GLASILO OK SZDL KOČEVJE r Mrzlo mi je rezalo v srce, če sem se spomnil svoje matere. Nikjer nisem več videl takih oči; že v samih očeh je bilo ljubezni za toliko, toliko otrok; vsi bi bili imeli prostora pod njenim pogledom, ki nas je odeval kakor gorek plašč. In zdaj sem spoznal: nihče ni prašal po njeni ljubezni, jemali smo surovo in osorno in sram nas je bilo njene ljubezni. Zdaj sem spoznal, zakaj je bil obraz tako plah in sramežljiv, zakaj so ga časih nenadno zalile solze in zakaj je bil ob zadnji uri tako bolesten in izmučen. Ivan Cankar N 5 < § Ul N 5 < 5 § VELIKO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE OB40-LETNICI AMZ SLOVENIJE SREČANJE ČLANOV AVTO-MOTO DRUŠTEV CRIKVENICA od 30. aprila do 4.maja 1986 Ul N 5 < 5 § Ul N S < 5 S Ul N 5 < 5 § (Z) N S < § 12 hotelov 8 ansamblov 100 avtobusov posebni vlaki hidrogliserji barke 40 LET AMZS 1946-1986 spretnostna vožnja karting kolesarjenje izleti športna tekmovanja kulturne prireditve zabavni večeri diskoteka gala bal nagradne igre za več kot novi milijon nagrad S < z S Ul N 5 < Z S PODROBEN SPORED V POSEBNI FEBRUARSKI IZDAJI MOTOREVIJE n POHITITE S PRIJAVO V VAŠEM AMD ALI PRI KOMPASU < I -^l KOMPAS VJF'1 JUGOSLAVIJA •40 let AMZS 40 let AMZS • 40 let AMZS 40 let AMZS- Člani slovenskih avto-moto društev imajo pravico do enega brezplačnega prevoza svojega osebnega vozila letno, če je v prometni nesreči tako poškodovano, da ni sposobno za vožnjo na lastni pogon. Vzrok prometne nesreče ni pomemben. Ugodnost velja samo za prevoz vozila, ne pa tudi za reševanje vozila, ki je izven cestišča. Pravico do brezplačnega prevoza ima vsak član AMD, ki mu članstvo velja vsaj 24 ur pred nastalo škodo. Največja dolžina brezplačnega prevoza je 500 kilometrov, pri čemer se šteje pot, ki jo vlečno vozilo opravi za interveniranje. Ugodnost velja lahko tako za Jugoslavijo kot tujino. Če je dolžina prevoza daljša kot 500 kilometrov, je prvih 500 kilometrov brezplačnih, ostali kilometri pa se zaračunajo po članski — torej nižji ceni. Izvajalec brezplačnih prevozov je lahko le tehnična služba AMZS oziroma njene tehnične baze v Ljubljani, Celju, Kranju, Mari- boru, Otočcu, Kopru, Postojni, Novi Gorici in Tepanju. V izjemnih primerih lahko prevoz opravi tudi drug izvajalec, vendar le ob predhodni odobritvi tehnične službe AMZS oziroma tehnične baze, na katero se je član obrnil. V primeru, da intervencijo opravi drug izvajalec, bo AMZS povrnila stroške po veljavnem ceniku AMZS. Član AMD, ki je upravičen do brezplačnega prevoza, mora izvajalcu dati vse potrebne podatke za prevoz vozila. Izpolniti mora tudi posebni kupon za brezplačen prevoz, ki je sestavni del članskih dokumentov. S podpisom na tem kuponu član AMD jamči, da so navedeni podatki točni in resnični, obenem pa se odpoveduje tudi uveljavljanju odškodnine za prevoz pri zavarovalni skupnosti. Članom AMD priporočamo, da imajo članske dokumente vedno pri sebi in da preverijo njihovo veljavnost. Tako se bodo, če bodo potrebovali pomoč, izognili kasnejšemu uveljavljanju svojih pravic. Pismo prijatelju iz daljnih krajev Pozdrav Ij en, M u h a m ed! Vsak dan si mislim, kako hudo je tebi in tvojim vrstnikom na črni celini. Vi, ki bi imeli tako radi lepo otroštvo, polno veselja in iger. ti prijatelj Muhamed. ki bi rad v miru spal in sanjal lepe sanje, ti pa se moraš skrivati pred sovražniki in spet v strahu, ali boš jutri še videl sončni vzhod, in svoje vrstnike ter poskusil revne hrane, ki ti jo nudi tvoja iznajdljivost. Mislim, da ti, prijatelj, sploh ne veš. kaj je lepo življenje, mislim, da si le redkokdaj videl mizo, polno dobrot, in malokdaj brezskrbno spal. Jaz in moji vrstniki v Jugoslaviji imamo skoraj vse te dobrote in žal mi je, da jih tudi ti ne moreš okusiti, žal mi je. da si že pred letom dni postal sirota in moraš svojega mlajšega brata Mehmeda peljati v nevarnost, ki vas spremlja na vsakem koraku. Kako rad bi. da ne bi bilo v tvoji državi vojne, da bi ljudje mislili le na mir in veselje, ne pa na oblast in ubijanje nedolžnih ljudi. Kako rad bi, da oblast ne bi pomenila nič in da bi orožje zmetali v najglobje oceane in ga nikoli več potegnili ven, da bi se ga ogibali in ga zaničevali. Pozdravljam te z željo, da bi sovražniki odšli iz vaše države in d a bi ti doživel lepo otroštvo. Še enkrat le lepo pozdravlja Marko iz Jugoslavije. NOVAK MARKO, 7.c razred OŠ Zbora odposlancev Kočevje Z • x Ali ste že pomislili, da se bliža pomlad in s tem veliko pomladansko čiščenje? Ne pozabite na svojo garderobo. V kemični čistilnici na Trgu Zbora odposlancev bomo v bodoče sprejemali v čiščenje tudi oblačila iz usnja in krzna. Na željo strank pa bomo spremenili tudi delovni čas. Od 20. marca 1986 naprej bo kemična čistilnica odprta: - v ponedeljek in četrtek, od 7. do 17. ure - v torek, sredo in petek, od 7. do 15. ure. Se priporočamo! Kolektiv kemične čistilnice Selan \________________________________________________________ Vsako leto v zimskih počitnicah organizira Avto-moto društvo Kočevje brezplačne tečaje z rednimi zaključnimi izpiti za voznike koles s pomožnim motorjem. Mentor Vilko Ilc in njegovi štirinajstletni varovanci so bili uspešni tudi v letošnjih počitnicah. Izpit so opravili vsi tečajniki razen enega. Staršem je bil prihranjen nemajhen izdatek, učenci pa se bodo s pridobljenim znanjem vključili v promet. V preteklem letu je bilo včlanjenih v Avto-moto društvo Kočevje 909 avtomobilistov, I motorist,3 člani brez vozil ter 260 članov podmladka. V občini Kočevje je bilo včlanjenih 23 % lastnikov osebnih vozil. V Slovenskem prostoru je to dokaj dober rezultat. V zapadnoevropskih državah je procent včlanjenih do 50 % in več. Leta 1945 je bilo število vseh opravljenih izpitov za voznike motornih vozil kategorije A, B, C in EkC iz teorije 1324, od tega 488 uspešnih. Skupno število opravljenih izpitov iz vožnje je bilo 619, od tega 408 uspešno zaključenih, uspeh iz teorije 76% in iz vožnje 66%. V letu 1986 bodo izpiti potekali normalno, vendar z manjšimi spremembami glede ocenjevanja in teoretičnih vprašanj. Kleščenje vej z motorno žago Dr. Janez Šinkovec je predaval v Kočevju O KRITIČNI ANALIZI POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA je imel prof. dr. Janez Šinkovec v Kočevju tri predavanja. Prvo je za svoje člane organiziralo Društvo inžinirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Kočevje, drugo Knjižnica Kočevje za svoje bralce, tretje pa OK SZDL Kočevje. S predavanjem so bili udeleženci zelo zadovoljni. V likovnem salonu Kiparka Dragica Čadež iz Ljubljane je imela dosedaj že nad 30 samostojnih razstav. Bila je tudi udeleženka več kiparskih simpozijev in kolonij. Za svoje ustvarjalno in neumorno delo je prejela več nagrad in priznanj. Prav letos, ob priliki razstave v Likovnem salonu kočevje, je prejela nagrado Prešernovega sklada. Razstavljeni ciklus kipov je zaokrožena celota nekega začetnega stanja, lahko tudi tega, kar je bilo, je ali pa bo. Izrazitost oblik kipov je emotivno in izrazno enkratna celota, ki človeka sili v premišljevanje. AC Kočevski kino skozi leto 1985 V letu 1985 smo predvajali 229 različnih filmov in organizirali 706 filmskih predstav. Vse predstave je obiskalo 98.273 gledalcev (v povprečju 139 na predstavo). Iz rednega programa je bil najbolje obiskan film Policijska akademija s 1.829 gledalci, skupaj s šolskimi predstavami pa film E. T. Vesoljček z 2.633 gledalci. Najslabšc je bil obiskan slovenski film Trije prispevki k slovenski blaznosti z 21 gledalci. Pri tem je treba upoštevati, da zaradi adaptacije dvorane 40 dni nismo predvajali filmskih predstav. Pustovanje v Kočevju Zabava za najmlajše je bila v prostorih Name Za prepričevanje množic o pravilnosti vseh ukrepov je tudi dvor uporabil mikrofone »Turki so Kočevcem ponudili boljše pogoje Drakula je ponudil »španovijo« z upravo za dohodke g 1 k"; rlfill J : If Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič - predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Miiller - glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 - telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72. 6 kočevske Plesi na Kostelskem Tudi na Kostelskem so bili plesi povezani z običaji. Zelo popularne so bile pustne šege. Že pred 1. svetovno vojno so se tu radi napravljali v ženina in nevesto. Med obema vojnama pa je nastopilo nekaj novih likov (npr. nuna, vitez). Pustne šeme so hodile po hišah, poskakovale, plesale, medtem ko je nuna molila. V nuno se je največkrat oblekel moški. Zbrane v sprevod so šle šeme od Fare do Broda. Tak sprevod je štel tudi do 50 našemljenih maškar z zvonci na čelu. Plesali so tudi ob delovnem vzdušju, po končanem opravilu (ličkanju koruze, spravljanju stelje itd.). Prav bi bilo, da bi vzpodbude v zvezi s plesom na Kostelskem prišle tudi s starni folklorne skupine, ki deluje v okviru KUD Kostel. Ta si je v načrtu dela za leto 1986 poleg učenja plesov in nastopov zadala tudi pridobivanje pobud za pridobitev narodnih noš s tega področja ter oblikovanje stila folklorne skupine. V nastope nameravajo vključevati tudi avtentične slovenske ter kostelske običaje, uganke, pregovore, reke in pesmi. Želijo tudi navezati stike z drugimi folklornimi skupinami in si tako pridobiti novih izkušenj, kar bi dvignilo kvaliteto nivoja njihovih plesnih predstavitev. Pomembna naloga folklorne skupine Kostel pa je raziskava ljudskih običajev, navad, izvirnih plesov, glasbil, pesmi, pregovorov in ugank na Kostelskem ter predstavitev tega izročila s pesmijo in plesom. Irena Trobentar Smučarski praznik v Kočevju Obltolpski vinograd v zimskem spanju PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA, Opekarska 4/a RAZPISUJE deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 v skupni vrednosti 360.000.- dinarjev VABI K SODELOVANJU nove poverjenike — honorarne sodelavce za prodajo in zbiranje naročil za knjige. K sodelovanju vabimo večje število honorarnih - predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slovenske knjige in jih želijo širiti med bralce. Poleg posameznikov v tovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, šolah in drugih ustanovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata, krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov. Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade. Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Opekarska 4/a, p.p. 9. Gasilci v Mozlju so zborovali Območje gasilskega društva zajema 6 vasi, ki so med seboj oddaljene 12 km. Navzlic obsežnemu območju člani tega društva vlagajo vso skrb, da bi čimbolj izboljšali preventivno dejavnost. V minulem letu so opravili preglede stavb v Knežji lipi, Rajndolu in Kočarjih. V ostalih krajih bodo to opravili v prihodnjih mesecih. Z vodnimi viri niso najbolj zadovoljni, saj imajo le v Mozlju 5 hidrantov, v ostalih krajih pa je slabše. Društvo šteje 18 operativnih članov in 8 rezervnih članov. Ti so v minulem letu vlagali skrb za izobraževanje in ostalo dejavnost. Društvo zadovoljivo sodeluje z vsemi organizacijami, posebno pa s TOZD Gozdarstvo Rog Kočevje. . Na občnem zboru, ki so ga imeli pred dnevi, so kritično ocenili svoje delo. Zavzeli so se za obnovo gasilskega doma in popravilo gasilskega vozila in v ta namen tudi rezervirali določena sredstva. Iz poročila je razvidno, da je bilo delo plodno in uspešno. Posebej je pohvalno, da so z denarjem dobro gospodarili. Viktor Dragoš Gobarski kotiček Gobarska družina Kočevje je 18. februarja priredila prvo predavanje v tem letu. Ing. A. Piltaver iz Ljubljane nam je v lepi besedi in z odličnimi diapozitivi opisal in prikazal strupene gobe, ki rastejo pri nas. Mnogim je lahko žal, da tega niso videli in slišali. 18. marca ob 17. uri bo že drugo tovrstno predavanje. Predavatelj iz Ljubljane nam bo v sliki in besedi predstavil gobe, ki rastejo pri nas od zgodnje pomladi do sredine poletja. Teh ni tako malo, le poznati jih je treba in najti rastišča. Tudi organizirani gobarji iščemo svoj prostor za predavanja. Lansko jesen smo gostovali v Domu Dušana Remiha, februarsko predavanje pa smo imeli v dvorani KS Kočevje, ki pa je bila slabo ogreta. Z veseljem lahko zapišemo, da bomo prihodnja predavanja imeli v prostorih Ljudske knjižnice na Ljubljanski cesti 6. Knjižnica je že znana po zanimivih in aktualnih predavanjih in bo tudi nas gobarje vzela pod streho. Potrebno je, da gobarji poznamo osnovne pojme o nastanku, razmnoževanju, zgradbi, rasti in bistvenih značil- nostih gob. Za gobarje ni lepšega, kot če na svojem sprehodu v gozdu najde gobo, ve za njeno ime, jo zna opisati in jo po botaničnih lastnosti ločiti od drugih ter jo uvrstiti v ustrezno družino. Nekatere gobe imajo tudi po deset in več domačih imen. Vsaka goba, tako kot vsaka rastlina ali žival, pa ima eno samo strokovno ime, ki je po vsem svetu enako (na primer: Mors-hella esculenta je ime za mavrah, ki ga tudi na Kočevskem najdemo že aprila; prva beseda je ime rodu mavrahov oziroma smrčkov, druga beseda pa je ime vrste). Gobe so po hranilni vrednosti enake boljšim vrstam zelenjave. Sveže vsebujejo do 90 % vode, 1,5 do 5 % beljakovin, precej ogljikovih hidratov in fiziološko važnih rudnin ter vitaminov. Mnoge gobe odlikuje izredna aroma in jih ne odtehta niti najboljša zelenjava. S svežimi gobami lahko najrazličnejšim jedem izboljšamo okus, gobov izvleček in prah pa sta kot začimba dovoljena v dietni kuhinji. V vrste organiziranih gobarjev vabimo tudi nove člane. Letna članarina je 300,- din. Vpisujemo pred vsakim predavanjem. M. Cetinski V nedeljo, 2. marca 1986 je Smučarski klub Kočevje izpeljal občinsko in sindikalno prvenstvo v veleslalomu in smučarskih tekih. Da imamo Slovenci ta šport radi smo potrdili tudi Kočevci, čeprav ne živimo v zimskošportnem središču -imamo le Dolgo vas in nekaj manjših vlečnic po krajevnih skupnostih. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 558 tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah in skoraj vsi so se ga udeležili. Toliko ali pa še kaj več pa je bilo tudi gledalcev. Ambient in vzdušje je bilo kot za svetovni pokal. Urejeno okolje, smučišča, tekaške proge, ozvočenje, množica avtomobilov in vse drugo je dajalo izgled pravega zimskošportnega središča. Kljub velikemu številu tekmovalcev, težav zaradi novozapad-lega . snega in zahtevni organizaciji, je prireditev lepo uspela. Rezultati veleslaloma: Mlajše pionirke: 1. Mesto: Konečnik Katja 2. Mesto: Kajina Mojca 3. Mesto: Briški Nina Tekmovanje je končalo 13 tekmovalk. Mlajše pionirji: 1. Mesto: Pa tafta Robi 2. Mesto: Šalamon Matej 3. Mesto: Bižal Žiga Tekmovanje je zaključilo 56 pionirjev. Starejše pionirke: 1. Mesto: Okrajšek Renata 2. Mesto: Grmovšek Jasna 3. Mesto: Guštin Maja Uvrstilo se je 10 tekmovalk. Starejši pionirji: 1. Mesto: Jerman Miloš 2. Mesto: Poje Gorazd 3. Mesto: Janež Stane Skozi cilj je pripeljalo 49 tekmovalcev. Mladinke: 1. Mesto: Blažič Mateja 2. Mesto: Košir Tanja 3. Mesto: Kopač Edith Uvrstitev je doseglo 8 tekmovalk. Mladinci: 1. Mesto: Šilc Jure 2. Mesto: Pantar Primož 3. Mesto: Bojc Tomaž Progo je uspešno prepeljalo 11 tekmovalcev. Mlajše članice: 1. Mesto: Mihelčič Suzana 2. Mesto: Mihelič Suzana 3. Mesto: Maršič Mateja Uvrščenih je bilo 5 tekmovalk. Članice: 1. Mesto: Vogrin Ljubica 2. Mesto: Malnar Andreja 3. Mesto: Mlakar Zinka Uvrščenih je bilo 7 tekmovalk. Člani: 1. Mesto: Vesel Janez 2. Mesto: Lovko Marko 3. Mesto: Špolar Zdravko Uspešnih je bilo 38 tekmovalcev. Starejše članice: 1. Mesto: Juvan Sonja 2. Mesto: Rogale Marija 3. Mesto: Kobler Jožica Uvrščene so bile 4 tekmovalke • Starejši člani: 1. Mesto: Kovač Jože 2. Mesto: Košir Janez 3. Mesto: Kajtna Milan Progo je uspešno presmučalo 26 tekmovalcev Veteranke: 1. Mesto: Drobnič Vida 2. Mesto: Smola Nada Uvrščeni sta bili le dve tekmovalki Veterani: 1. Mesto: Pogorelec Stane 2. Mesto: Pečnik Ivan 3. Mesto: Šubic Jože Uvrščenih je bilo 15 veteranov. Vsega skupaj je bilo na veleslalomskih progah uvrščeno 257 tekmovalcev vseh starostnih kategorij. Memorial Dušana Remiha-Duška Tako kot vsako leto že od leta 1976, je tudi letos Gasilsko društvo Šalka vas organiziralo smučarski tek - biatlon v spomin na padlega narodnega heroja Dušana Remiha-Duška in sicer 16. februarja. Zaradi močnega sneženja in bolezni (gripe) udeležba ni bila taka kot smo pričakovali, saj se je prijavilo bistveno več ekip kot pa se je tekmovanja udeležilo. Tekmovalo je enajst ekip. Prva mesta so zasedle naslednje ekipe: Pionirji GD Šalka vas: Špehar Andrej, Jerman Miloš, Turk Robi Mladinke SK Kočevje: Kocjančič F., Kocjančič Romana, Grže Miranda Mladinci OO ZSMS Šalka vas: Papež Feliks, Špehar Karlo, Behin Leon Člani SK Kočevje: Devjak Tomaž, Pust Ervin, Stjepič Do-ko Veterani GG Kočevje: Konečnik Maks, Konečnik Janez, Prelesnik Tone Jože Letnar Komac deveti v državi V soboto in nedeljo, 1. in 2. marca 1986 se je v Kočevju najboljši mladinec v namiznem tenisu udeležil tekmovanja dvanajstih najboljših mladincev Jugoslavije v Ravnah na Koroškem. Pravico nastopa na tem tekmovanju si je priboril z osvojenim prvim mestom na pozivnem turnirju v Kočevju koncem lanskega leta. Komac žal tekmovanja ni začel uspešno. V prvi tekmi z Prutkom iz Sente je v zadnjem odločilnem setu izgubil na razliko. Slab start in nesrečno izgubljen dvoboj je vnesel nervozo, kar se je poznalo tudi v naslednjih dveh dvobojih z Benkovičem in Jamškom, ki jih je tudi izgubil. Obe partiji je izgubil na tretji odločilni set, čeprav je z Jamškom, sicer zmagovalcem tega prvenstva, igral izredno dobro. Prvi trije porazi so seveda vplivali na igro v nadaljevanju. Ko je bilo že videti, da boljša uvrstitev ni možna, je Komac v zadnjih partijah zaigral sproščeno in svoje nasprotnike gladko premagal, med drugim tudi Jakšiča, reprezentanta iz Lokomotive-Vin-kovci, ki je osvojil drugo mesto na tem mladinskem YU-TOP 12. Komac je ob petih zmagah in šestih porazih osvojil kljub vsemu dobro deveto mesto v državi. Nekoliko je bil ob tem uspehu razočaran njegov trener, Marjan Oražem, ki je predvideval boljšo uvrstitev. Sicer pa kljub slabi volji trenerja le moramo priznati, da imamo Kočevci bolj malo takih uvrstitev na državnih tekmovanjih — devetih mest v državi bomo vedno veseli. Arko Cvetko Ekipni republiški prvaki Ekipa starejših pionirjev iz Osnovne šole »Zbora odposlancev« Kočevje v sestavi: Damir Marinč, Igor Mestek, Cveto Štimac in Borut Gričar je na ekipnem republiškem prvenstvu starejših pionirjev, ki je bilo v soboto, 1. marca 1986 na Izlakah osvojila prvo mesto in bo tako tekmovala tudi na državnem prvenstvu. Delo pionirjev šahistov na šoli vodi Ofak Marko, član šahovsega kluba Kočevje. Smučarski teki Pionirke: 1. Mesto: Konečnik Katja 2. Mesto: Smola Tjaša 3. Mesto: Konečnik Jana Pionirji: 1. Mesto: Ličen Matjaž 2. Mesto: Bruner Damjan 3. Mesto: Hrovatin Blaž Mladinke: 1. Mesto: Bastar Maša 2. Mesto: Košir Tanja Mladinci: 1. Mesto: Papež Feliks 2. Mesto: Figar Andrej Mlajše članice: 1. Mesto: Kocjančič Romana 2. Mesto: Grže Miranda 3. Mesto: Mihelčič Suzana Mlajši člani: 1. Mesto: Devjak Tomaž 2. Mesto: Pust Ervin 3. Mesto: Mihelčič Iztok Članice: 1. Mesto: Mlakar Katica 2. Mesto: Vogrin Ljubica 3. Mesto: Škulj Marija Člani: 1. Mesto: Stijepič Džordže 2. Mesto: Konečnik Janez 3. Mesto: Grišin Marjan Starejše članice: 1. Mesto: Bastar Erna 2. Mesto: Mihelčič Nežka Starejši člani: 1. Mesto: Košir Janez 2. Mesto: Murn Drago 3. Mesto: Košorog Branko Veterani: 1. Mesto: Božič Anton 2. Mesto: Pretner Alojz 3. Mesto: Preložnik Slavko Na tekih je uspešno presmučalo progo 66 tekmovalcev in tekmovalk. Po posebnem tekmovanju so bile določene tudi najboljše organizacije združenega dela in druge organizacije za sindikalno prvenstvo. Prvo mesto je osvojilo ZKGP Kočevje s 115 točkami,drugo mesto je pripadlo ekipi Lesne industrije Kočevje — 72 točk in tretje ekipi Snežnika iz Kočevske Reke z 68 točkami. Pokrovitelj telaViovanja je bil Občinski sindikalni svet, ki je prispeval tudi priznaja za najboljše. Smučarski delavci in tudi občani, ki radi smučajo že dalj časa ugotavljajo, da naprave, ki jih imamo za smučarijo več ne ustrezajo potrebam te dejavnosti. Obe vlečnici sta stari več kot 10 let in že hudo iztrošeni, tako, da jih le s težavo usposabljajo za obratovanje. Teptalec snega pa ne uspeva pripraviti prog za alpsko smučarijo tako, da bi bilo zagotovljeno časovno daljše in obenem varnejše smučanje. Vsako leto pa je na kočevskem več in več smučarjev. Marsikdo se sprašuje in vprašuje, zakaj se ne nabavijo sodobnejše in nove naprave, ki bi omogočile več in boljše smučanje. Smučarski klub, ki vse obratovanje vodi z amaterskimi delavci, nima sredstev za te zahtevne investicije, nima jih tudi celotna telesna kultura v Kočevju. Če bomo hoteli to dejavnost v naši občini obdržati ih razvijati še naprej, se bomo morali dogovoriti z organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami in posamezniki o združevanju sredstev za nakup novih naprav za smučarsko dejavnost. Za tak korak nas sili tudi vse težji dostop naših smučarjev na druga smučišča, ki so preveč oddaljena in zato tudi predraga za vsak žep. Smučamo pa vsi radi in še zdravo je. Arko Cveto KEGLJANJE Leta 1985 kegljači nismo končali tam,kjer smo pričakovali. Planiran I. mesto 1. članske ekipe ni bilo doseženo, čeprav tudi uvrstitev na 2. mesto ni neuspeh. Druga ekipa je v tekmovanju II. lige KZL dosegla 5. mesto, kar je glede na slabo uvrstitev v spomladanskem delu tekmovanja zadovoljivo. Več o vzrokih slabšega uspeha v nadaljevanju. V sezoni 1986 ie klub startal s tremi ekipami. Članice so se uvrstile v II. slovensko ligo-zahod, kjer tekmujejo v skupini z Adrio-Ankaran, Izolo, Gorico, Gradisom in Tekstil-Slovanom. Po uspešnem začetku z zmago proti Gorici doma so sledili štirje porazi. Vseeno upamo, da bomo v drugem delu dosegli planiranih 10 točk, ki omogočajo obstoj v tem tekmovanju. Vzrok slabih rezultatov so pri članicah predvsem v maloštevilni ekipi, torej premajhnemu izboru in konkurenci tekmovalk. Ta problem rešujemo že par let, toda interesa za kegljanje žensk v Kočevju ni. Prvo moštvo članov je v dosedanjem delu tekmovanja v I. KZL doseglo nasldnje rezultate: Kočevje:Kamnik 5089:4977 (Božič 821, Maršič 864, Ožanič 840, Štricelj 849, Pajnič 869, Levstik 846) Tenkist:Kočevje 4824:4831 (Novak 793, Štricelj 829, Maršič 769, Ožanič 822, Božič 809, Levstik 809) Grosuplje:Kočevje 4943:4748 (Kajfež 827, Štricelj 762, Rački 784, Ožanič 175, Božič 800, Levstik 809, Maršič 591) Drugo moštvo je v dosedanjih treh kolih II. lige KZL doseglo naslednje rezultate: Kočevje lI.:Tekstil-Slovan II 4864:4850 (Kočevar 795, Vresk 840, Adlešič 817, Vidmar 792, Pertinač 832, Kosten 394, Zorec 394) Kočevje II.:SCT II 4829:4996 (Legan 808, Adlešič 798, Zorec 812, Vresk 790, Vidmar 800, Kočevar 821) JUB:Kočevje II 4862:4807 (Adlešič 841, Pertinač 842, Vid- mar 819, Zorec 790, Legan 376, Kočevar 781, Sevšek 358). V januarju in februarju se odvija tudi prvenstvo posameznikov kluba. Po nepopolnih treh kolih imajo največ možnosti za osvojitev prvih treh mest Ožanič, Maršič in Božič. Članice tekmovanja posameznic še niso pričele. Kakor vidimo, rezultati niso ravno tisti, katere smo pred pričetkom sezone načrtovali. Vendar upamo, da bodo z dokončno rešitvijo statusa kegljišča tudi rezultati boljši, kajti klub bo po dveh letih resnično začel delati samo tisto, za kar obstaja, ne pa vse drugo, kar je bil do sedaj slučaj. Začeli bomo skrbeti za kvaliteten razvoj kegljanja, za rekreacijo občanov in za razna tekmovanja, katera pogojujejo množičnost in s tem pridobitev novih kvalitetnih članov in članic. Jože Kozina KOŠARKA Košarkarski klub Kočevje že osmo leto zapored organizira občinsko rekreacijsko ligo v košarki. Redno se je udeležuje od 7-12 ekip iz Kočevja in okoliških krajev. Celotno organizacijo vodijo člani kluba, sodniki pa so nekdanji aktivni igralci. Letos sodeluje na tekmovanju sedem ekip. Odvija se po dvokrožnem sistemu in pred kratkim je bil končan prvi del. Po zanimivih športnih bojih je v vodstvu ekipa Favoriti z 12 osvojenimi točkami. Sledijo ji: Slovenska vas (10 točk), Pikapolonica, Partizan in Atletiko (po 6 točk) itd. Zmagovalna ekipa prejme prehodni pokal, diplomo in komplet dresov, drugo in tretje uvrščena ekipa pa prejmeta diplome. Bogdan Ambrožič STRELJANJE Načrt kočevskih strelcev, da si prvo leto nastopanja v 1. slovenski strelski ligi-zahod zagotovijo obstanek v ligi, je izpolj- njen. Vroče je bilo sicer do' zadnjega kola, ko pa so izvedeli za rezultate svojih nasprotnikov, so se oddahnili. Konkurent za izpad - ekipa Postojna, je izgubila tudi zadnje srečanje in tako bo morala kot zadnjeuvrščena ekipa zapustiti to tekmovanje. Kočevci, ki so mesto pred njimi (zasedli so 8. mesto) bodo tako v elitnem slovenskem tekmovanju streljali tudi naslednjo sezono. Vrstni red prvih treh ekip v I. ligi - zahod: 1. Panovec (Nova Gorica), 2. Kranj STT, 3. Škofja Loka. Arko Cveto NAMIZNI TENIS Ekipa Namiznoteniškega kluba Kočevje, ki nastopa v 1. A republiški namiznoteniški ligi, je pred kratkim zaključila prvi krog tekmovanj v tej ligi. Favorita-Vesna in Sobota sta uvrščena pred našo ekipo, ki je tretja. Vse druge nasprotnike so Kočevci dokaj gladko premagali, zelo tesno pa so izgubili s trenutno močnejšimi nasprotniki. Z Vesno so v gosteh izgubili s 5 : 4, z enakim rezultati pa so izgubili doma s Soboto. Malo več športne sreče in zranosti bi lahko podrlo plane trenerja Marjana Oražma, ki je že v začetku sezone predvidel poraza proti tem dvem nasprotnikom. Na lestvici po prvem delu tekmovanja tako vodi Vesna (18 točk), druga je Sobota (16 točk), tretji so Kočevci (12 točk), za njimi pa sledijo Kranj, Kemičar, Branik, Radgona, Gorica, Poli-kem-Olimpija in Novo mesto. V tem tekmovanju je trenutno najuspešnejši igralec Gregor Komac iz Kočevja. Za njim so ostala tudi tako zveneča imena slovenskega tenisa kot so Savnik (Branik), Benko (Sobota), Smrekar (Vesna), Rak (Vesna) in drugi. Gregor je bil izbran v Kočevju tudi za športnika leta 1985. Zelo uspešen je tudi Pogorelec Samo, ki je uvrščen na osmo mesto na lestvici namiznoteniških igralcev 1. A republiške lige. V spomladanskem delu lahko pričakujemo uspešno nadaljevanje v tem tekmovanju. Arko Cveto V Kranju je bil od 18. in 19. januarja zvezni odprti mladinski turnir »Lovro Ratkovič«. Nastopilo je več kot 200 igralcev iz vseh republik in pokrajin. Razen Zorana Primorca so na tekmovanju sodelovali vsi najboljši mladinci Jugoslavije. Komac Gregor je ponovno dokazal, da je eden boljših mladih igralcev v SFRJ. Med posamezniki se je uvrstil med prvih osem v državi. Nastopil je tudi v tekmovanju dvojic skupaj z Novomeščanom Hribarjem. Presenetljivo sta osvojila drugo mesto. V Jesenicah je bilo 15. in 16. februarja 39. prvenstvo Slovenije za člane. V Kvalifikacijah se je na prvenstvo uvrstilo 48 igralcev, med temi tudi trije Kočevci - Komac Gregor, Pogorelec Samo in Špelič Marjan. Po oceni strokonjakov je izredno dobro igral Komac Gregor. Žal mu žreb ni bil naklonjen, saj je že v tretjem kolu naletel na trenutno najboljšega igralca Slovenije in četrtega v Jugoslaviji - Jožeta Urha iz Olimpije. Čeprav je bil Urh absuluten favorit, se mu Komac ni dal zlahla. Njuna partija je navdušila vse prisotne. Prvi set je presenetljivo dobil Komac, naslednja dva sta pripadla Urhu, v četrtem pa je Komac izenačil. V zadnjem, odločilnem setu je Komac celo povedel. Bolj izkušeni in psihično stabilnejši Urh je kljub temu le uspel premagati svojega mlajšega nasprotnika. Z enim samim porazom je Komac Gregor osvojil 10. mesto, Pogorelec Samo se je uvrstil na 26. mesto, Špelič Marjan pa na 36. V igri dvojic sta igrala Komac - Pogorelec ter Špelič - Ignjatovič (Olimpija). Oba para sta se uvrstila med prvih osem. V igri mešanih dvojic je Komac nastopil z Lavrenčičevo iz Kopra. Na presenečenje vseh sta zaigrala odlično. Komac je igral kot prerojen in s svojimi udarci »matiral« skoraj vse nasprotnike. Premagala sta zelo zveneče dvojice kot so: Jamšek - Pandev, Bezjak - Kovačec, Pavič — Žirovnik in Zaleznik — Reflak. Izgubila sta le proti lanskoletnima prvakoma Urh -Ojsteršek in tako osvojila drugo mesto. Marjan Oražem Tov. Koruzar — veteran v smučarskih skokih Smučarski skoki Mladinci streliškega terena v Kočevju so v nedeljo, 23. februarja 1986 pripravili zanimivo tekmovanje v smučarskih skokih na nekdaj znani Kočevski skakalnici v Podgorski ulici. Skakalnica ni več taka kot je bila včasih, saj je bila že dolgo časa opuščena. Mladi, ki jih skoki veselijo, pa so na istem mestu uredili novo, nekoliko manjšo skakalnico. Konstruktorja nove naprave sta Gregorič Roman in Marinčič Igor. Celotno organiza- cijo so vodili mladinci OOZSMS Streliški teren, veliko so jim pomagali njihovi starši, Zveza telesnokulturnih organizacij Kočevje pa je prispevala pokale za najuspešnejše tekmovalce. Za sodnike so organizatorji pridobili izkušene nekdanje smučarske delavce. Na tekmovanju je sodelovalo 43 tekmovalcev, od tega 8 pionirjev, 20 mladincev, 13 članov, 1 veteran in celo 1 dekle. Uvrstitev prvih treh v posameznih kategorijah: Pionirji 1. mesto: Konda Boštjan, Šalka vas - 73 točk 2. mesto: Gorenčič Marko, Šalka vas - 71 točk 3. mesto: Brinšek Janko, Dvorska vas - 70 točk Mladinci L mesto:Loušin Polde, Ribnica — 89 točk 2. mesto: Žužek Jože, Dvorska vas - 84,5 točk 3. mesto: Nosan'Emil, Ribnica - 84 točk Člani L mesto: Žužek Slavko, Dvorska vas - 84 točk 2. mesto: Hočevar Janko, Ribnica - 83 točk 3. mesto: Novak Mirko, Dolga vas - 82 točk Najdaljši skok je bil dolg 27 metrov. Konda Boštjan si je za svoj rojstni dan priskakal 1. mesto med pionirji. Najmlajši skakalec - Brinšek Janko je štel »celih« 10 let. Tekmovanje si je ogledalo okoli 300 gledalcev. Padcev na tekmovanju ni bilo in tudi poškodb ne, kar kaže, da so organizatorji dobro pripravili skakalnico in samo tekmovanje. Arko Cvetko Tenis se je kot igra pojavil zelo zgodaj. Po nekaterih podatkih celo še v Egiptu, Grčiji in starem Rimu, vendar v precej drugačni obliki kot danes. Večji razmah je doživel v 17. stoletju v Zahodni Evropi in še zlasti v Franciji, kjer so ga igrali predvsem v dvoranah. Leto 1847 smatrajo kot rojstni dan današnjega tenisa, saj so bila takrat sprejeta pravila igra in dimenzije igrišča, slični današnjim. Bistvo teniške igre je v tem, da večje zadovoljstvo doživi igralec mora igralec udariti žogico s ob udarcu s katerim je poslal pomočjo loparja preko mreže, žogico v tisti del igrišča, kjer jo ki deli igrišče na dva enaka dela, nasprotni ni uspel vrniti in si nasprotnik pa jo mora po tako priigral točko. Veselje se enkratnem obdobju od tal ali zaključi že ob gemu ali igri, ko direktno v zraku udariti nazaj igralcu uspe doseči štiri točke, Preko mreže. Igralec doživlja stopnjuje se ob dodeljenem neizmerno radost že ob uspešno setu, ki predstavlja šest doblje-izvedenem udarcu, pri katerem nih iger in konča ob zmagi, ko žogica zadene nasprotnikovo osvoji dva ali tri sete. Polje tam, kjer si je želel. Še Prav to stopnjevanje zado- voljstva povzroča, da človek kot igrajoče se bitje (Homo ludens) vztraja na teniškem igrišču ure in ure, ne da bi občutil utrujenost in se vedno znova pojavlja na igrišču. »Ko enkrat začnete igrati tenis, ne boste mogli več brez njega«, pravi Radmilo Armenulič, zvezni selektor teniške reprezentance Jugoslavije, ki je 6. oktobra letos pod njegovim vodstvom premagala reprezentanco Francije v Beogradu s 4 : 1 in tako ostala med šestnajstimi najboljšimi državami na svetu v Davisovem pokalu. Tenis je ena redkih športnih panog, s katero se lahko ukvarjajo tako ženske kot moški, v vseh starostnih kategorijah, od najmlajših pa do veteranov in ga lahko igramo tako na prostem kot v dvorani, torej omogoča aktivnost skozi vse leto. Igralec pri igri sam dozira obremenitev, pač glede na počutje, starost, stopnjo treniranosti itd., s tem, da steče k mreži ali k stranski žogici ali pa ne, in tudi tako, da ne igra sam, ampak v dvojici proti dvema nasprotnikoma. Športni fiziologi so ugotovili, da se vsa aktivnost pri tenisu (udarci, teki, skoki) pretežno odvija v takoimenovani aerobni fazi, (kar pomeni, da energija v mišicah razpada ob prisotnosti kisika). Mišice se ne utrudijo hitro, hkrati pa razvijamo vzdržljivost telesa, ki je potrebna za uspešno opravljanje vsakdanjih opravil v službi in doma. Mnogi še danes smatrajo, da je tenis elitni šport, šport za bogataše._ Pa temu že dolgo ni več tako, saj je postal tako po svetu kot pri nas v Jugoslaviji množični šport. Množičnost pa je omogočila izgradnja vse večjega števila peščenih igrišč (samo v Sloveniji jih imamo 268 po podatkih iz leta 1984) in preprosta športna oprema (copati, kratke hlačke, majica in žogice), le lopar je nekoliko dražji). Eno izmed omenjenih teniških igrišč pa je tudi v Kočevju, na dvorišču Naceta Karničnika, pobudnika tenisa v Kočevju. Že leta 1959 je takorekoč sam zgradil teniško igrišče in zbral okoli sebe ljubitelje tenisa, ki so 20. septembra istega leta ustanovili Teniško sekcijo pri TVD Partizan Kočevje, ki deluje še danes. V preteklih letih so igrišče uporabljali predvsem dijaki sosednje gimnazije, danes pa igrišče uporablja blizu šestdeset'igralcev vseh starostnih kategorij in spolov od pionirjev, mladincev, članov do veteranov. Tenis se je v zadnjih petih letih zelo razmaknil in bi se še bolje, če ga ne bi ovirale prav prostorske težave. V zimskem času uporabljajo tenisači telovadnico. Pionirji in pionirke, ki vadijo tenis v okviru ŠŠD Pionir na osnovni šoli že drugo leto, pa vadijo samo v telovadnici. Samo eno igrišče je seveda bistveno premalo za vse aktivne tenisače, še bolj pa za vse, ki bi se radi tenisa naučili. Za tenis je značilno tudi to, da se ga učiš in napreduješ v njem vse življenje in da lahko pričneš z učenjem ne glede na starost. Za vse sedanje in bodoče igralce tenisa se obeta lepša prihodnost že naslednje leto, ko bo TTKS Kočevje dokončno zgradilo v športnem parku Gaju tri teniška igrišča, ki so letos dobila temeljno podlago. Takrat bo teniška sekcija organizirala teniške tečaje za začetnike in tako omogočila občanom, da se bodo s tenisom ne le spoznali, ampak se z njim tudi ukvarjali in doživljali radosti vse do pozne starosti. Jože Koleta Zanimivosti v besedi in sliki • Zanimivosti v besedi in sliki Gremo v kino Nogometni klub Kočevje V lanskem letu smo praznovali 75-letnico ustanovitve SOKOLA na Kočevskem in prav toliko let športnorekreativ-nega delovanja ljubiteljev športa. Med najbolj popularnimi pa je bil nogomet. Kočevski šport je doživljal svoje vzpone in padce. Doživljal je razpad sistemov, zlasti v povojnem obdobju, ko so sc iskale nove poti in oblike delo? vanja. V sistemskem hlastanju drugačnih vertikalnih povezav so se drobili temelji na tradiciji in zavesti zgrajenih dosežkov. Obdobje romantično obarvanega delovanja je minilo. V ospredje silijo nove oblike, ki bazirajo na izhodiščih dobre poslovnosti, profesionalizma in strokovnih analiz. Prvobitnost amaterizma pa se je ohranila v vseh pojavnih oblikah samo še med rekreativci. V predvojnem obdobju športnega delovanja je Nogometni klub Kočevja odigral pomembno vlogo. V svojih vrstah je združeval vrsto najboljših športnikov in zavednih Slovencev. Vsaka odigrana tekma je bila športni dogodek, a istočasno tudi prilika, da se kočevskim Nemcem da vedeti, da so jim Slovenci na vseh področjih enakovredni. Pričujoči posnetek nogometne ekipe je bil napravljen 7. 8. 1936 na poti v Delnice. Na posnetku so tedanji nogometaši: Rus Štefan, Vovk Peter, Čimer Kori, Kajfež Vili, Medic Viktor, Zbri-zaj Danilo, Škvarč Anton, Kosi Bronislav, Bižal Drago, Smole Lado (golman) in Cuk Polde. Pred vozilom je kibic Kosi Vladimir in v vozilu dekle (?). Kot posebnost je treba navesti to, da so ohranjeni zapisi vseh doseženih rezultatov tekem, odigranih v predvojnem obdobju. Drugi posnetek - nogometno igrišče je na področju današnjega Itasa. Vladimir Gašparac Slike je odstopil iz svoje zbirke Lado Smole. Program filmskih predstav za marec 1986 10. 11. EROTIČNE FANTAZIJE, danska erot. kom. 80’ 12. POREDNI FANTJE, ameriška drama, 122’ 13. 14. JEZDEC SKOZI ČAS, ameriški pustolovski, 93’ 15. 16. GADJE NA POČITNICAH, francoska kom., 95’ 15. 16. DO ZADNJEGA DIHA, amer. sodobna kom., 100’ 17. 18. MAČJI SINDROM, grški erotični, 95’ 19. NOBENO SONCE, slovenski mladinski, 95’ 20. 21. TAUREG, italijansko španski pustolovski, 98’ 22. 23. PAZI — VROČE BO, italijanski akcijski, 100’ 24. 25. HOT DOG, ameriška komedija, 96’ 26. ČAO MALI, francoski psihološki triler, 100’ 27. 28. DVORIŠČNO OKNO, ameriški triler, 112’ 29. 30. VELIČASTNI, francoski pustolovski, 105’ 31 MLADI ZALJUBLJENI DOKTORJI, ameriška erotična kommedija, 95’ Izmed HO prispelih reiilev nagradne križanke št. 1 so bili Izžrebani: 1. Nagrada: CVLIO SMOLIČ, Kidričeva 7, 61330 Kočevje (pleskanje enega stanovanjskega prostora - Jože Ule) 2. Nagrada: FANIKA NOVAK, Kolodvorska 2/a, 61330 Kočevje (demontaža, montaža In centriranje gum na osebnem vozilu - Ivan Jelenc, Roška 86/B - montaža In centriranje gum) K W , OJZKA TRPIN' bajuhovo naselje 51, 61330 Kočevje (knjižna nagrada CA, IZA, POLNITEV, KARIERA, SANI, AB, KLORATI, BEIGE, NN, POD, RTV, KAKTEJA, 1HANKA, ARHAR, TT, AOMORI, Čl, AALST, SAMUEL, NYKAENEN, TVO, IL, JLA, IRA, JOŽE, SVARILO, ARON, ANTIPOD. Rešitev nagradne križanke št. 2 pošljite na naslov Uredništva v zaprti kuverti (s pripisom nagradna križanka št. 2) do 20. marca 1986, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje na Ljubljanski 7 izvedeno Javno žrebanje. Za pravilno rešeno križanko bomo Izžrebanim podelili 3 nagrade, in sicer: 1. Nagrada: Brezplačni servisni pregled vozila/Avtomehanlk Randelj Malija, pooblaščeni servis za VW in TAS Mahovnik 2, Kočevje 2. Nagrada: Kompletna frizerska usluga/Pečnik Anica, Brivski salon, LjubUanska 3, Kočevje 3. Nagrada: Knjiga (uredništvo Kočevskih novic) Spomeniki NOB na Kočevskem Spomenik na Žabjeku pri Fari Pod pojmom »množična vstaja na Kočevskem« ne razumemo le ozemeljskih predelov, kjer so živeli kočevski Nemci, temveč štejemo sem tudi vse obrobne kraje takoime-novane Kočevske, zlasti naselja ob Kolpi in Čabranki. Nazivi partizanskih enot, kot npr. Kočevski bataljon, Kočevski odred in Kočevska brigada, so izpeljanke iz geografskega pojma, ne pa po nazivu prebivalstva, ki je tod živelo. Ta razlaga velja smiselno tudi za našo rubriko spomeniki NOB na Kočevskem. Med ta pomembna obeležja spada tudi spomenik na Žabjeku, ki je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja s področja krajev ob Kolpi. Zgodaj spomladi 1942 je val množične vstaje zajel vso Kočevsko in vse kraje ob Kolpi "in tudi višja naselja ob bregovih reke. Dokumenti pričajo, da je konec marca 1942 prišel namestnik komandanta glavnega poveljstva Aleš Bebler s skupino 19 borcev Šercerjevega bataljona (Šercerjev bataljon je taboril na Travni gori) v okolico Kočevja in se utaboril pri Ledeni jami za Mestnim vrhom. Tam so ostali do začetka aprila. Iz te čete se je 16. aprila 1942 v vasi Preža ob velikem dotoku novih borcev formiral Južno-dolenjski bataljon, ki je v Notranjskem odredu dobil ime 2. bataljon Notranjskega odreda ali kratko Kočevski bataljon. Enote Kočevskega bataljona so se že 17. aprila 1942 povezale s hrvaškimi partizani Primorsko-gor-janskega odreda, in sicer v vasi Belica pod Taborsko steno. 18. in 19. aprila so se nad Grbajelom na desni strani Kolpe sešli slovenski in hrvaški partizanski voditelji. Na sestanku je bilo II partizanov. Od slovenskega vodstva so bili prisotni namestnik komandanta Glavnega štaba in komisar III. grupe odredov dr. Aleš Bebler-Primož, namestnik komandanta III. grupe Ivan Jakič-Jerin in politkomisar Kočevskega bataljona Ante Novak. Tale uvod k opisu spomenika na Žabjeku pri Fari je potreben zato, da osvetlimo razplet dogodkov, ki so vezani na množično vstajo ljudstva ob Kolpi in žrtve, ki so nastale spričo divjanja okupatorja. Partizanske enote, ki so sc že v začetku aprila 1942 utaborile na Stružnici, sestavljene večinoma iz domačinov, so neprestano napadale sovražnika, kar je povzročilo velike represalije fašistov nad prebivalstvom Kolpske doline. Tako so 13. aprila 1942 Italijani pričeli z aretacijami domačinov, češ da podpirajo partizane. 17. aprila pa je italijansko vojaštvo vdrlo v vas Kuželič, kjer so aretirali \sc fante, katere so sumili, da sodelujejo s partizani. Toda napadla jih je šestčlanska partizanska patrulja in aretirani fantje so se skušali rešiti / begom. Ušel je eden izmed domačih fantov. Italijani so imeli dva mrtva in štiri ranjene. Naslednji dan so Italijani Kuželič požgali, iz ruševin pa zgradili na hribu bunker, ki je obvladoval vso okolico med Faro in Brodom. Po napadu partizanske patrulje na Faro - v noči od 24. na 25. april — so se represalije Italijanov še stopnjevale. Z velikim številom vojaštva - 33 kamionov - so obkolili Stružnico in okoliške kraje ter požigali hiše in pobijali ljudi. V vasi Rake so pobrali vse vaščane in požgali vas. Tudi po drugih vaseh so aretirali več moških in jih 27. aprila v gozdu pri Preži in Kočevski Reki mučili in zverinsko pobili. Toda nobeni še tako grobi povračilni ukrepi okupatorjev niso mogli ustaviti silnega elana ljudstva ob Kolpi, ampak so se ob divjanju fašistov stalno krepile partizanske enote in jačal se je odpor prebivalstva. Tako je ravno v tem predelu Slovenije nastalo prvo osvobojeno ozemlje z izgonom okupatorja z Broda ob Kolpi 1. maja 1942. To je bil rezultat skupaj načrtovanih in izvedenih akcij slovenskih in hrvaških partizanov. Nadaljnji razvoj narodno-osvobo-dilne borbe, zlasti pa revolucije, je globoko vezan na predele ob Kolpi in na ljudstva na obeh bregovih. Tu se je v praksi in v najčistejši obliki kovalo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov kot eno najpomembnejših pridobitev socialne revolucije. Obkolpski predeli so skozi vso borbo imeli svoj pomen kot osvobojeno ozemlje in strateško zaledje. Oba bregova Kolpe sta bila pomembni prometnici za gibanje partizanskih enot za izvajanje strateških načrtov višjih vojaških poveljstev ter organov oblasti in političnih vodstev. Skozi te povezave je bilo prepeljanih mnogo ranjencev na zasilno partizansko letališče na Babnem polju, od koder so bili evakuirani v zavezniške bolnice v južni Italiji. Tudi v kasnejšem obdobju je bila Kolpska dolina prizorišče dveh velikih bitk in spopadov z okupatorji in narodnimi izdajalci. Prva taka bitka se je odvijala nekaj dni ob koncu oktobra 1943, ko so velike nemške vojaške sile, okreplejene z oklepnimi enotami, prodirale iz Delnic preko Broda proti Kočevji). Enote 18. divizije so imele srdite bitke in Nagradna križanka 2 GLASILO CEOR- CINA RkZSlR. NALZZLJ. SOLE ZEN M. IMEL PREMIKAT SE VRSTA. MESIČEV SOGLA- SNIKA ANGL- PLEM. STOPNJA neur . SKUPINA Živali CELZIJ DRŽAVA MA t,L. VZHODU GOZDNI | SADEŽ PRENO- VITEV RAZKUŽIT EV LEKAR- NAR JUQ. glasilo v 19. STOL. URŠKI PESNIK RE.NE DtSttATc^ tvr*>ki„ VRUKAS SAMOLJU- INtŽ VRSTA JEDI Ž.IME ASTRONO- MSKI daljno. C LTD JAPON. DENAR. ENOTA, ANDfit C IDE POV/oA Milic* LEONARD EUL^H. mh.hsni DUH DIEISE*. rHEODO- b* ANDRIJA MOHOSO. VIČIČ UVOD INDIJSKI EP XHton AŠKERC LJUDO- ŽERCI JUŽNIČ NE1ENKA Ž.IMt. NALEZ. bOLTZEH EDVARD KOCbtk Sodeča LAST. OGLJIK UNIČEV. železa OKORN tLOVEK RIMSKA ENA JOSIP juičič Ž.IME M. IME ARAb. POLOTOK >PDEdA T|OP. RAST. ŠPANI- JA VZKLIK "BLAGO miETEN VONJ KAJPOVA kAVA 0SVEŽ. PIJAČA ZNAK HNOiE- JOD SELL ALCXADER OKLEPNO VOZILO JANEŽ KONEC, RO*> KAZ. ZAIMEK AMPER DELI dneva Pivski IZRAZ. DOT.A, TRAJANJE SEDANJI, SODO- 'bTN KOČ . NOVICE MAkARSKA JOD RAZPofc:- Dir^v ul NEMČIJA ŽVEPLO 5AMOCL. pritrdil- NtCA SEZNAM; STANE SEVER tudi izgube, ko so zadrževale sovražnikov prodor ob vseh komunikacijah proti Kočevju. Naslednji naval sovražnika pa je bil proti koncu aprila 1945, ko so se okupacijske sile umikale z Balkana. Spet so se množile žrtve med partizansko vojsko in civilnim prebivalstvom in polnile seznam ljudi, ki jim je posvečen spomenik na Žabjeku. Pobudo za postavitev spomenika so prevzele družbenopolitične organizacije, zlasti krajevno združenje borcev NOV Kostel in občinski odbor. Te organizacije so zagotovile tudi finančna sredstva. Razen izdelave spomenika so vsa dela opravili tamkajšnji prebivalci s prostovoljnimi akcijami. Sodelovali so tudi vojaki iz Delnic. Požrtvovalnosti ni manjkalo. Največji delež pri vodenju te akcije pa pripada sedaj že pokojnemu tovarišu Alojzu Rauhu-Potemkinu, spomeničarju, doma iz teh krajev, ki je ves mesec bil noč in dan na delovišču. V veliko oporo pa mu je bil tudi že pokojni tovariš Letig Matija. Zemeljska dela so zajela več sto kubikov premetanega materiala in prav toliko dovoza peska in grmoza. Spomenik stoji na precej vzvišeni legi na desni strani magistralne ceste Kočevje-Brod na zemljišču, ki mu pravijo Žabjek. Do samega spomenika vodi dolgo in široko stopnišče, ki na vrhu preide v ravno ploščad. Na tej ploščadi je na močnem betonskem podstavku vgrajen 5 metrov visok spomenik - obelisk. Iz vklesanega besedila je razbrati, da je spomenik posvečen 49 padlim borcem iz te doline, 31 žrtvam fašističnega nasilja in devetim padlim borcem iz hrvaške. Vendar pa ti podatki ne zajemajo vseh žrtev Kolpske doline oziroma Kostela. Po podatkih, ki jih navaja v svoji knjigi Jože Žagar-Jagrov »Kostel«, je vseh žrtev s področja krajevne skupnosti Kostel 143. To je grozljiva številka, ki srhljivo poudarja izreden visok krvni davek ljudstva Kolpske doline v narodnoosvobodilni borbi. Spomenik je na podlagi tipskega modela izdelal kamnosek iz Gradaca v Beli krajini. Odkrit je bil 5. septembra 1965 ob dvajsetletnici osvoboditve. Slavnostno! govor ob otvoritvi je imel pokojni Jože Kopitar-Gregor, sekretar okrožnega komiteja KPS za Kočevsko v letih 1942-1945. Spomenik in okolje skrbno vzdržujejo krajani, zlasti šolska mladina. Ob spomeniku je mnogo prireditev in proslav ob Kurirčkovi pošti. Dnevu mladosti, spominskih dnevih, komemoracijah in drugih slovesnostih, ob katerih se vrača naš spomin na ljudi, ki so tvorili najslavnejše obdobje naše narodnostne in socialne zgodovine. Nace Karničnik OK I GLASILO SZDL KOČEVJE kočevske Torek, 11. 3. 1986 IZ VSEBINE GRADIVA ZA 31. seje ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE — Poročila o delu upravnih organov za preteklo obdobje (ESA-343) 2 — Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje (ESA-341) 13 — Predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje (ESA-344) 13 — Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (ESA-340) 14 — Osnutek odloka o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter del, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila (ESA-339) 15 — Poročila o delu družbenih svetov in komisije za odlikovanja SO Kočevje (ESA-369) 16 — Poročila o delu družbenih svetov in komisije za odlikovanja SO Kočevje (ESA-369) 16 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE SSS - 201 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE SSS - 202 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE SSS - 203 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE SSS - 204 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE SSS - 205 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE SSS - 206 POROČILA O DELU UPRAVNIH ORGANOV ZA PRETEKLO OBDOBJE Predlagatelj: Komite za družbeni razvoj Važnejša področja dela Komiteja za družbeni razvoj občine Kočevje so bila naslednja: 1. Na področju planiranja je bila najvažnejša naloga sprejem srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981—1985. Vendar pa je bilo potrebno glede na ekonomske težave našega gospodarstva že v letu 1983 izdelati in sprejeti spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana razvoja kot tudi dogovora o temeljih plana občine Kočevje. S tem pa še ni bilo končano načrtovanje tekočega srednjeročnega obdobja, saj je bilo potrebno zaradi kmetijskega intervencijskega zakona že v naslednjem letu ponovno izvesti spremembe srednjeročnega plana s poudarkom na prostorskem delu razvoja. Smatramo, da je ravno ta del načrtovanja prinesel kvaliteten premik, saj je v nekaterih primerih opredelil tako srednjeročno, kot tudi dolgoročno namensko rabo prostora. Pomeni pa tudi začetno fazo evidentiranja stanja in sprememb v prostoru kot enega ključnih dejavnikov razvoja občine Kočevje. 2. V tem obdobju je bilo potrebno izdelati dolgoročni plan razvoja občine Kočevje do leta 2000, ki je bil spričo nove prostorske zakonodaje ter pomanjkanja dolgoročnih usmeritev gospodarskih OZD občine Kočevje izdelan šele v letu 1985. Najvažnejša kvaliteta tega načrta je določitev skupnih razvojnih ciljev občine Kočevje ter dolgoročni prostorski razvoj do leta 2000. Le-ta je namreč nadomestil prejšnji urbanistični načrt, ki pa se v naši občini ni dosledno izvajal. Po sprejetju dolgoročnega plana razvoja občine Kočevje je le-ta osnova za izdelavo vse prostorske dokumentacije - od srednjeročnega plana pa do zazidalnih načrtov in lokacijske dokumentacije. 3. Zaradi zamude pri izdelavi dolgoročnega plana razvoja se je vzporedno izdeloval tudi srednjeročni plan razvoja za obdobje 1986—1990 ter dogovor o temeljih plana občine Kočevje za navedeno obdobje, tj. od analize razvojnih možnosti preko smernic pa do osnutkov navedenih planskih dokumentov. Ti planski dokumenti niso bili predloženi v sprejem zborom občinske skupščine v letu 1985, predvsem zaradi spremembe zakonodaje na področju planiranja konec leta 1985. Spremembe so bile tolikšne, da je pri nekaterih nosilcih planiranja (predvsem v OZD) povzročilo bistveno spremenjene postopke pri izdelavi in sprejemanju planskih dokumentov. 4. Na področju kratkoročnega načrtovanja so se izdelovale resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje v posameznih letih. V glavnem so temeljile na sprejetih srednjeročnih načrtih razvoja ter oceni razvojnih možnosti glede na pogoje poslovanja gospodarskih in negospodarskih OZD. Resolucije so bile operativne in so zajemale ključna področja uresničevanja doseganja srednjeročno zastavljenih ciljev v tekočem letu. 5. Komite za družbeni razvoj občine Kočevje je sodeloval pri izdelavi ali pa je neposredno izdeloval tudi ostale operativne načrte, ki so konkretizirali razvojne usmeritve občine Kočevje glede na prizadevanja celotne družbe npr. dolgoročni načrt ekonomske stabilizacije občine Kočevje, program ukrepov za finančno konsolidacijo gospodarstva po odmrznitvi cen, programi skupne porabe v občini Kočevje itd. Ne glede na število in vrsto planskih dokumentov, ki so se v preteklem srednjeročnem obdobju sprejemali, spreminjali in dopolnjeva-,li, velja poudariti naslednje probleme: a) Najvažnejši problem na tem področju je velika nezainteresiranost nosilcev planiranja pri obravnavi skupnih razvojnih načrtov občine Kočevje. Ker v tem primeru planiranja govorimo o občinskih načrtih - ne pa o planih komiteja za družbeni razvoj, izvršnega sveta ali zborov občinske skupščine, lahko na podlagi tega zaključimo: - organizacije združenega dela in skupnosti se zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov zapirajo v svoje okvire in ne vidijo v večji meri razvojnih težav celotne občine — predvsem gospodarske OZD nimajo strateških razvojnih programov in se je zato težavno vključevati v razvoj širše skupnosti — skupščina občine Kočevje oz. njeni izvršilni organi večkrat ne zahtevajo odgovornosti za neizvajanje začrtanih ciljev razvoja od posameznih nosilcev planiranja in s tem ohranja obstoječe stanje - tekoče ekonomske težave ter izrazita kadrovska problematika v OZD onemogočajo vključevanje v dolgoročnejše razvojne cilje občine Kočevje. Prav zaradi takih problemov prihaja pri izvajanju zastavljenih ciljev do konfliktnih situacij, ker se cilji ne smatrajo kot skupni temveč kot administrativno določeni. b) Zaradi zgoraj navedene problematike je vprašljiva tudi kvaliteta navedenih planskih dokumentov, saj je le malo osalih planskih subjektov izven komiteja za družbeni razvoj, ki bi se vključevali v načrtovanje razvoja občine Kočevje. V to kaže verjetno tudi dejstvo, da je delo delavcev komiteja za družbeni razvoj približno 80% usmerjeno v tekoče reševanje gospodarske problematike OZD in skupnosti občine Kočevje, ne pa v njen razvoj. c) Izredno problematična je predvsem faza sprejemanja dogovora o temeljih plana občine in srednjeročnih planov SIS in KS. Gre za vprašanje usklajenega planiranja na vseh nivojih in nosilca tega usklajevanja. Ker gre za preko 100 nosilcev planiranja samo v naši občini in ker so le-ti medsebojno prepleteni z mnogimi interesi (npr. ena od KS s kmetijstvom, gozdarstvom, infrastrukturo, družbenimi dejavnostmi itd.), je preprosto nemogoče, da bi bil nosilec izvajanja usklajevanja en organ (komite za družbeni razvoj). Le-ta je lahko samo organizator medsebojnega usklajevanja. V več primerih pa je prišlo do nesporazumov med funkcijo nosilcev planiranja in s tem tudi do usklajevanja interesov (SIS, KS. OZD) in funkcijo komiteja za družbeni razvoj, ko se je od tega zahtevalo administrativno poseganje na področju, ki se morajo urejati s samoupravnim sporazumevanjem nosilcev planiranja. d) Poseben problem na tem področju pa predstavlja stalno spreminjajoča se zakonodaja, ki na eni strani spreminja že obstoječe dogovorjene rešitve ter odpira nova področja, ki so sicer zelo pozitivna, vendar velikokrat vezana na dodatna finančna sredstva, kar pa povzroča problem pri omejeni splošni porabi (s tem je mišljena predvsem vsa prostorska planska dokumentacija). 6. Poleg navedenih del, ki so se opravljala v komiteju za družbeni razvoj in ki bi morala predstavljati največji obseg dela posameznih delavcev, so se dejansko opravljala tudi ostala dela, ki so v zadnjem letu predstavljala še okoli 80% razpoložljivega rednega delovnega časa. Teh del ne bi posebej opisovali in nakazovali problematiko, temveč bi jih samo nekaj navedli in to samo tiste, pri katerih je bil komite za družbeni razvoj neposredno nosilec dela ali pa je neposredno sodeloval pri reševanju problematike v letu 1985: a) sanacijski program DO ITAS, DO TEKSTILANA, DO Delavska univerza, DO Kmetijsko gospodarstvo b) problematika zdravstva, šolstva, otroškega varstva c) romsko vprašanje d) povezovanje lesnopredelovalne industrije in gozdarstva e) kadrovska problematika f) kulturni center g) poslovni prostori h) protiinflacijski program itd. 7. Na področju analiz poslovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti so se opravljala redno vsa planirana dela in naloge. Pri tem so mišljena predvsem poročila po periodičnih in zaključnih obračunih. Za potrebe skupščine se v zadnjem letu izdelajo kratka jjoročila v SDK, medtem ko za potrebe Izvršnega sveta SO Kočevje izdeluje analitično gradivo (s poudarkom na mesečnih analizah) komite za družbeni razvoj. Kljub tem pa obstaja še vedno odprto vprašanje obravnave teh dokumentov predvsem na zboru združenega dela, ki bi fia podlagi stališč in poročila IS sprejemal usmeritve za reševanje problematike predvsem gospodarskih OZD. Poleg rednega dela je bilo izdelanih v letu 1985 tudi nekaj specifičnih analiz, ki obravnavajo širšo in ožjo problematiko občine Kočevje, npr.: izvajanje protiinflacijskega programa v občini kočevje, delna analiza osebnih dohodkov družbenih dejavnosti, analiza uresničevanja srednjeročnega plana razvoja itd. V sodelovanju IS SO Kočevje so se opravljala tudi dela, ki so bila po svojem značaju zelo intenzivna. Pri tem so mišljeni predvsem delovni razgovori v OZD, pomožni dogovorih, kolegiji direktorjev. Po našem mišljenju je to ena velikih kvalitet, ki jih je IS pridobil v tem mandatnem obdobju. V skorajda vsaki DO smo bili prisotni najmanj dvakrat letno - v problematičnih po rezultatih poslovanja pa takorekoč stalno (DO TEKSTILANA, DO ITAS, DO KG). Intenzivno je bilo tudi sodelovanje z odborom OGZ, predvsem pri pripravi gradiva in sprejemanju usmeritev na sejah odbora in sestankih kolegija direktorjev. 9. V zgoraj navedenem poročilu o delu komiteja za družbeni razvoj je bilo nakazanih vrsta problemov, ki pa so se delno že sanirali po sprejemu poročila za leto 1984 na zborih občinske skupščine, za nekatere pa bo potrebno po našem mišljenju iskati rešitve v naslednjih smere: a) Najvažnejša naloga je v ločevanju razvojnega dela od operativnega. To se bi moralo izpeljati z reorganizacijo upravnih organov -predvsem komiteja za družbeni razvoj in oddelka za gospodarstvo. Predsednik ter vodje oddelkov bi bili nosilci skupnega razvoja oz. skupnih nalog v občini, medtem ko bi referenti opravljali predvsem operativna dela in naloge. b) Pri skupnem načrtovanju in izvajanju načrtovanega bi bjlo potrebno intenzivneje vključevati vse samoupravne organizacije in skupnosti, po eni strani z neformalnimi skupinami, po drugi pa z dosledno zahtevo po odgovornosti za sprejem strateteških razvojnih usmeritev nosilcev planiranja in izvajanja skupnih in posamičnih ciljev razvoja. c) Z reorganizacijo upravnih organov bi morali poleg večjega poudarka na skupnem razvoju doseči tudi celovito prostorsko urejanje občine Kočevje. Hkrati pa je potrebno tudi reorganizirati SIS oz. skupne službe SIS materialne proizvodnje. d) Potrebno je večje sodelovanje z odborov OGZ, ker je tako komiteju za družbeni razvoj kot tudi IS SO Kočevje in OGZ izredno težko obvladovati vso gospodarsko problematiko. Zato bi bilo smiselno v okviru odbora sestaviti posamezne pododbore, ki bi skrbeli za posamezna področja (npr.: za gostinstvo in turizem, za drobno gospodarstvo itd.). To bi bilo nujno tudi zaradi vedno večjega poudarka vlogi gospodarske zbornice. e) Zaradi vedno novih problemov v poslovanju gospodarstva in negospodarstva občine Kočevje je potrebno v delo komiteja za družbeni razvoj vključiti tudi nove strokovne delavce, ki so pripravljeni del svojega časa posvetiti tudi reševanju problematike celotne občine Kočevje. Posebno težo pa mora imeti v nadaljnjem delu zlasti permanentno izobraževanje delavcev komiteja za družbeni razvoj na eni strani ter tekoče operativno spoznavanje s problematiko OZD in skupnosti v občini Kočevje. Februar 1986 Predsednik komiteja za družbeni razvoj Dušan POPOVIČ, dipl. oec. PREDLAGATELJ: Oddelek za gospodarstvo Oddelek za gospodarstvo opravlja strokovne in upravne naloge s področja: zasebnega kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterine, obrti, samoprispevka, stanovanjskega gospodarstva, cen, občinskih blagovnih rezerv, premoženjskih pravnih zadev, gradbeništva, urbanizma, komunalnih zadev, vodnega gospodarstva in sklada za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane ter drugo. Zadolžen je tudi za izdelavo in ažuriranje obrambnih načrtov za področje gradbeništva in urbanizem ter vodnega gospodarstva, obrti in industrije, prometa in zvez, delovne sile ter zunanje trgovine. V obdobju od leta 1982 do 1986 je bilo izvedenih še nekaj večjih izrednih akcij, in sicer točkovanje individualnih hiš, izdaja odločb za nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča, delitev bonov za drobno gospodarstvo in kmetijske stroje, izdelan je bil program razvoja drobnega gospodarstva in število podzakonskih aktov iz prej navedenih področij. Število zadev oddelka za gospodarstvo v letih 1982-1985 1 2 3 4 5 6 leto zadeve iz prej. let prejeto v tekoč, letu skupaj 2 + 3 rešene zad. nerešene zad. 1982 1031 1158 2189 1517 672 1983 913 1218 2131 1420 711 1984 1010 1256 2266 1587 679 1985 881 1194 2075 1391 684 Glede nerešenih spisov je potrebno omeniti, da upravni organ ne more zaključiti zadev predvsem pri gradbenem referatu, in da le-te ostajajo odprte. Veliko zadev je tudi takšnih, da stranke zaprosijo za lokacijski ogled, pa potem postopka ne nadaljujejo (ne dostavijo zahtevanih soglasij) in spisa ni mogoče zaključiti. Taki primeri se lahko vlečejo tudi več let. Zato je upravni organ uvedel prakso, da enkrat letno izda sklepe o ustavitvi postopka iz navedenih razlogov. V zadnjih letih je pripadlo precej novega dela na oddelek, kar je posledica zakonskih sprememb na posameznem področju (popis zmogljivosti drobnega gospodarstva, spremembe na področju urejanja prostora, kategorizacija kmetijskih zemljišč, uveljavljanje pravic kmetov do pokojoninske dobe itd.) V iztekajočem obdobju so bila delno nezasedena mesta premoženjsko pravne službe, gradbenega referenta (upravni) in sedaj še mesto kmetijskega in gozdarskega referenta. To je tudi eden od vzrokov za število nerešenih zadev. Na področju gradbeništva oz. urejanja prostora je bil napravljen korak naprej, saj smo dobili srednjeročni prostorski plan, v izdelavi oz. javni razpravi pa je tudi srednjeročni prostorski plan do leta 1990. Izdelani so bili tudi izvedbeni akti, to je zazidalni načrt za Mestni log—Dolga vas, v javni razpravi pa so še zazidalni načrti Dolnje Ložine, Hrib in ureditveni načrt Jezero. Nimamo pa še prostorsko ureditvenih pogojev, ki nadomeščajo urbanističlni red in urbanistične zasnove, ki nadomeščajo po prejšnji zakonodaji urbanistični program mesta. Ta dva dokumenta sta izvedbena in osnova za delo tako na gradbenem referatu kot pri premoženjsko pravni službi. V letu 1985 je bilo izdanih 95 gradbenih dovoljenj in 395 potrdil o priglasitvi gradbenih del, 45 lokacijskih dovoljenj, 26 obrtnih dovol- jenj in 28 potrdil o opravljanju dopolnilne obrtne dejavnosti. Poraste I je tudi pripad zadev pri premoženjsko pravni službi glede prenosa DL in pri pridobivanju funkcionalnih zemljišč za normalno rabo obstojeih stavb in individualnih hiš. Vedno večje število je tudi izdanih potrdil o uvozu (obrtniki) repromateriala in surovin ter osnovnih sredstev, potrdil iz registrov in drugih evidenc. V preteklem letu je bilo tudi intenzivno sodelovanje pri izdelavi programa razvoja drobnega gospodarstva in programa za samoprispevek. Pomembno je omeniti tudi, da prevzema oddelek od SIS za komunalne in cestno dejavnost delo in naloge prenosov, opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč, kar je vzrok tudi novega razpisa del in nalog. Delavca še nismo zaposlili, saj je bil prvi razpis neuspešen. Tako manjkata trenutno na oddelku ^va referenta. Poleg tega je predvidena združitev oddelka za gospodarstvo s komitejem za družbeni razvoj, kar bo povzročilo reorganizacijo služb. Obstajali naj bi dve enoti, in sicer: enota za gradbeništvo in urbanizem ter enota za plan in analize gospodarskih in družbenih dejavnosti. V enoto za plan in analize bi poleg obstoječih področij, ki jih pokriva komite za družbeni razvoj, priključili še obrt in drobno gospodarstvo ter kmetijstvo in gozdarstvo in sklad za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane. V enoto za gradbeništvo pa bi združili gradbeništvo, premoženjsko pravno službo, sklad stavbnih zemljišč in izdelavo lokacijskih dokumentacij in zbiranje potrebnih soglasij za individualne in družbene investitorje. V letnih poročilih je bilo tekoče opozorjeno na določeno problematiko, ki se delno nanaša na celotno organizacijo dela v upravnih organih. delno pa glede samega oddelka za gospodarsto (skupna stro-jepisnica. sprejemna pisarna in sprejemanje strank samo ob uradnih urah). Vendar teh zadev nismo ustrezno uredili. Glede na navedeno problematiko je potrebno poudariti naslednje: a) V naslednjem mandatnem obdobju je potrebno glede na zahtevnost nalog, ki jih opravljajo referenti, izvesti ustrezno dopolnilno izobraževanje. Referenti, ki zasedajo mesta z neustrezno izobrazbo, si morajo le-to v določenem roku pridobiti. b) Izdelati in sprejeti je potrebno prostorsko ureditvene pogoje in urbanistične zasnove za območje občine. c) Za nezasedena mesta je potrebno čimprej pridobiti ustrezen kader (referent za kmetijstvo in gozdačstvo, tajnik sklada stavbnih zemljišč za izdelavo lokacijskih dokumentacij in zbiranje ustreznih soglasij). d) Urediti je potrebno način sprejemanja strank z ustrezno pisarno. e) Za uspešno reševanje zadev pri pospeševanju drobnega gospodarstva je potrebno zagotoviti poslovne prostore in zagonska sredstva, kar ni mogoče reševati samo na oddelku, ampak v sodelovanju z ostalimi nosilci razvoja. f) Pri prenosu enote za pridobivanje, oddajanje in opremljanje stavbnih zemljišč od SIS za komunalne in cestno dejavnost na ob- činski upravni organ se bodo pojavile določene težave, ker verjetno sklad ne bo pridobil kvalitetnih sredstev. Problem pa je tudi pridobitev ustreznega kadra, saj se dela in naloge prepletajo tako s področja gradbenih in pravnih zadev kot tudi urejanja prostora na komunalnem področju. Prvi razpis je bil neuspešen, g) Problem prepletanja zadev oddelka za gospodarstvo in komiteja za družbeni razvoj bo rešen, če se bosta oddelka ustrezno reorganizirala. Stične točke so predvsem v prostorskem planiranju in izvajanju teh aktov, neustrezen naziv oddelka za gospodarstvo, saj spremljanje in analiziranje gospodarstva opravlja komite, s tem da je za obrambne načrte za proizvodnjo v vojni zadolžen oddelek za gospodarstvo. Ker ima komite za družbeni razvoj kolegijski organ, bo le-ta lahko dajal usmeritve in pomagal pri razreševanju problemov tudi na področju enote za gradbeništvo in urbanizem. Februar 1986 NAČELNIK oddelka za gospodarstvo: Bernarda TEKA VEČ, dipl. iur. PREDLAGATEU: Oddelek za občo opravo Delavci oddelka za občo upravo izvršujejo v skladu z določili odloka o občinskih upravnih organih predvsem naloge iz naslednjih področij dela: — družbeno varstvo pravic borcev NOV in drugih vojn, — splošna poraba (proračun), — uporaba in izvajanje predpisov v upravnem postopku in pisarniškem poslovanju, — delovna razmerja, samoupravni odnosi, strokovno in družbenopolitično izobraževanje, — organizacija in metode dela upravnih organov, — upravljanje poslovne stavbe, redno in investicijsko vzdrževanje, sredstva opreme, — tehnična priprava gradiva za upravne organe, IS in SO, — financiranje dela upravnih organov in osebni dohodki, — poslovanje s spisi in evidenca obravnavanih zadev pri upravnih organih. Za opravljanje nalog z navedenih področij dela je v oddelku v preteklem letu delalo 15 delavcev. Njihova strokovna izobrazba je: 3 delavci imajo višjo strokovno izobrazbo, 6 jih ima srednjo, 2 sta s poklicno šolo in štirje z osnovno šolo- to so snažilke in hišnik. Glede na zahtevnost del in nalog je strokovna usposobljenost delavcev zadovoljiva. Naloge so bile v letu 1985 opravljene po programu dela za posamezno področje. Družbeno varstvo pravic borcev NOV in drugih vojn Na področju družbenega varstva borcev NOV je prišla do izraza spremenjena zakonodaja iz leta 1984 - spremembe Družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOVJ ter občinskega odloka o priznavalninah. Spremenjena in dopolnjena pa sta bila tudi Zakon o vojaških invalidih in Zakon o civilnih invalidih vojne. Zaradi sprememb odloka o priznavalninah je v letu 1985 na novo pridobilo stalno občinsko priznavalnino 7 upravičencev. Za socialno varstvo borcev ter vojaških in civilnih invalidov vojne je bilo v letu 1985 za občino porabljeno 54,929.019 sredstev, od tega 21,691.220 din iz sredstev zveznega proračuna, 19,961.587 din iz proračuna SR Slovenije in 13t276.212 din iz proračuna občine (občinske priznavalnine), kar je žd 84% več kot v letu 1984. Aktivno je bilo tudi delo komisije za zadeve borcev in invalidov NOV pri SO Kočevje, katere glavna naloga je spremljanje problematike borcev NOV in predlaganje ukrepov za izpolnjevanje sistema družbene skrbi ter odobravanje občinskih priznavalnin. Pripravljeno je bilo gradivo za 4 seje te komisije, na katerih so obravnavali vloge za priznavalnine in enkratne pomoči za zdravljenje in okrevanje (23). Iz občinskega proračuna je bilo Občinskemu odboru ZZB Kočevje dodeljenih 200.000 din sredstev. Ta sredstva je občinski odbor razdelil posameznim borcem glede na določene kriterije kot pomoč pri stroških zdravljenja in okrevanja. To pomoč je dobilo 17 borcev. Tekoče so se usklajevale in nakazovale: priznavalnine (117), osebne invalidnine (108), invalidski dodatek (39), civilne invalidnine (36), družinske invalidnine (132), ortopedski dodatek (22), kadrovske pomoči (5) ter pomoč ŽFT po zakonu in odloku (36 + 3). Zaradi spremembe zakona o vojaških invalidih in Zakona o civilnih invalidih vojne je bila izvršena prevedba prejemkov vseh kategorij upravičencev po teh zakonih. S strani republiškega komiteja za borce pa je bila izvršena delna revizija teh prevedb, ki ni pri delu organa ugotovila prav nobenih pomanjkljivosti. Smatramo, da je področje družbenega varstva pravic borcev NOV v občini ustrezno rešeno in urejeno, saj se vse zadeve sproti in tekoče rešujejo. Za nadaljnje zagotavljanje vseh oblik socialnega varstva udeležencev NOV pa bo potrebno okrepiti in povečati napore predvsem glede na to, da je ta kategorija občanov s staranjem za opravljanje osnovnih življenjskih potreb in različnih oblik zdravstvenega varstva. Splošna poraba Že vrsto let je gibanje splošne porabe družbeno omejevana z zaostajanjem za rastjo dohodka. To ima za posledico realno zmanjševanje sredstev in krčenje proračunskih porabnikov. Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1985 je globalno opredelil rast občinskega proračuna, ki je bil sprejet na zborih občinske skupščine 29. 3. 1985. Glede na gibanje rasti dohodka na ravni SR Slovenije pa sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala in sprejela še dva rebalansa proračuna, in sicer prvega 28. 6. 1985 (ta je temeljil na ugotovljeni rasti dohodka za prvo tromesečje 1985) in drugega 26. 12. 1985 (ki je temeljil na rasti dohodka za drugo in tretje tromesečje supaj). Prvotna višina proračuna 171,993.336 din se je tako povečala na dokončno ugotovljeno višino 232,916.123 din. V letu 1985 se je med prihodki občinskega proračuna prvič pojavil tudi odstopljeni delež posebnega republiškega prometnega davka v višini 19,677.941 din. Pretežni del proračunskih sredstev, to je 190,783.542 din ali 81%, je bilo namenjenih za delo državnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Za družbeno varstvo udeležencev NOV je bilo namenjenih 5% ali 13,276.212 din proračunskih sredstev, za vse ostale namene pa 14%ali 28,856.369 din. Prve tri mesece leta 1985 je bilo financiranje splošnih družbenih potreb na podlagi začasnega odloka. V okviru proračuna so bile evidentirane vse spremembe v materialnih stroških za SO in IS, v sredstvih za financiranje potreb LO in TO, v sredstvih za odpravo elementarnih nesreč, v sredstvih za zatiranja živalskih kužnih bolezni, v izločenih sredstvih proračunskih viškov ter občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Za vsa navedena sredstva so bila izdelana mesečna poročila, periodični obračuni in zaključni računi. Financiranje proračunskih porabnikov se je vršilo tekoče po dvajsti-nah in v okviru pritoka razpoložljivih sredstev. Sproti so se reševale izvenplanske potrebe posameznih porabnikov — iz sredstev tekoče proračunske rezerve po sklepu izvršnega sveta. Problem, ki izstopa pri vseh proračunskih porabnikih je, da večino sredstev porabijo za osebne dohodke zaposlenih ter tako ostane zelo malo za ostale stroške in namene. Osebni dohodki delavcev, zaposlenih v državnih oragnih, so zaostali v letu 1985 za rastjo dohodkov zaposlenih v gospodarstvu za 30%. Usklajevali pa so se vsake tri mesece za nazaj, seveda v okviru razpoložljivih sredstev in ne toliko kot bi lahko. Skozi vse leto 1985 je bilo prisotno pomanjkanje sredstev glede na upravičene zahteve posameznih porabnikov za 20,000.000 din. Upravni odbor Opravljena so bila vsa finančno strokovna opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov: finančni načrt upravnega organa, delovne skupnosti, sklada skupne porabe - redni in izločeni, periodični 'obračuni in zaključni računi. V delovni skupnosti upravnih organov je bilo po stanju 31. 12. 1985 zaposlenih 68 delavcev, od tega 3 z visoko strokovno izobrazbo, 11 z višjo, 43 s srednjo strokovno izobrazbo, 7 z nepopolno srednjo in 4 z osnovno šolo. V letu 1985 se je na novo zaposlilo 6 delavcev, odšlo - pa jih je 6, od tega 3 zaradi upokojitve. Delovna razmerja v upravnih organih ureja sistemski zakon o državni upravi (tako zvezni kot republiški), zakon o delovnih razmerjih pa se uporablja samo dopolnilno. Samoupravne pravice delavcev so glede ne položaj državne uprave nekoliko omejene, uresničujejo pa jih delavci v skladu s svojimi samoupravnimi akti preko organov upravljanja in posameznih komisij. V letu 1985 jedilo v okviru oddelka pripravljeno gradivo za 5 zborov delavcev, 16 sej sveta delovne skupnosti, 9 sej komisije za družbeni standard in 12 sej komisije za delovna razmerja. Sredstva za osebne dohodke pridobivajo in delijo pravni organi v skladu s sporazumom o pridobivanju in razporejanju dohodka (enoten sporazum za ve delavce državnih organov v SR Sloveniji) ter pravilnikom o delitvi le-teh. Povprečni osebni dohodki delavcev, zaposlenih pri upravnih organih, so bili v letu 1985 glede na stopnjo zahtevnosti sledeči: VII/2 (visoka izobrazba - inšpektor) VII/1 (visoka izobrazba - referent) VI/2 (višja izobrazba — inšpektor) VI/1 (višja izobrazba - referent) V (srednja izobrazba — administr.) III (dvoletna — odprava pošte) I (osnovna šola - snažilka) 79.847 din neto 71.378 din neto 65.330 din neto 62.623 din neto 50.268 din neto 39.415 din neto 33.751 din neto Opravljena so bila vsa dela v zvezi s tehnično pripravo gradiva za upravne organe, IS in občinsko skupščino oziroma njene zbore ter administrativna opravila za IS, SO in njihova telesa ter za delegate in delegacije (v letu 1985 je bilo 7 sej zbora ZD, 7 sej zbora KS, 7 sej DPZ, 16 sej IS, 29 sej skupine delegatov za zbor ZD in zbor občin SR Slovenije, 3 seje komisije za priznanja v občini, 4 seje komisije za volitve in imenovanja). Vodena je bila evidenca vseh obravnavanih zadev pri upravnih organih in pri tem opravljena dela v zvezi s poslovanjem s spisi. Tro-mesečno in letno je bilo izdelano poročilo o številu zadev v upravnem postopku za vse upravne organe. upravni organi so v letu 1985 prejeli v reševanje 7.259 zadev. Iz preteklih let je ostalo 2.673 zadev. Tako je bilo v reševanju skupno 9.932 zadev. Od vseh obravnavanih zadev je ostalo 31. 12. 1985 nerešenih 2.166 zadev ali 21.8% (v letu 1984 je'ostalo nerešenih 2.702 oziroma 26.09%). Število zadev po posameznih upravnih organih: Upravni organ Prejeti spisi Skupaj Rešen. Nereš. iz prejš. let v letu 1985 1 2 3 , 4 5 6 Odd. za davčno upravo 186 .205 291. 288 103 Odd. za gospodarstvo 881 1194 2075 1391 684 Uprava za družb. prih. 54 275 329 293 36 Odd. za notranje zadeve 279 418 687 547 140 Komite za družb, razvoj 45 128 173 127 46 Odd. za inšpekcijske službe 254 424 678 334 344 Odd. za ljudsko obr 72 1187 1259 1091 168 Geodetska uprava 790 3173 3963 3391 572 Sekretariat obč. skup 40 99 139 108 31 Izvršni svet 72 156 228 186 42 SKUPAJ: 2673 7259 9932 7756 2166 V okviru oddelka za občo upravo so ostali nerešeni 103 spisi, od tega 74 s področja invalidsko borčevskih zadev in 14 s področja kadrovskih zadev. Vsi spisi so iz zadnjega tromesečja leta 1985 (prevedba invalidskega dodatka, vloge za priznavalnine, sprejem v delovno razmerje. proračun za leto 1986) in so skoraj v celoti rešeni v januarju 1986 leta. V skladu z občinskim odlokom so bila'v okviru oddelka opravljena vsa strokovno tehnična opravila za izvedbo podelitev nagrad in priznanj občine Kočevje ter še nekatera druga opravila iz pristojnosti oddelka (1053 overovitev, 66 potrdil o preživljanju za zdomce, uvedenih šest postopkov za najdene stvari). V letu 1985 smo uvedli prodajo upravnih taks v okviru obstoječe organizacije (v vložišču z že zaposlenimi delavci). Izdelani so bili idej- _ ni načrti za ureditev sprejemne pisarne in predvidevamo, da bomo lahko sprejemno pisarno uredili že v letu 1986. Ovira za realizacijo tega načrta so lahko le nezadostna finančna sredstva. Predvidena reorganizacija občinskih upravnih organov v letu 1985 ni bila izvedena, bila pa so opravljena vsa potrebna predhodna dela, tako da bo do nje lahko prišlo že v prvem tromesečju leta 1986. V letih 1983,1984 in 1985 je bilo nazborih občinske skupščine obravnavano poročilo o delu oddelka za občo upravo za leto 1982,1983 in 1984. V vseh teh letih je bila problematika dela oddelka identična in v nobenem letu ni posebej izstopalo posamezno področje dela. Zato sem v poročilu, ki je predloženo v obravnavo zborom občinske skupščine, dala poudarek na naloge, izvršene v letu 1985. NAČELNIK oddelka za občo upravo Majda LINDIČ PREDLAGATELJ: Oddelek za notranje zadeve Občinski upravni organ za notranje zadeve je v letu 1985 opravljal naloge iz svoje pristojnosti, katere opredeljuje 44. člen zakona o notranjih zadevah. Te naloge se nanašajo na upravne zadeve prometa, potnih listin in tujcev, orožja, prijavno odjavne službe, osebnih izkaznic, državljanstva ter matične službe. Ocenjujemo, da je delo potekalo zadovljivo. Večjih problemov s kadri nismo imeli, saj nismo beležili daljših odsotnosti zaradi bolniške ali kaj podobnega. Res pa je, da so bili posamezni referati močno obremenjeni, kar smo reševali v okviru oddelka oziroma s pomočjo krajevnih uradov. V okviru zakonov smo se tudi trudili, da zadovoljimo občane, saj se zavedamo, da službo opravljamo zaradi njih in njihovih potreb. Poskušali smo jim pomagati in če je to takšno merilo, z njihove strani nismo beležili negativnih pripomb. Kratek pregled problemov in statističnih podatkov na posameznih področjih pa je naslednji: 1. UPRAVNE ZADEVE PROMETA a) Registracije motornih in priklopnih vozil V letu 1985 je bilo na novo registriranih oziroma iz drugih občin registriranih 853 vozil, obnov registracije in sprememb lastništva pa 563. Tehničnih sprememb smo beležili 1433, podaljšanj registracije 4578 vozil, od tega na pooblaščeni delovni organizaciji Avto Kočevje 3422. Odvzetih, vrnjenih in komisijsko uničenih je bilo 987 registrskih tablic. Akcija registracije poteka dokaj ažurno, vendar se pojavljajo manjši časovni zaostanki pri vozilih, za katere je potrebno uskladiti tehnične podatke. Redno tudi usklajujemo seznam vozil, ki nam ga pošilja uprava za informatiko. Tekom let so se pojavile napake in že od lanskega leta poteka akcija usklajevanja registra vozil na upravnih organih s terminalom. Pooblaščena organizacija za tehnične preglede motornih vozil Avto Kočevje nam dnevno pošilja pravilno izpolnjene obrazce EOP 31/2, vendar na oddelku te ponovno preglemo, predno jih pošljemo na upravo za informatiko. Pri usklajevanju seznamov vozil, ki nam jih pošilja uprava za informatiko, se pojavljajo težave, ker nam občine ne pošiljajo pravočasno sprememb oziroma odjav vozila. Vozilo je že v naši občini, mi pa ga še nimamo v evidenci. V postopku za odvzem registrskih tablic (zaradi poteka veljavnosti registracije) imamo trenutno 107 lastnikov motornih vozil. Za nas bi bilo najboljše, če bi lastniki vozil redno vračali tablice, saj bi nam s tem prihranili veliko časa in dela, vendar žal ni tako. Že nekaj časa se pojavljajo tudi predlogi, da bi imel občan trajne registrske tablice in bi tako odpadle vse prejšnje težave. Sodelovanje s pooblaščeno organizacijo za tehnične preglede vozil je redno. Tekom leta se je sicer pojavilo nekaj težav, vendar smo jih uspešno rešili. Dvakrat je bil opravljen inšpekcijski pregled tudi s strani republiškega sekretariata za notranje zadeve, oddelek za promet. b) Varstveni in varonostni ukrepi prepovedi vožnje motornih vozil V letu 1985 smo dobili 113 odločb oziroma sodb, s katerimi je bil izrečen varstveni oziroma varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Razen enega primera smo vse ostale rešili. Med vzroki za odvzem vozniškega dovoljenja je še zmeraj na prvem mestu alkohol. šele nato sledijo ostali prekrški. Na kontrolni zdravstveni pregled smo poslali enega voznika. Nismo pa imeli primerov, da bi morali nekoga poslati na ponovno preverjanje prometnega znanja. c) Vozniška dovoljenja V letu 1985 smo izdali: — 460 vozniških dovoljenj — 1719 podaljšanih vozniških dovoljenj — 57 potrdil o CPP — 10 inštruktorskih dovoljenj. Izpitna komisija za voznike motornih vozil deluje za občine Kočevje in Ribnica s sedežem v Kočevju. Rezultati izpitov nam pokažejo 40- 50% uspeh pri teoretičnem delu in 70% uspeh pri praktičnem delu. Vzrok za tak uspeh je v premajhni pripravljenosti kandidatov. Niso izjeme, ko nekateri delajo izpite tudi 5-7-krat. Popuščanja pri izpitih pa ni, saj nosi komisija odgovornost za varnost drugih udeležencev v prometu, če spusti v promet nepripravljenega voznika. d) Delo avto šole Avto šola dela v sklopu AMD Kočevje. Njeno delo ocenjujemo kot dobro. Med letom smo opravili kontrolni pregled poslovanja. Večjih pomanjkljivosti nismo zasledili, v glavnem so se nanašale na vodenje kartonov kandidatov, kar pa sploh ni imelo vpliva na kvaliteto dela s kandidati. Sodelovanje avto šole z izpitno komisijo je zelo dobro. Člani izpitne komisije upoštevajo objektivno mnenje inštruktorjev in obratno. e) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Tako kot prejšnja leta. je bil svet na preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi v letu 1985 zelo delaven. Predvsem se kaže njegova dejavnost na preventivnem delu varnosti cestnega prometa. Najvažnejše preventivne akcije so naslednje: — predavanje za mladino s področja prometnih predpisov za vožnjo s kolesi in kolesi s pomožnim motorjem — predavanja za odrasle v delovnih organizacijah — testiranje znanja prometnih predpisov za osnovne in srednje šole — učenje vožnje s kolesi in testiranje — dopolnilna predavanja na tečajih za voznike motornih vozil — preventivni tehnični pregledi motornih vozil — preventivni pregledi koles šoloobveznih otrok — akcija »brezhibno vozilo je varno vozilo« v sklopu NNNP 85. 2. JAVNI RED IN MIR a) Potni listi V letu 1985 je bilo izdanih: — 1706 novih PL (936 v letu 1984) — 1083 podaljšanih PL (297 v letu 1984) — 2 skupinska PL — 67 poslovnih viz — 11 duplikatov PL — 220 soglasij za PL. Že statistika pove, daje bilo na tem področju veliko dela. Pritisk občanov ni pojenjal niti po uvedbi novih upravnih taks, ki so dokaj visoke . Skoraj enkratnemu povečanju v primerjavi z letom 1984 je botrovalo tudi devizno poslovanje občana na banki in ne toliko prehodi čez mejo. Zanimivo je tudi to, da so v porasti izgube oziroma pogrešanje potnih listov. Več naših občanov se je moralo vrniti v domovino s potnim listom za vrnitev. Vse pa kaže na malomaren odnos do potnih listov, saj so vsi imetniki opozorjeni na pomen dokumenta. ki je še kako zanimiv v tujini. Beležimo tudi nekaj odvzemom potnih listov našim občanom na mejnih prehodih zaradi denarnih prekrškov. Ni pa bilo večjih oblik tihotapljenja oziroma vsaj zanj znani nam niso. b) Tujci Za občane bo zanimiv podatek, da smo do enega meseca imeli prijavljenih 38 tujcev, predvsem naših izseljencev na obisku pri sorodnikih. Stalno naseljene imamo 4 tujce, ravno tako 4 začasno prijavljene, za katere vsako leto podaljšujemo začasno prijavo. c) Orožje in eksplozivne snovi Kakšnih posebnih težav na področju orožja nismo beležili, čeprav moramo reči, da ga je kar veliko pri občinah. Predvsem gre za lovsko orožje, kar je posledica področja, na katerem živimo. Manj pa je varnostnega, saj se zelo poredko odločimo za izdajo nabavnega dovoljenja zanj, pa še to po temeljitem premisleku. Tako je pač stališče v SR Sloveniji in prvi smo, ki se ga moramo držati. Seveda občani negodujejo in v nekaj primerih se vložili pritožbe na republiški sekretariat za notranje zadeve, vendar niso uspeli. Poudariti pa moramo, da vsakemu prosilcu povemo, kakšne so možno in če se bi tega držal, bi bilo manj negodovanj. Razumeti morajo, da dokler ne bo eventualne spremembe zakona, bo tudi tak režim. Na področju eksplozivnih snovi nismo beležili kakšnih problemov. Skupno s PM smo opravili preventivni pregled skladišča eksplozivnih snovi v Kočevju in opozorili odgovorne na opažene pomanjkljivosti. Za prevoze na gradbišča izdajamo za vsakega posebej dovoljenje in še to samo za potrebe količine. Občane tudi obveščamo, da bomo v letu 1986 (april, maj) opraviti tehnični pregled vsega orožja v njihovi lasti. d) Javni shodi in prireditve Posebnih problemov nismo imeli in smo jih reševali skupno s PM. Posebej pa želimo opozoriti organizatorje prireditev, da se niso nič popravili pri pravočasnosti prijave (kljub opozorilom in dogovorom) Še zmeraj nimajo letnih planov prireditev in vse vodi na kampanjsko delo. Če na oddelku ne bi imeli razumevanja in se bi togo držali zakonskih določil, marsikatera prireditev ne bi bila izvršena. Za v bodoče opozarjamo prireditelje, da nas pravočasno obveščajo o prireditvah in nam s tem omogočijo preveriti vse varnostne ukrepe in ne nazadnje tudi umestnost in smotrnost prireditve. Prireditve, kijih organizirajo verske skupnosti, so bile več ali manj v okviru zakonskih določil in dogovorov. 3. PRIJAVNO ODJAVNA SLUŽBA, OSEBNE IZKAZNICE IN REGISTER PREBIVALSTVA Po podatkih ne beležimo kakšnega večjega pritiska prijav stalnega prebivališča v naši občini v primerjavi z leti prej. Še zmeraj je največ iskalcev stalnih naselitev iz drugih republik, predvsem iz ekonomskih razlogov. Seveda izvršimo stalno prijavo bivanje le, če ima stranka zagotovljeno zaposlitev in stanovanje, torej osnovne gmotne pogoje bivanja. V nasprotnem je to začasna prijava do ureditve zgoraj omenjenih zadev. Izboljšanja ni tudi z Romi, saj se občasno pojavljajo novi obrazi, čeprav v letu 1985 nismo opravili nobene prijave stalnega prebivališča. V marcu smo opravili tudi popis vseh Romov v začasnih naseljih na Trati in na gričku pri Željah. Ugotavljamo pa, daje kontrola prebivanja v takih naseljih izredno težka in je nujno določiti salne lokacije kot to predvideva plan reševanja Romske problematike v občini. Menjava osebnih izkaznic je potekala tudi v letu 1985, čeprav je zakonski rok potekel že leto prej. Večkrat smo na to obveznost opozorili občane, vendar večjega odziva ni bilo. Še danes imamo približno 600 občanov brez veljavne osebne izkaznice. Iz seznama bomo seveda izločili bolne in ostarele, v vseh ostalih neupravičenih primerih se bomo poslužili zakonskih določil. Neradi se zatekamo h kaznovalni politiki, zato še enkrat apeliramo na občane zamudnike, da opravijo svojo obveznost. Glede registra prebivalstva naj povemo to, da smo v letu 1985 opravili zelo veliko dela z usklajevanjem podatkov. Sedaj upamo, da smo precej na tekočem. Na občane pa apeliramo, da vsako spremembo bivanja takoj javijo na oddelek, ker kadrovsko nismo v stanju, da bi izvajali kontrole po terenu. Za konec naj povemo, da po zadnjih statističnih podatkih biva v občini nekaj manj kot 18.800 prebivalcev. 4. OSEBNA STANJA IN MATIČNA SLUŽBA Ne.področju osebnih stanj in matične službe je delo potekalo brez večjih težav. Obe zaposleni svoje delo strokovno in vestno opravljata. Občani v glavnem niso negodovali nad dolgim reševanjem vlog, razen v primerih, ko smo bili vezani na pridobitev podatkov iz drugih občin oziroma republik. 5. KRAJEVNI URADI V okviru oddelka delujejo tudi krajevni uradi, in sicer v Predgradu, Fari, Osilnici in Dragi. Opravljajo dela s področja dela oddelka ter nekaj opravil za ostale upravne organe. Poleg omejenega opravljajo tudi administrativno-tehnična opravila za potrebe krajevnih skupnosti. V prejšnjih letih je bilo nekaj pripomb na račun tega dela v letu 1985. pa ne več. Razmišljali smo tudi o odprtju krajevnega urada PREDLAGATELJ: Geodetska uprava Kočevje-Ribnica 1. splošno Geodetska uprava Kočevje-Ribnica je medobčinski upravni organ in je zadolžena za izvajanje geodetskih del za potrebe občin Kočevje in Ribnica. Po pravilniku o sistematizaciji je na geodetski upravi predvideno 9 delavcev, dejanska zasedba pa je bila različna (7 delavcev v letu 1982, 9 v letu 1983, 7,5 v letu 1984 in 8 v letu 1985). V preteklem mandatnem obdobju so bila nezasedena predvsem delovna mesta, za katera se zahteva tehnična izobrazba, kar je bistveno vplivalo na izvrševanje nalog, za katere je geodetska uprava zadolžena. 2. Naloge Geodetske uprave Po zakonodaji je geodetska uprava zadolžena za: - vzdrževanje zemljiškega katastra — izdelavo in vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav - urejanje prostorske dokumentacije in dodeljevanje hišnih številk — vzdrževanje temeljnih točk geodetske mreže — nastavitev in vzdrževanje evidenc o stavbnih zemljiščih, evidence o dejanski rabi prostora in evidence o varovanju prostora — ostala geodetska dela za potrebe družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih intresnih skupnosti, občanov in ostalih uporabnikov geodetskih storitev. 3. Izvrševanje nalog v obdobju 1982-1985 V preteklem mandatnem obdobju je bil dan poudarek na naslednjih delih: - vzdrževanje zemljiškega katastra in uveljavitvi nove izmere 18 katastrskih občin v občini Kočevje in nove izmere naselja Ribnica - izdelava katastra kanalizacijskega omrežja za mesto Kočevje - dopolnitev in vzdrževanje območij teritorialnih enot in dodeljevanje hišnih številk — ostala geodetska dela, kot so: zakoličbe, posnetki terena za loka-* cijske dokumentacije in drugo. v Strugah, da bi tudi to krajevno skupnost bolj približali občini, vendar je ostalo samo pri dogovorih. Upajmo, da nam bo materialno stanje v bodočnosti omogočilo realizirati tudi to za krajevno skupnost Struge pomembno zamisel. Na zaključku naj omenimo, da smo se v poročilu dotaknili le najvažnejših vprašanj in da je bilo opravljenega veliko več dela. Tudi nismo hoteli občane obremenjevati s statističnimi podatki, čeprav so večkrat ti potarebni za lažje razumevanje zadev. Računamo na razumevanje občanov ob zapletih pri reševanju njihovih vlog, ker smo dostikrat vezani na zakonska določila, kar pa težko razumejo. Trudili se bomo tudi v bodoče, da bo problemov čim manj, občani bi nam pa pri tem veliko pomagali, če bi vestno opravljali svoje državljanske dolžnosti. i Prav je, da omenimo tudi, da je sodelovanje z operativnimi organi v občini zelo dobro. Medsebojno se obveščamo in večkrat tudi skupno rešujemo nastale probleme. Vse zahtevnejše probleme pa rešujemo na varnostnem kolegiju. S strani RSNZ je bil v letu 1985 opravljen pregled poslovanja na področju osebnih stanj, matične službe, JRM in PL ter prometa. Zelo smo zadovoljni s takimi obiski, saj so imeli dejansko svetovalni značaj. Zaposleni na oddelku so se udeležili vseh oblik dopolnilnega izobraževanja, ki ga je organiziral RSNZ. Res pa je, da pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da bi tega bilo občutno manj, če se ne bi tako hitro spreminjali zakonski predpisi. V poročilu tudi nismo omenili varnostnih načrtov, za katere je zakonsko zadolžen oddelek za notranje zadeve. Akcija ažuriranja je tekla, bodisi da smo to zahtevali v pisni obliki oziroma z osebni obiski. Sanje poznamo in vemo, kje so pomanjkljivosti. Skupno z odgovornimi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih moratpo pripeljati stanje v letu 1986 na tekoče. NAČELNIK oddelka za notranje zadeve Miha MAJERLE 3. 1 Zemljiški kataster Vzdrževanje in nastavitev zemljiškega katastra je ena od osnovnih nalog geodetske službe v občini. Zaradi tega je bil dan v preteklem mandatnem obdobju poudarek na ureditvi te evidence. Ne bi navajal števila rešenih zahtevkov in prijav, ker je bilo to prikazano že v letnih poročilih, lahko pa trdim, daje bil na tem področju dosežen premik na bolje. Pri reševanju zahtevkov in prijav se število nerešenih zadev sicer ni bistveno zmanjšalo (giblje se od 300 do 400 vlog), skrajšala pa se je čakalna doba. Za rešitev zahtevka, ki se nanaša na gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, je potrebno čakati 2-3 mesece, za ostale zahtevke pa v povprečju do 1 leta, kar je v skladu s 30. členom zakona o zemljiškem katastru. Nekoliko dlje je potrebno čakati na rešitev prijave (objektne spremembe), ki se urejajo po uradni dolžnosti in nimajo finančnih posledic za prosilce oz. prijavitelje. Kljub skrajšanju čakalne dobe pa se število nerešenih zadev ni zmanjšalo zaradi večjega števila zahtevkov in prijav v letih 1984 in 1985. Tudi na področju uveljavitve zemljiško-katastrske izmere iz leta 1962 je bil v zadnjih štirih letih dosežen določen premik. Uveljavljena je bila izmera katastrskih občin Mala gora, Stari log, Rog, Rajhe-nau in Opek v površini 10.655 ha. V letu 1985 pa smo tudi pričeli z uveljavitvijo izmere za kat. občino Kočevje, ca 70% pa je bilo tudi uveljavljene nove izmere naselja Ribnica. 3. 2 Register območij teritorialnih enot in dodeljevanje hišnih številk Z nastavitvijo registra območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk v letu 1981 je bilo ugotovljeno, da obstaja v občini Kočevje ca 1200 in v občini Ribnica ca 800 hiš brez hišnih številk. Pokazalo se je tudi neskladje med našo evidenco in registrom prebivalstva, ki ga vodi oddelek za notranje zadeve. Ta neskladja smo skušali v zadnjem mandatnem obdobju odpraviti, kar nam je tudi v veliki meri uspelo. Na tem področju smo izvršili naslednja dela: - Hišam brez hišne številke smo določili novo hišno številko. Nerešeno imamo v občini Kočevje še 15 številk, v občini Ribnica pa za naselje Dolenja vas. - Uskladili smo evidenco hišnih številk z registrom prebivalstva. - Zaradi nepreglednosti oštevilčenja stavb smo izvedli preoštevilč- bo naselij: Mahovnik, Breg pri Kočevju in Ribnici, Stara cerkev, Klinja vas, Koblarji, Lipovec, Mlaka in delno Šalka vas. — Uvedli smo ulični sistem v naseljih: Dolga vas, Grič pri Ribnici in Sodražica. 3. 3 Kataster komunalnih naprav Po posebni pogodbi z Geodetskim zavodom SRS smo izdelali kataster kanalizacije za mesto Kočevje in bližnjo okolico. Sredstvo za izdelavo so prispevala delno občina Kočevje iz proračuna, ostalo pa SIS za kom. in cestno dejavnost občine Kočevje. Pomoč pri meritvah je dala Komunala Kočevje. 3. 4 Izvajanje skupnega programa geodetskih del, ki ga financirata občina in republika Iz srednjeročnega programa geodetskih del, ki ga financirajo občine in republika, so bila izvršena za obe občini naslednja dela: — izdelava preglednih zemljiško-katastrskih nastav v merilu 1:5000 — izdelava grafičnega pregleda komunalnih naprav v merilu 1:5000 — izdelava digitalnega modela reliefa z rastrom 100 x 100 m —izdelani so bili novi listi zemljiškega topografskega načrta, in to: a) v merilu 1:5000 ........ 34 listov s površino.....22.950 ha b) v merilu 1:0.000........3 listi s porvšino........8.100 ha 4. Izvrševanje nalog v letu 1985 4. 1 Vzdrževanje zemljiškega katastra V letu 1985 smo vzdrževali zemljiški kataster na osnovi zahtevkov, prijav in po uradni dolžnosti. Rešeno je bilo: a) prijave o spremembi vrste rabe (objektne spremembe in kulturne spremembe) — za občino Kočevje .................................... 26 — za občino Ribnica ................................... 10 b) zahtevki za parcelacijo — za občino Kočevje ................................... 96 - za občino Ribnica ................................... 76 c) zahtevki za prenos posestne meje v naravo — za občino Kočevje ................................... 25 - za občino Ribnica ................................... 20 čjzahtevki za izdajo mapnih kopij - za občino Kočevje ................................... 233 - za občino Ribnica ................................... 351 d) po uradni dolžnosti — uveljavili smo zemljiško-katastrsko izmero k. o. Onek in delno izmere naselja Ribnica — po pogodbi z Geodetskim zavodom SRS smo pričeli z deli na uveljavitvi izmere katastrske občine Kočevje; vrednost del po pogodbi znaša 3.500.000 din. Vse spremembe, ki so tekom leta nastale, so bile izvedne v katastrskem operatu. Izvedeno je bilo: — za občino Kočevje ......................... 3200 sprememb. — za občino Ribnica ......................... 3600 sprememb. 4. 2 Izdelava in vzdrževanje katastra komunalnih naprav Dokončana je bila nastavitev katastra kanalizacije za mesto Kočevje. V letu 1985 je bilo izmerjeno še 2 km kanalizacijskega omrežja. 4. 3 urejanje registra območij teritorialnih enot in dodeljevanje hišnih številk * Na tem področju je bilo izvršeno naslednje: — izdanih je bilo 843 sklepov za hišne številke, od tega za občino Kočevje 532 in za občino Ribnica 311; — sprejet je bil odlok o spremembi odlok o imenovanju ulic za mesto Kočevje (Turjaško naselje); — evidenca hišnih številk in register prebivalstva sta bila usklajena; — spremembe v zvezi z novimi številkami in ulicami so bile evidentirane v grafičnih evidencah registra območij teritorialnih enot in evidenci hišnih številk. 4. 4 Vzdrževanje temeljnih točk geodetske mreže V letu 1985 smo v mestu Kočevje in bližnji okolici obnovili 40 na novo postavili 15 poligonskih točk. 4. 5 Ostala geodetska dela Izvršili smo 45 zakoličb stanovanjskih in drugih objektov, izdelali 7 izvedenih mnenj za potrebe Temeljnega sodišča Ljubljana enote v Kočevju, sodelovali v 10 komisijah kot izvedenci za zemljiški kataster in izdelali 5 topografskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije. 4. 6 Ostala dela Poleg že navedenih del je geodetska uprava za leto 1985 kot tudi še v prejšnjih letih izvajala še naslednje naloge: — strankam na sedežu v Kočevju in na izpostavi v Ribnici je dajala podatke in informacije iz evidenc, ki jih vodi geodetska uprava — delavci geodetske uprave- so sodelovali v komisijah občinskih upravnih organov — vodila in urejala je arhiv godetske dokumentacije. 5. Zaključek Kot je bilo iz poročila razvidno, so v zadnjih štirih letih nastali določeni premiki na bolje. Z vestnejšim delom članov kolektiva bi bilo sicer možno izvršiti več in kvalitetneje, toda še vedno obstajajo stari problemi, ki jih v zadnjih štirih letih nismo uspeli odpraviti. Ti zavi-ratelji hitrejšega in kvalitetnejšega dela so: — nerešeno kadrovsko vprašanje — zastarela in pomanjkljiva oprema — dotrajani zemljiško katastrski načrti. 5. 1 Kadri Pomanjkanje tehničnega kadra, stalna menjava kadrov in zasedenost delovnih mest s kadri, ki nimajo predpisane izobrazbe, že vrsto let bistveno vplivajo na obseg in kvaliteto izvršenega dela. Temu vprašanju bomo morali v naslednjem srednjeročnem obdobju posvetili več pozornosti. Morali bomo: nezasedena delovna mesta izpolniti s kadri, ki imajo predpisano izobrazbo in voljo do dela, delavci, ki nimajo zahtevane izbrazbe, pa bi morali to izobrazbo pridobiti s študijem ob delu. 5. 2 Oprema V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo morali zagotoviti sredstva vsaj za modenizacijo opreme. Potrebna bo nabava: — aktivnega terminala, ki bo sposoben komunicirati z inštalirano bazo podatkov na republiškem ali občinskem računalniškem sistemu kot tudi samostojno obdelovati merske podatke — pasivnega terminala za poslovanje s strankami z možnostjo vnašanja sprememb in izpisovanje izhodnih podatkov — elektronski tahimeter z avtomatsko kartirno napravo. 5. 3 Zemljiško-katastrski načrti Zemljiško-katastrski načrti v merilu 1:2880, ki so bili izdelani v prvi polovici 19. stoletja, so zlasti za intenzivna področja zastareli, dotrajani in v veliko primerih neuporabni. Nujna je obnova teh načrtov, kar tudi predvideva predlog dolgoročnega programa geodetskih del za SR Slovenijo. Obnova je predvidena do leta 2000, sredstva pa bi zagotovila deloma republika, predvsem pa občine. V občini Kočevje smo z delno obnovo že pričeli. Z uveljavitvijo zemljiško-katastrs-ke izmere in katastrske klasifikacije zemljišč izvršene v letih 1962—1965 in z dopolnitvijo te izmere s spremembami, ki so od izmere pa do danes nastale, bi bile delna obnova za najbolj intenzivna področja v občini Kočevje izvršena. To bi bilo možno izvršiti do leta 1990, če bi letno po sedanjih cenah zagotovili ca 7,000.000 din. Slabša pa je situacija v občini Ribnica, ki za te namene niso v preteklem obdobju zagotavljali nobenih sredstev. NAČELNIK Geodetske uprave Kočevje-Ribnica Devjak Oton, dipl. ing. geod. PREDGL AG ATELJ: Uprava za družbene prihodke Namen poročila je seznaniti z osnovnimi značilnostmi in problemi, ki se pojavljajo pri izvajanju davčne politike, nekaterimi ugotovitvami, v zvezi s pridobivanjem in prijavljanjem prihodka ter vlogo in položajem uprave za družbene prihodke. V Sloveniji smo dogradili davčni sistem v skladu z izhodišči dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in medrepubliškima dogovoroma. Vzporedno z uskladitvijo s stemi dokumenti je bil namen tudi odpraviti vse slabosti v sistermskih rešitvah, ki so bile ugotovljene pri izvajanju predpisov, tako da bi realizirali ustavno načelo, po katerem je vsak dolžan prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnbostmi, ter načelo, da prispeva več tisti, ki dosega večji dohodek. Plačevanje družbenih obveznosti v skladu z ekonomsko močjo v praksi dosedaj ni bilo v celoti realizirano, razen tega pa je še vedno prisoten pojav izogibanja plačila obveznosti. Bistveni napredek zato predstavljajo novo vgrajene rešitve v zakonu o davkih občanov, po katerih bodo vsi zavezanci, ki se jim ugotavlja dohodek, prispevali za splošne družbene potrebe. S tem naj bi se krepila predvsem ekonomska in socialna funkcija neposrednih davkov in vzpodbujala razvoj posameznih dejavnosti. Odmera davkov in prispevkov ter upravni odbor Odmera davčnih in drugih obveznosti je ena temeljnih in izredno pomembnih aktivnosti uprave za družbene prihodke. Redna in kvalitetna kontrola tekočega poslovanja je pogoj za ustrezno določanje višine akonacij in za pravočasno ugotavljanje in izterjavo družbenih obveznosti, kar je v pogojih inflacije še posebno pomembno. V tem štiriletnem obdobju so bile opravljene vse odmere. Samo v letu 1985 je bilo skupno izdanih 5903 odmemih odločb. Pregled višine davčnih obremenitev in plačil po posameznih letih pa kaže na izredni porast, s tem pa tudi na povečan obseg dela. Leto Davčni predpis v 1000 Plačila % izterjave 1982 78.521 74.815 95,27 1983 106.188 103.112 97,1 1984 154.572 150.273 97 1985 276.329 268.055 97 , Iz pregleda odtegnjenih in še ne plačanih obveznosti ob registraciji računov je razvidno, da po stanju 31. 12. 1985 ni bilo pri zavezancih poravnan dolg ter da za 2 zavezanca ni bilo plačanih zaseženih sredstev preko žiro računa. Zaradi nerednega plačevanja zapadlih družbenih obveznosti-smo se poslužili vseh možnih zakonskih ukrepov prisilne izterjave. Tako smo zasegali sredstva po računih zavezancev, njihovih žiro-računih kot tudi žiro-računih DO, ki niso v zakonitem roku poravnale odtegnjenih dolgo po računih zavezancev, zasegli sredstva osebnih dohodkov dolžnikov ter se posluževali gotovinske izterjave na terenu. Tako smo samo v letu 1985 izdali preko 200 sklepov o ugotovitvi neplačanih obveznosti. Spričo teh aktivnosti smo dosegli takšen odstotek izterjave predpisanih obveznosti. Knjigovodstvo je bilo v letu 1982 in 1983 vodeno ročno, v letih 1984 in 1985 pa se sintetika še nadalje vodi ročno, analitično knjigovodstvo pa je vodeno avtomatsko. Opravljene so bile vknjižbe vseh obremenitev, plačil, odpisov in pripisov davkov in prispevkov, vsem ki nepravočasno poravnavajo družbene obveznosti pa so bile obračunane zamudne obresti. Mesečno so bila redno izdelana poročila o obremenitvah in plačilih. Vsako leto pa je bil sestavljen zaključni račun davkov in prispevkov, ki obsega bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregledov dolgov in preplačil zavezancev za prispevke in davke. Odmera družbenih obveznosti zavezancem po dejanskem dohodku temelji na letni davčni napovedi, poslovnih knjigah zavezancev in ugotovitvah uprave za družbene prihodke. Celovitejši in vsebinsko bolj poglobljeni pregledi so prinesli "pozitivne rezultate. Tako je bilo samo v letu 1985 v 72 primerih odrečena verodostojnost poslovnim knjigam ter ugotovljen je bil porast celotnega prihodka in dohodka nad napovedanim po zavezancih. Pri kontroli poslovnih knjig ugotavljamo, da zavezanci izkazujejo materialne stroške s fiktivnimi računi, nepravilno ovrednotijo vrednost reprodukcijskega materiala na zalogi in previsoko izkazujejo vrednost porabljenega materiala, opravljeni promet tekočega leta prenašajo v naslednje le- to z namenom izogniti se progresivni obdavčitvi, avtoprevozniki dosledno ne izdajajo potnih nalogov za opravljene prevoze in tudi ne računov za opravljene storitve občanom. Zato smo 19. 9. 1985 skupaj z organi za notranje zadeve izvedli kontrolo, s katero smo hoteli ugotoviti, kako zasebni avtoprevozniki spoštujejo zvezni predpis, po katerem morajo imeti za vsak prevoz blaga predpisan potni nalog. Od 24 kontroliranih prevoznikov jih 15 ni imelo izstavljenega potnega naloga, kar bo imelo za posledico izrek denarnih kazni po zveznem zakonu. Pri kontroli evidentiranja gotovinskega prometa preko registrskih blagajn ugotavljamo, da del zavezancev še vedno ne evidentira prometa preko registrskih blagajn. Na tem področju smo dosegli, da je od 15 zavezancev, ki so dolžni imeti blagajne, 11 zavezancev te nabavilo, dočim je uporaba le-teh še vedno nedosledna. Na področju obdavčevanja prometa nepremičnin, dediščin in daril že vsa leta ugotavljamo, da so osnove prenizke in v večini se moramo posluževati cenitev. Tako smo samo v letu 1985, od 196 primerov, ko je bil davek odmerjen, v 96 primerih ugotovil osnovo scenit-vijo, razlika med osnovo po prijavah zavezancev in pa po ugotovitvah odmemega organa je znašala 1,732.610 din. Dohodki iz kmetijske dejavnosti se v pretežni meri obdavčujejo po katastrskem dohodku. Odmera za leto 1985 je bila izvršena šele v drugi polovici leta, čeprav je zakonski rok 30. 4. v letu, za katero se odmerja. Kot vzrok navajamo odsotnost delavke od začetka aprila zaradi koriščenja bolniškega in porodniškega staleža. Delo je bilo opravljeno po drugih dveh delavcih v popoldanskem času. Posebna pozornost je bila vzadnjih dveh letih dana odmeri davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, ki ga dosegajo občani s prodajo premičnih predmetov trajnejše uporabne vrednosti. V zadnjem letu je bila odmera izvršena 33 zavezancem v skupnem znesku 1,550.160 din. V letu 1985 je bilo tudi prvič izvršena odmera davka od premoženja na posest stavb, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo. Kot razlog za neaktivnost na tem področju bi navedli dejstvo, da v občini Kočevje ne obstaja seznam lastnikov oziroma imetnikov teh stavb. Zato smo v lanskem letu sami izvršili akcijo popisa v sodelovanju s KS. Izvršena je bila odmera 75 občanom v skupnem znesku davka 344.990 din. kar pa je seveda med občani prineslo veliko negodovanja, češ da si izmišlja nove oblike davkov. Še vedno so ostali neobdavčeni poslovni prostori, ki se ne uporabljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti, in garaže, prav tako iz razloga, ker niso izvršeni popisi in cenitve teh nepremičnin. Z uveja-vitvijo novega zakona o davkih občanov je bilo upravam za družbene prihodke naloženo odkrivanje in odmera obveznosti iz naslova občasnega doseganja dohodka brez ustreznega dovoljenja. Naloge smo se lotili z vso resnostjo, pri tem pa skušali priti do želje-nih podatkov s sodelovanjem z obrtnim združenjem in KS, vendar to sodelovanje ni prineslo željenih rezultatov. Kljub temu smo v zadnjih dveh letih evidentirali preko 100 občanov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost brez ustreznega dovoljenja. V letu 1985 smo za leto 1984 izvršili odmero zavezancem, več občanov si je pridobilo dovoljenje za dopolnilno delo, dva pa dovoljenje za redno dejavnost. Uprava za družbene prihodke je na podlagi o davkih občanov prevzela tudi naloge v zvezi z ugotavljanjem izvora premoženja, ki so jih pred tem opravljale posebne komisije. V zakonu je vgajena ureditev ugotavljanja izvora premoženja v obliki postopka za odmero davka od nenapovedanega dohodka. Pri ugotavljanju dosedanje aktivnosti lahko ugotovimo, da so postopki ugotavljanja izvora premoženja dolgotrajni in tudi strokovno izredno zahtevni. Zato ni mogoče pričakovati hitrih in vsebinsko uspešno zaključenih postopkov v večjem številu. V zvezi z izvajanjem postopka smo v letu 1983 vzpostavili posebno evidenco, ki naj bi zagotavljala podatke o vrednosti premoženja in o dohodkih tistih občanov, ki so v tekočem ali preteklih letih pridobili nepremično ali premično premoženje večje vrednosti. Po stanju 31. 12. 1985 je v občini Kočevje zajetih v to evidenco 16 občanov. Šest občanov je bilo že pozvano za predložitev podatkov o premoženju, dva občana sta bila že kaznovana pri sodniku za prekrške zaradi nedostave podatkov, izdan je bil en sklep o uvedbi postopka ter dva sklepa o ustanovitvi postopka, ker ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka. Inšpekcija opravlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih predpisov. V letu 1985 je bilo opravljenih 305 pregledov poslovnih knjig po preteku poslovnega leta, to je za leto 1984, in 220 tekočih pregled za leto 1985, 54 medletnih inventur ter 16 inventur ob koncu leta. V pristojnosti uprave za družbene prihodke je tudi kaznovanje davčnih prekrškov, ki so določeni z zakonom o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, republiškem zakonu o prometnem davku in zakonu o davkih občanov. Da bi se zagotovilo dosledno spoštovanje predpisov o vodenju poslovnih knjig, izdajanja računov in evidentiranje prometa preko registrskih blagajn, smo dosledno kontrolirali poslovanje davčnih zavezancev ter zaostrili kaznovalno politiko na tem področju. V letu 1985 je bilo zaključeno z izrekom kazni 72 zadev in izrečeno denarne kazni v skupnem znesku 996.000 din. Najpogosteje so bile izrečene kazni za davčne prekrške, ki so določene v zakonu o davkih občanov, in sicer: zavezancem, ki na poziv davčnega organa niso dali podatkov, ki so potrebni za odmero davka, in zavezancem, ki ne vodijo, ki so potrebni za odmero davka, in zavezancem, ki ne vodijo predpisanih poslovnih knjig oz. jih ne vodijo za dva zavezanca smo predlagali tudi uvedbo postopka, ki je v pristojnosti rednih sodišč, pri sodniku za prekrške pa za enega zavezanca. Na podlagi 81. člena obrtnega zakona smo predlagali odvzem obrtnega dovoljenja v 18 primerih, vil primerih pa je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti. PREDLAGATELJ: Oddelek za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica Medobčinski upravni organ za inšpekcijske služe občin Kočevje in Ribnica je bil ustanovljen v letu 1982. V tem obdobju je bil organiziran stalen nadzor na področju: inšpekcije dela, kmetijske in vinarske inšpekcije, veterinarske, požarne, tržne in sanitarne inšpekcije, občasen pa na področju: elektroenergetske, pamokotlovne, gozdarske, gradbene, urbanistične, vodnogospodarske, inšpekcije javnih cest in cestnega prometa ter lovske inšpekcije. Poseben problem je bil in je deloma še na področju gozdarske in tehničnih inšpekcij, ker zaradi omejenih finančnih možnostih, pomanjkanja strokovnjakov in manjšega obsega dela ni možno zaposliti delavcev v okviru oddelka, ampak si pomagamo z zunanjimi inšpektorji MU-IS Ljubljana. Inšpekcijski nadzor še vedno nima ustrezne družbene podpore, saj se še vedno dogaja, da posamezni dejavniki ocenjujejo nadzor kot oviro gospodarskega razvoja, ker inšpekcijske službe odkrivajo nezakonitost in uveljavljajo ukrepe, naperjene proti trenutnim interesom posameznikov ali skupin. Čeprav opravljajo inšpekcijske službe najpomembnejšo nadzorno funkcijo in imajo pri tem sicer formalno široka pooblastila, pa dejansko svojih pooblastil ne morejo v celoti uporabljati. Ukvarjajo se predvsem s problemi drobnih kršitev, nemočni pa so pri večjih špekulacijah, katere ščiti neformalno organizirano družbeno zaledje, s čimer učinkovitost teh organov ne doseže v celoti svojega namena. Glede na sedanji položaj tudi ne more biti drugače. Inšpektorji so podrejeni svojemu okolju in ciljem organov v teh okoljih. To okolje kroji njihovo socialno varstvo (njihovo nagrajevanje, razreševanje stanovanjskih vprašanj, obstoj njihovega delovnega razmerja), zato se morajo temu okolju ustrezno prilagajati. Za izboljšanje upravnega nadzora bodo morale družbenopolitične skupnosti zagotoviti večjo strokovnost, racionalnost in učinkovitost teh organov, s tem da ne bo prišlo do oslabitve povezanosti inšpekcijskih organov z občani in drugimi zainteresiranimi dejavniki na območju občine. 2^a dosego večje strokovnosti, racionalnosti, samostojnosti in učinkovitosti bi bilo potrebno organizirati nadzor na področju regije, s tem da bi imela občina svojo izpostavljeno enoto, ali pa da bi del nadzora izvajala občinska inšpekcija, zahtevnejša nadzorna opravila pa medobčinska inšpekcijska uprava. Republiški sekretariat za pravosodje naj ovrednoti naloge inšpekcij kot organov odkrivanja in nadzorstva, da bi delavcem v teh organih glede na značaj in posebnost opravljenega dela zagotovili takšen osebni dohodek, ki bo stimulativen in jim bo tudi z materialne strani zagotavljal njihovo samostojnost in neodvisnost. Zaradi rednega poročanja o delu in problematiki v preteklih letih zajema to poročilo predvsem opravljeno delo po posameznih področjih nadzora za leto 1985. INŠPEKCIJA DELA Občinski oziroma medobčinski organi inšpekcije dela opravljajo neposredno nadzorstvo: - nad izvajanjem predpisov varstva pri delu na prvi stopnji v panogah dejavnosti od 07 do 14 Sklepne pripombe: Na področju izvajanja davčne politike so bili sicer doseženi določeni pozitivni rezultati, vendar s stanjem na tem področju ne moremo biti povsem zadovoljni. Še vedno so opazne razlike v opremljenosti, nagrajevanju in zasedenosti v posameznih upravah. Število zaposlenih se v primerjavi s prejšnjimi leti ni povečalo, medtem ko se je obseg dela občutno povečal, zlasti še, če upoštevamo, da upravlja še opravila za vrsto samoupravnih interesnih skupnosti. Upoštevati je treba, da ne gre le za povečan obseg raznih del in nalog, ampak za zahtevo po širši strokovni usposobljenosti davčnih delavcev, ki se zato lahko še manj vključujejo v izvajanje osnovnih funkcij uprave za družbene prihodke. Zato je potrebno kadrovsko okrepiti ter primerneje urediti način nagrajevanja po zahtevnosti in rezultatih dela. DIREKTOR: uprave za družbene prihodke Darinka Novak — nad izvajanjem predpisov o delovnih razmerjih delavcev v združenem delu in predpisov o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri nosilcih samostojnega osebnega dela — nad delom na domu, če ga organizirajo in vodijo organizacije ali skupnosti v njihovi pristojnosti. A. Varstvo pri delu V preteklem letu je bilo opravljeno na tem področju 40 rednih in kontrolnih pregledov v OZD, 85 pri nosilcih samostojnega osebnega dela, 17 tehničnih pregledov v OZD,8 pri obrtnikih ter 7 pregledov za razširitev dejavnosti v OZD in 8 pri obrtnikih. Največji problem v OZD in pri obrtnikih predstavlja neizpolnjevanje obveznosti pri izdajanju pismenih izjav in strokovnih ocen glede upoštevanja varstvenih ukrepov in normativov ter vame uporabe in načina preizkušanja in vzdrževanja delovnih priprav in naprav. Ugotovljeno je, da obrtniki ne prijavljajo redno nesreč pri delu, in ne opravljajo periodičnih preventivnih zdravstvenih pregledov. Za učinkovito nadzorstvo bi bila potrebna sprememba razmejitve pristojnosti med republiškim in občinskim organom inšpekcije dela v tem smislu, da bi bil omogočen nadzor občinskemu organu predvsem v manjših delovnih organizacijah in dislociranih enotah večjih OZD, ki nimajo zahtevnejšega delovnega preocesa in zaposlujejo manjše število delavcev. B. Delovna razmerja V letu 1985 je bilo s področja delovnih razmerij opravljeno v OZD 17 rednih in kontrolnih inšpekcijskih pregledov ter 70 pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Opravljene so bile tudi tri raziskave težjih nesreč pri delu. Pri nadzorstvu delovnih razmerij v OZD se je ugotovilo naslednje: — Določene nepravilnosti se pojavljajo pri sklepanju delovnih razmerij, kot so pomanjkljivo izvedeni postopki sprejemanja, obveščanje o izbiri kandidata ter obveščanje pristojne skupnosti za zaposlovanje. Ugotovilo se je, da se delovna razmerja, sklenjena za določen čas, po preteku podaljšuje brez objave. — Ugotovilo se je, da v organizacijah združenega dela ni v celoti urejena organizacija, trajanje in potek pripravniške dobe. Ni urejeno mentorstvo pripravništva in opravljanje strokovnih izpitov. Še večji problem je pri pripravnikih, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas in jim delovna organizacija po preteku te dobe ne omogoči opravljanje strokovnega izpita. — Pri prenehanju delovnih razmerij je največ nepravilnosti takrat, ko delavci izpolnijo pogoje za upokojitev, nato pa ti delavci opravljajo ista dela po pogodbi o delu. Organizacije združenega dela pa prepozno razpišejo potrebo po novih delavcih. — Pri kooperantskih razmerjih se še vedno pojavljajo primeri izigravanj a predpisov tako s strani obrtnikov kot delovnih organizacij, ki ne pošiljajo prijav o sklepanju pogodb o izvajanju del. Pri nadzorstvu delovnih razmerij pri nosilcih samostojnega osebnega dela se je ugotovilo naslednje: — kršitve se pojavljajo v zvezi s prepoznim sklepanjem pogodb o delovnem razmerju in prepoznim registriranjem teh pogodbpri ustreznem upravnem organu, - obrtniki in zaposleni delavci ne opravljajo periodičnih zdravniških pregledov, v posameznih primerih pa se je ugotovilo, da zaposleni delavci niso opravili tudi predhodnega zdravniškega pregleda (pred nastopom dela), - obrtniki pogosto ne uporabljajo določila o 30-dnevnem poskusnem delu, temveč v začetku enostavno ne sklenejo pogodbe o delovnem razmerju, dokler ne spoznajo delavca. POŽARNA INŠPEKCIJA V letu 1985 je požarna inšpekcija opravila na območju občine Kočevje 58 inšpekcijskih pregledov, od tega 21 v sklopu akcije NNNP ter v sodelovanju z delavci UJV ter PM Kočevje. Na podlagi teh inšpekcijskih pregledov je bilo izdanih 18 ureditvenih odločb. Požarna inšpekcija je sodelovala pri 72 lokacijskih ogledih ter izdala 82 soglasij k lokacijskemu, gradbenemu in uporabnemu dovoljenju. Pri teh inšpekcijskih pregledih so bile zajete vse delovne organizacije, posebna skrb pa je bila tudi v tem letu posvečena DO LIK ter DO Melamin Kočevje. Pri inšpekcijskih pregledih v DO se je kontrolirala opremljenost in stanje sredstev, urejenost prostorov oziroma čistoča teh prostorov in strojev ter če so prehodi in izhodi prosti in prehodni. Posebna skrb je bila posvečena stanju požarno nevarnih prostorov, kot so lakirnice, skladišča vnetljivih snovi in podobno. V drugih DO je stanje zadovoljivo, vendar obstrajajo določene pomanjkljivosti, ki naj bi bile odpravljene v naslednjem obdobju. Pri inšpekcijskih pregledih pri zasebnih obrtnikih je kontrolirana opremljenost delovnih prostorov s sredstvi za gašenje, stanje strojev ter električne instalacije. Ugotovljeno je, daje stanje zadovoljivo, naprav ter stroji in delovni prostori se redno vzdržujejo in so opremljeni z ustreznim številom aparatov za gašenje požarov. Kar zadeva izobraževanje in usposabljanje v organih krajevne in hišne samouprave se je to izvajalo v okrivu CZ. Izvedena sta dva tečaja za splošne enote CZ, ki so formirane po hišnih svetih. V te tečaje je bilo vključenih 63 tečajnikov. Izobraževanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov v OZD poteka v glavnem v sklopu rednega in dopolnilnega izobraževanja s področja varstva pri delu, s tem da je v sklopu tega obdelana tudi požarna varnost. Delovne orgazizacije imajo to urejeno tako, da novo sprejete delavce seznanijo z nevarnostmi oz. jih usposobijoza varno delo, obenem pa organizirajo tečaje vsake dve leti za vse zaposlene delavce. Tako bo z osnovnim in dopolnilnim usposabljanjem v DO zajetih ca 2600 ljudi. Poleg tega usposabljanja bodo delovni ljudje in občani v okviru DO vključeni tudi v usposabljanje skozi enote CZ ter gasilskega društva. Razvidno je, da je v preteklem letu v izobraževanju zajeta skoraj polovica zaposlenih v naši občini, kar pasigumo doprinese večji požarni varnosti v DO. Glede izobraževanja pionirjev in mladine lahko rečemo, da je bilo preteklo leto uspešno. Tako je bilo z usposabljanjem zajeto 250 pionirjev — 150 članov PDMG v osnovnih šolah ter 100 pionirjev v okviru gasilskih društev. Ta program je zajemal teoretično usposabljanje, ki ga je pripravila komisija za delo s pionirji pri OGZ Kočevje ter praktično usposabljanje na podlagi programa operativnega štaba OGZ. Pionirji so sodelovali tudi na republiškem srečanju gasilcev SRS v Zagorju. Izobraževanje in usposabljanje kadrov za potrebe požarnega varstva se je izvajalo skozi tečaje osnovnega izobraževanja in usposabljanja za člane gasilskih organizacij (117 slušateljev), skozi dopolnilno praktično usposabljanje vseh operativnih članov GD (210 gasilcev) ter skozi dopolnilno praktično usposabljanje pripadnikov gasilskih enot CZ (štev. pripadnikov 224). Normativna ureditev požarnega varstva je v delovnih organizacijah urejena v skladu z zakonom oz. DO imajo potrebne samoupravne akte o požarnem varstvu. Izobraževanje zaposlenih v DO se v glavnem izvaja v sklopu izobraževanja o varstvu pri delu in je zadovoljivo rešeno. Delavci se pred pričetkom dela (prva zaposlitev, novo delovno mesto . . .) seznanijo z nevarnostmi ter imajo vsaki dve leti (za posamezna bolj nevarna dela pa na krajši čas) dopolnilno izobraževanje. V OZD izvajajo lastno kontrolo izvajanja predpisanih oz. potrebnih protipožarnih ukrepov. To kontrolo izvajajo sami delavci, ki delajo na tem področju (referenti za varstvo pred požarom) ter člani preventivnih komisij, kjer imajo te formirane. Problem je pa v tem, da nimajo zadostne moči oz. vpliva, da bi dosegli odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. OZD in KS imajo le delno izdelane ocene požarne ogroženosti. Samo polovica KS ima zbrane podatke in izdelan računski del, v DO pa imajo ocene pomanjkljivo izdelane, ker manjkajo ukrepi za ga-ženje in evakuacijo v slučaju požara. To je posledica pomanjkanja ustreznih kadrov v KS, v DO pa zaradi tega, ker so referenti za požarno varnost obremenjeni tudi na drugih področjih. Občinska ocena požarne ogroženosti bo izdelana, ko bodo končane ocene po KS. Naloge požarne inšpekcije se izvajajo za dve občini (Kočevje in Ribnica). Takšna organiziranost in število upravnih opravil (lokacijski ogledi, izdaja soglasij k lokaciji, gradnji ter uporabi objektov) ima za posledico, da za neposredni inšpekcijski nadzor ostaja malo časa. Še bolj pa to pride do izraza pri sodelovanju z občinskimi gasilskimi zvezami Kočevje in Ribnica ter tudi z drugimi gasilskimi organizacijami. Požarna inšpekcija zaradi širokega področja delovanja (zasebni in družbeni sektor) ter sodelovanje na strokovno-tehničnem področju z vsemi dejavniki, ki delujejo na področju varstva pred požarom in gasilstvom (gasilske organizacije ter društva in drugo) na področju upravnega nadzorane more v potrebni meri posvetiti in tudi vključevati pri reševanju problemov varstva pred požarom. Nadzor se izvaja predvsem v delovnim organizacijah, v katerih je večja stopnja požarne ogroženosti, nadzor v manjših in ostalih organizacijah pa zaradi prej navedenih vzrokov niso številčno in kvalitetno takšni kot bi morali biti. Požarna inšpekcija sicer dobro sodeluje z delovnimi in drugimi organizacijami, naloženimi ukrepi se zadovoljivo izvršujejo, problemi pa se pojavljajo pri realizaciji ukrepov, ki so vezani na večja finančna sredstva. SANITARNA INŠPEKCIJA Epidemiološka situacija je bila v preteklem letu zadovoljiva. Nobena od bolezni, za katero je predpisano obvezno prijavljanje, se ni pojavila v epidemični obliki. Cepljenje predšolskih in šolskih otrok se je izvajalo po programu. Predpisan odstotek je bil dosežen pri vseh cepljenjih, razen pri cepljenju proti mrtvičnemu krču kot petem ponovnem cepljenju v zadnjem letniku druge stopnje usmerjenega izobraževanja, kjer je bilo izvedeno samo pri 50% dijakov. Da bo dosežen predpisan odstotek, bo potrebno izvesti dopolnilno cepljenje. Pri nadzorstvu nad vodopreskrbnimi objekti in pitno vodo se permanentno pojavljajo nepravilnosti, ki so se najbolj odrazile v poletnih mesecih (pomanjkanje pitne vode). Vaški vodovodi niso redno nadzorovani s strani Hydrovoda Kočevje-Ribnica, kar se je posebno odrazilo na področju vodopreskrbe Trave, kjer je obstajal sum namernega onesnaževanja pitne vode. Sanitarna inšpekcija je v sodelovanju z zavodom za socialno medicino in higieno opravila 18 sistematičnih inšpekcijskih pregledov. Pri nadzoru nad objekti za proizvodnjo in promet živil je bilo izvršenih 83 inšpekcijskih pregledov,vzetih 255 brisov na snažnost ter 5 vzorcev za analizo na kvaliteto. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti (neustrezne sanitarno-higienske razmere, prisotnost pogojno patogenih organizmov, nesnažni brisi) je bilo izrečenih 12 ustnih odločb o prepovedi uporabe prostora in izdane so bile 4 ureditvene odločbe. Pri kontroli trgovin se zlasti na podeželju ugotavljajo sanitarno higienske in tehnične pomanjkljivosti ter premajhna doslednost pri spremljanju roka trajanja. Zaradi nizkega prometa v takih trgovinah tudi ni posebnega interesa za obnovo le-teh. Obrati družbene prehrane imajo zadovoljiv higienski režim,kar je razvidno tudi iz epidemiološke situacije za občino. Pri sanitarnem nadzorstvu šol (10 pregledov) so se ugotovile sanitarno tehnične in higienske pomanjkljivosti, predvsem v kuhinji podružnice Struge in neprimerni ter dotrajani opremi v Dragi ter Pod-preski. V osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju so zlasti v obeh starih zgradbah ugotovljene pomanjkljivosti v kuhinjah, ker imajo premalo odlagalnih površin, križajo se čista in nečista pota in ni ustrezne shrambe za živila. Tudi v dijaškem domu je bilo ugotovljeno zelo slabo higiensko stanje in dotrajanost opreme. Problem se je rešil z izgradnjo novega doma, ki bo nudil bistveno boljše pogoje za življenje in delo dijakov. Pri nadzorstvu nad industrijskimi in obrtnimi objekti se je poostril nadzor nad onesnaževalci okolja. Zaradi možnega onesnaževanja pitne vode je bila farmi bekonov izdana ureditvena odločba za sanacijo čistilne naprave. Da bi se vzpostavil sanitarno tehnični in higienski režim pri odstranjevanju odplak, je bil izdelan sanacijski program. Tudi pri ostalih družbenih živinorejskih objektih se je ugotovilo, da nimajo urejeno sanitarno tehnično in higiensko odstranjevanje odplak, kar predstavlja potencialno nevarnost onesnaževanja voda. Zaradi koncentrirane industrije v samem centru mesta predstavlja onesnaževanje zraka pereč problem. Za delno razrešitev te problematike je Oprema-TOZD Sintep izdelala investicijski program tudi za čistilno napravo, ki deluje na bazi izgorevanja izpušnih plinov, pri čemer se toplotna energija porabi za koristne namene. Pri nadzorstvu nad graditvijo objektov je bilo opravljenih 183 lokacijskih ogledov, izdanih 33 poprejšnjih soglasij k lokaciji, 96 soglasij h gradbenim dovoljenjem in 5 soglasij k uporabnim dovoljenjem. Izvršeno je bilo 36 tehničnih pregledov in pregledano 96 tehničnih dokumentacij. KMETIJSKA IN VINARSKA INŠPEKCIJA Na področju kmetijskih zemljišč je potekala akcija ugotavljanja ob-delanosti zemljišč, istočasno pa še kontrola odločb statusa kmeta. Pregledano je bilo področje treh KS (35 pregledov). Ugotavlja se, da je aktiviranje neobdelanih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo po 18. členu zakona o kmetijskih zemljiščih možno le na tistih območjih, če se neobdelanost pojavlja le v posameznih primerih, v ostalih primerih (opuščene vasi) pa le na podlagi kompleksnih sanacijskih programih, ki bi morali biti širše družbeno podprti. Pri pregledu vzdrževanja agromelioracij (4 pregledi) se kažejo dokaj dobri rezultati glede same proizvodnje, manj zadovoljivo pa je, ker se na določenih področjih (Draga) že pojavlja problem zaustavljanja zaraščanja na novo pridobljenih kmetijskih površin. Pomembno je, da bo tako družbeni sektor kot organizator proizvodnje dosledno izvajal program in še z večjo obtežbo na ha zaustavljal zaraščanje. Na področju kontrole semen in sadik se je poostril nadzor na kvaliteto semen in ustreznostjo deklaracij. Kmetijska inšpekcija je pri 6 kontrolah začasno izločila 383 kg semen in dokončno izločila 297 kg semena. Na področju živinoreja se je vršil kontiminiran nadzor nad izvajanjem kontrole proizvodnosti in kontrole zaroda (25 pregledov), vendar se stanje na tem področju neprestano spreminja. Na družbenem sektorju je bila izvedena kontrola na vseh dislociranih obratih in na sedežu TOZD. Pomanjkljivosti so pogojene v glavnem zaradi prepočasnega in neusklajenega pretoka informacij. Konec leta se je stanjema tem področju normaliziralo. Na področju privatnega sektorja, kjer vodi kontrolo proizvodnosti TOK Kmetijstvo, so se pogosto pojavljale nepravilnosti zaradi nedoslednega dela. Posledica tega je bila. da organizator proizvodnje ni mogel uveljaviti premije za mleko. Ocenjevanje in priznavanje plemenjakov je že utečena vsakoletna akcija. Čeprav se opaža povečano število priznanih plemenjakov, zlasti ovnov, pa je komisija za ocenjevanje in priznavanje ugotovila pomanjkljivosti zlasti v manjših tropih ovac (plemenijo ovni z nepoznanim poreklom). Pri kontroli kakovosti krme v proizvodnji in prometu se je povzorči-lo 237.430 kg krmil (koruze in krmnih mešanic). Ugotavlja se zlasti neustreznost koruze ("216.280 kg), ki je bila primerna le za določene kategorije živali, medtem ko jo je bilo 20.520 kg okužene in neprimerne za prehrano. Pri kontroli koriščenja interventnih sredstev za proizvodnjo hrane (6 pregledov) ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, ker je že utečeno sodelovanje pri samem uveljavljanju premij tako z organizatorji proizvodnje kot s skladom za intervencije v kmetijstvu. Na področju kontrole prometa neustekleničenega vina z znanim geografskim poreklom se opaža zmanjšan interes gostincev za tovrstno ponudbo. Zaradi nedoslednosti izvajanja predpisov je bil podan en predlog sodniku za prekrške. URBANISTIČNA, GRADBENA IN VODNOGOSPODARSKA INŠPEKCIJA Delovno mesto je bilo zasedeno le delno, zato so se reševale predvsem prijave in pritožbe občanov in drugih skupnosti. Zaradi preobširnega področja vseh treh inšpekcij je prišlo do spremembe sistematizacije tega delovnega mesta v tem smislu, da je urbanistična in vodnogospodarska inšpekcija združena v enem delovnem mestu, gradbena pa v drugem. Na področju urbanistične inšpekcije je bilo opravljenih 34 inšpekcijskih pregledov, izdani sta bili 2 odločbi o odstranitvi, 6 odločb o ustavitvi gradnje in 1 odločba o uskladitvi z lokacijskim dovoljenjem ter bila podana 2 predloga sodniku za prekrške. Urbanistična inšpekcija je po potrebi sodelovala pri lokacijskih ogledih, kjer so se določeni problemi lahko sprotno reševali na terenu. Pri individualni gradnji se opaža nespoštovanje določil lokacijskih dovoljenj oziroma pogojev, ki se direktno določajo pri izdaji gradbenega dovoljenja. Zaradi velikega števila pritožb in obširnega območja ni bilo mogoče izvajati sistematskega nadzora na tem področju. Precejšen problem predstavljajo tudi neusklajeni prostorsko izvedbeni načrti z novimi zakoni, saj se še vedno večji del občine ureja z urbanističnim redom iz leta 1968. Na področju vodnogospodarske inšpekcije so bili izvršeni pregledi (40) možnih onesnaževalcev voda. Pri družbenih obratih kmetijske proizvodnje (Zajčje polje, Kočarji, Kačji potok, Rajndol, Knežja lipa, Onek, Slovenska vas. Stari log, Stari breg. Polom) je bilo ugotovljeno, da so goveji hlevi neprimerno urejeni, saj se gnoj odlaga na gnojišča, ki imajo neprimerno urejene greznice, ali pa tako, da se tekoči del razliva po okolici ali pronica v zemljo. Pri novejših hlevih imajo greznice primemo urejene na občasno praznenje. Stalen problem onesnaženja predstavlja tudi farma bekonov v Klinji vasi. Po izdani ureditveni odločbi je izdelan program sanacije. Pri pregledu bencinskih servisov in skladišč goriv in maziv so bile ugotovljene nepravilnosti pri prečrpavanju, o čemer je bila izdana ureditvena odločba. V preteklem letu je občasno prihajalo do izlitja sirotke iz mlekarne v kanalizacijo, kar je vplivalo na delovanje čistilne naprave. VETERINARSKA INŠPEKCIJA Epizootiološka situacija Občina Kočevje je še vedno okužena s steklino. Število ugotovljenih primerov steklih živali je v letu 1985 močno upadlo, pojavil pa se je drugi val bolezni in to s področja Novega mesta, kjer je sedaj največji razmah stekline. Preventivna cepljenja psov in drugih živali so bila opravljena v primernem obsegu in predpisanih rokih. Zaskrbljujoče je bilo v preteklem letu povečano število primerov salmoneloze pri domačih in divjih živalih. Na družbenih obratih je bilo preventivne ukrepe skoraj nemogoče izvajati zaradi dotrajanosti in neurejenosti objektov za rejo živine. Po več letih je bila diagnosticirana bruceloza pri ovcah. Žarišče še ni dokončlno sanirano. Še iz leta 1984 ugotovljena okužba družbenih goved z IBR-1PV je prisotna v obratih KG Kočevje. Izločanje okuženih živali gre postopoma. Permanentno je prisotna tudi trichophytia goved. Kužne bolezni čebel, zlasti varoosis in nosemosis, sta bili močneje izraženi, ker je bila zima 84/85 huda in dolga. Povečano število primerov svinjske rdečice je bilo pogojeno z večjim številom živali v pitanju pri zasebnikih. Pri pregledu govedi na tuberkulozo ni bil ugotovljen noben primer okužbe. V letu 1985 sta bili iz drugih republik vneseni svinjska kuga in trihi-neloza. Veterinarska služba in inšpekcija sat izvedli vse potrebne ukrepe, da se bolezni ne bi pojavili tudi v naši občini. Ostala pa je nerešena oskrba zasebnikov s prašiči za rejo. kar morata urediti izvršni svet občine in kmetijska kooperacija. Vnetja vimen pri govedih (mastitis) so bila prisotna v nekoliko manjšem številu kot preteklega leta. Ugotovljeno pa je, da vse več proizvajalcev mleka dodaja mleku vodo. Ker ukrepi same mlekarne niso bili uspešni, bo veterinarska inšpekcija temu pojavu posvetila več pozornosti v tekočem letu. Veterinarska inšpekcija je opravila 17 pregledov pri pojavu živalskih kužnih bolezni. Pri inšpekcijskih pregledih trgovin, gostišč in mesnic (91 pregledov) ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti ali kaznivih dejanj. Manjše pomanjkljivosti so bile vzrok malomarnosti osebja ali pa štednja na nepravem mestu. Pokvarjenih živil živalskega porekla v prometu ni bilo, manjše količine s pretečenim rokom uporabnosti pa so najdene v podeželskih trgovinah. Tudi veterinarska inšpekcija si prizadeva, da bi čimprej premestili Kotovo zbiralnico kož iz sedanjih prostorov na periferijo. Pri tem sodeluje več organov in vse kaže, da bo letos Koto končno začel z gradnjo novih prostorov. Komisija v sestavi veterinarske, sanitarne in vodnogospodarske inšpekcije je opravila pregled objektov za rejo goveje živine, last KG Kočevje. Ugotovitve so bile dokaj neugodne, saj je veliko hlevov dotrajanih. Zlasti so velik ekološki problem neurejena gnojišča ter prosto odtekanje odpadnih vod — gnojnice v podzemne vode. Pristojne inšpekcije bodo morale vztrajati, da se ta vir onesnaževanja podtalnice čimbolj zmanjša. Pri nadzoru dela veterinarske postaje je bilo ugotovljeno, da so bile vse preventivne akcije predpisane v občinski odredbi izvršene dobro in v roku. Več poudarka pa bo morala veterinarska služba posvetiti izobraževanju živinorejcev. Skoraj vsako leto se povečuje obseg administrativnih opravil, ki jih mora izvrševati veterinarski inšpektor. Samo raznih poročil je bilo sestavljenih v preteklem letu 98. Poleg tega je sodelovala pri 18 lokacijskih ogledih. TRŽNA INŠPEKCIJA Nadzor na področju tržne inšpekcije je bil v preteklem letu zmanjšan zaradi objektivnih okoliščin (6-mesečna odsotnost enega delavca). Tržna inšpekcija je opravila 7 pregledov na področju industrije, 56 na področju trgovine, 24 na področju gostinstva in 18 s področja obrti, izdala pa je 8 ureditvenih odločb in mandatno kaznovala v znesku 4.000 din. Pri nadzoru trgovin je bil dan poudarek na trgovinah z živili, kjer se ugotavlja normalna preskrba. Pojavljale so se v glavnem manjše pomanjkljivosti kot posledica nevestnega dela. Kljub zaostrenim razmeram se zmanjšuje število pritožb in urgenc občanov. Določeno problematiko s področja preskrbe se je dokaj uspešno reševalo v sodelovanju s potrošnikškim svetom pri KS Kočevje. Po obveznih navodilih republiškega tržnega inšpektorata so bile izvedene akcije glede oblikovanja cen oz. vračanja cen na začetku leta ter organizacija in kontrola popisa zalog pri spremembah cen oz. prometnega davka. Na področju gostinstva se je vršila kontrola na vrsto in obseg dejavnosti, izpolnjevanja tehničnih pogojev, kakovosti in cen storitev. V gostinskih obratih se ugotavlja pomanjkljiva in slaba oprema in to, da ni večjega ineteresa za izboljšanje kakovosti gostinskih storitev. V skupni akciji s PM se je kontroliral poslovni čas. Kršitve so ugotovljene le pri posameznih gostincih, za katere je bil podan predlog sodniku za prekrške. Na področju zasebne obrti je bil dan poudarek na kontroli redne dejavnosti (obseg dejavnosti, firma, delovni čas, kooperacijske pogodbe, izdani računi, nabava materiala). Pri izdanih računih se pogosto ugotavlja, da so le-ti premalo specificirani, zaradi česar je bilo tudi največ pritožb oziroma urgenc strank. Ugotavlja se, da ima tržna inšpekcija čedalje več preventivnega dela (pojasnjevanja predpisov, pomoč občanom), kar je gotovo odraz poplavi novih predpisov in bolj življenjsko gledanje na izvajanje le-teh. NAČELNIK ODDELKA ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE JERBIČ Tatjana Predlagatelj: Izvršni svet ESA-341 PREDLOG Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65,70/70 in 7/72 in 195. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti na seji dne......sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje 1. člen V odloku o komunalnih takstah v občini Kočevje (objavljen v SDL št. 7/72 in Uradnem listu SRS, št. 11/82 in 1/84) se prvi odstavek tarifne številke 3 spremeni tako, da se glasi: — Za začasno bivanje turistov in potnikov v gostilnah, prenočiščih in zasebnih turističnih sobah se v občini Kočevje plačuje turistično takso v znesku: — za domače goste 70 din po osebi na dan — za tuje goste 110 din po osebi na dan. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Številka: 423-5/72-3/1 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Obrazložitev: Odlok o spremembi odloka o komunalnih takstah se sprejema vedno v prvem tromesečju tekočega leta za naslednje leto. Za leto 1986 velja taksa za domače goste 30,00 din, za tuje pa 60,00 din. Ta sredstva se zbirajo za delovanje turističnih društev, del pa tudi za sofinanciranje nalog s področja splošnih turističlnih storitev na ravni republike za celotno območje Slovenije (10% od zbranih sredstev). februar, 1986 Oddelek za gospodarstvo PREDLAGATELJ: Izvršni svet ESA-344 PREDLOG Na podlagi 196.člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/ 79 in 2/82) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26/ 83) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela naslednji ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje 1. člen V odloku o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 22/ 82) se 4. člen odloka spremeni tako, da se glasi: za izvedbo predhodno navedenih razvojnih ciljev se v občini Kočevje uvede poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti. Plačuje se po stopnji 0,70%. Plačuje in obračuna se, kot je določeno z zakonom o obračunavnju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SR Slovenije. Številka: 320-5/82-3/1 Datum: PREDSEDNIK: Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Obrazložitev: Po odloku o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje je bila prispevna stopnja 0,40% iz BOD. V letu 1984 se je odlok spremenil tako, da je bila prispevna stopnja 0,60% iz BOD. V letu 1985 se je iz tega naslova zbralo 39,444.571,50 din sredstev, ki so bila porabljena za namene, določene v DD: premija za povečanje staleža živine, premija za mleko, premija za pitanje telet, za sofinanciranje pospeševalne službe in pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih - dodatne premije za proizvodnjo mleka in urejanje pašnikov. Predlagatelj: ESA — 340 Izvršni svet PREDLOG Skupščina občine Kočevje je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 13/ 74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 28/83) ter 87. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje 1. člen S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena m2 stanovanjske površine in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske površine na območju občine Kočevje in služi za vrednotenje razlaščenih stavbnih zemljišč za leto 1986. 2. člen Za stavbno zemljišče na območju občine Kočevje se štejejo naslednja zemljišča: — za ožji gradbeni okoliš mesta Kočevje s primestnimi naselji, to je območje, ki ga ureja urbanistični nasčrt, ter območja, določena z zazidalnimi načrti kot izkazuje prostorski del družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986—1990; — vsi drugi kraji občine Kočevje, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih predpisih stavbna zemljišča. 3. člen Povprečna gradbena cena za m2 in odstotek od povprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno zemljišče: a) povprečna gradbena cena m2 stanovanjske površine znaša 98.433,00 din, b) odstotek od povprečne gradbene cene znaša: — ožji gradbeni okoliš 0,8% odškodnina za m2 787,00 din — za druge kraje 0,6% odškodnina za m2 590,00 din 4. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja za zemljišča v občini Kočevje znašajo 20% od vrednosti povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine. Ko so izpolnjeni zahtevki, ki jih določa DD, se višek sredstev lahko nameni za potrebe, ki so specifične za posamezno občino, pa niso zagotovljena sredstva iz drugih virov. V ljubljanski regiji so za leto 1986 občine povečale ta prispevek (najmanj , kar je dogovorjeno). Stopnja znaša 0,70% od BOD. V primeru, dane bisprejeli te stopnje, ne bomo dobili sredstev iz naslova združevanja za potrebe intervencij v kmetijski proizvodnji hrane. SKLAD ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE Jože ANDOUŠEK, ing. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 14/85). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 35-2779-3/1 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Obrazložitev: Vsako leto se v prvem tromesečju določi z odlokom o povprečni gradbeni ceni stanovanja in stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje: a) povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine, ki je določena na osnovi stroškov za izgradnjo m2 stanovanjske površine v preteklem letu v občini ali na osnovi podražitev v gradbeništvu, če v občini Kočevje ni bilo zgrajenih stanovanj. Po podatkih SSS občine Kočevje je vrednost stanovanjske površine m2 v letu 1985 naslednja: - mesto Kočevje 123.383,00 din — v drugih naseljih 73.483,00 din povprečna cena m2 98.433,00 din b) Najnižji možni odstotek od povprečne gradbene cene po zakonu znaša 0,6%. Zato predlagamo, da se ta odstotek določi za ceno m2 v drugih krajih občine Kočevje, za ožji gradbeni okoliš mesta Kočevje s primestnimi naselji pa 0,7%. Na osnovi tega se izračunava odškodnina za razlaščena stavbna zemljišča. Cena zemljišča v letu 1985 je znašala 245,30 din, stanovanjske površine pa 40.890,00 din. V letu 1986 pa znaša: a) za ostale kraje 590,00 din b) ožji gradbeni okoliš 787,00 din. c) Povprečni stroški komunalnega urejanja za zemljišča v občini Kočevje pa se določijo v vrednosti 20% od povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine. Februar, 1986 Oddelek za gospodarstvo Predlagatelj: ESA — 339 Izvršni svet OSNUTEK Skupščina občine Kočevje je na podlagi 51, 62, 79 in 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84), 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27-1222/85) in 187. člena statuta občine Kočevje. ODLOK o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov, drugih objktov in naprav ter del, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila 1. člen Za objekte oziroma posege v prostor, pomožne objekte, druge objekte in naprave ter dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje. temveč le pridobljeno lokacijsko potrdilo, se štejejo: — tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, tako da se omogoča njihova normalna uporaba, da se ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in se z deli tudi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave: — začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, če ti objekti in naprave z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in da je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje; — drvarnice, čebelnjaki, vrtne ute, sadne kleti in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjske hiše ali kmetijskega gospodarstva — vse le do površine 30 m2; — rastlinjaki, manjši objekti za rejo malih živali, shrambe za vrtno orodje, leseni kozolci, kašče, lope za shrambo krme, stelje, shrambe poljščin in orodja, montažni silosi, začasna zavetišča za živino in podobno, ki služijo osnovni dejavnosti kmetijskih gospodarstev ali potrebam posameznih občanov — vse le do 30 m2: — tople grede in zaprti cvetličnjaki do 30 m2 površine; — postavitev medposestnih ograj do višine največ 1,00 m; — oporni ih podporni zidovi do višine 1,00 m. ki niso ob javnih površinah; — nadstrešnice na avtobusnih postajališčih (zavetišča); — postavitev turističnih opozorilnih tabel, panojev in reklam; — spominska obeležja in skulpture, ki ne zahtevajo dodatne ureditve okolja s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine; — manjša popravila obstoječih gozdnih, krajevnih in lokalnih cest ter objektov na njih; — graditev gnojišč in greznic in ponikovalnic pri že obstoječih objektih po poprejšnjem soglasju sanitarne inšpekcije; — dozidava in povečava dimnikov pri obstoječih stanovanjskih hišah; — grtaditev hišnih kanalizacijskih, vodovodnih in električnih naprav; — postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije. 2. člen Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena morajo biti v skladu z namensko rabo zemljišč v planskih aktih ter v skladu z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarnovarnostnimi, vodnogospodarskimi, obrambno-zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine. Objekti oziroma posegi v prostor ne smejo biti v nasprotju z rešitvami v prostorsko izvedbenih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakonski interesi drugih oseb. 3. člen Za pomožne objekte, druge objekte in naprave ter za adaptacije iz 1. člena tega odloka se izdajajo urbanističnega potrdila v skladu z določili 3. 4. 5. in 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ali kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85). 4. člen Priglasitev po tem odloku je obvezna za celotno območje občine Kočevje. Investitor, ki namerava postaviti ali izgraditi objekte po 1. členu tega odloka mora le-to priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urejanju prostora na podlagi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84). 5. člen Vlogi za priglasitev je potrebno predložiti: — opis nameravane graditve in zemljiščav na katerem naj bi objekt stal, — kopijo katastrskega načrta z vrisom lokacije objekta, - — dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal, — če gre za začasni objekt pa tudi datum, do katerega naj objekt stal, — v posameznih primerih je potrebno soglasje sosedov - mejašev ter pristojnih organov in organizacij. 6. člen Na podlagi pisnega zahtevka iz prejšnjega člena mora občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, v roku 30 dni izdati urbanistično potrdilo ali odločbo o zavrnitvi zahtevka. Investitor ne sme začeti priglašenih del brez potrdila iz prejšnjega odstavka. Potrdilo izgubi svojo veljavnost, če investitor ne začne priglašenih del v roku enega leta po prejemu potrdila. 7. člen Kazenske določbe se smiselno uporabljajo iz 79. in 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. 8. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija občine Kočevje. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Števila: 351-20/85-3/1 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Obrazložitev: V občini Kočevje je bil do sedaj v veljavi odlok o urbanističnem redu v občini Kočevje (Skupščinski Dolenjski list št. 19/68), ki je v svojem 10. členu določal, za katere pomožne objekte za px>trebe posameznega občana in njegove družine ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ki je temeljil na 9. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67). S sprejetjem novega zakona o urejanju naselij in drugih p>osegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84), s katerim je zakon o urbanističnem planiranju prenehal veljati, pa v svojem 51. členu določa, da občinska skupščina lahko predpiše, za katere bojekte ni po-trebno lokacijsko dovoljenje ter določi tudi vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje teh objektov. Zato je oddelek za gospodarstvo pripravil osnutek odloka, kateri naj se obravnava in na katerega so možne dopolnitve ali tudi even-tuelne spremembe odloka. Februar, 1986 Oddelek za gospodarstvo. ESA - 369 POROČILA O DELU DRUŽBENIH SVETOV IN KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA SO KOČEVJE 1. POROČILO O DELU DRUŽBENEGA SVETA ZA KADROVSKA VPRAŠANJA Družbeni svet za kadrovska vprašanja je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi tega sveta. Odlok je bil sprejet 10. 10. 1984 na seji vseh zborov občinske skupščine. Z delom je pričel 17. 5. 1985, ko je imel prvo sejo. Do sedaj je zasedal trikrat. Izvolil je predsednika, sprejel poslovnik o delu in program dela. Problematika, s katero se ukvarja je zelo težka. To so nam pokazale že prve analize stanja na kadrovskem področju. Pri izdelavi končnih predlogov in usmeritev smo se oprli na: — pregled zaposlenega kadra z višjo in visoko izobrazbo, — pregled individualnih poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi po stopnji in smeri strokovne izobrazbe, starosti, številu let delovnih izkušenj, - poročilo o štipendiranju in štipendijski politiki v naši občini, ki ga je izdelala Skupnost za zaposlovanje, - analizo stanja strokovnega kadra, ki jo je izdelala Komisija za spremljanje uresničevanja DD o kadrovski politiki. Na osnovi omenjenega smo na zadnji seji 23. 1. 1986 sprejeli naslednje usmeritve, ki jih v tem poročilu v celoti izpostavljamo. 1. Mladim in sposobnim zaposlenim delavcem moramo omogočiti razporeditev na zahtevna dela in naloge ne glede na formalno pridobljeno šolsko izobrazbo. 2. Perspektivnim kadrom moramo omogočiti redni študij iz dela ali ob delu. 3. Štipendirati bi morali več kot je potrebno za nadomestne potrebe (upkojitev, fluktuacija). 4. Kjer so pogoji za razvoj organizacije združenega dela in še ni formalnega razvojnega oddelka, je nujno te oddelke ustnoviti in zaposlovati ustrezen strokovni kader, kjer pa so taki oddelki že organizirani, jih je potrebno strokovno okrepiti. V sorodnih delovnih organizacijah pa je potrebno predvideti skupen razvoj na občinskem nivoju. 5. Poseben poudarek je potrebno dati razvoju informatike s pomočjo računalnika in štipendirati za to področje ustrezen kader. 6. Ugotoviti je potrebno, ali se v tistih OZD, kjer se bodo volilni in vodstveni delavci v tem srednjeročnem obdobju upokojili, usposablja kader, ki bo prevzel te funkcije. Če se ne predvideva, je potrebno storiti vse, da se bo ta kader usposobil. 7. Pri imenovanju IPO in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je potrebno dosledno izvajati določila 64. in 65. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike, kjer so podrobno izdelana merila za ocenjevanje dela teh delavcev. 8. Proučiti je potrebno primernost razpisnih pogojev, določenih v statutih OZD za direktorje in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornosti. 9. Družbeni svet planira akcijo v zvezi s povečanjem sredstev, namenjenih za občinska kadrovska stanovanja pri SSS in dopolnitvi pravilnika o dodelitvi kadrovskih stanovanj. 10. Delovnim organizacijam, kjer primanjkuje strokovnega kadra, priporočamo, da zagotovijo ustrezne OD za tak kader, predvsem na področju razvoja. 11. Komisiji za spremljanje DD o izvajanju kadrovske politike v občini Kočevje priporočamo, da opozori OZD na pomanjkljivosti pri kadrovanju. Družbeni svet za kadrovska vprašanja je soglasno sprejel odločitev, da se stvari na kadrovskem področju morajo začeti spreminjati. Vse pristojne organe, ki so odgovorni za izvajanje kadrovske politike, tako v OZD kot v družbenopolitični skupnosti, poziva da z vso odgovornostjo pristopijo k doslednemu izvajanju nalog, za katere so zadolženi na tem področju. Sedanji gospodarski trenutek je tako zahteven in težak, da bomo lahko zagotavljali razvoj in s tem napredek v naši občini le s sposobnim strokovnim kadrom. Predsednik družbenega sveta za kadrovska vprašanja Anica KOSTEN II. POROČILO O DELU DRUŽBENEGA SVETA ZA DRUŽBENO-EKONOMSKI RAZVOJ PRI SO KOČEVJE Družbeni svet za družbeno-ekonomski razvoj občine Kočevje se je v obdobju od leta 1983 do 1986 sestal samo enkrat. Na tem sestanku smo se dogovorili o nadaljnjem delu družbenega sveta. Družbeni svet je bil sklican še dvakrat, vendar ni bilo udeležbe, tako da je bil prisoten samo predsednik družbenega sveta, na podlagi udeležbe članov sveta, prav tako pa tudi nezainteresiranosti občinskih upravnih organov, pa kasneje niti ni bilo poskušano ponovno sklicati družbeni svet. Poudariti moram, da so člani družbenega sveta predstavniki vseh DPO in OGZ, kar vse kaže na nezainteresiranost teh organov opravljanje nalog družbenega sveta. Naloge družbenega sveta so presoja pred obravnavo vseh pomembnejših gradiv, katera se obravnavajo na občinski skupščini. Iz tega sledi, da bi morala občinska skupščina pridobiti mnenje družbenega sveta o pomembnejših gradivih. Obstajanje družbenega sveta zgolj zaradi tega, ker že mora obstajati, je nesprejemljivo, kakor je tudi nesprejemljiva nezainteresiranost upravnih organov SO Kočevje in vseh organov, ki delegirajo člane v ta družbeni svet. Predsednik družbenega sveta Brane MERHAR IM. POROČILO O DELU KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA V OBDOBJU 1982-1986 Komisija za odlikovanja in priznanja občinske skupščine Kočevje je v iztekajočem mandatu imela štirinajst sej. V tem obdobju je bilo podeljenih 85 državnih odlikovanj ter 41 občinskih priznanj. Komisija je pri svojem delu upoštevala zakon o odlikovanju SFRJ, odlok o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje, prav tako pa tudi svoj poslovnik o delu, ki ga je sprejela konec leta - 1984. V okviru svojih nalog, kot so poročanje občinski skupščini, sodelovanje in usklajevanje dela in predlogov z republiško komisijo, sodelovanje z OZD, drugimi samoupravnimi skupnostmi, društvi in KS v zvezi z uresničevanjem politike odlikovanj, je komisija namenila posebno skrb oblikovanju svojega mnenja k posameznim predlogom, pri čemer je dosledno upoštevala delegatsko sestavo članov komisije. Posebej velja omeniti, da je bila komisija tudi predlagatelj spremembe občinskega odloka o podeljevanju priznanj in nagrad v občini Kočevje ter prav tako prispevala k večji učinkovitosti priznanj. Komisija nadalje ugotavlja, da bodo spremembe zakona o doli-kovanjih, ki so v teku in z njim v zvezi tudi sklepi o natančnejših merilih in postopkih pri predlagasnju in podeljevanju priznanj in odlikovanj, dovolj dober okvir za delo vseh komisij za odlikovanja, vendar pa ne bodo v celoti razrešeni vsi problemi. Zato predlagamo: 1. V vseh temeljnih sredinah je potrebno dejansko vgraditi odlikovanja in priznanja v kontinuirano kadrovsko politiko. 2. Odlikovanja in priznanja morajo še posebno ob vse manjših materialnih možnostih doseči dodatno motiviranost za dosego boljših rezultatov na vseh področjih dela. 3. Povečati je potrebno število predlogov za mlade delavce, strokovnjake, inovatorje in ostale, ki dosegajo izjemne rezultate v proizvodnji. 4. Prav tako je potrebno povečati število pobud za posameznike, ki so opravili posebna družbeno pomembna dela in dejanja ob velikem naporu, požrtvovanju ali veliki navamosti za zdravje in življenje. 5. Pri predlogih je treba dati poudarek vsebinski obrazložitvi na osnovi konkretnih dejanj. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA Andrej KLUN OBJAVA GRADIVA ZA 19. SEJO SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE. Objavljamo del gradiva za 19. sejo zbora Uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine SSS, ki bo v prvih dneh aprila 1986. Ostali del gradiva, ki je že v obravnavi v skupnih organih skupščine, bo dostavljen delegacijam po pošti. REALIZACIJA FINANČNIH PLANOV SREDSTEV STANOVANJSKE SKUPNOSTI ZA LETO 1985 TER PREDLOG FINANČNIH PLANOV ZA LETZO 1986 Realizacija finančnih planov sredstev stanovanjske skupnosti za leto 1985 ter predlog finančnih polanov za leto 1986 REALIZACIJA PRIHODKOV IN ODHODKOV ENOTE ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIM SKLADOM ZA LETO 1985 TER PLAN ZA LETO 1986 v tisočih din Index Zap. Vsebina Realizacija Plan Realizacija Plan št. 1984 1985 1985 1986 5:3 5:4 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 PRIHODKI: '29.956 56.884 59.413 108.914 198 104 191 183 1. Stanarine 28.448 52.800 54.950 90.292 193 104 171 164 2. Najemnine 1.242 3.850 4.108 18.273 331 107 474 444 3. Prispevki etažnih lastnikov 46 84 94 134 204 112 160 143 4. Obresti in drugi prihodki 220 150 261 251 119 174 167 % ODHODKI: 29.956 56.884 59.413 108.914 . 198 104 191 183 1. Amortizacija 18.667 36.006 35.901 52.000 192 100 144 145 2. Funkcionalni stroški 3.749 7.000 5.288 15.212 141 76 217 288 3. Civilna zaščita 276 386 554 734 201 144 190 132 4. Upravljanje 2.937 6.562 6.562 11.695 223 100 178 178 5. Vzdrževanje v skupnosti stanovalcev 4.327 4.930 7.411 15.194 171 150 308 205 6. Vzajemnostno vzdrževanje v SRS - 2.000 3.697 14.079 185 704 381 Kočevje, 18. 2. 1986 REALIZACIJA PRIHODKOV IN ODHODKOV SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA LETO 1985 TER PLAN SREDSTEV ZA LETO 1986 v tisočih din Index Zap. Vsebina Realizacija Plan Realizacija Plan št. 1984 1985 1985 1986 5:3 5:4 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 -8 9 10 PRIHODKI: 101.505 120.895 164.243 200.297 162 136 166 122 1. Redni pritok po samoupravnem sporazumu 55.723 72.440 105.986 136.704 190 146 189 129 2. Redni pritok za kadrovska stanovanja 5.238 6.809 11.477 27.520 219 169 404 240 3. Ostali prihodki 14.560 5.000 10.134 8.000 70 203 160 79 4. Sredstva na žiro računu prenešena iz prejšnjih let 25.984 36.646 36.646 28.073 141 100 77 77 ODHODKI: 64.859 120.895 136.170 200.297 210 113 166 147 1. Subvencija in nadomestila stanarin in selitveni stroški 792 2.000 2.073 3.000 262 104 150 145 2. Anuiteta kreditov 4.422 5.000 4.016 5.000 91 80 100 125 3. Provizija SDK in LB 398 450 308 1.000 77 68 222 325 4. Delovanje strokovnih služb 3.330 8.033 8.033 18.853 241 100 235 235 5. Prispevek za sklade LB 746 800 1.249 1.200 167 156 150 % 6. Krediti delavcem zaposlenim pri obrtnikih in kmetje kooperanti 800 1.000 - 1.500 - - 150 7. Nakup kadrovskih stanovanj 10.163 8.000 - 27.520 - - 344 8. Sredst\a za investicije 40.835 87.612 112.834 132.244 276 129 151 117 9. Ostali odhodki 3.373 8.000 7.657 10.000 227 96 125 131 10. Ostanek sredstev na žiro računu 36.646 - 28.073 - 77 — - - Kočevje, 18. 2. 1986 FINANČNO POROČILO SREDSTEV ZA LETO 1985 TER PLAN SREDSTEV ZA LETO 1986 v tisočih din Vsebina Realizacija 1984 Plan 1985 Realizacija 1985 Plan 1986 Index Zap. št. 5:3 5:4 6:4 6:5 i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 I. SREDSTVA: 63.312 91.594 120.504 171.309 190 132 187 142 i. Neporabljena sredstva iz prejšnjih let 13.475 30.090 30.090 22.404 223 100 7 \ 74 2. Združena sredstva po samoupravnem sporazumu 34.787 43.216 69.011 82.000 198 160 190 119 3. Združena sredstva vzajemnosti za kadrovska stanovanja 4.348 5.348 8.625 12.000 198 161 224 139 4. Odplačila posojil 10.702 12.940 12.778 15.000 119 99 116 117 5. Vrnjeni krediti od solidarnosti - - 39.905 •- - - — II NALOŽBE: 33.222 91.594 98.100 171.309 295 107 187 175 1. Posojila za nakup kadrovskih stanovanj 8.000 22.000 275 _ 2. Posojila za graditev in nakup od tega: a) delovnim organizacijam 10.101 25.232 52.309 207 b) občanom 9.651 27.232 29.497 45.000 306 106 161 153 3. Posojila za adaptacije od tega: a) delovnim organizacijam 9.437 6.943 16.000 74 170 230 b) občanom 5.170 8.007 8.755 16.000 153 109 200 183 4. SSS prenova fasad in velika popravila 5.000 8.000 8.000 10.000 160 100 125 125 5. Posojila za graditev na podeželju 2.760 5.000 5.000 10.000 181 100 200 200 6. Začasna posojila - - 39.905 - - - - - 7. Ostanek sredstev 30.090 — 22.404 — 74 — Kočevje, 18. 2. 1986 UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV VZAJEMNOSTI PRI GRADNJI STANOVANJ V OBDOBJU 1981 - 1985 REALIZACIJA ZA LETO 1985 TER PLANI ZA LETO 1986 v tisočih din Vsebina Realizacija 1984 Plan 1985 Realizacija 1985 Plan 1986 Index Zap. št. 5:3 5:4 6:4 6:5 i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 PRIHODKI: 10.988 13.899 23.314 23.937 212 168 172 103 i. Obresti za dana posojila 7.117 9.100 8.864 9.300 125 97 102 105 2. Obresti od začasno prostih sredstev 3.871 3.000 12.651 5.000 327 422 167 40 3. Prenešena sredstva iz prejšnjega leta - 1.799 1.799 9.637 - 100 536 536 ODHODKI: 9.189 12.030 13.677 23.937 149 114 199 175 1. Obresti na združena sredstva 3.479 3.517 4.533 7.030 130 129 200 155 2. Nadomestila za opravljanje storitev v bankah 2.274 3.240 4.521 8.907 199 140 275 197 3. Nadomestila za opravljanje storitev v SSS Kočevje 3.436 5.273 4.623 8.000 135 88 152 173 4. Ostanek sredstev 1.799 1.869 9.637 — 536 516 Kočevje, 20. 2. 1986 REALIZACIJA PLANA SREDSTEV STROKOVNIH SLUŽB ZA LETO 1985 PO VIRIH SREDSTEV v tisočih din Zap. št. Vsebina Plan sredstev iz svobodne menjave dela Plan sredstev iz pogodbenih del Realizacija sred. iz svob. menjave Realizacija sredstev pogodb, del Skupni plan 1985 Skupna realizacija 1985 1 2 3 4 5 6 7 . 8 PRIHODKI: 19.877 4.032 19.227 5.658 23.909 24.885 1. Od sredstev gospodarjenja 6.562 - 6.562 - 6.562 6.562 2. Od sredstev vzajemnosti 5.273 - 4.623 - 5.273 4.623 3. 4. Od sredstev solidarnosti Prihodki po pogodbah 8.033 8.033 8.033 8.033 — od investitorstva SSS - od inkasa za druge uporabnike družbenih 3.902 5.523 3.902 5.523 sredstev - 130 - 135 130 135 5. Drugi prihodki ODHODKI: 9 9 9 9 1. Poraba sredstev in amortizacija 6.691 536 5.157 777 7.227 5.934 2. Ustvarjeni dohodek 13.186 3.496 14.070 4.881 16.682 18.951 3. Obveznosti iz dohodka 2.428 575 2.314 803 3.003 3.117 4. Čisti dohodek 10.758 2.921 11.756 4.078 13.679 15.834 — za osebne dohodke 10.326 2.419 11.104 3.370 12.745 14.474 - za SP stanovanjski del 343 93 425 130 436 555 — za SP splošni del 44 399 192 565 443 757 - za ostale prispevke iz ČD 45 10 35 13 55 48 Kočevje, 18. 2. 1986 REALIZACIJA PRIHODKOV IN ODHODKOV SREDSTEV STROKOVNIH SLUŽB ZA LETO 1985 TER PLAN ZA LETO 1986 v tisočih din Index Zap. št. Vsebina Realizacija 1984 Plan 1985 Realizacija 1985 Plan 1986 5:3 5:4 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 PRIHODKI: 12.908 23.909 24.885 38.708 193 104 162 156 1. Od enote za gospodarjenje 2.937 6.562 6.562 11.695 223 100 178 178 2. Od sredstev solidarnosti 3.436 5.273 4.623 8.000 135 88 152 173 3. Od sredstev solidarnosti 3.330 8.033 8.033 18.853 241 100. 235 235 4. Delo po pogodbah — SSS za inverstitorstvo _ 3.083 3.902 5.523 - 179 142 — - - ostali uporabniki družbenih sredstev za inkaso 122 130 135 160 111 104 123 119 5. Drugi prihodki - 9 9 100 ODHODKI: 1. Poraba sredstev in amortizacija 3.174 7.227 5.934 12.216 187 82 169 206 2. Ustvarjeni dohodek 9.734 16.951 18.951 26.492 195 114 159 140 3. Obveznosti iz dohodka 1.446 3.003 3.117 4.768 216 104 159 153 4. Čisti dohodek 8.288 13.679 15.834 21.724 191 116 159 137 — za osebne dohodke 7.580 12.745 14.474 20.392 191 114 160 141 - za SP stanovanjski del 260 436 555 697 213 127 160 126 — za splošni del 423 443 757 553 171 171 125 73 — za finansiranje komunalnih naprav 25 55 48 82 192 87 149 171 Kočevje, 18. 2. 1986 Enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom je v letu 1985 realizirala plan s 104%. Z izredno uspešno izterjavo dolžnikov za stanarino in najemnino, je ostalo v neplačani realizaciji samo 632 tisoč din. 60% prihodkov je razporejeno na amortizacijo, obračunano 1% od revalorizirane nabavne vrednosti stanovanjsko poslovnega sklada. 11% prihodkov je razporejeno za pokrivanje stroškov upravljanje. To je manj kot bi obračunali po enotni metodologiji za določanje in evidentiranje stanarin po Uradnem listu SRS št. 25/81, kjer je določen normativ od obračunane stanarine v višini 15,85%. Zaradi izredno dobrih rezultatov enote za gospodarjenje, so v razporeditvi zvišana sredstva nasproti planiranim, za vzajemnostno vzdrževanje v okviru SSS in sredstva za neposredno vzdrževanje v skupnostih stanovalcev. Razporejena sredstva so porabljena v letu 1985 za vzdrževanje stanovanjsko poslovnega sklada. Ostanek sredstev amortizacije po stanju 31. 13. 1985 je samo 1.893 tisoč din, sredstva za vzajemnostno vzdrževanje v SSS so vsa porabljena, ostanek neporabljenih sredstvih v skupnosti stanovalcev je 3.844 tisoč din. Ti pokazatelji očitno govorijo, da smo se držali načela, da sredstva plasiramo v izboljšavo stanovanj in da ne ležijo neizkoriščena na žiro računih. Plan sredstev enote za gospodarjenje temelji na vrednosti stanovanjsko poslovnega sklada, ki se je po stanju 31. 12. 1985 revaloriziral z indeksom 208. Indeks revalorizacije izhaja iz vrednosti republiške točke za leto 1985 270,50 din v primerjavi z točko SSS občine Kočevje v letu 1985 130,22 din. Stanarina se je v planu povečala od 1. februarja za 43%. Najemnine so enake kot jih je vsebuje osnutek plana. V odhodkih je planirana amortizacija 30% od predpisanih stopenj po Zveznem zakonu o amortizaciji za stanovanjsko poslovni sklad. Take so tudi usmeritvi za leto 1986 od Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. Zaradi znižane stopnje amortizacije so se sredstva za vzdrževanje v skupnostih stanovalcev in sredstva za vzdrževanje v skupnostih stanovalcev in sredstva za vzdrževanje v okviru SSS vidno zvišala. S to razporeditvijo bodo skupnosti stanovalcev imele več sredstev za svoje namene. Sredstva namenjena za upravljanje so ostala enaka kot v osnutku plana. V predlogu plana so tudi funkcionalni stroški zelo povečani, ker temeljijo na vrednosti stanovanjsko poslovnega sklada, ki se je z revalorizacijo močno povečala (Zavarovalne premije). Sredstva solidarnosti so se v letu 1985 združevala po 13. členu samoupravnega sporazuma v višini 1,80% od bruto osebnih dohodkov za financiranje gradnje solidarnostnih stanovanj. Po 14. členu pa 0,20% od bruto osebnih dohodkov za financiranje gradnje kadrovskih stanovanj. V prihodkih so sredstva prenešena iz prejšnjega leta v višini 36.646 tisoč din (22% od skupnih prihodkov). V ostalih prihodkih so nakazila stanovanjskih prispevkov od Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za delavce, ki se vozijo v službo v Ljubljano, obresti kreditov danih iz sredstev solidarnosti in vrnjena sredstva od soinvestitorjev, začasno založena za gradnjo stanovanj ob cesti Heroja Marinclja. V odhodkih so sredstva porabljena za investicije v višini 113.834 tisoč din ali 83% vseh porabljenih sredstev. Porabila so se za odkup stavbe Doma Dušana Remiha in dokumentacijo za adaptacijo stavbe, doplačilo zgrajenih stanovanj v stanovanjskem stolpiču S-5, kot začasno vložena sredstva v dom za starejše občane in avans za nakup stanovanj v nizu »A« ob cesti Heroja Marinclja. V decembru 1985 je bila podpisana gradbena pogodba s SGP Zidarjem, Kočevje za gradnjo bloka niz »A« ob cesti Heroja Marinclja. Pred začetkom gradnje je investitor dal izvajalcu av ans v višini 74.504 tisoč din. Samoupravna stanovanjska skupnost je kot investitor nakazala avans izvajalcu iz sredstev solidarnosti, ker soinvestitorji niso do podpisa pogodbe nakazali svojega deleža sredstev za kupljena stanovanja. Sredstva bodo vrnjena solidarnosti po poravnavi obveznosti soinvestitorjev v letu 1986. V začetku leta 1986 so bila vrnjena tudi sredstva začasno plasirana v dom starejših občanov. V ostalih odhodkih so sredstva združena za mladinske brigade in študentske domove, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu in se preodkazujejo na Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, predodkazana sredstva stanovanjskega prispevka po samoupravnem sporazumu stanovanjskih skupnosti Ribnica za delavce, ki se vozijo v službo v Kočevje, nagrade predsednikov skupnih organov in ostali drobni izdatki. Ostanek neporabljenih sredstev po zaključnem računu je 28.073 tisoč din. Na žiro računu sredstev solidarnosti po zaključnem računu imamo 7.000 tisoč din tujih sredstev. To so sredstva od razlike med kativnimi in pasivnimi obrestmni, katere Ljubljanska banka nakazuje na sredstva solidarnosti za financiranjestrokovnih služb po odobrenem planu. Realizirali smo sklep Skupščine SSS o začasnem depozitu sredstev solidarnosti v interni banki ZKGP. Nakazali smo 30.000 tisoč din, oziroma vsa razpoložljiva sredstva, da bi sodelovali v akciji pomoči pri likvidnosti kmetijstva občine Kočevje. Osnutek finančnega plana saredstev solidarnosti temelji na predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS za obdobje 1986/1990. Sredstva po rednem pritoku se bodo združevala v višini 1,60% od bruto osebnih dohodkov, oziroma 0,20% manj kot v prethodnem petletnem obdobju, s tem da se povečajo sredstva za gradnjo kadrovskih stanovanj od 0,20 na 0,40%. V letu 1986 planiramo nakup treh kadrovskih stanovanj in 12 solidarnostnih v nizu blokov ob cesti Heroja Marinclja, nakup treh garsonjer v adaptirani stavbi Doma Dušana Remiha in gradnjo dveh hišic za romske družine. V letu 1986 se bodo strokovne službe financirale samo iz rednih prihodkov v svobodni menjavi dela. Skupščina SSS je sprejela na Zboru uporabnikov 14. januarja in Zboru izvajalcev 20. januarja 1986 sklep, da se investitorstvo vklopi v redno dejavnost. Prihod-niki se bodo vodili v ostalih prihodkih sredstev solidarnosti, odhodki pa v odhodki za delovanje strokovnih služb. Predlog finančnega plana je kot osnutek sprejet z nekaterimi spremembami, ki so nastale po zaključnem računu za leto 1985, kot ostanek sredstev in njegova razporeditev v porabi za leto 1986. Sredstva vzajemnosti so realizirala prihodke v višini 120.504 tisoč din. V skupnih prihodkih je 25% prenešenih sredstev iz prejšnjega leta. Porabljena so posojila občanom za graditev in nakup ter adaptacijo stanovanj. Posojila delovnim organizacijam za graditev in nakup se niso črpala v letu 1985 zaradi zakasnele gradnje blokov ob cesti Heroja Marinclja. V naložbah so začasna posojila SIS-u za komunalo in cestno dejavnost v višini 15.528 din za komunalno opremljanje zemljišča. Sredstva bodo vrnjena iz sredstev solidarnosti v letu 1986, ker je solidarnost družbeni investitor stanovanjske gradnje in ob podpisu pogodbe ni bilo dovolj razpoložljivih sredstev na žiro računu solidarnosti. Zato je posojilo obveznost solidarnostnih sredstev, ki bodo vrnjena pri prodaji stanovanj soinvestitorjem. Iz vzajem-nostnih sredstev je dan tudi kratkoročni kredit SGP Zidarju v višini 24.377 tisoč din za graditev toplovoda od odcepa III. do stolpiča in od bloka »A« ter doma Dušana Remiha in toplovodne postaje v stolpiču. Sredstva vzajemnosti bodo dobila vračilo od solidarnostnih sredstev v prvem polletju 1986. Ker je solidarnost družbeni investitor, so začasno založena sredstva, ki bodo vrnjena v teku izgradnje posameznega objekta. Sredstva vzajemnosti se po temeljih plana SSS za obdobje 1986/90 zmanjšajo od 1,20% na 1,15%, za razliko se povečajo prispevne stopnje za kadrovska stanovanja od 0,15% na 0,20%. V naložbah so sredstva namenjena za posojila delovnim organizacijam za nakup stanovanj v nizu blokov S-6, 7, 8 in za stanovanja v adaptirani stavbi Dušana Remiha. Posojila za adaptacije delovnim orgnizacijam so namenjena za toplotno izboljšavo in izolacijo stanovanj. Enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom do odobrena sredstva v višini 10.000 tisoč din porabila za velika in najnujnejša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj. Razlika sredstev med aktivnimi in pasivnimi obrestmi pri sredstvih vzajemnosti bo v letu 1986 znatno nižja. Planiramo, da se bo začela gradnja niza blokov S-6, 7, 8 ob cesti Heroja Marinclja v začetku leta 1986 in da bomo sredstva vzaj-menosti razporedili po podpisu pogodbe z izvajalcvem del. Tako bodo obresti od začasno prostih sredstev zelo nizke. Strokovne službe so realizirale rebalansirani plan za leto 1985 s 104%. Večja so odstopanja pri prihodkih pri delih po pogodbah za investitorstvo usmerjene stanovanjske gradnje. Realizirani so samo prihodki, za katere so izvršena dela. Ker smo realizirali višji prihodek iz pogodbenih del in ker so materialni stroški v novembru in decembru bili manjši od planiranih, smo črpali manj sredstev vzajemnosti za 650 tisoč kot je bilo odobrenih po planu. Osebni dohodki po družbenem dogovoru so se gibali z rastjo 75% na leto 1984 in so realizirani s poračunom za leto 1984 z 11.104 tisoč din. Od pogodbenih del in inakasa za druge uporabnike družbenih sredstev, v znesku 5.658 tisoč so realizirani osebni dohodki v višini 3.370 tisoč din. Za leto 1986 je sprejet sklep, da se osebni dohodki uskladijo z gibanjem osebnih dohodkov na panožni ravni samoupravnega sporazuma za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Slovenije. Predlog plana za leto 1986 je enak osnutku plana sprejetemu na skupščini SSS - Zboru uporabnikov 14. januarja in Zboru izvajalcev 20. januarja 1986. V Kočevju, 20. 2. 1986 Strokovne službe SSS POROČILO o večjih opravljenih delih na vzdrževanju, obnovah in revitalizaciji stanovanjsko poslovnega fonda v družbeni lastnini v občini Kočevje za leto 1985 STAVBA IN VRSTA POPRAVIL STROŠEK Trg zbora odposlancev 1 — Obnova ravne strešne kritine 4,304.105,50 — Popravilo odtokov pri TRSTENJAK IN ROMIH 32.814,00 Trg zbora odposlancev 2 — Obnova stropa v hodniku — Obnova zunanje hišne kanalizacije za lokal kavarne — Obnova vodnih priključkov za stanovanja in kavarno Trg zbora odposlancev 4 — obnova vodnega priključka in vgraditev vodomerov za stanovanja ter trgovino Trg zbora odposlancev 6 — Obnova vodovodnega priključka Trg zbora odposlancev 8 — Obnova poda in elektro instalacije ter predelava vodovodne instalacije za Krajeno skupnost — Obnova vodovodnega priključka Trg zbora odposlancev 10 — Prevezava hišne kanalizacije mimo greznice na javno kanalizacijo ter ureditev zunanje kanalizacije za meteorne vode od strehe — Obnova dveh vodovodnih priključkov Trg zbora odposlancev 12 — Obnova vodovodnega priključka — Obnova dveh dimnikov nad streho Trg zbora odposlancev 14 — Obnova vodovodnega priključka in priključkov strešnih meteornih vod na kanalizacijo 89.844.00 Trg zbora odposlancev 16 — Predelava bivše pralnice za skladišče Bedeti in obnova stropa v kuhinji lokala Bedeti 226.943.50 — Kleparska dela na strehi 282.597,50 — Obnova vodovodnega priključka in popravilo vodovodne instalacije 89.737,00 — Popravilo vodovodne instalacije v hiši 46.855,00 Trg zbora odposlancev 18 — Obnova vodovodnega priključka 63.983.00 Trg zbora odposlancev 54 — Taljenje in popravilo vodovodne instalacije v hiši 22.054,00 Trg zbora odposlancev 55 — Taljenje in popravilo vodovodne instalacije v hiši 28.188,50 Trg zbora odposlancev 60 — Popravilo vodovodne instalacije pri Kovačič • 16.598,00 Trg zbora odposlancev 59 — Odtalitev vodovodne instalacije in popravilo 28.198,50 Trg zbora odposlancev 49 a — Izdelava nove hišne kanalizacije za samske prostore INKOP 429.129,00 — Popravilo vodovodne instalacije - zmrzal 24.569,50 Trg zbora odposlancev 72 — Obnova ravne strešne kritine 422.297,00 Ljubljanska c. 1 — Popravilo ostrešja, obnova dimnikov, strešne kritine, kleparskih izdelkov — Obnova fasade, izdelava pločnika na zadnji strani hiše in druga dela — Sondiranje fasade in določitev fasadnih barv — Popravilo in izdelava novih okenskih kril za stanovanjski del stavbe — Popravilo elektro instalacije PERŠ-BOC — Obnova vodovodnega priključka 8.379.290,70 10.330,00 615.277,00 182.875,50 40.760,0 Ljubljanska c. 3 — Obnova stanovanja (Kump) — Obnova poda v skladišču AGRARIA — Izgradnja predalčne drvarnice — Ureditev zunanje hišne kanalizacije 297.319,50 151.579.00 49.419,00 146.667.00 Ljubljanska c. 5 — Obnova vodovodnega priključka in večje popravilo Vodovodne inštalacije v hiši 164.584,50 Ljubljanska c. 6 - Obnova elektro instalacije pri KOTAR 28.690,00 Ljubljanska c. 23 - Premostitev vodomera iz poštnih prostorov v stanovanjski del stavbe 116.207.00 Ljubljanska c. 26 a - Prenova zunanje glavne hišne kanalizacije, skupaj z Ljubjansko c. 26 - Kompletna prenova stanovanja pri Zupančič, v sodelovanju z OPREMO - Obnova ter ureditev WC-ja DOLAR 746.628,50 2,207.471,00 264.028,00 Ljubljanska č. 36 — Izdelava ponikovalnice 211.385,00 Ljubljanska c. 31 — Večja popravila vodovodne in odtočne instalacije v stanovanjih 179.733,00 Ljubljanska c. 33 — Večje popravilo vodovodne in odtočne instalacije v dveh stanovanjih 58.209,00 Ljubljanska c. 51 - Obnova toplega poda v kuhinji POLOVIC 49.410,00 Reška c. 2 — Popravilo ometa v podstrešni sobi in skupnega WC-ja 59.209,00 Reška c. 4 — Večje popravilo oken 93.718,00 Reška c. 7 — Obnova vodovodnega priključka - Kompletna obnova elektro instalacije v celotni stavbi 20.982,00 764.702,00 Reška c. 7 a — Obnova vodovodnega priključka 20.983.00 Reška c. 9 — Obnova vodovodnega priključka 20.983,00 Reška c. 10 — Zidarsko popravilo drvarnic 80.456,00 Reška c. 11 - Obnova vodovodnega priključka 20.983,00 120.430.00 240.700.00 60.061,00 157.366.00 61.558.00 231.535,50 64.950.00 771.726.00 48.909.00 109.614,00 73.630,00 Roška c. 4 — Popravilo dvigala 35.500,00 - Obnova stropa pri HRVATIN - Obnova vseh kleparskih del na strehi 308.799,50 — Popravilo radiatorjev 251.193,00 in žlebov 509.695,50 Kidričeva 4 — Popravilo dvigala 83.600,00 Roška c. 23 — Popravilo stanovanja zaradi zatekanja — Obnova poda v kuhinji ter popravilo Bartolme 22.400,00 kopalnice pri BUKOVEC 303.443,50 — Zamenjava okna pri Bartolme 91.960,00 — Obnova vodovodnega priključka Roška c. 35 - Delna zamenjava oken in vrat ter popravilo 10.276,00 Kidričeva 6 — Obnova betonskega poda pri Stopar 28.140,00 elektro instalacije LEBAN 78.696,50 Kidričeva 8 Roška c. 37 - Taljenje _in popravilo vodovodne instalacije — Popravilo tlakov — ploščic v stopnišču Kidričeva 10 54.868,00 v jašku vodomera 17.239.50 36.620,00 - Izdelava jaška na hišni kanalizaciji Roška c. 43 — Popravilo tlakov, ploščic v stopnišču 54.869,50 - Prevezava zunanje hišne kanalizacije 82.278,00 — Popravilo radiatorjev 37.539,00 Roška c. 49 Kidričeva 7 - Zamenjava okna pri ČRNKOVIČ 24.000.00 — Obnova pohodnega dela ravne strešne kritine 928.679,00 Roška c. 62 - Popravilo kopalnice pri KAVS - Popravilo dvigala 16.500,00 55.652.00 - Popravilo radiatorjev 26.944,00 Roška c. 74 Kidričeva 9 — Zamenjava žlebov 128.754.00 — .Popravilo radiatorjev 70.739,00 Zamenjava glavnih vhodnih vrat 75.760,00 Tesarska ulica 8 Podgorska ul. 2 - Popravilo strešne kritine 69.432,00 — Zamenjava okenskih kril pri MRŠIČ in VESELINOVIČ 48.174,50 Podgorska ul. 6 — Popravilo odtočne instalacije v stavbi 71.195.00 Črnomaljska c. 8 in 8a - Obnova strešne kritine s kleparskimi deli ter obnova žlebov (8) 1.027.341.50 Podgorska ul. 60 — Izolacija podstrešja (8a) 29.340,00 - Obnova kleparskih izdelkov na strehi - Obnova vodovodnega priključka (8) 124.594,00 in žlebov 375.184,50 Črnomaljska c. 23—25 Cesta ua Stadion 1 — Zamenjava vhodnih vrat pri ILIŠIN in — Obnova vodovodnega priključka in vertikalnega odtoka v hiši 126.561,00 ŠLEMER Šeškova ul. 2 124.947,00 Turjaška ulica 2 - Pretesnitev in izolacija kotla centralnega — Popravilo vodovodne inštalacije v hiši Šeškova ul. 8 108.184,00 ogrevanja 79.774,50 Predelava horizontalne hišne kanalizacije — Prevezava zunanje hišne kanalizacije in v kurilnici - pralnici 129.274.00 popravilo dimnika 99.972,00 Turjaška ulica 4 Šeškova ul. 16 - Zamenjava okna pri Šlajmar 71.993,00 — Obnova poda in popravilo ometa v podpritličnem stanovanju 135.363,50 Turjaška A-l - Popravilo kotla v kotlovnici 280.564,00 Šeškova ul. 29—39 Turjaška Č-2 — Obnova žlebov pri Blažič 75.887,00 - Betonska in mizarska dela LETIG 65.176,00 Cankarjeva 1 — Obnova vodovodnega priključka 181.223,00 Kidričeva (ogrevanje) Cankarjeva 3 — Zaključna dela na obnovi toplovoda 1,024.929,50 + 111.888,00 — Obnova vodovodnega priključka 177.172,00 — Servis toplotnih postaj — Zamenjava obtočnih črpalk v Melaminu 123.690,00 650.000,00 Cankarjeva 15 (račun še ni dokončen) - Betoniranje tlakov v kleti vsled obnove — Montaža kalorimetra 9.304.00 hišne kanalizacije 15.405,50 Kidričeva 1—3 Kolodvorska ulica 1 — Popravilo toplovoda v hiši 66.003,50 - Obnova strešne kritine, kleparskih izdelkov in — Popravilo radiatorjev 46.444.00 vgraditev treh strešnih stanovanjskih oken 2,807.882.00 — Popravilo odtočne kanalizacije-vertikala 52.551,00 - Obnova poda v kuhinji HASANKOVIČ 77.085,50 - Izdelava jaška na hišni kanalizaciji 53.278,00 Kidričeva 2 — Obnova pohodnega dela ravne strešne kritine — Kleparska dela na novih drvarnicah Kolodvorska ulica la 56.786,00 s toplotno izolacijo 928.679,00 — Zamenjava okna v kuhinji ŠTERK 65.762,00 - Izdelava jaška za vodomer 54.190,00 Kolodvorska ulica 2 — Zidarska in kleparska popravila nadstreškov nad glavnimi vhodi Kolodvorska ulica 5 — Zamenjava glavnih vodnih vrat Kajuhovo naselje 3 in 5 — Popravilo strešne kritine Kajuhovo naselje 36 — Popravilo vrat in oken pri FRANČIČ Trdnjava 15 — Obnova poda v kuhinji pri JOSIPOVIČ Trdnjava 17 — Zamenjava oken pri GREGORČIČ Trdnjava 19 — Obnova poda v kuhinji in ometa pri HREN Trata XIII-8 — Dokončanje kleparskih del na strehi Rudnik 7 — Obnova poda pri USENIK — Popravilo vodovodnih instalacij USENIK Rudarsko naselje 4 — Zamenjava vhodnih vrat pri LAVRIH S alka vas 51 — Izdelava jaška za vodomer Šalka vas 105—107 — Izdelava jaška za vodomer — Popravilo vodovodne inštalacije — zmrzal Cvižlerji 2 — Popravilo poda v kuhinji in vodovodne — inštalacije pri MEMIČ Cvižlerji (Jelovica, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11,12,13 in 14 Livold 59 — Obnova podov v kuhinjah in zamenjava oken pri GABROVEC in KEGEL ter obnova teraco tlaka v skupni veži. Mozelj 4 — Izdelava nove ponikovalnice, dela nove kanalizacije in jaška Kočarji 2 — Obnova toplih vodov v kuhinji in dveh sobah pri Turkovič Kočarji 3 — Obnova toplega poda v kuhinji pri ČASAR st. in hišne kanalizacije Knežja lipa 1 — Prekritje strešne kritine z rabljeno strešno opeko Banja Loka 8a — Popravilo vodovodne inštalacije zaradi 154.320,00 zmrzali 104.098,00 Vas 4b in c 79.698,00 — Izdelava dveh nastreškov nad terasami zaradi zamakanja v spodnje prostore stanovanj 640.508.00 58.778,00 Stara cerkev 36 5.551,00 — Toplotna izolacija podstrešja 56.468,00 50.041,00 Stara cerkev 39 — Obnova kleparskih del na že obnovljeni strehi 481,571,50 53.332,00 — Zamenjava vseh oken na stavbi 1,121.230,00 — Prenova stanovanja KRIŽ 846.845,00 82.971,50 — Obnova elektro inštalacije pri VUK 33.712,00 Stara cerkev 34 150.000,00 - Predelava zunanje hišne kanalizacije 117.789,00 Slovenska vas 1 19.236,00 — Obnova žlebov in kleparskih del na prekriti 19.393,00 strehi 260.790,00 40.953,50 Stari log 4, 8, 10, 11 in 12 — Prispevek za napeljavo vodovoda v naselje Stari log 71.499,00 120.000.00 Podpreska 20 — Zidarska in kleparska dela na strehi in 120.000,00 dimniku 74.748.00 32.563.00 Pirce 18 — Material za napeljavo vodovoda in odtoka pri 103.847,00 CIMPRIČ 9.484,00 STROŠKI VZDRŽEVANJA IN OBNOV 42,421.582,20 185.815,00 VIRI SREDSTEV - DOHODKI V LETU 1985 Amortizacija 35,900.774,46 din Vzajemno vzdrževanje v SSS 3,697.100,47 din Kredit iz vzajemnosti 7,999.999,00 din 540.432,00 DOHODKI SKUPAJ: 47.579.873,93 din PORABA SREDSTEV - ODHODKI 1985 Popravila in obnove iz kredita 7.999.999,00 din 268.800,00 Popravila in obnove iz amortizacije Popravila in obnove iz vzajem. 30,724.482,73 din pri SSS 3,697.100,47 din 33.241,00 Preveč porabljena amortizacija letu 1984 2,324.196,48 din Odplačilo anuitet v letu 1985 958.716,00 din ODHODKI SKUPAJ: 45,704.494,68 din 94.950,00 Ostanek sredstev amortizacije 1,893.379,25 din Problematika o vzdrževanju za leto 1985 je že bila podana zato jo 257.468,00 ne ponavljamo. Banja loka 7 — Obnova poda v kuhinji, popravilo vrat, vodovodne in odtočne inštalacije pri ŠOLANJA Kočevje, februar 1986 149.414,00 Strokovne službe SSS . PLAN vzdrževanja družbenega stanovanjsko poslovnega fonda v občini Kočevje za leto 1986, ki se finansira iz sredstev vzajemnosti in amortizacije združenih v SSS občine Kočevje. STAVBA IN VRSTA POPRAVIL Trg zbora odposlancev 1 — Večje popravilo vodovodnih in odtočnih instalacij Trg zbora odposlancev 2 — Obnova pločevinastih delov strešne kritine na že prekriti strehi — Obnova vodovodne in odtočne kanalizacije v stavbi Trg zbora odposlancev 10 — Obnova tlaka in popravilo ometa v veži ter povezava vodovodne inštalacije Trg zbora odposlancev 16 — Obnova poda v sobi Alukič Trg zbora odposlancev 18 — Večje popravilo oken podstrešnega stanovanja — Popravilo tlaka v veži Trg zbora odposlancev 39 — Obnova vertikalne vodovodne in odtočne instalacije ter popravilo ometa v veži ter tlaka Trg zbora odposlancev 43 — Popravilo in pleskanje pločevine na že prekriti strehi Trg zbora odposlancev 47 — Obnova dimnikov Trg zbora odposlancev 49 a — Ureditev kanalizacije in WC-ja za Bedžeti ter popravilo okvar v stavbi TZO 53 — Izdelava izolacijske stene Inkop Trg zbora odposlancev 55 — Zamenjava dvojnih sobnih vrat pri Papež — Večje popravilo strešne kritine Pirnat Trg zbora odposlancev 68 — Obnova stopnic in podsetov — Obnova ometa v hodnikih in stopnišču Trg zbora odposlancev 70 — Obnova dveh podov v skupnih hodnikih Trg zbora odposlancev 73 — Zamenjava okna na skupni kopalnici Trg zbora odposlancev 74 — Večje popravilo drvarnic Trg zbora odposlancev 74—76 — Obnova pločevinaste strešne kritine z izolacijo Ljubljanska cesta 1 — Popravilo 2 kom vhodnih vrat, obnova tlakov v veži in obnova stopnišča do I. nadstropja (pod pogojem da OPREMA prispeva 50% k pokrivanju stroškov) — Ureditev odtočne instalacije iz II. nadstropja. - Ureditev odtočne instalacije iz II. nadstropja ter obnova podov v hodniku II. nadstropja. — Večje popravilo oken na stanovanjih X X. Ljubljanska cesta 3 - Izgradnja lesenih predalčnih drvarnic v objektu Ljubljanske cesta 5 in rušenje starih drvarnic Ljubljanska cesta 6 — Obnova 3 kom dimnikov iznad podstrešja Ljubljanska cesta 11 — Obnova elektro inštalacije — Popravilo hišne kanalizacije Ljubljanska cesta 19 — Obnova fasade Ljubljanska cesta 26 a — Obnova 50% žlebov — Izolacija stanovanja Pušnik — Obnova zunanje hišne kanalizacije Ljubljanska cesta 36 —Večje popravilo oken in vhodnih vrat Ljubljanska cesta 71 — Obnova kletnih vrat — Obnova poda v kuhinji Jurjevič Ljubljanska cesta 79 — Obnova elektro instalacije in dimnikov Reška cesta 2 —Ureditev zunanje hišne kanalizacije Reška cesta 5 — Obnova poda v kluhinji Jusič Reška cesta 7 — Obnova strešne kritine in kleparskih del Reška cesta 9 — Obnova kleparskih izdelkov na že prekriti strehi — Obnova poda v kuhinji Ferbežar Reška cesta 10 — Obnova poda pri Bajo Reška cesta 11 — Obnova kleparskih del na že prekriti strehi Roška cesta 8a — Obnova strešne kritine, dimnika in kleparskih izdelkov Roška cesta 12 — Predelava stanovanj Vidervoi-Tomšič ter popravilo dimnika.