Stanovska organizacija JUU Iz druitev: PnroCila: + ŠESTDESETLETNICA UČITELJSKEGA DRUŠTVA J U U ZA SODNI SREZ SLOV. BISTRICA. V soboto, 11. junija, je bilo zbrano pdlnoštevilno učiteljstvo Slov. Bistrice in okolice, da proslavi 60-letnico obstoja. Naše slavje so počastili tovariši in tovarišice drušfev Maribor mesto in Maribor desni breg tako, da se je že v zgodnjih jutranjih urah zbralo preko 120 učiteljev in učitcljic. Meščani so počastili goste s tem, da so razobesili zastave in tako vidno pokazali razumevanje za pomembno slavnost naših požrtvovalnih kulturnih delavcev. Društva so najprej absolvirala svoje stanovske interne zadeve in so zborovala ločeno in sicer domačini pod vodstvom šol. uprav. Tajnika na deš. osnov. šoli, Maribor mesto pod predsežstvom tov. Hočevarja na dekl. osnovni šoli in Maribor desni breg pod predsedstvom tov. Petroviča v hotelu Beograd. Nato se je razvila proslava po točno določenem sporedu. Deputacija učiteljstva se je poklonila na mestnem pokopališču umrlim tovarišem, ob 10. uri pa je bila sv. maša v farni cerkvi. Ob 11. uri so zborovalci in gostje napolnili okrašeno dvorano Okrajne hranilnice, kjer je domači orkester pod vodstvom tov. Živka uvodoma zaIgral uverturo, nato pa je predsednik Miloš Tajnik otvoril slavnostno zborovanje, poudarjajoč v svojem nagovoru pomembnost 60-letnega organiziranega delovanja za stanovsks pravice učiteljstva, kulturni napredek mladine ter za zmago narodnostnih načel v slovenjebistriškem sodnem okraju. Predvsem je pozdravil navzoče zastopnike oblasti, uradov in raznih korporacij, ki so poslale svoje odposlance, da počastijo jubilej naših šolnikov. Zborovanje so nato pozdravili in izrekli društvu čestiike: župan dr. Jagodič v imenu mesta, nadzornik g. Koropec v imenu sreskega načelnika, g. dr. Pučnik v imenu Sokolstva, mestni župnik g. Šolinc v imcnu duhpvščine in katehetov, g. Mondini za rezervne oficirjc in banovinski svetovalec g. Gornjak v imenu našega kmečkega ljudstva. Po vmesnih ork<estralnih točkah je izpregovoril slavnostni govornik, nadzornik Ljudevit Černej. V svojih izvajanjih je izčrpno zajel delo slovenjebistriškega učiteljskčga društva od početka izza lcta 1872. do danes. Očrtal je predvsem borbo narodno zavedne manjšine v prvotni organizaciji, ki se je že po 20-Ietnem društvenem obstoju tako ojačila, da je dosegla pristop k slovenski učiteljski zvezi in tri leta kasneje izvolila slovenski odbor z zavednim narodnjakom, čresnjevskim nadučiteljem Gregorjem Poljancem na čelu. Ljudska izobrazba se je na ta način dvignila, narodna in politična zavest se je vzbudila in je prestala najtežjo krizo med svetovno vojno ter rodila veličasten pokret za majniško deklaracijo in Jugoslavijo po zaslugah složne vzajemnosti naših učiteljev in duhovščine. — Kakor rdeča nit se vleče vprašanje za izboljšanje gmotnega položaja skozi vsa leta društvenega obstoja. Boj učiteljstva za obstanek tudi danes še ni dobojevan in ne bo nikoli — ne pri nas ne drugod. Pač pa je brezprimercn idealizem pripomog<?i premostiti neštevilne ovire tako, da je učiteljstvo doseglo v svobodni domovini vsaj dostojni položaj drž. uslužbencev, dočim je bilo v Avstriji vkovano v ozke meje posameznih dežel. Njihova stanovska organizacija si je tekom let izkrčila pota k najsigurnejši samopomoči preko nemškega »Lehrerbunda« in »Zveze Jugoslovanskega učitelj* stva« do vplivne vsedržavne korporacije U. J. U., pri kateri krepko sodeluje naše društvo za stanovske pravice in ugled svojega stanu. Velik del društvenega udejstvovanja je zavzelo uspešno stremljenje za samoizobrazbo in napredek šolstva. V tem oziru je naše društvo uvrstiti vzporedno z največjimi društvi na teritoriju bivše Štajerske. Tekom 60 let je oskrbelo nešteto strokovnih predavanj in zbralo odlično strokovno knjižnico. Izmed predavateljev naj bodo omenjeni ti-le: ravnatelj Schreiner, dr. Bezjak, Luka Lavtar, Ivan Koprivnik, dr. Pivko, I. Prekoriek, prof. Dolar, Spindler, dr. Skoberne, pesnik Albreht, dr. Reisman in drugi. — Za samoizobrazbo in širjenje ljudske prosvete si je društvo osnovalo troje krožkov. Posebne hvale vredno jc dejstvo, da so se vršila redna društvena zborovanja ne le v Slov. Bistrici, temveč izmenoma po vseh krajih slovenjebistriškega območja. S tem si je učiteljstvo utrdilo ugled in pridobilo mnogo prijateljev med kmečkim ljudstvom. Društvo so vodili od ustanovitve do danes naslednji predsedniki: Windisch 20, Tribnik 3, Poljanec 8, Sabati 14 Kokl 4, Rajner 3, Karbaš 3, Planer 1, in končno sedanji predsednik M. Tajnik 4 leta. Vsem tem je slavnostni govornik izrokel zasluženo priznanje in zahvalo. Svoj temeljiti govor je zaključil z besedami: »Organizacija naj živi, živi naj pravo, iskreno in odkrito tovarištvo!« Po prečitanju številnih brzojavk je bilo slavnostno zborovanje ob 13. uri zaključeno, na kar so udeleženci na istem mestu skupno obedovali. Popoldan se je ob sviranju orkestra razvila animirana zabava, ki je trajala do odhoda večernih vlakov. — Joža Stopar, t. č. tajnik. PRVA PROSVETNA KONFERENCA V ŠKOFJI LOKI. PrisrČno slovo učiteljstva od dolgoletnega nadzornika tov. Vilibalda Rusa. — Učiteljsko delovanje je bilo vsestransko uspešno. Tik pred zakljuokom šolskega leta se je sestalo učiteljstvo škofjeloškega nadzorovalnega okoliša k prvi prosvetni konferenci, ki se je vršila v mali dvorani Sokolskega doma v Skofji Loki. Konferenca je bila iz dveh ozirov zelo zanimiva: polnoštevilno zbrano učiteljstvo je dalo duška svoji priljubljenosti do poslavljajočega se dolgoletnega nadzornika in poznanega kulturnega pijonirja tov. Vilibalda Rusa; obsežno in s točnimi številkami podkrepljeno poročilo nadzornika tov. Vinka Zahrastnika pa je nudilo lep vpogled v razmah šolstva in učiteljskega delovanja v okraju, ki je bilo kljub raznim oviram prav uspešno in razveseljivo. Nagovoru sreskega poglavarja g. Franja Levičnika so sledile pozdravne besede tov. Rusa, ki je posebej podčrtal, da ohrani učiteljstvo škofjeloškega okraja v prijetnem spominu. Posli šolskega nadzornika so čestokrat kočljivi in težki, toda ljubezen, zaupanje in medsebojno pravo tovarištvo so mu bili pomočniki, ki so ostrinatn odbijali ost in uravnovesili neprijetnosti v duhu obojestranske uvidevnosti. Šolsko delovanje mu je bilo prvo merilo ocenjevanja slehernega tovariša in tovarišice. Topli in isikreni nagovor so sprejeli navzoči z vsem razumevanjem in je bil tov. Rus deležen viharnih ovacij. Iz poročila šolskega nadzornika o stanju šolstva posnemamo le najvažnejše podatke V dkraju je 28 šol z 62 razredoma, 6 vzporednicami in 4 oddelki za oddaljene učencc. Med temi je 11 enorazrednic, 9 dvorazrednic, 1 trirazrednica in po dve štiri, pet in šestrazrednici. Pouk na Zabrdu je bil po zakonu o narodnih šolah ukinjen. Učnih sob manjka 18 in je ta pojav za zdravje mladine zelo kvaren, ker se je moral vršiti pouk ponekod v istih učilnicah od jutra do večera. Izmed stavb jih je le 15 v dobrem stanju, ostalih 13 pa v slabem. Nova šolska poslopja se bodo gradila v Lučinah, Retečah, Sovodnjem in Železnikih, dočim je novo, moderno urejeno poslopje deške šole v Škofji Loiki že pod streho. Šoli v Bukvici in v Javorjah se bosta razširili, v Leskovici pa bodo morali poiskati krajevni činitelji pripravnejši prostor za šolo. Lastna poslopja ima 19 šol, ostalih 9 ima najete prostore v zasebnih hišah. Nič razvescljiva ugotovitev ni, da niti ena šola (razen deške in uršulinske v Škofji Loki) nima telovadnice, nc delavnice za deška ročna dela in še manj kopalnice. Na šolah je samo 19 učiteljskih stanovanj, 1 zbornica in 16 ikabinetov. Tudi slika glede vrtov ni kaj prida. Dovolj veliki vrtovi so 4, premajhnih je 14, brcz vrtov pa je 10 šol. Sadovnjakov je 12, vzgledno urejena drcvesnica pa le ena na Gabrku pri tov. Janezu Grumu v Poljanski dolinl. Učiteljske knjlžnice imajo 6108 knjig, šolarske 6592 in narodne 8068. Mladina je prečitala 12.634 iknjig. Učiteljev je v okraju 75 in sicer: 27 učitv;ljev, 35 učiteljic, 3 duhovniki-dnevničarji in 10 redoVnic-urSulink. Na učitelja odpade 47 otrok. Javno delovanje učiteljstva je bilo jako povoljno, težje v oddaljenih gorskih naseljiii in v krajih, kjer sc delo prosvetnih pijonirjev ni hotelo prav doumeti in so se stavile stremljenju učiteljstva razne zapreke. Kljub temu je šlo na oder 30 iger, predavanj je bilo 92, roditeljskih večerov 13, šolske razstave 4, gaspodarsko nadaljevalna tečaja 2 in kmetijsko nadaljevalni tečaj 1. Razen tega je bila cela vrsta predavanj na domačih učiteljskih konferencah Število otrok je v okraju 3327 in se je število učencev zvišalo od lani za 276 šolarjev. Kljub boleznim in oddaljenosti otrok od šole so učni uspehi prav lepi, naravnost razveseljivi. S pozitivnim uspehom je končalo šolsko leto 83 odstotkov vseh otrok in je med njimi 445 odličnjakov. Na šolah se je pridno varčevalo, Podmladek rdečega križa je deloval malone povsod, s posebno vnemo so se organizirali abstinenti, ki jih je 2715. S toplo zahvalo vsem tovarišem in tovarišicam, ki so k prosvetnemu napredku loškega okraja v vseh smereh tekom leta mnogo doprinesli, je zaključil prosvetni referent svoje poročilo. Učiteljstvo iz Škofje Loke je nato referiralo. Tov. Rudolf Horvat in Laly Wrischerjeva sta govorila o dolžnostih narodnega učitelja, tov. Vojteh Debeljak je zbral načcla delovne šole, za zaključeik pa je objasnil tov. Horvat škodljivost alkohola za mladino in navajal pota, ki naj jih ubere učiteljstvo pri abstinenčni propagandi. Po rešitvi kopice interno šolskih zadev, izvolitvi odbora za povzdigo šolskega vrtnaiV stva in določitvi članov stalnega odbora se je zahvalil tov Horvat v imenu učiteljsta nadzorniku Rusu za očetovsko razumevanje m bratsko roko, ki jo je prožil tov. referent svojim podrejenim. Iznova je moral spregovoriti simpatični šolnik, nazdravni iklici vse vprek, burno aklamiranje je sprejelo njegove čuteče poslovilne besede. S petjem državne himne je bila prva prosvetna konferenca zaključena. Učiteljstvo si je ogledalo nato skrbno pripravljeno razstavo na deški šoli, drugi tovariši pa so pohiteli v novo in še neotvorjeno šolsko zgradbo, ki je med najimpozantnejšimi na Gorenjskem. Novi salon pri Rottenbucherju je iznova združil vse učiteljstvo pri skupnem obedu. —• Žal je le prehitro prišel čas ločitve. Avtobusi so odpeljali večino učiteljstva v doline, da tam, sredi planinskega sveta nadaljujejo s svojim odgovornim in težavnim delom. V. D. + JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PKi Jt.Liirs.ti je zborovaio dne M. jumja 1Vj>2 ob lu. uri v Kog. Matini. iNavzocili ju biio il tovanšcv od to, t. j. ^o /u. frccl zburovanjem sc jc vršii srcski učiteijski zoor za souna okraja imarje rn Kogatec. srcski šoiski relcrenc g. rink Tone pozove navzoče, da se v znak udanosti vladarju dvignejo m zakričejo kralju Aleksandru 1. trikrat »_ivijo«. _borovalci so zapeu državno nimno. biuuuo je poročuo sresKcga šoiskega reierenta o stanju šolstva v srezu ter meiodična navodUa za pouk posameznih predmetov in praktični migijaji glecie šoiskc aclmiuistracije. vjospoaična Kukovčeva je podala reierat o važnih smernicah delovncga pouka. Predavateljica je pokazala trnjevo pot uvedbe dciovnega poukd v podeželskih hribovskih šolah ter dokazala, da so tudi tukaj mogoči pozitivni uspehi. O okrajni učiteljski knjižnici v Smarju je podai poročiio g. bmeh, o oni v Rogaicu pa g. Stcianciosa. Obc poročili sta se odobnli. Po končancm sreskem učiteljskem zboru se je vršilo zborovanje sreskega društva JUU. 1. Predsednik tov. Verk otvori zborovanje m pozdravi navzoče članstvo. 2. jtrečitajo se došli dopisi. 5. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in oaobri. 4. Skupščine se udeležita tov. Verk in Štefanciosa. Fredlogi za giavno skupščino/: a) Ukinitev draginjskih razredov. bj Reducirajo naj se v prvi vrsti one poročene učitcljice, ki niso poročene z drž. uradniki, da pridejo na njih mesto novinci. Tov. Ahtikova predlaga, naj se naprosi bansko upravo oziroma ministrstvo prosvete, da ostane g. Fink Tone vršilcc dolžnosti in sreski šolski pregiednik v Šmarju pn Jelšah definitivno na tem položaju, ker je učiteljstvo spoznalo v njem izbornega šolnika ter odkritega tovariša in svetovalca, kateremu popolnoma zaupa. Vse učiteljstvo iskreno želi končno ureditev nadzorniškega vprašanja v našem srezu, ker je dosedanja pogosta izmenjava nadzornikov zelo kvarno vplivala na razvoj šolstva in medsebojnih odnošajev učiteljstva. — Predlog se soglasno sprejme z burnim odobravanjem. Datum in dnevni red prihodnjega zborvanja, ki bo obencm občni zbor, se objavi v »Učiteljskem tovarišu«. Tajnik: Rataj Oskar. Preds. Verk Miloš.