beg — slišal je vojaško godbo in bil ves navdušen. Tudi kasneje sem pri tem bolniku večkrat opazoval živahne halucinacije, a nikdar več v taki razsežnosti.
Redkejša depresivna oblika se prične z otožnostjo ali preplašenostjo ali s hi-pohondričnimi in nihilističnimi idejami (bolnik domneva, d& nima želodca in čreves, ne srca. ne žilja ra da sploh ne živi več itd.)
Pri prav tako redkejši obliki agitira. ne paralize prevladuje notorična razgibanost, včasi se opažajo halucinacije vida in sluha.
Nekateri avtorji omenjajo kot posebno vrsto še cirkulanao paralizo — menjavo med depresivno in ekspanziv. no obliko, običajno le enkrat v pričetku obolenja. Kot juvenllno (mladostno) paralizo zaznamujemo obolenje od 8
do 15 leta na podlagi hereditarne sifi-litike. (otroci so bili ob rojstvu okuženi zaradi bolezni starš^). Paraliza se včasi druži s tabes, katero obolenje ima tudi luetično podlago. DALJE
NA DURMITOR
JOSIP LAPAJ.NE NADALJEVANJE
^^ I teza krene navpično. Die letz-■ ^ ten fiinf Minuten sind da —, V da, tu so one poslednje minute. X Ogromen orel se pripelje pre-1 ko vrha in se prav pod nami
-Izgubi v svoje bivališče. Kako
innpozanten je bil ta pojav v tej višini, je mogoče doumeti le gori v pečinah. Povzipenjaš se stop za stopom, prije« mi so le skallne razpoke, vrtoglavosti te pa varuje polica, ki se oklepa virha od zadnjega sedla okrog. In zopet eno sedlo. Strma stena navzdol, zadnja minuta do vrha, Cehinja obupuje. Zadnje skale, ki pa samo na vrhu popuste, postajajo nevarne za plezalca. Prav na. vrhu postane stopnja polzka, rdeča ilovica ji gladi pot, otežuue. Premagana je Ciirova pečina — Bobutov Kuk.
Moj sen je dosanjan. Vrhu Durmi-tonja sem, ki sem že toliko let mislil nani. Vpišem se v knjigo. Ni še stara. Iz prejšnjega leta je. Upam, da ta po» кгатпа še ni popačena s popačenimi ljudmi, ki bi k podpisom (kakor pri nas) pristavljali neslane in grde opazke, da se bodo turisti kmalu bali pod-pisarvati se v javno razpoloženo knjigo.
Durmitor je središče črnogorske zemltfe, pogled raz njega diven. Krog njega sta se zarezali Piva in Tara glo» boko v zemljo, da doline niso porabne za .naselja in zgraditev oesta, ki so jih marali zato usmeriti na gorske planote In preko nijiih.
Dolli pod nami širna Drobnjaška planota, po kateri se vije kot krasen trak novo zgrajen cesta, ki nas je povedla v durmitorslB višavje. Krog in krog nas vrhovi te lepe gorske skupine, ki tvorijo Durmitor, doli ob Tari gola Si-njajevina planina, v daljavi albanska pogorja, v vznožju planjava Jezera z žatifekom.
DURMITOR — zadnjih pet minut
Človek bi gledal, strmel, občudoval, toliko lepote je na tej točki naše zem» lje. Sončni žarki so že pripekali, ustnice so se mi sušile, ne kakor žabi v suhem vodnjaku, sa.j mi jih je pravo^"'-no omočita ona žaba iz bokel t čolna.
»Kad bi voda dobra bila, onda svaka žaba imala bi sto kila.« Kako dobro, došla mi je sedaj ta žaba in ona kapljica vina, viškega vina s sredine morja, tu sredi pekočega neba.
Pa glej usode. Tri mesece £'e niso imeli doli dežja, S silno brzino se od« mekodi pripode tenke meglice in še preden smo zbežali raz steno, je pričelo rositi, polagoma deževati.

Ceh, ki je bil gori, ni bil gori, vsaj podpisal se ni, zato nas tudi čakal ni. Zginil je brez sledu, češ, da gre še na Savin Kuk. Bil pa ni ne na enem, ne na drugem vrhu.
V katunu je družba dobila mleko prav iz iste sklede kakor zjutraj in pfečala ponovno eno banku. Dober liter mleka je veljal tedaj 20 dinarjev. Ce hočejo krajevni činitetji, da se turi-stika v tem okrožju razširi, naj ozdra« vijo svoje ljudi od te čudne naipake.
ZABLJAK Z DURMITORJEM
Silili so nas, naj prenočujemo v ka-tunih, iker je deževalo in se je že dokaj temnlo. Noči se nismo bali, čeprav so mas stlrašili z volkovi, vse 'bolj nevarne so se nam zdele živalce, ki niso prav urne. Imeli smo svetilke s seboj in šlo je še kar za siilo. Doli v mlinu smo se pa malo ustavffi, da se je voda odtekla z naših plaščev. S seboj smo imeli vžigalice, ki so nam omogočile, da smo v pokrovu a'lumii-niaste škatle skuhali malo limonade iz ■napol stisnjenih limon. Poleg one »žabe«, je bila citrona moja edina današnja jed — ozir. pijača seveda vedeti nisem Utegnil, da so me obsodili še na tretji dan posta.
Ob lepem vremenu napraviš tu izlet prav lahko v encim dnevu, če greš do časa goiri in če nimaš neprilike, da te namoči za te kraje prepotrebni dež. Suma poleti ni nevarna, ker volkovi niso gladni, nevarnejše bi pa bilo to na zimo. Tedaj pa turistika itak za navadne zemf!"'ane pornine. Ne tako za smučarje. Ne bo dolgo, pa bodo • ti ugodni tereni zvabili v svoje naročje svetovne prvake, saj menda Jugosia« vija ne more nuditi lepših in ugodnej-
ših smučarskih tal in tako Miz« svetovne solze — Jadrana. Tako mislijo domačini in z njimi tudi jaz, seveda kolikor se morem baviti s to panogo modernega športa.
Ves Zabljak — vsa okolica — veđike visokogorske planine naij bi se spremenila v letovišče, ki bi konistMo vsem ljudem, ne samo posameznim hotel« skim lastnikom.
Razgovarjalj smo se, da bi se to dalo lahko doseči na ta naičin, kakor so prav zadnje čase začeli domačini na Jezerskem, nad Kranjem. Gospodar ima dosti lesa in otrok. Iz lesa bi si napravili poceni letoviške lesene stavbe, ki so tople in primerno hladne. Dekleta naj bi se v gospodinjskih šolah priučile najpotrebnejšega gospodinj« stva, hišnega reda in kuhanja, da morejo postreči tudi evropskim gostom, ki niso vaueni južnja'ške kuhinje. Kuhinja bj se morala ravnati po gostih, ne obratno, gosti po gostilničarjih. Moj tridnevni post je živ dokaz neurejenih razmer, ki se morajo spraviti v sklad s svetovnimi potrebami.
Mesec je med tem prodrl oblake in omogočil madaljno tavanje. Vljudno sem se poslovil od mlina brez gospo« darja, ki mi je nudil dobrega zavetja in se mu priporočil še za drugič. ' '
»Hočem, i opet, da dodiete,« mi je samjavo odzdravljal mlinski potok, ki nam je kazal pot proti jezeru.
V jutranji krasoti se je odprl golo-glavi, a mnoglavi diunmitorski masiv, zemlja je zazehala iz nočnega sna, tam v nižini ipa so se megllice napajale ob namočenem humusu, pokritim z gostim imahovjem in se okrepčano dvigale v zračne visočine, kakor da so se oprostile zemskih spon.
Vzdihnil sem: Koliko prirodnega bogastva — neizrabljenega! Jugoslavija, močna si v svoji lepoti!
odkod ше berlin	f
Čeprav ima nemška prestolnica medveda v grbu, njeno ime po vsei priliki ne izvira od Bar (medved). Predlaganih je bilo več slovanskih etimologij. Zdaj prihaja na dan nova podmena. Dota keltskega širjenja se je baje za nekaj časa dotaknila tudi današnje Pruske in naziv naj bi potekal iz keltske besede »biorlin«. brod za prehod čez reke, ali pa iz »bairlin«, jez zidano nabrežje. Profesor L. Lćger odličen slavist, je svoj čas predlagal staroslovaneki »beri«, utrjena ograda. Dr. Martell pa slovanski »berlin«, eodna ječa s sramotnim odrom. Kdo nas reši vseh dvomov?	4.
A N D R E4 MAR
(22. I. 1775 —
rancija, zlasti Lyon, je obhajala stoletnico smrti tega znamenitega fizika že v marcu. Priprave je prevzel nase odbor, čigar častna predsednika sta E. Herriot in L. Lumičre, član Instituta.
Ampčre je prišel na svet v Polč-mieux-u blizu Lyona. V knjižnicah tega mesta se je čisto mlad poglobil v matematiko in si navzel vedri, delavni značaj, ki ga je podpiral v vseh težavah njegovega življenja. Občevanje s kmeti je po svoje prispevalo k njegovemu pokoju in sreči. Posebno je zaslužna v tem njegova mati Ivana, še ko je bil oženjen, ga je obdajala z nego in skrbjo.
Revolucija je zasejala žalost v družini. L1. 1793 ,so giljotinirali očeta Janeza Jakoba, ki je pred smrtjo poslal ženi pismo, kjer pravi med drugim: »Kar se tiče mojega sina, je ni stvari, ki je ne bi pričakoval od njega.« Spoznal je torej izredne darove svojega ljubljenca.
Tragični dogodek je Andreja močno potrl. Skoraj leto dni je taval kakor brez volje. Naposled pa si je opomo-el in sprevidel, da bo revolucija glo-oko pretvorila narodno življenje. Zavzetje Bastilje je razvilo in pojačilo njegovo svobodoumnost.
Počenši z letom 1796 je zasebno proučeval matematiko, kemijo in tuje jezike. L. 1801 ga najdemo v Bourgu profesorja fizike in kemije. Prva ženitev se mu je izjalovila, druga pa se je končala s smrtjo njegove žene. To ga je hudo presunilo.
Poslej je stopal vse više, postal profesor filozofije na vseučilišču in 1814 član Instituta. Proslavil se je s tem, da je dognal razmerje med elektriko in magnetizmom ter razvijal znanost o elektro-magnetizmu. Dne 11. sept. 1820 n. pr. je Ampčre slišal predavanje H. K. Oersteda, ki je našel, da magnetna igla lahko reagira pod vplivom galvanskega toka. Na 18. dan istega meseca je poročal Znanstveni akademiji bolje kakor Oersted, kako in zakaj se vrši ta pojav.
Spomladi 1836 je nadziral šole po jugu. Pri tem ga je bela žena povabila s seboj v Marseju.
IE AMPERE
10. VI. 1836)
Andr^ M. AMPERE
Priljudni in preljubljeni učenjak je po svoji raztresenosti dal povod za mnoge anekdote. Naslednja se je posebno obnesla svoj čas.
Ampčre čita spomenico pred Akademijo, ko vstopi obiskovalec v višnjevi salonski suknji. Ta s kretnjo pomiri nenadno razburjenje dvorane in pokojno sede. Učenjak pa ga ni zapazil in po končanem štivu se napoti proti svojemu sedežu. Ves osupel vidi, da je tujec na njem. Obrne se proti svojim tovarišem, ki molče, in proti predsedniku, češ: »Oseba, ki ni član Akademije, sedi med nami.« — »Motite se,« pripomni neznanec in se nasmehne, »Znanstveni akademiji pripadam od 5. sncžana*) leta VI.« Ampčre lista po koledarju in bere: »Napoleon Bona-parte«.
Učenjak je bil v zadregi in nI vedel, kako bi se opravičil. Napoleon pa ga je potolažil in pomolivši mu roko, ga povabil na večerjo v Tuilerije: »Jutri vas čakam ob sedmih.« Drugi dan je Korzičan sedel za mizo šele ob osmih. Ampere je pozabil priti.	A. D.
•) Nivose, sneženi mesec republikanskega koledarja od 21. dec. do 20. jan.
SMRT NA ULICI
POGLAVJE JZ „AKTUALNE ZNANOSTI"
nani angleški športnik, trener Fred Archer, je za vozil s svo* jjm avtom v cestni jarek in
_se je pri tem smrtno ponesre«
čil. Priče tega dogodka so povedale, da je začelo vozilo hipoma, brez vidnega razloga v polnem tempu dreviti po ce» ftti sem in tja, dokler ni končalo v jar» ku. Takšni dogodki se primerjajo vsak dan in mnogi imajo najtežje posledice, V večini primerov pa je mogoče z na* t?nč.no preiskavo ugotoviti, da je bil vozд? opit. da je bil bolan, da ga je
zadela kap ali pa je bil preutrujen. O vsem tem pa v tem primeru ni moglo biti govora. Kako se je torej zgodila nesreča? Odgovor preiskovalnih orga« nov je bil dokaj presenetljiv: vozač je v trenutku nesreče za krmilom nedvo« rano spal, čeprav ni bdi truden, kakor smo že omenili.
Listi so potem obširneje pisali, kak« šna nevarnost preži za tem spanjem brez utrujenosti, ki zahteva včasi svo« je žrtve med avtomobilisti. To ni na* vadno spanje, temveč neka posebna
TRIJE MUŠKETIRJI
ALEKSANDER OUMAS ST. @ ILUSTRIRAL NCRRETRANDERS © PONATIS N! DOVOUEN
BORBA »Počakaj malo!« je zaklical d'Arta-gnan, »saj smo vendar štirjel Vaš sem z dušo in telesom!«
»Dobro, mladenič!« je odvrnil Athos in že v naslednjem trenutku se je za-bliskalo devet mečev. Athos si je izbral gospoda Cahussaca, kardinalove-ga ljubljenca. Porthos si je privoščil gospoda Bicarata, Aramis se je spopri-
jel kar z dvema, d'Artagnan pa se je spravil na gospoda Jussaca. Ta je bil dober borec, toda moral se je truditi s tako spretnim in živim nasprotnikom. D'Artagnan je elegantno odbil izredno močan sunek in ko se je Jus-sac vrnil v napadalni položaj, mu je pognal d'Artagnan meč skozi telo.


oblika segestije. In kar je najbolj ču« dno: stari, izkušeni vozači so tej ne« varnosti bolj podvrženi nego začetniki. Dognali so namreč s številnimi prak« tičnimi izkušnjami, da padejo lahko baš izvežbani in absolutno sigurni vo« zači pri večjih progah zavoljo enolič« nos ti svojega dolgoletnega krmarnega dela v neko stanje »bdočega spanja«, ki temelji na avtosugestiji in je po« dobno znanemu pojavu hipnoze. Dol« go, napeto opazovanje neskončnega vozišča, po katerem brzi avto, učinku« jc v sugestivnem smislu uspavajoče. Ker opravlja izvežbani vozač krmare« nje skoraj avtomatično, brez zanima« nja in ga to torej ne raztresa, začne
v posebno neugodnih okoliščinah lah« ko z odprtimi očmi spati. Začetnik in manj izvežbani vozač pa imata s kr« marenjem, ravnanjem plina, opazova« njem dogodkov pred seboj itd. toliko »zabave«, da ne utegneta priti v tak« šno stanje. Po teh ugotovitvah bi. bilo torej baš za izkušenega in sigurnega vozača priporočljivo, da bi pazil v svo» jo korist in v korist soljudi na to ne« varnost. Ob prvih znakih avtohipnoze stori najbolje, da takoj prekine vož» njo, vsaj za kratek čas.
Zelo zanimivo tehnično novoto so uvedli v Ameriki. Ta novota naj bi preprečevala nad vse nevarna trčenja motornih vozil z drevesi in drugimi
ZMAGA D'Artagnan je imel zdaj pravico pomagati enemu svojih tovarišev. Ujel je Athosov pogled ter skočil s strani na Cahussaca.
»Poglejte, gospod gardist, zdaj sem jaz na vrsti!«
»Za božjo voljo, nikar ga ne ubij!« je zavpil Athos. »Izbij mu meč iz ro-kel — Tako je prav!«
Cahussac, ki je pograbil za drugi meč, se je obrnil proti Athosu, ki se je med tem pomiril. Kmalu nato je ležal gardist na tleh. Tudi Aramis je oremagal oba svoja nasprotnika. Samo Porthos in Bicarat sta se še borila. čeprav sta bila oba ranjena.
ovirami ob robu ceste. Na nekaterih cestah so postavili na levi in desni strani jeklene trake na primernih no* silcih. Ti traki predstavljajo tako re» koc zaščitne mreže za vozila. Ce zavo? z\ avto v trak, se ta prožno vda, isto* časno pa že uniči del vozilne energije, ki bi v trčenju s togim predmetom po= vzročila nesrečo. Avto drsi še nekaj časa vzdolž jeklene ograje, a se zavo« ljo trenja precej hitro ustavi. Poskusi & to napravo so se zelo dobro obnesli, vprašanje je le, dadi niso stroški z je« klenimi traki razmeroma previsoki.
Znani konstruktor motorjev Micha« el je predlagal drugačno rešitev tega vprašanja, ki je na vsak način cenejša
* eS
SKRB ZA RANJENCE Borba se je morala končati, kajti vsak trenutek bi lahko prišla druga patrulja. Athos, Aramis in dArtagnan so obkolili Bicarata, ki je bil tudi Ga-skonjec, ter ga zaman pozivali, naj se uda.
»Sam si proti štirim!« mu je zakli-cal Jussac. »Nehaj vendar!«
— in lepša. Meni, da bi bilo treba ce« ste oziroma njih prava vozišča v bo« doče ograditi z živo mejo. Takšne žive meje bi bile sposobne zadržati celo težka vozila, ki bi iz tega ali onega razloga zašla s prave smeri in bi vsaj prožno ublažile njih sunek ter prepre« čile nesreče. Ker bi hodišča za pešce potekala onkraj žive meje, bi pomeni« la ta obenem zaščito za pešce. Praksa bo pokazala, ali je Michaelova misel pravilna, dosedanji poskusi so bili vse« kako uspešni.
Pri preiskavi prometnih nesreč ima često veliko vlogo vprašanje, da«li ni bil vozač ali pa tudi ponesrečeni pe« šec morda pijan. Že pred časom so,
ч
>Dobro, če m: to ukazuje moj predstojnik, morim ubogati!«
Kot edini, ki je še mogel stati, je pomagal dArtagnanu vleči ranjence k samostanskemu vhodu. Aramis je pobral meče premagancev, nakar so pozvonili, da pokličejo menihe na pomoč ranjencem.
ц	Ц	M
kakor znano, v ta namen uredili po« eebno metodo krvne preizkušnje, ki ugotavlja vsako nadmerno količino aj» kohola v krvi. Sedaj pa je nefci angle« ški kemik izdelal še bolj zanesljivo metodo: preiskuje človekov dih. Pre» iskovanec mora dihati v steklen balon in s pomočjo preprostih reakcij se da potem v najkrajšem času ugotoviti stopnja njegove alkoholiziranosti. Opi» ti vozači, ld so povzročili nesrečo, v bodoče torej ne oodo več ušli kazni.
Psihologija se je v novejšem času tudi podrobneje bavila s preiskova« njem taiko zvane »sekunde strahu«. Tu gre za čas reakcije, ki ga potrebuje človek, da stori na določen dražljaj
določeno dejanje. Bliskovita naglica misli, o katerih govore pesniki, je ka» kor znano, žal, le pesniška beseda, v resnici pa dobimo prav izmerljive čase za sosledje naših predstav. Laborato« rijski poskusi so pokazali, da traja čas od čutnega dražljaja, n. pr. svetlobnega, do odgovora nanj, n. pr. s tem, da poskusna oseba izpusti električni vzvod, petinko do četrtinko sekunde. To na prvi pogled ni videti mnogo, a je, če pomislimo, da traja nehotena re» akcija organizma na vnanje dTailjaje, n. pr. zatvoritev vek pri bližanju kak« šnega tujega telesa očesu, komaj 1/30 sekunde. Zgoraj opisani poskus pa je vrhu tega dosti bolj preprost v svoji
ZMAGOVIT« POHOD V sklenjeni vrsti so korakali proti palači gospoda de Trevillea. Vsi mušketirji so morali poslušati, kaj se je ifodilo. Ves vesel je korakal d'Arta-fn«n ned Athosom in Porthosom.
»Prtjeteljil« je rekel ob slovesu, »četudi nisem mušket'r, vendar sem ie )*ka*al svoje tovartftvo ne?«
Gospod de Treville je divjal kot obseden, na skrivnem pa se je silno veselil. Urno je šel v Louvre, da poroča kralju.
sestavi nego reakcija vozača, ki zagleda v polnem diru oviro pred seboj. Izvršiti mora celo vrsto gibanj, zapo« sliti neprimerno večje število mišic, da ustavi vozilo. Tako traja reakcija v tem primeru lahko dvakrat ali trikrat več nego četrtinko sekunde in doseže lahko tudi polno sekundo, kar je od« visno od vnanjih okoliščin in vo/ .če« ve prisebnosti. Pomisliti pa moramo, da je sekunda časa v avtomobilski vožnji zelo odločilen čas, v sekundi opravi avto, ki vozi v prilično zmer« nem tempu 35 km na uro, že skoraj 10 m!
Da pri tem položaju ni še več pro« metnih nesreč in smrti na cesti, nego
jih je, se moramo zahvaliti le temu, da se pač človek avtomatično in pod« zavestno prilagodeva okoliščinam in nevarnostim tega prometa. Razvija ee v njem neki čut, ki instinktivno opaža preteče nevarnosti v naprej. V vrtin« cu modernega prometa živimo prav za prav vedno že v naslednjem trenutku, vidimo presečišča voznih smeri m iizo« gibališča že v naprej. Na ta način se s stalno naraščajočo privajenostjo pro« metnih udeležnikov preprečujejo sko« raj mimo naiše zavesti premnoge ne« sreče.	j
Po dr. H. Wolterecku - kk
NIKOLA TESLA,
veliki jugoslovenski učenjak, čigar 80 letnico rojstva eo te dni proslavili v naši državi.
Naš obzornik je poročal ponovno o njem in njegovem delu: knj. 1. str. 45, knj. 10. str. 2, knj. 12. str. 79, knj. 14. str. 146,
srečna misel francoskega pripravnika
Slavni učenjak Ampere, čigar stoletni« smrti ee je obhajala letoe, ni samo vedo častil e svojimi sijajnimi iznajdbami. Bil je tudi esperantist pred eeperantom in je v 18. letu izumil vesoljni jezik- ki Je doži-vel Imeniten uspeh. K°t mlad profesor fizike v Bourgu je 1. 1801 ob koncu šolske dobe izpraševal učenca, ki ee ni nič kaj poetaviL 2e ee je izpraševalec pripravljal, da mu primaže usodno oceno kandidatu, kar se temu poslednjemu zaiskri nepričakovana misel; v amperščini zaječi ja opravičilo svojega neznanja in zatrdi, da je v drugih predmetih šolskega načrta veliko bolj podkovan. Ganjen spričo te prisebnosti je Ampfere pomolil rešilno vejico pripravniku, ki ee je na ta način izkobacal.	N. K.
avstralska stoletnica
Južna Avstralija bo letos obhajala sto« letnico, odkar je bila razglašena za angleško kolonijo. Ustanovil jo je namreč neznaten zbor neustrašenih naeelnikov iz Anglije, dne 28. decembra 1836. Med prireditvami v počastitev tega slavlja je že bila velika kraljevska razstava od marca do maja, na sporedu so še obsežne športne in kmetsike veselice-
slava v ameriki
Zediinjene države imajo knjigo, iki je nekak ameriški »Gotha«; namreč Who s who, po katerem je nazvano Slično delo na Hrvatskem Ko je ko, medtem ko tudi v Beo-gradu šele pripravljajo nekaj sličnega. Vse-buje pa imena vReh oseb na svetu, ki jih je treba poznati. Hitlerjev življenjepis oben-ga 10 vrstic. Stalinov 4. a Rooseveltov 18 strani, Hooverov 33 in Vanderbllta ml. 65 vrst. Američani torej pripisujejo pomen izrazito svojim ljudem po geslu; Bog je najprej sam sebi brado ustvaril, ali pa po drugem; vsak svetnik k seti roke drži.
TIPI AFRIŠKIH STANOVALIsč
r. H- A. Bernatzik je objavil veliko razpravo glede stanovanj po raznih predelih Afrike. Delo zasluži tem večje priznanje, ker domačini vobče le neradi puščajo tujca v svoj dom. Drugič pa še zato, ker prvotni liik kaj naglo gine in se umika grdim pločevinastim barakam.
Arhitektura je prav mnogotera. Vsako podnebje, vsako pleme ima svoj stavbarsiki slog. Po ravniškem pasu vla_
plotom ali sladkornim trstom. Vhod je samo eden in se ponoči zatvori z bruni, da ne more zverina noter.
Po drugih krajinah se obiteljski člani nagnetejo vsi v eno samo bivališče, okroglo kočo, pri kateri so tenke stene iz prepletenih palmovih peres. Koničasta streha je podobna kajfežu iz slame. V predelku za ljudi so tla pokrita s pre. progami iz pletene slame, v predelku za živino so tla nekak »uter«, steptana ilo-
D
da koča iz vej. Drugod naletiš na kolibe, pri katerih so stene iz prepletenih stebel in rogoznikov. Ponekod si črnci delajo zavetje po prirodnih vdolbinah. Tu pa tam si stavijo prave hiše iz opeke.
Pri vseh teh domovanjih je ognjišče sredi prostora, kjer ljudje bivajo: prastaro ognjišče iz treh kr.menov, na katerih ogenj ne sme nikdar ugasniti.
Po nekih krajih ima vsak. rodbinski član svojo posebno kočo. če je družina količkaj številna, dela že sama zase znatno zaselje, obdano z bambusovim
vica. Osrednji ogenj, nadležen za nos, ima to dobro stran, da odganja komarje in drugi mrčes.
V primeri s temi afriškimi kočurami so bivališča domačina po zapadnem obrežju pristne udobne palače. Njih sta. novanja se prijetno razlikujejo od pri. staniških zamorskih beznic. Ondi živo. tari udomačeni, ponižam črnec, ki se je zapustil v stiku z izmečkom belih priha-jačev. Število mešancev po nabrežnih mestih kaže, da zastopniki višjega ple. mena ne zametujejo stikov z »umazani, mi zamorci«, oziroma njih ženami ali
Fulupska vas v zapadni Afriki
hčerami. Ti polkrvni potomci so pogosto lepe postave in bistre glave, zato pa ne. varni. Črnemu spartakizmu pripravljajo čvrste kadre-
Bernatzik posebno natanko popisuje domače življenje pri Bajotih v tempe ri-ranem pasu zapadne Afrike. Svobodno in zdravo ljudstvo. Kadar se mladenič misli ženiti — Bajoti so enoženci — si s svojimi rokami postavi zakonski dom iz ilovice. Stavba je na splošno ovalna, razdeljenav 4 do 830b. od katerih so nekatere čisto temne, druge dobi. vajo svetlobo skozi line. Starši imajo svojo spalnico, otroci svojo. Stene v druiin-ski čumnati so ozaljšane s črnimi in žoltimi slikami. Notranjščina je udob. no urejena.
Pred glavnimi vrati stoji malik, zaščitnik družine, zgneten iz ila in okrašen s školjkami kakor tudi s koščicami žr_ tvovanih živali. Zavetniku žrtvujejo vsak dan palmovo vino. Ob večerji se združi vsa hiša okoli ognjišča, kjer se čuje glasen živžav.	C
IZ LITERARNEGA SVETA
henri de rfignier
1864 _ 1936 Ko je pokojni napisal prvo svojo knjigo verzov, Lendemains ga je cel rod priznal za poglavarja. Najbolj slove njegova pesniška zbirka M e d a i 11 e 6 d'argile. V njegovih verzih se druži simbolizem in realizem, otožnost in ironija. Njegov duh je zvezan z naravo. L'homme et la sirene. najživejša od njegovih poezij, pripoveduje o možu, katerega je ljubila morska deklica in ki jo je zato hotel spremeniti v žensko. Iz zlatolase žitali je uetvaril njo, ki drži ključe in luč. Od te metamorfoze pa umre. Rćgnier ie slikal v tercinah, ki jih je vse pokolenje znalo na pamet, preobrazbo nage rusalke v zastrto žensko-
Poleg 10 snopičev v vezani besedi je zapustil tudi toliko snopičev proze. Roman Le bon plaisir je poleg drugih čudo barv in zgodovinske psihologije. Iz galantne dobe (17 in 18. st.) se radi čitajo L a double maitresse. La pecheree-ee, Contes v 6 n i t i e n s, L'Escapa-de nam je poslovenil dr. Tavzes pod na-lovom Beg. Med zadnja dela 6pada M a-riage de Minuit. Čital sem ga v »Figa-ru«, kjer je rajni nesmrtnik _ član Francoske Akademije od 1. 1911 več let poročal o slovstvenih in umetnostnih publikacijah. Tam se je prav pohvalno izrazil o veliki razpravi prof. Ibrovca >Jose Maria de He-redia« 1923. Prim. L Z 1924 (122-123) So-netista Heredio je moral dobro poznati, saj je bil mož njegovi hčeri, znani pod pisateljskim imenom Gćrard d'Houville- Ako
se prav spominjam, je Regnier med svetovno vojno posvetil zanosite kitice junaštvu srbske vojske. Tercine Samostan so nemara prva poslovenitev iz njegovih del (L Z. 1917)- Zastopan je tudi v moji Moderni francoski liriki (1919), kakor lahko posnameš iz Sušnikovega Pregleda svetovne literature (1936). Nekaj podatkov o njem najdeš v Jutru 26. maja.	A. Debeljak
romain rolland v mordvinscim
Ta Francoz se od tujih pisateljev največ prevaja v Sovjetiji. Poleg ruskih, ukrajinskih, gruzijskih, turskotatarskih idr. izdaj to izšel Colas Breugnon, meščanski roman izza Ludovika XIII, »veder kljub smrti in solzam«, še v mordvinščini. Mordvini so ugrolinsko pleme, bivajoče ob srednji Volgi, zlasti blizu Saratova in Samare. Prevajalec Tiagušev se je obrnil na Rollanila, preden se je lotil dela, ki pač ne bo lahko. Avtor mu je odpisal: »Jako bom vesel, če se prevede kaka moja knjiga v vašo materinščino. Kakor vi menim tudi jaz, da je Colas Breugnon najpripravnejši. Obveščajte me o svojem prevodu, pa vam bom rad pomagal s svojimi nasveti«.	D
NOVE KNJIGE IN REVIJE vilko novak
izbor prekmurske književnosti
(Mohorjeva družba v Celju, 1936)
V preglednem, pripravnem uvodu tega priročnika, namenjenega posebno srednješolcem, poudarja prof. Novak, da je knjižno delo v prekmurščini organičen del sloven-ekcga slovstva- Taka izjava je slej ko prej potrebna, saj uradno madžarsko zgodovinopisje uči še danes, da so prekmurski Slovenci potomci Vandaiov, torej germanskega rodu!
Najstarši jezikovni spomenik, pogodba iz leta 1643, ima kajkavske poteze. Začetnik književnega dela v Slovenski krajini je F. Temlin (Gy6rski katekizmus 1715). L. 1783. je izšla »kniga molitvena«, ki Je še zdaj najbolj priljubljena in je doživela vsaj 18 izdaj. Samo posvetno poučno snov je pričel prvi obdelovati J. Košič (1788-1867). Pobrisani Sloven i Slovenka med Miirov i Ra-bov« je poleg »Starin« neznanega pieca najboljša prekmurska poučna knjiga.
Od desetorice zastopanih »spraviteljev«. je najzabavnejši neznanec, čigar »Vabilo po-zvačina na svatbo« pravi med drugim: Mamo zgrableno edno sinico, štero (katero) devet bab že tri dni skiit<6, šterim perjom okouli hrama nastelemo. kaj (da) či bi 'Meri spadno, tak na mejhko spadne- Mesa mimo čuda: ednoga bika smo krmili na ednom eržćnom betvi privezanega onoga smo buj-li. Strejlili smo ednoga brava, pa smo ga prejk po Radmožanskom pouli pelaili, brazda ee ešče izda (zdaj) zna, ino smo ga gori raspravili; sala je meo teliko. ka smo nej vedli kam z njim. Pridouča edna de-klička, v fortoj (predpasnik) ]e pograbila,
na hiio je odnesla, ino je tam v edno le-injekovo iip&nje (lepenje. list) erdnila, pri-ila je edna mravla pa je vse pojejla...
Kdor besedila na prvi mah popolnoma ne razume, naj si ogleda urednikove podatke o glavnih značilnostih prekmurskega narjJ-Ja. To ali ono podrobnost ima ta govorica skupno e češčino, z ruščino, še pogosteje z dolenščino. Pomožnik »bitk n. pr. se tvori ponekod po naliki; sim. si5, si. Kakor poje ieika narodna popevčica:
—	Jseš li, holko. feznOcovž?
—	Nejsem, nejsem.
_Chceš li fiakou jitrničkuT
—	Dej sem, dej sem!
(Si li, dekle, mesarjeva? — Nisem I — Ho-ie§ li'kako jetrnico? — Daj sem!)
Razumevanje vam bodo dalje lajšale »Opombe«, kjar prireditelj na str. 78. popravlja Grafenauerjev prevod v Slov. čitanki II. Ako bi bil v evojo zbirko vzel Sever-
Kvo pesem >Ce se glih nam Čael vidi«, bi
hko popravil Grafenauerjevo razlago (ib. 69 in 289), češ da bougši pomeni: ubog-il, utožnejši; v resnici je: boljši. To potrjuje pregovor iz »Slov. Silabikarja« 1780; Bougši je dnee eden vr&beo, liki viltro jereb.
Nazadnje stoji na uporabo slovarček. Besede z * baje niso zabeležene v Pleteršniku.
To trditev je treba kaj oprezino vzeti na tnanje. Naj navedem primere, kjer je Ple-tarlniikova oblika v oklepaju: človeštvo (človeštvo), dugovanje (dolgovanje =» reč, stvar), kojna (kovina), krouto (kroto), ladavec (vla-davec), lastivnoet (lastiven), licćjna (Ucevi-na). manji (manj. hmanj, vmanj), mertik (4 oblike), mlajši (mlajši =» potomci), neo-upačno (naopačno), obslejdnjim (ob slednjem) odnet (odned), opAdnjenje {opadniti),
Ktrejtčkia (potrebščina), sklenba (aklem-
), spi ta vati (lzpi tavati), trno (trdno), vu-
pazen (upazen), voberlencati (obrlin, obr-lenec; ital. berlina = družabna igra, pri kateri v krogu nekdo stoji ln kaj ugiba), vtra-glivost (utragljivoet).
Doslednost bi zahtevala, da se ozvezdiči-jo še mnoge besede, ki so v Pleteršniku malo drugačne; načišen (inačiši), polojna (po-lovina), prorokojca (prerokovica), rejsan (res, reeen). vovjaviti (izjaviti = pokazati), vraetvo (vraštvo), vsakovački itd. Resnično manjkajo Pleteršniku izrazi; bardt (menih, madž. iz slov.), ozurni (oeorfen), zgrtlntovati, in še kateri, ne da ki bili odlikovani % zvezdico.
Neenotnost se razodeva dalje pri etimologijah. Zakaj so ene dane druge ne? Nemški izvor ni zabeležen pri: henjali, janka, ober, Šker, vtraglivost; ital. orientalski ne pri; g»-ban, madž. pri hasnovit i. dr. Madž. ttroč-n i k (dedič) je pač iz slov. kot rom. u r i k (Miklošič. Et. W. pri korenu rek-).
Tolmačene so nekajkrat besede, ki jih vsak Slovenec razume n. pr.; betva, ciinper, dača, dvojiti, gvušen. karati, merkati, ošpotavanje, razkalati, zaročnik, žarja (v geologiji pomeni »magna«), ne pa težji pojmi kot n- pr. frankovska darda (kopje), hatar, slohobast (PL slokobast), talašbot, zasloba (zaslomba).
Pri glagolu sumoriti (divjati) omenim, da ga je Trstenjak v »Novicah« rabil o tdku: somoriti = po plemenu iti.
Da sta zaznamovana dva poudarka n« daljši besedi kot n. pr. varmegyćvi, mi že gre v glavo. Manj razumem zaporedne akcente: Galatancoin (36), abcšceski (54) po-vćkšavajo (64). Gre tu za dolžine aii za tiskarske pogreške kot pri proueno (preprosto)?
Citatelja vse te netočnosti ne bodo begal*, vendar bolj bi se »spravitelj« poetavil, {e bi bilo delce v vsakem oziru neoporečna
A. Debeljak-
РШШШ ЗД JADRALNO LETANJE
TEHNIČNI OBZORNIK
NOVI MOSTOVI AMERIKE
Leto« bodo dogradili v San Frančišku dvoje orjaških mostov, ki pomenita viSeik tehnične dejavnosti in spričujeta o drzni pod-jetnoeti ameriških inženieriev. Najprej bo dogotovljen viseči most preko »Zlatih vrat«, vhoda iz Tihega oceana v zaliv >Fri«ka<, zatem pa dolg, iz vmesnih mostov ln kopnih zvez sestavljen most, ki bo preko zaliva vezal San Francieko z mestnim okrajem Oak-land.
Skupna dolžina mostu nad Zlatimi vrat-mi bo znašala 8000 m. Viseči most sam, zgrajen 65 m nad morsko gladino, to dolg 1300 m. Nosila ga bosta dva 227 m visoka mostna stebra. Predstavo o orjaki zasnovi mostu nam posredujejo ogromne količine ta gradnjo potrebnih surovin. ?anj bodo namreč uporabili 800.000 ton betona, 80.000 ton Jekla in 25 000 ton specialnega jekla ca viseče jeklene vrvi, ki bodo merile v premeru 1 meter, visoka mostna stebra bodo izrabili v praktične namene; na enem stebru to zgrajen svetilnik, na drugem pa radio postaja. Stroški za most bodo presegali poldrugo milijardo dinarjev.
Za drugi most, ki bo sestavljen deloma iz visečih, deloma iz stoječih mostov in ki bo v celoti dolg deset km, bodo porabili poldrag milijon ton betona 150-000 ton jekla in 18.000 ton specialnega jekla. Most, ki bo predvidoma dvakrat dražji od spredaj imenovanega, bo zgrajen v dva nadstropja, tako, da bo prvo nadstropje 65 m nad morsko gladino.	(tma)
Švedi so prišli do prepričanja, da se dar ca napravo tehničnih izumov nadebudnemu adeptu zlahka privzgoji. Da ta Paradoksna trditev severnjakom ni le enodnevniška krilatica, priča otvoritev večerne šole za Iznajditelje v Stockholmu, ki naj bi z gmotno in moralno pomočjo švedskega patentnega urada priučila izbrancem to novo čvrst cnanosti.
V Angliji so pričeli г gradnjo aerodinamičnih lokomotiv. Poskuse za uvedbo novih strojev so napravili e starimi stroji tipa »King«, katere so primerno preoblikovali, ▼ obliko vodne kapljice.
ZA LJUBITELJE CVETLIC
Cvetlice v juniju
Med najbolj hvaležne sobne rastline »padata tradeskancija in filodendron ali mon-etera. Tradeskancija je rastlina, ki poganja svoje dolge viitice z vso brzino- Pri tem je skrajno skromna, zadovolji se z vseikim sobnim kotom, tudti če j« daleč od okna. Tudi za hrano n! izbirčna, vsaka zemlja v njenem lončku Jrt je prav. Ce ji daj mastne preti, si zavoljo nje ne pori želodca, temveč rase tem z a dovolj, neje. Tudi v drugih ozkih je i njo Lahka.
Ko postane Stara, se da na preprost način pomladiti. Vitice, ki so ji postale že revne, odrežei nekoliko centimetrov od tal Potem poganja spet veselo od spodaj, posebno če ji dai nekaj tečne hrane, cvetličnega gnojila v vodi. Ce si želiš imeto malih tradeskancij, potem odrežeš vrSi&ke vitac 8 do 12 cm pod kakšnim Ustom in
ji daš ob rob cvetličnega lonca s cvetlično prstjo. Zemlja naj bo spočetka le zmerno vlažna, kmalu pe bodo te sadike pognale korenine m rasle zadovoljno dalje.
Filodendron Je rastlina s lepimi listi. V svoji mehiški domovin! pleza visoko na drevesa, za/to se tudi tako imenuje (filodendron pomeni prijatelj dreves)- Iz ti-Save spušča potem dolge, tenke zračne korenine navzdol. Iz vlažno toplega tropskega ozračja srkajo te korenine vlago in hrano, zrasejo pa tudi v zemljo. S svojimi preluknjanimi in razparan imi listi is zračnimi koreninama je videti filodendron celo nenavaden. Korenine pustiš v sobi -pohajati, kamor hočejo. Cesto s: dovolijo Ja-lo, de gredo radovedno r zemljo drugih rastlin- Tudi fflodendronu ni treba stati * bližini okna Poleti ga puj'; š prav tako najbolje v sobi ali v zimftkem vrtu, varajeS ga premočnega sončnega Žara, poškropiš ga V9oik dan s pres-a.no vodo ln pazil, da mu je zemlja vedno dovolj vlažna. Zimo preživi naibooe t nami v sobi, a tudf ▼ nekaj manj zaku* ea.h pr.s'trh cetane vesel. Vsako drujo, tretja lelo ga presadiš v nekaj večji 1озбек s tečno cvetlično prstjo. Od časa do счм mu liste obriieS z mehko gobo ir mkično vi Jo, a previdno. Zgornjo stran !'»tov )h?;5e$ za to, d« se odstrani prah, spodnjo stran pa za to. dt> ostanejo driune dihalne odnrtin'ce lls'ov vedno proste. Zg'.rnie trlo fiiAdendrons od čase do č«» natančna ne'*dei. Cim opaziš, kakšne skodl lrce n« 1'st'A ali steblu, se »pravi nudite takoj s клкћгм primernim priponir.Bom, ki fei dubtf v vs«U trgovini • semeni.	— k
se * л м л
PROBLEM 161
M. Wrobel (Varšava) Piva in druga ex aequo na turnirju Poljska; Madžarska
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredništvo in uprava v Ljubljani, KnaTjeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—t po raznašalclh dostavljena Din 5.—<
237
Sest vreč kave
Neki trgovec je imel v zalogi tri vrste kave v šestih vrečah. V prvi vreči je bilo 30 kg kave, v drugi 32, v tretji 36 kg. ▼ četrti 38, v peti 40 in v šesti 62 kg. Kave prve vrste je imel trgovec dvakrat toliko kakor druge, tretja vrsta pa je bila vee v eni vreči. Koliko kilogramov je bilo vsake vrete kave?
Rešitev k št. 233 (Pol psa v dar)
Prvi prijatelj je prejel 4 pse, drugi 2, tretji enega. To je lahko uganiti, če r»-čurnaimo od zadaj.
Rešitev k št. 234 (Kolesar)
Kolesar je opravil dvakrait pot po 440 km in je rabil za to vključno dan počitka 22 dni.
VSTAVLJALNIČA
C r a s s u e
Mat v dveh potezah
Rešitev problema 160 1. Dh6-g5! Sf7 (1), 2. SXd5 mat 1... Sg6 (2), Dgl mat. 1 ... Sd7(3) 2. Sfo mat. 1 ■.. Sc6(4) 2. Sc2 mat. 1. •. Sa4 (5), 2. Dx*4 mat. i... SXf3(6), 2. Te2 mat. 1... Sd3(7). 2. Te4 lat. 1... Sc4(8), 2. Sc2 mat
ZA BISTRE GLAVE
23 5 Bambus
V Rindovem siteroegipteikem papiiru iz 1. okrog 1700 pred naš'm štetjem beremo naslednjo nalogo: 10 pedi visok bambus je zgoraj nailomljen, tako da se dotika njegov vrh liri pedi od spodnjegta konca zemlje- V kakšni višini je naloraljen?
2 31 Lov ne ribo Ob neki reki, na nasprotnih bregovih, sta rasli dve palmii, ena 30 pedi visoke, druga 20 pedi. Na površini reke se je pokazale riba. V istem trenutku sta se vrgli nanjo iz obeh krose n j z isto brzino dve ptioi in jo istočasno dosegli. V kakšni oddaljenosti od palm se je prikazala riba, če je zneišala razdalj a med palmama 50 pedi?
V prosta polja vstavi orke: a a c e i l 1 n n o r r r t t, tako da vodoravne vrste pomenijo: 1. dečko, 2. berač iz Jurčičeve >Koz-lovske sodbe«, tudi slov. pedagog In m'a-dinski pisec, 3. burka (francosko), 4. knjižna oblika za gorenjsko Fure (tako kličejo prijatelji Florijana ali Cvetka Golairja), 5. zvijača, zlasti v boriteljstvu (nemško iz romanšci-ne). Navpik pa: 2. vijoličast (srbhrv. iz turščine), 3. rimski cesar, ki je prisilil pisatelja Seneko v samomor.
Za pravilno rešitev v pravem času razpisujemo nagrado v obliki slovenske knjige. Rešitev je treba poslati najkasneje do 9. junija t. 1. Pravico do izžrebane nagrade imajo samo naši naročniki.